JL
OlH
X
%
Domoznanski oddelek
35
NAŠ glas 2015
352(497.12 Videm)
6014968,3
COBISS e
KNJIŽNICA IVANA
V župniji sv. Andraža v Halozah izdelovali adventne venčke
V Zgornjem Leskovcu je v petek, 27. novembra, potekala delavnica adventnih venčkov, na katero so bili povabljeni leskovški veroučenci. Delavnice se je z veseljem udeležila polovica vseh veroukarjev. Ko so bili venčki narejeni, so jih otroci odnesli v cerkev, kjer jih je na prvo adventno nedeljo, ko je fara praznovala praznik cerkvenega zavetnika svetega Andreja, blagoslovil mariborski škof msgr. dr. Jožef Smej. Po končani maši so otroci odnesli svoje venčke domov ter s tem v vsak dom prinesli blagoslov in simbol pričakovanja božiča.
Damjana Cebe

Glasilo izdaja občina Videm, Videm pri Ptuju 54, tel.: 761 94 00, e-pošta: info@videm.si. Uredniški odbor: Tatjana Mohorko, Štefan Murko, Branko Marinič, Robert Lozinšek, Andrejka Vidovič, Petra Krajnc, Majda Forstnerič in Marjan Jelen. Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., Ul. Lackove čete 3, Ptuj, 041 684 910. Na osnovi mnenja Urada vlade za informiranje RS št.; 23/90-541/96-12 se za glasilo plačuje 8,5-odstoten davek. Glasilo NAŠ GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Urad vlade RS za informiranje, pod zaporedno številko 1332, in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 356. Glasilo je brezplačno in ga prejmejo gospodinjstva v občini Videm. Fotografija na naslovnici: Tatjana Mohorko. Naklada 2000 kosov.
Ob koncu leta
• e e
Še nekaj dni nas loči do konca leta in pred nami so praznični dnevi božiča in novega leta. Sedaj je primeren čas, da opravimo pregled nad opravljenim delom in cilji, ki smo si jih zadali za leto 2015. Z razmišljanjem v uvodniku želim spomniti na nekatere pomembne dogodke in pridobitve, ki smo jih doživeli oziroma realizirali v iztekajočem se letu.
Na deveti redni seji občinskega sveta v novembru smo potrdili Občinski prostorski načrt (OPN). Od sprejemanja pobud do sedaj je minilo enajst let. Končno smo ga dočakali in sedaj imamo veljavni akt. Ni treba izgubljati besed, koliko je bilo porabljenega časa in denarja. Med tem časom so se že pojavile nove potrebe na področju načrtovanja gradbenih parcel, zato se bo čim prej začel pripravljati novi nabor gradbenih parcel. Naslednji OPN naj bi bil končan v obdobju dveh let.
Dogradili in obnovili smo mrliško vežo v Leskovcu, z dokončanjem parkirnih prostorov pa bomo pridobili zelo pomemben projekt za KS Leskovec. Na področju sanacije plazov smo letos sanirali plazoviti teren nad cerkvijo svetega Janža v Vidmu. S to investicijo smo zaščitili štiri objekte, ki so bili podvrženi nevarnosti plazenja tal. Sanirali smo še druge tri zahtevne plazove. Skupni strošek za sanacije plazov je znašal približno
400.000	evrov.
Pridobili smo tudi dva oddelka vrtca v Vidmu nad prostori Športnega društva Videm. S tem smo skupno število povečali na enajst oddelkov in začasno rešili pomanjkanje prostorov za naše najmlajše. Po zakonu varovanja okolja smo zgradili zbirni center za komunalne odpadke v poslovno-obrtni coni Videm. Iz leta 2014 smo v leto 2015 v višini
1.400.000	evrov prenesli finančne obveznosti za naslednje investicije: dokončanje izgradnje čistilne naprave v Vidmu, kanalizacije v Pobrežju in štiri odseke cest v skupni dolžini dva kilometra. Gasilskemu društvu Sela smo sofinancirali nakup gasilskega vozila v višini
26.000	evrov. Okrog 35.000 evrov smo
namenili za posodobitev športnih objektov. Sofinancirali smo projekt izgradnje OŠ dr. Ljudevita Pivka in poplačali razne obveznosti iz pogodb v letu 2015. Veliko bi še lahko naštevali, opravljali smo razna vzdrževalna dela po celotni občini. V občinski upravi smo si prizadevali, da bi delo opravljali čim bolje in da bi bilo življenje naših občanov prijetno in ustvarjalno.
Bilo je veliko prireditev, nekatere tradicionalne, kot so Zabavna šola nogometa, Vidovi dnevi, Veselo na jožefovo, martinovanje, igre brez meja v Pobrežju, kmečki praznik v Leskovcu in še bi lahko naštevali.
Na športnem področju so naši klubi dobro zastopali svoje barve. Posebej bi pohvalil Športno društvo Videm, ki v 3. slovenski nogometni ligi dosega odlične rezultate skozi jesenski del tekmovanja in se je uvrstilo pod sam vrh lestvice. Vsem, ki delate v društvenih organizacijah, aktivih kmečkih žena, humanitarnih društvih, se zahvaljujem za vaš bogati prispevek na področjih kulture, turizma, športa, kulinarike, ljudske glasbe, petja in rekreacijskih aktivnostih.
Posebna zahvala velja tudi gasilcem. Skupaj z Gasilsko zvezo Videm, gasilskimi društvi, štabom civilne zaščite in Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu nudite varnost in pomoč našim občanom v vseh okoliščinah v vsakem času skozi vsa leta.
V naslednjem letu nas čakajo novi načrti. Na 10. redni seji občinskega sveta smo potrdili proračun za leto 2016 v višini 4,6 milijona evrov prihodkov. Proračun je izravnan na prihodkovni in odhodkovni strani. Država nam nalaga vedno več zakonskih obveznosti, dohodnina, ki je edini vir države, pa ne sledi tem potrebam. Tako se nam znižujejo sredstva za investicije. Razpisi iz finančne perspektive 2014-2020 še vedno
Župan Friderik Bračič
Foto: RŠ
niso na voljo za koriščenje. V veliki meri bodo namenjeni za delovna mesta, področje turizma, ekologijo, za področje infrastrukture pa manj oziroma v redkih primerih. V proračunu smo dali glavni poudarek nadaljevanju izgradnje kanalizacije, komasaciji in agromelioraciji Videm III na območju Sel in Trnovca.
V vsaki od osmih krajevnih skupnosti smo v proračunu predvideli investicijo, kot smo se dogovorili na usklajevanju v pripravi proračuna. Za investicije bo tako namenjenih 1,6 milijona evrov, razlika bo za pokrivanje zakonskih obveznosti, kot so izobraževanje, otroško varstvo, sociala, ustanove, okoljevarstvo itd.
V načrtu razvojnih programov do leta 2018 smo načrtovali dokončanje kanalizacije po nižinskem delu občine, asfaltiranje cestnih odsekov, dograditev zdravstvenega doma in vrtca v Vidmu, izgradnjo tematskega parka, nakup parcele za dom ali varstveni dom upokojencev, projekte in prijavo na razpis za kulturno-poslovni center, širitev obrtne cone, iz programa LAS pa želimo društvom omogočiti, da izpeljejo programe, kot so jih predvideli.
Vaš župan
Friderik Bračič
Spoštovani občanke in občani, želim vam vesele božične praznike in srečno novo leto. Vzemite si čas zase in za svoje najbližje, prinašajte drug drugemu mir, srečo in razumevanje. Naj vas spremljata zdravje in moč za nove izzive.
Utrip sej občinskega sveta
f ^ lani Občinskega sveta Občine I Videni so na 8., 9. in 10. redni ^^■Vseji sveta, ki jih je v skladu z 21. členom Poslovnika o delu občinskega sveta sklical župan Friderik Bračič, potrdili naslednje:
-	na 8. redni seji sveta 22. septembra 2015: polletno poročilo Občine Videm za leto 2015 ter polletna poročila zavodov in ustanov za leto 2015;
—	na 9. redni seji sveta 3. novembra 2015: Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Videm, Odlok
o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Videm, elaborata za oblikovanje cen storitev občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja odvajanja ter čiščenja komunalnih in padavinskih voda na območju Občine Videm ter sklep o subvencioniranju cen storitev občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja odvajanja ter čiščenja komunalnih in padavinskih voda na območju Občine Videm;
— na 10. redni seji sveta 1. decembra
2015: proračun Občine Videm za leto 2016, Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Videm, sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2016, soglasje k imenovanju direktorja Knjižnice Ivana Potrča Ptuj in soglasje k imenovanju direktorice Zdravstvenega doma Ptuj.
Občinska uprava Občine Videm
Spoštovane občanke, spoštovani občani občine
Videm!
Leto 2015 se počasi končuje. Pred nami je božič, za mnoge najlepši praznik v letu. Prihajajoči čas okoli božiča je čas, ko se prižgejo luči, čas, ko se širi vonj po dobrotah iz domače kuhinje, in čas, ko naš dom napolni občutek miru in ljubezni. Hkrati pa je to tudi čas, ko premišljujemo o iztekajočem se letu, in čas, ko v glavah snujemo cilje prihajajočega leta.
Dogajanje v državnem zboru je bilo v jesenskem času zelo pestro. V novembru smo potrdili proračuna za leti 2016 in 2017 ter nanju vezano zakonodajo. Sama proračunov nisem podprla, saj ocenjujem, da sta nerazvojna, ker ne vključujeta niti ene reforme, nujno potrebne za Slovenijo. Prav tako sta neinvesticijska, saj drastično zmanjšujeta obseg investicij. Investicije bi lahko pomembno vplivale na zagon gospodarstva, na nova delovna mesta in ohranitev obstoječih delovnih mest ter izboljšanje pogojev za bivanje in blaginjo državljank in državljanov Republike Slovenije.
Prav tako obžalujem, da se ni dosegel dogovor z občinami glede višine povprečnine pri 536 evrov na občana. Ne oziraje na dejstvo, da so občine v letu
2014 pomembno vplivale na gospodarsko rast v državi, zlasti z intenzivnim črpanjem evropskih sredstev in izgradnjo infrastrukturnih objektov, vlada njihovim zahtevam ni ugodila. Višina povprečnine bo tako za prihajajoči leti 522 evrov. Resnično obžalujem, da je prišlo do znižanja višine povprečnine, in to kljub dejstvu, da so občine pomemben generator razvoja v Sloveniji, še posebej razvoja podeželja.
Naj večje razočaranje je, da v proračunih za leti 2016 in 2017 ni zagotovljenih finančnih sredstev za posebno obravnavo območja Haloz. V aprilu je bil na skupni seji Odbora za kmetijstvo in Odbora za gospodarstvo soglasno, s strani vseh parlamentarnih strank, sprejet sklep, ki je naložil vladi, da do konca julija pripravi konkretne ukrepe za celostni razvoj območja Haloz. Vlada je na julijski seji mandat delovni skupini podaljšala do konca leta 2015. Ce bi vlada s pomočjo območju Haloz mislila resno, bi sredstva v proračunu za ta namen morala zagotoviti. Sama sem predlagala amandma, s katerim bi celotnemu območju Haloz namenili dodatnih 5 milijonov evrov letno. Zal je bil amandma podprt zgolj s strani opozi-
cijskih strank SDS in NSi, medtem ko koalicijske stranke SMC, SD in DeSUS amandmaja niso podprle. Več kot očitno so eno besede in drugo dejanja.
V oktobru 2015 je bila na mojo pobudo sklicana nujna seja Odbora za kmetijstvo, na kateri smo obravnavali neustrezno kmetijsko politiko za območje Haloz. Izredno me veseli, da se nam je na odboru pridružilo veliko število kmetovalcev iz območja Haloz, ki so zelo realno izpostavili problematiko, s katero se soočajo, zlasti zaradi neustreznih ukrepov v okviru Programa razvoja podeželja.
Zadnje mesece se soočamo z izjemno velikim številom prehodov imigrantov čez naše ozemlje. V samem začetku je bilo veliko govora o solidarnosti, govorilo se je o humanitarni katastrofi, vsi, ki smo opozarjali na varnostni vidik neskončnega tranzita, pa smo po navedbah nekaterih sejali strah med ljudmi. Zal ob dejstvu, da velika večina prebež-nikov niso begunci, temveč ekonomski imigranti, da lahko te imigrantske poti zlahka izkoristijo tudi morebitni teroristi, in če upoštevamo nedavne napade v Franciji, se pogled na problematiko migrantov zelo hitro spremeni. Prav bi bilo, na kar smo vseskozi opozarjali v naši poslanski skupini, da bi bilo ukrepanje Slovenije bistveno hitrejše, tako glede zaščite južne meje, ki bi se morala začeti skupaj z Madžarsko, kot tudi glede pomoči drugim južnejšim državam, da se že tam prepreči vstop ekonomskim migrantom. Slovenija je veljala za varno državo, ljudje so se v njej počutili varne in svobodne in želim si, da tako ostane tudi v prihodnje.
Novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki bo 20. 12. 2015 predmet referenduma, spreminja definicijo družine, ki temelji na zakonski zvezi moža in žene. Zakonska zveza v primeru neuspelega referenduma ne bo več skupnost moža in žene, temveč skupnost dveh oseb, kar bo imelo za posledico tudi to, da lahko dve osebi istega spola posvojita otroka, sta upravičeni do umetne oploditve ali izkoriščanja možnosti nadomestnega materinstva. Posledice se bodo kazale tudi v spremembi učnih programov na področju družine in spolne vzgoje. Prav je, da poudarim, da so poroke istospolnim parom v Sloveniji že dlje časa mogoče, da so urejene v Zakonu o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti. Strinjam se, da je treba pravice istospolnih partnerskih skupnosti ustrezno urediti, vendar ne v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in ne s poseganjem na področje družine. Pravica do otroka namreč ni človekova pravica in ni prav, da se interes posa-
meznika postavi pred interes otroka. Ne nazadnje mora država po 53. členu Ustave RS varovati družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino. Zgolj partnerska skupnost moškega in ženske lahko po naravni poti ustvari družino. Družina je in mora ostati osnovna celica družbe, od nje je namreč odvisna prihodnost naroda. Sama bom zaradi izpostavljenih razlogov na referendumu glasovala »proti«.
Spoštovane soobčanke, spoštovani soob-čani!
Smo v prazničnem času, času, ko krasimo domove, obiskujemo prijatelje in sorodnike, pečemo dobrote in se pripravljamo na božič. Takoj za božičem je za slovenski narod še en izjemno pomemben dan, to je dan samostojnosti in enotnosti. Le nekaj dni kasneje bomo slavili vstop v leto 2016. Naj vam ob tej priložnosti zaželim lepe praznične dni, v letu 2016pa obilo zdravja, veselja, ljubezni, miru in osebnega zadovoljstva.
Suzana Lep Simenko, poslanka DZ RS
Nov most čez reko Polskavo
"V 7" prihodnjih mesecih bo potekala gradnja novega mostu čez Polskavo. Novi most, ki bo nadomestil ▼ obstoječega, bo zmogljivejši in varnejši ter bo zagotavljal večjo pretočnost prometa.
Ker bo zaradi izgradnje za določeno obdobje potrebna popolna zapora ceste R3-690/1235 (cesta od gostišča Majolka proti gasilskemu domu Tržeč, skozi naselje Tržeč), bo promet preusmerjen na obvoz (cesta G1-9, obstoječa glavna cesta Draženci-Gruškovje, od križišča pri Majolki do križišča za Videm pri Ptuju). Za varnost pešcev in kolesarjev bo v tem času poskrbljeno, saj bo v neposredni bližini mostu postavljena začasna brv. Obnova mostu je povezana z gradnjo avtocestnega odseka Draženci-Gruškov-
je. Dokončana avtocesta bo predstavljala pomembno povezavo med dvema mednarodnima mejnima prehodoma Šentilj in Gruškovje. S tem ko bo nanjo preusmerjen velik del mednarodnega prometa z obstoječe ceste G1-9 Draženci—Jurov-ci—Gruškovje, bo izboljšana kakovost življenja ljudi in zvišana prometna varnost v krajih ob njej.
Zapora je predvidena od decembra 2015 z nekaterimi spremembami februarja 2016.
Lancova vas
Videm pri Ptuju »

| R3-690/123s|
popolna zapora celotnega odseka

Jurovci
Začetek državnega projekta v KS Tržeč
r M ačela se je izgradnja nove avtoceste Draženci—Gru-M škovje in vzporedne ceste. Pri izgradnji vzporedne M ^ceste bo največja težava, ki jo bomo vaščani najbolj čutili, izgradnja novega mostu pri trgovini, saj je v terminskem načrtu še letos rušitev starega.
V tem času smo v krajevni skupnosti in občini intenzivno delali ter od Darsa in izvajalca del na tem odseku, Gorenjske gradbene družbe, zahtevali, da nam med izgradnjo postavijo vsaj začasni most za pešce in kolesarje ter dostop do trgovine.
Glede šolskih prevozov nismo dosegli, da bi avtobus otroke pobiral v vasi, ampak bo ena postaja pri Majolki, druga pa pri gasilskem domu, koncesionar prevozov, izvajalec del in osnovna šola pa so
zagotovili, da bosta obveščanje in varnost otrok nemotena. V KS Tržeč smo razočarani, saj vemo, da bo zaradi zapore povečan promet po vasi in bodo otroci bolj izpostavljeni, zato smo zahtevali prometno signalizacijo in štetje prometa.
V občinskem in krajevnem proračunu smo zagotovili sredstva za izgradnjo kanalizacije, ki bo potekala pod to cesto, in povezavo pločnika pri avtobusni postaji v Jurov-cih. Med izgradnjo želimo
Na tem mestu, na vzporedni cesti, bo izgrajen novi most.
Foto: TM
čim več potrpežljivosti, saj moramo imeti v mislih, da bomo dobili lepo in dosti bolj varno cesto ter naj večjo investicijo v zadnjih letih.
Ker se bliža konec leta, želi
Svet Krajevne skupnosti Tržeč vsem vaščanom vesele božične praznike in srečno novo leto 2016.
Dušan Serdinšek, predsednik KS Tržeč
Obvestilo uporabnikom javnega kanalizacijskega sistema v občini Videm
Obveščamo vas, da je izvedba javne kanalizacije v Pobrežju, delu naselja Videm pri Ptuju in Dravinjskem Vrhu zaključena in je možna priključitev interne kanalizacije (hišnega priključka) na javno kanalizacijsko omrežje.
Pred izvedbo kanalizacijskega priključka je treba na občini Videm urediti plačilo komunalnega prispevka in od občine pridobiti soglasje za priklop na javno kanalizacijsko omrežje. Komunalno podjetje Ptuj, d. d., je izvajalec obvezne občinske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih voda v občini Videm. S tem je zadolženo za obratovanje, vzdrževanje in upravljanje objektov odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Predstavnik omenjenega podjetja bo opravljal nadzor nad izvedbo priključkov interne kanaliza-
cije, zato se za vsa morebitna tehnična vprašanja usklajujete z njim.
Splošni tehnični pogoji priključevanja:
-	kanalizacijski priključek se lahko izvede le v revizijski jašek na javnem kanalizacijskem omrežju;
-	kanalizacijski priključek in navezava na revizijski jašek morata biti izvedena vodotesno;
-	v javno kanalizacijo se smejo odvesti le komunalne odpadne vode, meteorne vode se ne smejo navezati na javno kanalizacijsko omrežje;
-	greznica se pri obstoječih objektih ob izvedbi kanalizacijskega priključka do javne kanalizacije ukine, vsebina greznice se pred priključitvijo odpelje in ne izlije v javno kanalizacijo;
-	priključki, ki so nižji od nivoja kanalizacijskega omrežja, se lahko na javno
kanalizacijsko omrežje priključijo z vgrajeno interno črpalko, ki odplake prečrpa v kanalizacijski priključek. Na cevovodu črpališča mora biti vgrajen element, ki preprečuje povratni vdor odplak;
— 40. člen Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in
padavinske odpadne vode
na območju občine Videm
prepoveduje naslednje:
A) Uporabnik ne sme v javno kanalizacijo odvajati ali izliti odpadne vode, ki bi lahko:
•	povzročila požar ali nevarnost eksplozije;
•	povzročila korozijo ali kako drugače poškodovala kanal, naprave, opremo in ogrožala zdravje ljudi;
•	povzročala ovir v kanalih ali kako drugače motila delovanje sistema zaradi odlaganja usedlin in lepljivih snovi;
•	stalno ali občasno povzročala hidravlične preobremenitve in tako škodljivo vplivala na delovanje javne kanalizacije;
■ povzročala, da v kanalih nastajajo škodljivi plini;
•	povzročala ogrevanje odpadne vode preko predpisane temperature;
•	zavirala tehnološke postopke na čistilni napravi;
•	povzročala onesnaženje z radioaktivnimi snovmi;
•	vsebovala drugo snov, ki šteje za nevarno in škodljivo snov in katere koncentracija je nad mejnimi vrednostmi, dovoljenimi s predpisi.
B) V primeru, da nastane na objektih in napravah javne kanalizacije škoda zaradi nepravilnega ravnanja uporabnika, je ta dolžan izvajalcu javne službe poravnati stroške za odpravo škode.
V	javno kanalizacijo se torej
sme odvajati izključno komunalno odpadno vodo.
OPOZORILO
V	javno kanalizacijo ne sodijo:
—	padavinske vode s streh, dvorišč in cest;
—	odpadna olja in naftni derivati (motorna olja, nafta, bencin, topila, razredčila ...);
—	barve, laki (mešanice od čiščenja orodja, zasušeni ostanki, prah od brušenja ...);
—	odpadni gradbeni material (pesek, malta, cement, ostanki lesa ...);
—	čistilna in dezinfekcijska sredstva (organske in anorganske kisline, lugi ...);
—	fitofarmacevtska sredstva iz kmetijske dejavnosti;
—	zdravila (tablete, mazila, tekočine ...);
—	ostanki za osebno higieno (higienski vložki, britvice, uporabljen sanitetni material ...);
—	trdi odpadki (oblačila, plas-
tični predmeti, embalaža
—	organski odpadki (ostanki hrane, listje, pokošena trava, živalski ostanki ...);
—	vsebina iz obstoječih greznic, ki se ukinjajo, ipd.
Stroške izvedbe priključkov interne kanalizacije si uporabnik financira sam.
POSTOPEK IZVEDBE PRIKLJUČKOV NA JAVNO KANALIZACIJSKO OMREŽJE
Upravljavec javne kanalizacije (Komunalno podjetje Ptuj, d. d.) z lastnikom in financerjem izvedbe kanalizacijskega priključka na terenu določi traso, način izvedbe in popis potrebnih del za izvedbo. Izvajalca priključka pod navedenimi pogoji izbere financer, s tem da se pri priključitvi na kanalizacijsko omrežje naredi zapisnik in
podpiše izjava.
Priključek je ustrezen in veljaven samo s podpisanim zapisnikom in izjavo.
Vse terenske oglede izvede Komunalno podjetje Ptuj, d. d. Kontaktna oseba je: Primož Petek (02 787 51 89 ali 070 826 726).
Postopki za priključitev na kanalizacijski sistem občine Videm bodo mogoči po 1. 1. 2016.
Vloge in obrazci za potrebe izgradnje interne kanalizacije bodo objavljeni na spletni strani občine Videm kakor tudi obvestila.
V želji po izboljšanju kakovosti bivanja v skupnosti vas prosimo, da ravnate v skladu s sprejetim Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Videm.
Občinska uprava Občine Videm
Poziv k zbiranju pobud za pripravo sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Videm
Občina Videm je v letu 2015 sprejela Občinski prostorski načrt Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/15), zato vabi vse zainteresirane, da si pogledajo občinski prostorski načrt, ki je dostopen na sedežu Občine Videm, na Skupni občinski upravi občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, Ptuj in na spletni strani PISO (www.geoprostor.net).
Vse zainteresirane, ki želijo podati pobudo za spremembo Občinskega prostorskega načrta Občine Videm, občina poziva, da to storijo od 1. februarja 2016 do 31. maja 2016. Pobuda se poda na obrazcu pobuda za pripravo občinskega prostorskega načr-
ta, ki je dostopen v sprejemni pisarni Občine Videm oziroma Skupne občinske uprave (Mestni trg 1, Ptuj) in na spletni strani Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju (www. sou-info.si). Ustrezno izpolnjene obrazce posredujte na naslov: Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju ali Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, 2250 Ptuj ali pa e-pošti na naslov info@videm.si oziroma sou@ptuj.si.
Friderik Bračič, župan Občine Videm
Slovesnost ob začetku gradnje zadnjega dela
avtocestnega križa
"W T" petek, 9. oktobra, % / so v družbi Dars s ▼ položitvijo temeljnega kamna simbolično začeli dela na 13 km dolgi trasi avtocestnega odseka Draženci—Gruškovje. Avtocesta predstavlja pomembno povezavo med dvema mednarodnima mejnima prehodoma Šentilj in Gruškovje. Izboljšala bo kakovost življenja ljudi in zvišala prometno varnost, saj bo prevzela velik del mednarodnega prometa z obstoječe ceste G1-9 Draženci—J urovci—Gr uškovj e. Slovesnosti ob začetku gradnje se je na gradbišču v Lancovi vasi kot slavnostni govornik udeležil predsednik vlade RS dr. Miro Cerar, prisotni pa so bili tudi minister dr. Peter Gašperšič, predstavniki občin, skozi katere poteka trasa, občine Videm Friderik Bračič, občine Žetale Anton Butolen, občine Hajdina mag. Stanislav Glažar in občine Podlehnik Marko Maučič, in uprava družbe Dars.
Investicijska vrednost, ki vključuje projektiranje,
odkupe zemljišč, gradnjo in druge stroške projekta, znaša (skupaj z vzporedno regionalno cesto in deviacijami) 194,55 milijona evrov brez DDV oz. 245,39 milijona evrov z DDV in stroški financiranja. Izgradnja odseka Draženci— Gruškovje, ki povezuje odsek Slivnica—Draženci in mejni prehod Gruškovje, predstavlja zadnji manjkajoči del do Slovenije, povezane z avtocestami. Ima pa tudi velik mednarodni pomen, saj predstavlja edinih nedokončanih 13 kilometrov na 2300 kilometrov dolgem odseku med Hamburgom in Solunom ter bo zaključil infrastrukturno povezavo na tej celotni razdalji. Izjemnega pomena je tudi za Slovenijo in okoliško prebivalstvo, saj prinaša hitrejši, okolju prijaznejši in varnejši pretok prometa. Projekt vse od začetnih faz poteka v skladu z načrti. V kratkem času od sprejetja Uredbe o državnem prostorskem načrtu za odsek avtoceste Draženci—mednarodni mejni prehod Gruškovje v letu 2010 je
Slovesnosti ob začetku gradnje avtocestnega odseka Draženci-Gruškovje seje na gradbišču v Lancovi vasi udeležil predsednik vlade RS dr. Miro Cerar.
Pri simboličnem polaganju temeljnega kamna za odsek avtoceste Draženci-Gruškovje je sodeloval tudi župan občine Videm Friderik Bračič.
Uvodno dobrodošlico so izrekli župani občin, skozi katere poteka trasa AC, med njimi tudi župan občine Videm Friderik Bračič.
S simboličnim metom mivke so gostje naznanili začetek gradnje zadnjega dela avtocestnega križa.
Na slovesnosti so kmečke žene na bogato obloženi stojnici ponudile domače dobrote, vinarji pa odlična vina.
Foto: Rado Škrjanec
Dars odkupil vsa zemljišča, pridobil vsa potrebna soglasja in gradbena dovoljenja ter
pripravil vlogo za pridobitev evropskih sredstev. Gradbena dela so se že začela. Prvi del
odseka bo za promet predvidoma odprt novembra 2017, celoten odsek pa julija 2018. Predsednik vlade RS je v slavnostnem nagovoru med drugim izpostavil: »Začetek te pomembne investicije dokazuje, da so veliki projekti v naši državi možni. Slovenija se počasi, a vztrajno postavlja na noge, tako na področju gospodarstva kot drugje. Verjamem, da smo na dobri poti, da dosežemo dolgoročno stabilno gospodarsko rast, večjo politično stabilnost in dolgoročno urejene javne finance. Na tej poti pa si lahko obetamo tudi več infrastrukturnih projektov. Sedaj ni več ovir, gradnja mednarodno pomembnega odseka se lahko začne. Izvajalcem želim, da bo njihovo delo potekalo tekoče in brez zapletov. «
Predsednik uprave družbe Dars, mag. Matjaž Knez, je ob tem povedal: » Ta odsek bo v prvi vrsti izboljšal kakovost okolja in življenja lokalnih prebivalcev, zvišal pretočnost in prometno varnost, zadovoljstvo uporabnikov in prevzel velik del mednarodnega prometa. Z dokončanjem odseka bo tako vzpostavljena celostna avtocestna povezava in bo ena ključnih evropskih povezav v smeri sever—jug. Slovenija tako ne bo ostala črna lisa na avtocestni povezavi med Hamburgom in Solunom.«
Poudaril je še, da je »današnji dogodek poklon znanju, odločnosti, preudarnosti in, če hočete, tudi vizionarstvu, ki so potrebtii ob odločitvah za velike projekte«.
TM
Vir: Dars, d. d.
Priprava projekta se je na Darsu začela kmalu po sprejetih uredbah vlade v letih 2010—2012 (DPN). Pridobljena so vsa dovoljenja, zaključeni so odkupovanje zemljišč za potrebe gradnje in odkupi vseh 31 objektov, ki jih je treba porušiti. Zaključeni so tudi že razpisi za izbiro izvajalca. Za izgradnjo 1. etape do 7,26 km je ponudbe oddalo 13 ponudnikov iz sedmih držav. Dela v vrednosti več kot 56 milijonov evrov bodo opravljali JV SGP Pomgrad, GGD, d. d., CGP, d. d., Novo mesto in CP Ptuj, d. d. V teku je potrditev predloga izbire izvajalca gradbenih del za 2. etapo od 7,26 km do 13,03 km. Vrednost razpisanih del je 74,84 mio. evrov brez DDV. Dolžina odseka znaša 13,03 km, gradil pa se bo na trasi sedanje glavne ceste Gl-9, ki se bo v celoti ukinila. V sklopu investicije bo grajena vzporedna regionalna cesta v dolžini 13,9 km, ki bo opravljala funkcijo povezovalne ceste med kraji ob trasi avtoceste in kot dostop do okoliških zemljišč ter bo nadomeščala staro glavno cesto Gl-9. Izgradili se bodo tudi trije avtocestni priključki: Lancova vas, Podlehnik in Zakl.
Odpadki na skupnih zbiralnicah naj bodo odloženi
ustrezno
kupne zbiralnice odpadkov so mesta, ki so namenjena Ob zadnjih odvozih odpad-ločenemu zbiranju odpadkov gospodinjstev, pri kate- kov iz skupnih zbiralnic na rih odpadkov zaradi specifike terena ni mogoče zbirati območju Velike Varnice, pri gospodinjstvu doma. Pomembno je, da uporabniki razu- Trdobojcev, Skorišnjaka in mete, da so skupne zbiralnice namenjene zbiranju izključno Leskovca smo opazili, da je mešanih komunalnih odpadkov, papirja in mešane embalaže, na lokacijah skupnih zbiral-medtem ko spadajo druge vrste odpadkov na zbiralnice ste- nic večja količina odpadkov kla ali v zbirni center.	odložena nepravilno. Med
njimi smo našli celo takšne, ki v celoti razkrivajo osebne podatke občanke/občana. Povzročitelja, čigar osebne podatke smo tokrat odkrili med odpadki, smo o tem ustrezno obvestili. V prihodnje bomo primorani kršitve
Skupna zbiralnica Skorišnjak
Skupna zbiralnica Varnica
predati ustreznim inšpekcijskim službam, pri čemer znaša predvidena globa za kršitelje v skladu s 45. členom Odloka o načinu opravljanja lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/2012, s popravki št. 16/2012 in 38/2012) 400 evrov. Kljub temu pa so sankcije za to, če se povzročitelji neprimernega odlaganja odpadkov odkrijejo, veliko manjše od stroškov ravnanja z nepravilno odloženimi odpadki.
V sled navedenega vas obveščamo, da kosovni odpadki (oblazinjeno pohištvo,
vzmetnice, kovine ...), bela tehnika (pralni stroji, hladilniki ...) in gradbeni odpadki nikakor ne sodijo na skupne zbiralnice, temveč gre za odpadke, ki jih lahko gospodinjstva brezplačno oddate v zbirnem centru Videm (industrijska cona).
Prav tako je treba odpadke, ki so jim namenjene skupne zbiralnice, odložiti pravilno v posode, namenjene za to, ki so ustrezno označene. Odlaganje ali puščanje odpadkov izven posod, v različnih vrečkah ali kako drugače ni dovoljeno.
Pomembno je, da razumete pomen sku-
pnih zbiralnic, ki so namenjene vam uporabnikom. Zato želimo vse občanke in občane še enkrat pozvati, da ustrezno in pravilno ločujete odpadke ter da na skupne zbiralnice prinašate izključno tiste odpadke, za katere so zabojniki namenjeni. Tako bomo lahko skupaj poskrbeli za lepše okolje in za bolj urejeno okolico, v kateri živimo.
Naj bo v prihodnje naš skupni cilj preprečiti stanje, ki ga izkazujejo fotografije nepravilno odloženih odpadkov na skupnih zbiralnicah v naši občini.
Občina Videm in
Cisto mesto Ptuj
Svetniška skupina SLS
lovensko ljudsko stranko v občin-skem svetu zastopa pet svetnikov. Po lanskih volitvah smo sestavili koalicijo s strankami SMS, DeSUS in NSi. Tako nas v zavezništvu deluje enajst članov. V prvem letu našega mandata je delo potekalo po pričakovanjih, včasih zapleteno in naporno, drugič spet prijetno in sproščujoče, dobro sodelovanje med strankami pa ni bilo nikoli pod vprašajem.
Realizirali smo kar nekaj sklepov, ki smo jih predhodno tudi sprejeli. Med večjimi projekti so vsekakor kanalizacija v Pobrežju, mrliška vežica Leskovec, plaz Dravinjski Vrh in aktivnosti v zvezi z industrijsko cono. Seveda pa ne smemo pozabiti na sprejetje občinskega prostorskega načrta, na katerega smo čakali dolga leta.
Se naprej si bomo prizadevali, da bo naše delo transparentno in pošteno, saj ne smemo razočarati vas, ki ste nas postavili na ta odgovorni položaj.
Ob prihajajočih praznikih želim vsem
blagoslovljen božič ter sreče in zdravja polno novo leto 2016.
Bojan Merc, predsednik OO SLS Videm in vodja
koalicije
Delo svetniške skupine SDS Videm
"T"a jesenskih lokalnih volitvah I ^^1 leta 2014 ste nam volivci A. ^ namenili dovolj glasov, da ima stranka SDS v Občinskem svetu Občine Videm šest svetniških mest. Za te glasove in zaupanje smo volivcem hvaležni in zaradi tega prisluhnemo videmskim občanom.
V	SDS Videm izpolnjujemo program našega dela, ki vključuje vrednote: svobodo, človekovo dostojanstvo, pravičnost, solidarnost in domoljubnost, ter pozitiven odnos do okolja. V tej smeri delujemo tudi svetniki in svetnice krajevnih skupnosti in Občinskega sveta Občine Videm. Podpiramo dobre projekte in investicije, ki izboljšujejo kakovost življenja ljudi v naši občini.
V	preteklih mesecih smo precej energije in časa namenili, da smo si nazaj pridobili našo temeljno pravico — postavljati vprašanja in dajati pobude za delo na samih sejah sveta občine, ki je bila svetnikom protizakonito odvzeta že v prej-
šnjem mandatu z uvedbo spletnega portala za postavljanje pobud in vprašanj. Glasno izrazimo svoje strinjanje ali nestrinjanje s projekti, ki potekajo, in smo konstruktivna opozicija, ki se trudi nadzirati delo župana in večine občinskega sveta.
V prihodnjem letu želimo, da bi bila
občina kot institucija bolj usmerjena v zagotavljanje kakovostnega okolja in življenja za vse občane ter da bi bili občani na svojo občino lahko ponosni. Za to se bomo v svetniški skupini SDS še posebej zavzemali.
Andrej Rožman,
vodja svetniške skupine SDS
Svetniška skupina SMS - Zeleni Evrope LO Videm
/ m a nami je eno leto od lokal-W nih volitev, na katerih so nam ^volivci zaupali skoraj 500 glasov, kar je pomenilo tri svetniške mandate od 17 v novem občinskem svetu (Brane Kolednik, Dušan Serdin-šek in Darko Jerenec). Uspešni smo bili tudi na volitvah v svete krajevnih skupnosti, v katerih imamo 12 svetnikov.
Uspeh na zadnjih volitvah pripisujemo predvsem dosedanjemu delu naših članov in simpatizerjev, saj jih večina v vsakdanjem življenju opravlja najzahtevnejše naloge in odgovornosti, naj si bo to na delovnih mestih, v lokalni skupnosti ali društvih. Pri svojem delu smo vedno v ospredje postavljali problematiko lokalnega prebivalstva, nikakor pa ne barvo oz. strankarsko pripadnost, saj menimo, da na lokalni ravni ni prostora za politične igrice. Vsak občan je vedno
		(J i				
■&' j				^ it i® ’ wSb ■		
V,mr						
					1	IjM
						
						
dobrodošel s svojimi idejami, znanjem in delom, saj smo tako lahko še boljši.
S tem rezultatom smo od občanov prevzeli tudi večjo odgovornost in pričakovanja v novem štiriletnem mandatu. Takoj po volitvah smo skupaj z drugimi
koalicijskimi strankami podpisali novo koalicijsko pogodbo, s katero želimo doseči, da bodo naše predvolilne obljube do volivcev tudi uresničene. Tako nam je v tem mandatu zaupano vodenje Odbora za negospodarske dejavnosti
in Odbora za gospodarske dejavnosti, aktivno pa sodelujemo tudi v drugih odborih. Med krajevnimi skupnostmi vodimo KS Tržeč, KS Dolena, KS Lancova vas in KS Videm pri Ptuju.
Sedaj, ko je prvo leto v novem mandatu za nami, lahko ugotavljamo, da je bilo leto izredno težko in turbulentno. Država je namenila manj denarja za delovanje občin, zato je bilo treba zmanjševati proračun. Prav tako ni bilo domala nobenih razpisov, s katerimi bi lahko v tem letu proračun oplemenitili. Ko potegnemo črto pod vsem tem, lahko ugotavljamo, da nam je vseeno uspelo veliko narediti. Naj omenimo le nekaj investicij: najpomembnejša je vsekakor sprejetje Občinskega prostorskega načrta (OPN); širitev kapacitet vrtca, s katero smo zagotovili prostor za vse otroke iz naše občine; dokončanje športnega objekta Videm; odprtje čistilne naprave in glavnega kanalizacijskega voda za naselje Pobrežje-, sanacija plazu na Dravinjskem Vrhu; obnova mrliške vežice v Leskovcu; povečanje sredstev za komunalno infrastrukturo v krajevnih skupnostih; izgradnja zbirnega centra v industrijski coni;
sofinanciranje športnih programov mlajših selekcij; sofinanciranje dodatnih ur v kombiniranih oddelkih; štipendiranje mladih ...
Vsekakor nas tudi v prihodnje čaka težko delo, vendar se nikakor ne bojimo novih izzivov, ki so pred nami. Verjamemo, da se bomo lahko s svojim znanjem, izkušnjami, vztrajnostjo, spoštovanjem in veseljem do dela še naprej zavzemali za: celovit razvoj celotne občine oz. regije in aktivno sodelovanje s sosednjimi občinami in ustanovami; večji poudarek krajevnim skupnostim; širitev kanalizacijskega omrežja in priklop na že obstoječe omrežje; zmanjšanje komunalnega prispevka in na ta način spodbuditi razvoj občine; odprtje občinskega podjetja, ki bo skupaj z domačimi podjetniki izvajalo, upravljalo oz. nadziralo investicije in komunalno infrastrukturo na območju občine Videm; še boljše pogoje naših otrok v vrtcih in šolah; pomoč pri odpiranju novih delovnih mest in zagonu industrijske cone; pogoje, da bodo naši mladi izobraženi ljudje ostajali v naši občini in si tukaj ustvarjali družine in aktivno sodelovali pri razvoju občine; kmetijstvo
in vinogradništvo, gospodarski panogi, ki še veliko obetata, saj imamo na področjih samooskrbe, pridelave vrtnin, vrhunskih vin in sadjarstva še veliko razvojnih potencialov; izgradnjo internetnega dostopa po celotni občini in s pomočjo sodobnih tehnologij promocijo in predstavitev lokalne ponudbe širši javnosti; skupno promocijo celotnih Haloz oz. Dravskega polja, izgradnjo blagovne znamke in izboljšanje delovanja Vidove kleti; pridobivanje več sredstev s pomočjo evropskih razpisov za različne projekte v razvojni perspektivi do leta 2020; povezovanje društev v zveze in se tako s skupnimi močmi predstavljali, organizirali in pridobivali dodatna prepotrebna sredstva za delovanje naših društev; za naše starejše občane se bomo še naprej zavzemali, da v občini odpremo dnevni center aktivnosti, kjer se bodo lahko vsakodnevno družili; aktivno skrbimo, da bomo našo naravno dediščino pustili za prihodnje rodove takšno, kot smo jo prevzeli od naših prednikov.
SMS — Zeleni Evrope LO Videm
00 SDS Videm praznoval 20 let delovanja
V
t e na sestanku odbora v februarju, ko je bilo izvol-M jeno novo vodstvo, smo razpravljali o tem, kako M—^obeležiti 20-letnico stranke. Padla je odločitev, da ne bo obsežnejšega programa, da pa bodo povabljeni predstavniki z vrha stranke in da bo šlo bolj za družabno srečanje članov stranke. Druženje smo organizirali na čudovit sončen dan konec oktobra pri vinogradniku in gostincu Jakobu Svenšku.
Vabljenih iz vodstva stranke iz Ljubljane žal ni bilo, saj se je v tistih dneh začela begunska kriza. Se pa je povabilu odzvala poslanka v DZ Suzana Lep Simenko. Zbrane je najprej nagovoril predsednik OO SDS Videm Branko Marinič in med drugim opravičil odsotnost gostov z vrha stranke.
Besedo je nato predal poslanki Suzani Lep Simenko. Ta je
Prisotne je pozdravil predsednik 00 SDS Videm Branko Marinič.
tijstvo, katerega članica je, težave kmetovanja na haloš-niso bili upoštevani, bili pa kem območju. Povedala je, so vsaj slišani. Dvajset kme- da se sicer trudijo kot stran-tov s tega območja je prišlo ka, vendar ker ni medijske v Ljubljano in opozorilo na podpore prizadevanjem, tudi
v nagovoru predstavila nekaj aktualnih aktivnosti iz DZ in z lokalnega nivoja. Migranti so bili gotovo najbolj aktualna tema, pri čemer je opozorila na nenadzorovano prehajanje čez zeleno mejo, saj takega prehajanja stranka ne odobrava. Dotaknila se je tudi problematike Haloz; predlog zakona, ki ga je predlagala, ni bil sprejet, tudi predlogi na odboru za kme-
Skupinski posnetek udeležencev družabnega srečanja, na katerem so proslavili 20 let 00 SDS Videm. Predsednik ima dvignjeno roko - le kaj to pomeni?
ni vidnih rezultatov, saj je stranka opozicijska. Omenila je tudi televizijo Nova TV24, ki naj bi v polni meri začela delovati z novim letom. Nadejajo se, da bo z njo medijska podpora boljša. Ker sedaj ni medijske podpore, uporabljajo
predvsem spletna omrežja. Svoj nagovor je poslanka zaključila z besedami: »Danes ni čas za tarnanje, prišli smo, da izmenjamo mnenja, da se družimo.« Ob koncu se je vsem zahvalila za organizacijo različnih dogodkov.
Stanko Simonič je orisal zgodovinsko pot OO SDS Videm od njegove ustanovitve leta 1995 do danes, v tem času je bil do letošnjega leta tudi njegov predsednik. Vsem, ki so aktivno pomagali pri delu stranke, se je zahvalil za njihovo prizadevanje, še posebej tistim, ki so aktivni vse od ustanovitve. Nanizal je nekaj uspehov stranke v vseh letih delovanja in med drugim omenil, da je videmski odbor eden najbolj aktivnih na ptujskem območju, da je imela stranka trikrat poslanca, da jih je obiskal sam predsednik stranke Janez Janša, da so bili kot stranka najuspešnejši na zadnjih lokalnih volitvah, da je dober volilni izid imel tudi kandidat za župana, da pa so strankini svetniki v opoziciji ter da lahko le opozarjajo in dajejo predloge, ki pa v večini niso sprejeti. Simonič je še dodal, da smo na lokalni ravni močna stranka, kar so pokazale volitve, in da bo treba kmalu začeti aktivnosti za prihodnje volitve.
Veselo druženje se je nadaljevalo do večernih ur, člani in podporniki so prihajali, drugi odhajali ter se vsi zadovoljni vračali na svoje domove.
ŠM
Letošnje aktivnosti stranke DeSUS OO Videm
fe ožično-novoletni prazniki trka-jo na vrata, leto 2015 se zaklju-* čuje. To je čas, ko razmišljamo, kaj smo v tem letu naredili, in že kujemo načrte za prihodnje leto, ki je pred nami.
Smo politična neprofitna organizacija in spadamo med večje odbore. Združujemo ljudi oz. člane iz območja občine Videm in širše. Realizacija programa temelji predvsem na zbrani članarini -ta le najnižja od vseh drugih strank, 5 evrov na člana — dotaciji občine Videm, ki pa je tudi manjša kot prejšnja leta, in kakšnem manjšem prispevku članov. Vsa sredstva namenjamo za delovanje stranke. Člani stranke DeSUS smo znani po tem, da se radi družimo, saj je udeležba številna, naj bo to zbor članstva, izlet ali piknik.
Utrinek z jesenskega srečanja občinskega odbora DeSUS v gasilskem domu Tržeč
Proti koncu avgusta smo si ogledali druženje ob popoldanskem kosilu v znamenitosti Lendave in imeli prijetno gostišču K Jeleni na Hrvaškem. Z živo
glasbo je bilo poskrbljeno tudi za ples. Bilo nas je za dva avtobusa.
V petek, 23. oktobra 2015, se nam je na jesenskem srečanju članstva v gasilskem domu Tržeč pridružilo nekaj več kot sto članic in članov. Ob dobri hrani, pijači in živi glasbi veselja ni manjkalo. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo predsedniku
PGD Tržeč Francu Milošiču.
Vseh naših članov, ki praznujejo okroglo obletnico rojstva ali zlato poroko, se spomnimo z voščilnico, enako tudi pokojnih članov odbora za dan mrtvih s prižgano svečko. Ob prijetnih srečanjih si ponavadi zvečer zapojemo En lep večer je spet za nami. Takih večerov si
JL
prav gotovo želimo tudi v prihodnje. Spoštovani članice in člani, veselimo se srečanja z vami, zato vabimo nove članice in člane, da se nam pridružijo. Smo namreč stranka za vse generacije.
V novem letu 2016 vam želimo vse lepo, predvsem pa zdravja!
Besedilo in foto: Franci Hliš
Strategija lokalnega razvoja Haloze 2014-2020
Nova finančna perspektiva prinaša v obdobju 2014—2020 nekatere novosti pri ukrepu 19 Program razvoja podeželja — Podpora za lokalni razvoj v okviru pobude Leader. Program razvoja podeželja je skupni programski dokument Slovenije in Evropske komisije ter predstavlja programsko osnovo za črpanje finančnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. V okviru Programa razvoja podeželja 2014— 2020 je na voljo dobre 1,1 milijarde evrov, od tega bo lahko Lokalna akcijska skupina Haloze črpala sredstva v višini okrog 1,5 mio. evrov. Skladno z Uredbo CLLD (Uredba o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014—2020) je bilo treba na novo ustanoviti lokalno akcijsko skupino in pripraviti nov dokument - Strategijo lokalnega razvoja Haloze 2014-2020.
Po sprejetju Uredbe CLLD je bil 8. 7. 2015 objavljen javni poziv za vstop v partnerstvo LAS Haloze 2014-2020 na območju občin, ki so sestavljale LAS Haloze že v prejšnjem obdobju (Zavrč, Gorišnica, Cirkulane, Videm, Podlehnik, Žetale in Majšperk). Na podlagi tega poziva je bila LAS Haloze
na ustanovni skupščini 16. 9. 2015 v Cirkulanah tudi ustanovljena. Da ima LAS Haloze možnost črpanja sredstev iz EU in Slovenije, je bilo treba pripraviti Strategijo lokalnega razvoja Haloze 2014—2020. Dokument je pripravil vodilni partner PRJ Halo (izbran in potrjen na skupščini 27. 10. 2015 v Podlehniku) v sodelovanju z drugimi člani LAS Haloze. Podlaga za dokument so bile številne delavnice in srečanja, ki so se začela odvijati že v začetku leta 2015, bolj intenzivno pa smo jih izvajali septembra in oktobra, saj smo želeli na tak način vključiti širšo zainteresirano javnost v pripravo dokumenta. Nastajajoči dokument smo večkrat predstavili na skupščinah, kjer smo dali prisotnim članom LAS Haloze možnost korigiranja in predlaganja izboljšav dokumenta. V sklopu priprave SLR Haloze 2014—2020 smo izvedli tudi nekaj anket, s pomočjo katerih smo lahko bolje oblikovali dokument.
Od ustanovitve LAS Haloze smo zbirali predloge projektov, ki jih imajo člani LAS Haloze namen izvajati v obdobju do 2020. Na podlagi teh prejetih predlogov smo dobili boljši vpogled v dejansko stanje in na ta način poskušali zastaviti čim
bolj realne cilje in vizijo za prihodnji razvoj Haloz. Na
številnih delavnicah, srečanjih in sestankih smo prišli
Utrinki z delavnice v Zavrču, 12. oktobra 2015, na kateri je Michael Fend, vodja LAS Vulkanland iz Avstrije, predstavil njihove izkušnje in dobro prakso z izvedbo projektov na njihovem območju.
V Cirkulanah so 19. 10. 2015 na predstavitvi SLR LAS Haloze 2014-2020 sodelovali: mag. Nena Dokuzov, predstavnica Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, mag. Tanja Strniša, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter vodja delovne skupine vlade za pripravo celostnih ukrepov za razvoj Haloz, Simona Kaligarič, vodja OE Maribor Zavoda za varstvo narave, in Velislav Žvipelj, direktor Javnega sklada RS za regionalni razvoj in razvoj podeželja.
do skupnih spoznanj, da je treba zastaviti dolgoročne cilje in da je treba delovati povezovalno ter na tak način povezati celotno regijo in jo kot celoto tudi tržiti.
LAS Haloze deluje na podlagi pogodbenega lokalnega javno-zasebnega partnerstva, kar pomeni, da vključuje predstavnike ekonomskega, javnega in zasebnega sektorja, torej občine, podjetja, društva, kmetije, posameznike idr. Za delovanje LAS Haloze so predpisani določeni organi, ki jih je bilo treba izvoliti, in sicer upravni odbor, nadzorni odbor in predsednika. Ti organi so bili izbrani na volilni skupščini 15. 10. 2015 v Majšperku. Za predsednika je bil izvoljen Franc Mlakar. Upravni odbor je sestavljen iz devetih članov, po trije člani iz vsakega sektorja. Iz javnega sektorja so v upravnem odboru Marjetka Šibila (občina Videm), Matic Šinkovec (občina Majšperk) in Iva Ferlinc (Javni sklad RS za kulturne dejavnosti). Ekonom-
ski sektor predstavljajo Franc Mlakar (Franc Mlakar, s. p.), Matej Grabrovec (Novelus, d. o. o.) in Dejan Vuk (Dejan Vuk, s. p.). Zasebni sektor pa predstavljajo Sebastian Toplak, Stanislav Bro-dnjak in Rado Rodošek. V nadzornem odboru imamo po enega predstavnika iz vsakega sektorja: iz javnega sektorja je to Miran Krajnc (občina Podlehnik), iz ekonomskega sektorja Jana Žerak (Jana Žerak, s. p.) in iz zasebnega sektorja Bojan Kobal. Dodaten organ je v obdobju 2014-2020 ocenjevalna komisija, ki mora biti sestavljena iz neodvisnih strokovnjakov, ki bodo ocenjevali vloge za sofinanciranje operacij. Ta komisija bo izbrana na podlagi javnega razpisa, ki bo objavljen v prvi polovici prihodnjega leta.
Strategijo Lokalnega razvoja Haloze 2014-2020 smo skladno z določenimi roki oddali 30. 10. 2015 v pregled Ministrstvu za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano oziroma pisarno CLLD.
Skladno z roki za pregled dokumenta pričakujemo, da bi bil lahko prvi poziv za sofinanciranje projektov objavljen junija 2016.
Vsi, ki še niste člani LAS Haloze in bi želeli aktivno sodelovati pri kreiranju in izvajanju razvoja območja LAS Haloze, vas vabimo, da pošljete pristopno izjavo za vstop v partnerstvo LAS Haloze, ki je dostopna na www.haloze.org, na naslov vodilnega partnerja PRJ Halo, Cirkulane 56, 2282 Cirkulane ali nam jo pošljete na e-naslov: info@halo.si. Za kakršna koli vprašanja in predloge se lahko oglasite na naslovu vodilnega partnerja ali nas pokličete na telefon 02 795 32 00. Več informacij o LAS Haloze lahko najdete na spletni strani www. haloze.org.
Podeželsko razvojno jedro Halo Simona Zakelšek, mag. ekon. in posl. ved
Na obisku predstavnici TlC-a iz Nina na Hrvaškem
X "T" zadnjem novembrskem vikendu sta občino Videm %/ obiskali predstavnici Turističnoinformativnega cen-T tra (TIC) Nin iz Hrvaške, dr. Marija Dejanovič, direktorica centra, in strokovna sodelavka Tereza Proroko-vič. Občino Videm sta obiskali na pobudo Folklornega društva Rožmarin Dolena, župana Friderika Bračiča in občine Videm, kjer so se na predstavitev predstavnikov folklorne skupine izjemno dobro odzvali, navdušeno sprejeli idejo o dolgoročnem sodelovanju in odprtih rok sprejeli predstavnici iz Nina.
Folklorniki iz Dolenc so že dve leti zaporedoma gosto-
vali na prireditvi Šokolijada v čudovitem najstarejšem kraljevskem mestu Nin pri Zadru, ki se lahko pohvali z odlično turistično ponudbo ter bogato kulturno in naravno dediščino, ki jo z veseljem predstavijo vsakemu obiskovalcu. Mestece, ki leži ob glavni povezovalni cesti med mestom Zadar in otokom Vir, ponuja obisko-
valcem pestro ponudbo prireditev, bogato zgodovinsko zgodbo in predvsem lepo morje, čudovite peščene plaže in zdravilno blato, kamor se hodijo zdravit iz različnih delov sveta, saj blato pomaga pri različnih tegobah in boleznih. Prijazni domačini in čudovito, še zelo avtentično okolje so tisto, kar prepriča obiskovalce, da posedijo v
senci na različnih lokacijah po mestecu in se prepuščajo odlični ponudbi. V času prireditev pa to posebno malo mesto in njegova okolica kar pokata po šivih. V veliki meri je zanimiva tudi njihova solarna, iz katere izhaja ninska sol, prav tako pa naravni habitati, kjer je možno opazovati različne vrste ptic in drugih Živah, (http://www.nin.hr)
Ravno v pestrosti, avtentični ponudbi ter bogati kulturni in naravni dediščini se kažejo izredne povezovalne možnosti med občino Nin, ki sodi pod Zadrsko županijo, in našo občino Videm. Obiskovalkama smo predstavili avtentično in bogato ponudbo na Turistični kmetiji Korpič v Dravcih, kjer sta bili izjemno navdušeni nad etnografsko zbirko od Zrnja do kruha, obiskali pa sta tudi vinsko klet Stanka Vegana. Po odličnem druženju v petek zvečer je bila sobota namenjena predvsem predstavitvi občine Videm in vzpostavitvi možnosti sodelovanja na različnih področjih, kot so kulturno-turistične izmenjave, različne predstavitve društev in prireditev iz obeh občin kakor tudi sodelovanje na občinski ravni z namero pobratenja, kjer se lahko vzpostavi odlično sodelovanje na ravni izobraževanja, športa ter različnih kmetijskih in gospodarstve-nih panog. Po besedah M. Dejanovič se sodelovanje na občinski ravni predvideva predvsem na področju različnih razpisov, saj imamo Slovenci po njenem mnenju veliko več izkušenj in dobrih praks s sredstvi EU in lahko na ta način vzpostavimo izredno dobre naveze in sodelovanja pri različnih projektih. Predstavnicama TIG-a iz Nina smo predstavili tudi bogato turistično in gastronomsko ponudbo v občini Videm in njeni okolici, saj smo ju povabili na kosilo v gostilno Pri kostanju na Selih. Tam ju je gospodar Jakob toplo sprejel, gostji pa so postregli z odlično domačo hrano in ju prepričali o tem, da smo na tem koncu doma ljudje odprtih src in dlani. Obisk sta zaokrožili z ogledom bazilike na Ptujski Gori, zbirk na Ptujskem gradu, hotelov Primus in Mitra ter s sprehodom skozi najstarejše slovensko mesto Ptuj.
Navdušeni in iskreno presenečeni sta bili nad gostoljubnostjo, ki ju mi pove-
zujemo s predstavitvijo našega najbolj cenjenega zlata, to so odlična in vrhunska vina. V Vidovi kleti je potekala degustacija vin iz različnih delov Haloz, kar ju je še posebej navdušilo, saj vidita povezavo tudi na tem področju, to pa pomeni predstavitev naših vinarjev na njihovih prireditvah. Obisk v tej kleti pa je bil še posebej prisrčen zaradi posebne popestritve, za katero je poskrbel pater Janez Ferlež, ki je predstavil svoj izjemni talent petja in neskončnega povezovanja, pohvalili pa smo se tudi z misijonarjem Mihom Drevenškom.
Na uradnem sprejemu so sodelovali predstavniki občine Videm: župan Friderik Bračič, podžupan Marjan Selin-šek, svetnik Franc Hliš in Nada Golob iz občinske uprave, predstavniki društev: Jana Potočnik, Stanko in Štefka Vegan, Aleksandra Petrovič, Maja Gla-ser Bedenik, Rado Škrjanec in predstavniki Turistične agencije Majolka.
Obe navdušeni nad videnim in doživetim sta se v nedeljo zjutraj iz gostišča Majolka, kjer so poskrbeli za njuno udobno namestitev in ju toplo gostili, odpravili nazaj proti domu, polni pozitivnih vtisov, za nas, ki smo bili te dni z njima, pa sta pustili čudovite spomine. Predstavljene smernice in želje po pobratenju in dolgoročnem sodelovanju so izvedljive, prav tako pa so sedaj narejeni prvi in močno zasidrani koraki k sodelovanju, ki bo odprlo marsikatero vprašanje in podrlo veliko barier. Vse
je seveda odvisno od ljudi z obeh strani, saj je treba sodelovati, si odpirati različne možnosti in včasih pogledati tudi preko domačega vrta.
Naj na kratko zaključim, zakaj ravno Nin in Videm. Zaradi sokola in haloškega kota oz. bunke, zaradi gostoljubja in zanimivih prireditev ... In kako je prišlo do sodelovanja? Ker se je v neki glavi porodila ideja, da pomeni Šoko-lijada praznik školjk in morske hrane, dejansko pa je Šokolijada posvečena šokolu, ki je izvrsten avtentičen domači mesni izdelek iz svinjine, soroden našemu haloškemu kotu oz. bunki. Tako se je začela zgodba, ki svojo osrednjo vsebino šele pridobiva.
Maja Glaser Bedenik
Letos 62 grozdov na potomki najstarejše trte
"W" etošnja sončna jesen je poskrbela za veselje tudi pri Korpičevi domačiji in etnografskem muzeju v Drav-*	J-'A' kjer je modra kavčina, potomka najstarejše trte z
Lenta, letos bogato obrodila. Trgatev članov KTD Klopotec Soviče - Dravci in DOD Haloze je bila zato še bolj vesela.
Na potomki, za katero skrbi vinar Zvonko Korpič, je dozorelo kar 62 zdravih grozdov in vsakega posebej
so utrgali, skrbno stehtali in zmleli v posebni preši. Vsak grozd posebej je bil lep, zdrav in je imel zavida-
nja vredno težo. Okrog 20 litrov vina naj bi letos pridelali s potomke in vino spravili v društvene steklenice, ki jih odprejo ob posebnih priložnostih. Sicer pa je bila letina dobra tudi v bližnjem
društvenem vinogradu, zato je bilo v veselih Martinovih dneh v Dravcih čutiti zadovoljstvo in upanje, da bo tudi v prihodnje tako in bo trud poplačan.
Besedilo in foto: TM
			
			VtoO . J
Prva trgatev v občinskem vinogradu
■ etošnjo prvo trgatev v mini občinskem vinogradu je spremljal rahel dež, a to beračev ni zmotilo. Najprej 1 J so se zbrali v Vidovi kleti, kjer so jim člani KD Videm z Manjo Vinko pripravili prijeten kulturni program. Se pred odhodom v vinograd je bila v kleti skupna zdravica in zahvala za dobro letino.
Štiri avtohtone sorte so posajene pri Vidovi kleti, vse ne uspevajo najbolje, a letos so na desetih trsih imeli kar dober pridelek. Berači z županom Friderikom Bračičem in podžupanom
Marjanom Selinškom so delo vzeli resno, potrgali grozdje in ga v puti odnesli do male preše, ki jo je posebej za to trgatev izdelal Janko Baniček. Potem so grozdje previdno zmleli in spravili v primerno posodo, kjer je počakalo do martinove-ga. Videmske pevke in gospodinje z Anico Kokol so pripravile obilno malico, vinarji so poskrbeli za dobro kapljico in dana je bila obljuba, da se v vinogradu srečajo spet čez leto. Do takrat pa bo vinograd ostal v skrbnih rokah vinarja Janeza Zavca.
Besedilo in foto: TM
Delali »tuklo«, kegljali in se družili s starejšimi
V nedeljo, 25. oktobra, so na igrišču ŠD AS v Vareji pripravili prav poseben dan druženja. Že po tradiciji so kuhali »tuklo«, nekateri so se pomerili v kegljanju, na druženje pa so pova-
bili tudi vaščane, stare 70 let in več. Dan druženja je uspel, o čemer pričajo tudi fotografije.
TM
20-letnica TD Klopotec Leskovec
*	■ turistično društvo Klopotec Leskovec v Halozah je
bilo ustanovljeno pred dvajsetimi leti. Pred tem so bile članice organizirane kot aktiv žena in že takrat so izvajale nekatere aktivnosti. Vse od začetka delovanja prirejajo v Leskovcu okrog velikega šmarna ali velike maše kmečki praznik. Letos je prireditev potekala v soboto, 15. avgusta.
Vsebina letošnjega praznika je zajemala pregled praznovanj v vseh letih od ustanovitve društva. Praznovanje je trnelo vsako leto neko rdečo n't, določeno vsebino, zato so bili tudi posamezni prikazi na prireditvi vezani na osre-
dnjo vsebino.
Letos sicer ni bilo šaljivih kmečkih iger, novost pa je bilo tekmovanje v kuhanju piščančjega ajmohta oz. piščančje obare. Organizator je pritegnil k sodelovanju številna društva in presenetljivo
Družina Vodušek iz Vareje je prejela nagrado za najlepše urejeno hišo v letu 2015.
Po odločitvi komisije je tretje mesto pripadlo družini Vidovič iz Sp. Leskovca llb.
Priznanje za najlepše urejen poslovni objekt je pripadlo družinskemu podjetju Sveča iz Pobrežja.	Foto: ŠM
veliko število ekip se je udeležilo tekmovanja, večina sicer bolj zaradi druženja kot pa zaradi samega tekmovanja.
AJMOHT KUHALE TRIČLANSKE EKIPE
Na tekmovanju so se pomerili: Etnografsko društvo Cigani iz Dornave, Turistično društvo Ajda iz Leskovca pri Pragerskem, Društvo žena občine Rogatec, Društvo žena in deklet Gerečja vas, Društvo podeželskih žena Brezno Podvelka, Društvo žensk Pobrežje, Kulturno--turistično društvo Klopotec Soviče - Dravci, Društvo gospodinj Cirkulane, Društvo podeželskih žena in deklet Lancova vas, Društvo kmetic občine Videm, Društvo za napredek in razvoj
Kocil Skorišnjak, Turistično društvo Klopotec Leskovec v Halozah — domačini in organizatorji, Lovska družina Leskovec in še dve društvi iz sosednje Hrvaške — ED Maska Ivanec in KUD Lepo-glavski pušlek.
Naloga ekip je bila v poldrugi uri pripraviti čim bolj okusen ajmoht. Piščanca kot osnovno surovino je zagotovil organizator, prav tako plinski gorilnik in lonec na stojalu, dodatki pa so bili po izbiri ekipe, kar je dalo tudi večjo raznolikost jedi. Voditeljica tega dela prireditve je šla od ekipe do ekipe, da so se ekipe lahko predstavile. Strokovna ocenjevalna komisija je bila sestavljena iz dveh učiteljev kuharstva in dveh izkušenih gostincev, predse-
doval pa ji je Ivo Rajh.
NAJBOLJŠI EKIPI ZLATI KLOPOTEC
Ko je bila obara skuhana, so z njo brezplačno postregli vsem obiskovalcem prireditve in seveda tudi komisiji. Ta si je vzela dve uri časa za ocenjevanje. Rezultati ocenjevanja so bili naslednji: 1. mesto in zlati klopotec si je prikuhala ekipa Lovske družine Leskovec, drugo mesto in srebrni klopotec Društvo žensk Pobrežje, tretje mesto in bronasti klopotec pa je osvojilo Društvo podeželskih žena Brezno Podvelka.
Ko so se obiskovalci malo okrepčali z obaro, je sledil še kulturni program. Za začetek je dve pesmi zapela domača ženska vokalna skupina pod
vodstvom Srečka Zavca. Sledil je nagovor predsednice društva Ide Vindiš Belšak. Na kratko je opisala razvoj društva in društvene dejavnosti po letih, vse od leta 1995. Spregovorila je tudi o tem, kako so bili v začetku brez svojih prostorov; gostovali so v gasilskem domu, zatem so imeli manjši prostor v šoli in šele nato so pridobili svoje prostore v zgradbi pošte. Izpostavila je tudi posameznike iz kraja, zaslužne za razvoj društva, zlasti še takratnega predsednika krajevne skupnosti Jožeta Zavca in takratnega župana Franca Kirbiša, ki je podprl zamisel o gradnji prostorov društva. Prav tako se je za dobro sodelovanje zahvalila drugim društvom v kraju.
DOGAJANJE POPESTRILI ŠE MALČKI IZ VRTCA LESKOVEC
Nagovor župana Friderika Bračiča je bil povzetek slišanega z zahvalo dolgoletni predsednici društva Idi Vindiš Belšak za uspešno vodenje; dodal je, da se zaveda, koliko odrekanja zahteva taka funkcija. Zupan in predsednica KS Leskovec sta ji podelila priznanje.
V kulturnem programu so poleg otrok iz vrtca Leskovec nastopili še Natalija, Mateja in Micika, ki so na humoren način prikazale delovanje turističnega društva skozi 20 let, ljudske pevke Leskovčan-ke, skupina ED Surci, mlada harmonikarja Alen in Patrik ter Mejaši iz Repišč.
Po kulturnem delu se je začel veseli del prireditve, kot se za okroglo obletnico spodobi, in je ob dobri glasbi trajal do
zgodnjih jutranjih ur. Čeprav je vreme z močnim vetrom in nalivom dežja ponagajalo v času kulturnega programa, pa je vreme vzdržalo v veselem delu prireditve.
PODELJENA TUDI PRIZNANJA ZA UREJENOST DOMOV
Tudi letos je bila na delu komisija, ki je ocenjevala urejenost domov v občini
Videm. Po odločitvi komisije je tretje mesto pripadlo družini Vidovič iz Sp. Leskovca llb, drugo mesto družini Podgoršek iz Trdobojcev 10 in prvo mesto družini Vodušek iz Vareje 17. Priznanje za najlepše urejen poslovni objekt pa je bilo letos podeljeno družinskemu podjetju Sveča iz Pobrežja.
ŠM
KS Sela letos postala »polnoletna«
T" KS Sela so tudi letos konec julija organizirali števil-%/ na prijetna druženja in dogodke, posvečene že 18. v prazniku krajevne skupnosti. Osrednja prireditev je bila v soboto, 25. julija, v kulturni dvorani na Selih, na kateri so v družbi gostov, med njimi so bili župan občine Videm Friderik Bračič, občinska svetnica Katja Svenšek in p. Jože Petek iz podružnice sv. Družine na Selih, in domačih krajanov proslavili »polnoletnost«. Praznovanje so naslednji dan sklenili z Aninim žegnanjem, saj KS Sela že vrsto let svoj praznik pripravlja skupaj s tamkajšnjo podružnico.
Letošnjemu prazniku so Selani namenili zdaj že tradicionalne dogodke. V soboto, 18. julija, so se srečali starejši krajani KS Sela. Najprej so imeli sv. mašo v cerkvi sv. Družine, prijetno srečanje pa so nadaljevali s kulturnim programom in pogostitvijo v tamkajšnji kulturni dvorani. Dan kasneje, 19. julija, je ŠD Selan organiziralo pohod po delu Haloške planinske poti. Pohodniki so se zbrali pred gasilskim domom na Selih in se kljub visokim temperaturam pogumno odpravili po haloških poteh.
20. SREČANJE SELANOV PRIHODNJE LETO NA »NAŠIH« SELIH
Osrednje praznovanje so v soboto, 25. julija, začeli pri
igrišču OŠ Sela, saj so ob tej priložnosti na simboličen način predali v uporabo novo ograjo okrog igrišča. Predsednica KS Sela Frančka Merkuš se je županu in občini Videm v kratkem nagovoru zahvalila za posluh, saj se bodo lahko otroci poslej veliko bolj varno igrali. Videmski župan Friderik Bračič je ob tem dejal, da so bili v sklopu investicije na novo narejeni vsi temelji, ograja je višja, s tem pa tudi bolj varna, prav gotovo pa lahko tudi manjše investicije doprinesejo k razvoju nekega kraja. Praznovanje se je nato nadaljevalo v kulturni dvorani, kjer je zbrane najprej nagovorila predsednica KS Sela F. Merkuš in v svojem nagovoru izpostavila vrednote, ki so med drugim pomembne tudi
Osrednje praznovanje so na Selih letos začeli s krajšo slovesnostjo pri OŠ Sela, kjer so v uporabo tudi uradno predali novo ograjo pri šolskem igrišču.
:j ;	
W;: "Ah	rjsS F .m ■
Zbrani na osrednji prireditvi ob 18. prazniku KS Sela so lahko uživali tudi v nastopu otroške FS Rožmarin Dolena.
za delovanje v skupnosti:	ličnosti. Ob tem je poudari-
zaupanje, spoštovanje drug la, da je uspešno delo odvi-drugega in sprejemanje raz- sno predvsem od nas samih
Na tradicionalnem nogometnem turnirju med vasmi KS Sela je 1. mesto in zasluženi pokal letos osvojila ekipa iz Trnovca.
in od tega, koliko se znamo med seboj generacijsko povezovati. Z veseljem pa je zbranim napovedala, da bo leto 2016 zelo pomembno za njihovo KS, saj bodo gostitelj 20. vseslovenskega srečanja prebivalcev krajev z imeni Selo, Sela, Sele. »Prepričana sem, da bomo vsi skupaj to srečanje uspešno izpeljali in da bodo Selani z navdušenjem odnesli lepoto našega kraja in našo gostoljubnost po vsej Sloveniji,« je še dodala Merkuševa.
Sledile so čestitke gostov za še en krajevni praznik; župan občine Videm F. Bračič je v šali dejal, da je KS Sela letos postala »polnoletna«, občinska svetnica Katja Svenšek pa je svojim krajanom v čestitki med drugim dejala: »Prihodnje leto nas čaka velik projekt, ampak verjamem, da bomo skupaj zmogli. Mi smo skromni in se znajdemo.« S svojimi krajani in farani pa se je ta večer veselil tudi p. Jože Petek, zadovoljen, da KS in podružnična cerkev sv. Dru-
žine tako dobro in zgledno sodelujeta že vrsto let. Letošnjo osrednjo slovesnost so obogatili: pevke ljudskih pesmi KD Sela pod vodstvom Antonije Kaučevič, otroška FS FD Rožmarin Dolena, MeCPZ sv. Družine pod vodstvom Sandija Potočnika, zaigrali pa so tudi Veseli Jožeki KD Videm. Dogajanje se je po končani slovesnosti preselilo na bližnje igrišče, kjer se je v organizaciji ŠD Selan ob 21. uri začel še tradicionalni nogometni turnir med vasmi KS Sela (Barislovci, Trnovec in Sela). Največ nogometnega znanja je letos — presenetljivo, tako smo slišali - pokazala ekipa iz Trnovca, ki si je za osvojeno 1. mesto prislužila tudi pokal.
DOPOLDAN ANINO ŽEGNANJE, POPOLDAN PA ŠE ZABAVNE VAŠKE IGRE
Naslednji dan so praznovanje nadaljevali v podružnični cerkvi sv. Družine s tradicio-
nalnim Aninim žegnanjem, ki je bilo tudi letos dobro obiskano, v popoldanskem času pa so sledile še tradicionalne vaške igre med vasmi KS Sela. Na 4. igrah so se ekipe s Sel, iz Barislovcev in Trnovca pomerile v sedmih zabavnih igrah, kot so prenašanje bal, pokanje balonov, prenašanje vodnih balonov s hoduljami, iskanje ključev v bazenu in druge, v katerih so morali tekmovalci pokazati številne spretnosti, ob tem pa so poskrbeli za obilo dobre volje in smeha tudi številnih gledalcev, ki so si v lepem, sončnem vremenu ogledali igre. Tudi letos je pokal za najboljšo ekipo pristal v rokah Barislovčanov, ki so bili premočni za drugouvrščeno ekipo iz Sel, na 3-mesto pa se je uvrstila ekipa iz Trnovca. Tako so na Selih do prihodnjega leta uspešno pripeljali h koncu letošnjo zgodbo krajevnega praznika.
Besedilo in foto:
Petra Krajnc
Tudi letos dobro obiskano Anino žegnanje na Selih
■ onec julija, ko praznujemo god sv. Ane in Joahi-ma, je v podružnični cerkvi sv. Družine na Selih še -E- m* posebej praznično in slovesno. Številni častilci sv. Ane se namreč že leta in leta vračajo na tradicionalno Anino žegnanje. Letošnja slovesnost je potekala v nedeljo, 26. julija, praznično sveto mašo pa je daroval p. Roman Tkavc s Ptujske Gore ob somaševanju p. Jožeta Petka.
Del praznovanja so zagotovo tudi same priprave na veliko slovesnost. Tako so žene iz Sel in Lancove vasi tudi letos poskrbele, da je bila cerkev za Anino žegnanje še posebej praznično okrašena z verigami iz žingerla.
Uvodni pozdrav je na začetku svete maše vsem zbranim,
tudi županu občine Videm Frideriku Bračiču s soprogo in predsednici KS Sela Frančki Merkuš, v imenu selskega oltarnega občestva namenila Rozika Murko. Z ubranim petjem so praznovanje obogatili člani Mešanega cerkvenega pevskega zbora sv. Družine pod vodstvom
	
5DTL 5 mr *.	
it f	
	
	
/ {	
	
	mm
	
Slovesno sveto mašo je letos na Aninem žegnanju ob somaševanju p. Jožeta Petka vodil p. Roman Tkavc.
Po maši je zbrane obiskovalce Anine nedelje v kulturnem programu navdušila tudi starejša otroška FS FD Lancova vas.
Sandija Potočnika, lepo pa je bilo v cerkvi videti tudi mlajše folklornike FD Lancova vas v narodnih nošah.
Po končani maši se je praznovanje preselilo na prostor pred cerkvijo, kjer se je v krajšem kulturnem programu predstavila starejša otroška skupina Folklornega društva Lancova vas. Vsi obiskovalci letošnje Anine nedelje so se lahko nato ustavili in okrepčali ob bogato obloženih stojnicah, saj so
članice aktiva žena Sela, aktiva žena Dolena in Društva podeželskih žena in deklet Lancova vas poskrbele za bogato pogostitev. Tudi lepo in sončno vreme pa je letos poskrbelo, da so se obiskovalci še kar nekaj časa zadržali v prijetnem druženju.
Besedilo in foto:
Petra Krajnc

Športno obarvano srečanje krajanov KS Lancova vas
"T"edeljo, 23. avgusta, so krajani I	KS Lancova vas, h kateri poleg
^ Lancove vasi sodi tudi nekaj hišnih številk naselij Popovci in Zgornja Pristava, izkoristili za družabno srečanje. Svet KS Lancova vas je za rdečo nit prireditve pripravil različne športne *gte, k sodelovanju pa pritegnil številne domače ekipe in tudi od drugod. Organizatorju pa je tega dne služilo tudi vre-me> saj je bila sončna nedelja več kot odlična priložnost za športne igre na prostem.
Oani Hliš, predsednik KS Lancova vas, nam je povedal, da je bil namen letošnje prireditve predvsem družabnega znača-Ja. Ljudje namreč ob vseh obveznostih
Skupinski posnetek vseh štirih ženskih ekip, ki so se pomerile v ruskem kegljanju.
			lir	l	■p; C
	hI	'A		■
Z*nimivo je bilo spremljati tudi tekme ekip moških kegljačev ...	Ekfa fD Lancova vas je na turnirju v malem nogometu izmed
sedmin ekip osvojila odlično 2. mesto.
Lancova vas, 3. mesto pa si je priigrala ekipa Jošndorf.
najdejo vedno manj časa za sprostitev in medsebojna srečanja na vasi, zato so za krajane letos pripravili srečanje s športno vsebino. Že okrog poldneva se je začel turnir v malem nogometu, na katerem se je pomerilo sedem ekip: Žlahta, Mačkija vas, Bar Žika, Bar Hentek, ŠD Lancova vas, Koranti Lancova vas in Jošndorf. Ekipe so bile razdeljene v dve skupini, v katerih se je najprej igralo po sistemu vsak z vsakim. V tekmi za 3. mesto sta se pomerili ekipi Žlahta in Jošndorf, finalna tekma pa je postregla z zanimivim obračunom med ekipama ŠD Lancova vas in Bar Hentek. Končni vrstni red je prinesel pokal za 1. mesto ekipi Bar Hentek, na 2. mesto se je uvrstila domača ekipa ŠD
TUDI PRI KEGLJANJU JE ŠLO ZARES
Ob 14. uri se je začel še turnir v ruskem kegljanju, posebej so tekmovale moške in ženske ekipe. Logističnih težav ni bilo, saj imajo pri vaškem domu na voljo kar dve igrišči. Pri ženskah so se najbolj izkazale in osvojile 1. mesto kegljačice iz Tržca, le za dva keglja slabša je bila ekipa Bar Kavalo, 3. mesto so osvojile članice DPŽD Lancova vas, 4. mesto pa ekipa iz Jošndorfa.
Pri moških ekipah si je z največ podrtimi keglji 1. mesto priigrala ekipa kegljačev Lancova vas, 2. mesto je osvojila ekipa PGD Tržeč, 3. mesto Ulica Rožmarin, 4. mesto
Pri vaškem domu v Lancovi vasi je bilo predzadnjo avgustovsko nedeljo živahno ...
Lancova vas 1 in 5. mesto ekipa Edi turizem.
Po odigranih tekmah so podelili še pokale najboljšim ekipam, ki so osvojile 1. mesto, vsem drugim pa zahvalo za sodelovanje. Sre-
čanje se je nato ob pogostitvi in medsebojnem druženju nadaljevalo do poznega večera.
Besedilo in foto:
Petra Krajnc
Osrednje Martinovanje v Vidmu
"TT" ani smo zapisali, da je bila videmska zgodba veselih Martinovih dni v Halozah podobna lanski, predlanski ^ Jin še kateri, letos lahko zapišemo skoraj enako. Osrednje Martinovanje v občini Videm je bilo pri občinski hiši in Vidovi kleti, kjer smo spremljali prijeten kulturni program, svečani blagoslov mošta, prvič pridelanega v občinskem vinogradu. Blagoslov je opravil p. Tarzicij Kolenko, tudi v družbi pobreškega kletarja in njegovega namestnika.
Pod šotorom pri Vidovi kleti so se 6. novembra zbrali
številni obiskovalci od blizu in daleč, domači vinarji
ter ljubitelji odlične vinske kapljice, kulinaričnih dobrot in kulturnih običajev. V uvodnem delu prireditve jim je dobrodošlico izrekel videmski župan Friderik Bračič, nato pa je sledil prijeten kulturni program, v katerem so nastopili otroci iz vrtca in OŠ Videm, ljudski pevci in Veseli Jožeki KD Videm ter
gostje iz sosednje Hrvaške, godci iz pobratene občine Bednja. Šaljivi krst mošta so na odru zaigrali videmski kulturniki in navdušili zbrano občinstvo.
Predstavili so se tudi vinarji s svojo ponudbo odličnih vin in drugi ponudniki dobrot, med katerimi so bile tudi letos naše pridne gospodinje
iz vseh šestih društev aktivov kmetic in podeželskih žena v videmski občini. Veselje ob novem vinskem letniku se je iz šotora preselilo še v Vidovo klet, kjer
so tudi zaključili osrednjo Martinovo prireditev v občini Videm. Martinovali so še v Strmcu, Leskovcu, Skorišnjaku, Veliki Varnici, Dravcih, pri Pintarjevih,
v Pobrežju, na kmetiji Pajnkiher, na Djočanovi domačiji in v Šturmovcih.
TM
Foto: Rado Škrjanec
Tradicionalno martinovanje v Leskovcu
'	# ačetek martinovanja, ki je letos trajalo kar dva tedna,
M je bil v petek, 6. novembra, v šotoru pred občino. ^ ^Istega dne so martinovali tudi v Strmcu pri Leskov-cu’ naslednji dan pa že v Leskovcu in le štiri ure za tem še v Skorišnjaku. Če se praznuje, pa naj se dan za dnem. Morda so organizatorji pozabili, da sta bila za praznovanja letos na v°Ij° se nedelja in še en teden.
^ manjšem šotoru pred pro-st°ri turističnega društva v Leskovcu se je martinovanje začelo s krajšim kulturnim Programom, pripravila ga Je Anica Zavec in je sledil Pozdravu podpredsednika turističnega društva Maksi-miljana Polanca. Dve pesmi 50 zaPele pevke Leskovčanke,
sledil pa je nastop učencev šole, ki so zapeli ob spremljavi harmonike, nato pa so zaigrali še mladi harmonikarji skupaj s svojim mentorjem. Dogajanje je z igranjem na glasbene pripomočke popestrila tudi skupina Šurc in na humoren način popestrila dogajanje. Kulturni program
Predaja funkcije med kletarji
je zaključila ženska vokalna Povezovalka programa skupina pod vodstvom Sreč- Damjana je nato povabila ka Zavca.	vinogradnike po naseljih k
zlivanju mošta v skupen sod, tako kot je to že nekaj let v navadi. Zbrani mošt je blagoslovil farni župnik, ki je bil v teh dneh kar obremenjen s številnimi blagoslovi, saj je sledil še blagoslov v Skori-šnjaku. In ker sv. Martin spremeni mošt v vino, vino pa je treba negovati, da bo
postalo in ostalo kakovostno, sta dosedanja kletar in njegov pomočnik predala funkcijo novima kletarjema, ki bosta odgovorna za negovanje letošnjega kakovostnega letnika. Koliko se je zbralo mošta, ni povedal nihče, saj tudi nihče ni vodil evidence. Zbrano vino bodo
porabili na različnih prireditvah in druženjih. Seveda brez šaljivega krsta mošta prireditev ne bi bila tako zanimiva in zabavna. Sledila je pogostitev, za zabavo pa so poskrbeli Haloški muzikanti.
Besedilo in foto: MS
r-r. _

Zbrani mošt je blagoslovil farni župnik.
				
	El	m LlčkS Hifcj		
Šaljivi krst mošta
		* '11
1		
		
Nastop učencev šole Leskovec
Pozdrav podpredsednika društva in pevke Leskovčanke
Trgatev in martinovanje v Šturmovcih
^ m "trgatev brajd na Petrovi domačiji v Šturmovcih je že tradicionalno jesensko opravilo, mi pa ga bolj kot -M- resno opravilo vzamemo kot prijetno jesensko druženje. Na trgatvi se je zbralo veliko vaščanov in prijateljev.
Moški so pripravili stiskalnico in sod, kamor je tekel sladek mošt. Vsi pa smo se lotili obiranja grozdja. Letina je bila dobra, sode v kleti smo napolnili z rdečim moštom. Kot se za takšno druženje spodobi, nista manjkali
dobra kapljica in dobra hrana. Hvala gostom na trgatvi, ki so s seboj prinesli pecivo.
V NOVEMBRU POSADILI TUDI ČEŠNJO
Šturmovčani smo v okviru
Trgatev v Šturmovcih
Foto: IC
Martinovanje v Šturmovcih
Foto: Rado Škrjanec
Sajenje češnje na Petrovi domačiji Foto: Marijana Bukvič
TD Šturmača drugo soboto v novembru organizirali Martinovanje po štur-uiovsko. Udeležilo se ga je približno 60 gostov, tako vaščanov kot naših prijateljev iz drugih krajev v občini in tudi širše. Da nas ni zeblo, smo poskrbeli s kurjenjem kresa in peko kostanjev. Martinovo ali god sv. Martina iz Toursa, ki ga vsako leto praznujemo 11. novembra, je dan, na katerega se evropske države na različne načine spominjajo svetnika, ki
je dal svoj plašč beraču, da bi lahko skril svojo revščino.
V Sloveniji se dan sv. Martina praznuje predvsem kot praznik vina, ko se mošt spremeni v vino. Ob praznovanju potekajo tudi pojedine. Pojedina na našem martinovanju sicer ni bila čisto tradicionalna, saj smo si namesto gosi in mlincev privoščili "proleka", kislo zelje in fižol. Ob tem se moramo zahvaliti tudi gostom, ki so s seboj prinesli
doma pečene slaščice. Čas je ob prijetni družbi, petju in harmonikah zelo hitro mineval, tako smo se družili do poznih večernih ur in se že veselimo našega naslednjega srečanja.
Kot se za jesensko opravilo spodobi, smo tudi mi v novembru pomladili naš sadovnjak, saj sta Andrej in Jakob posadila češnjo. Komaj čakamo na slastne češnje.
Laura Rožman
Petnajstič martinovali v Skorišnjaku
^	7" Skorišnjaku so letos v okviru Društva za razvoj in
%/ napredek Kocil že petnajsto leto zapored pripravi-» li martinovanje. Prireditev je potekala v soboto, 7. novembra, z začetkom ob 14. uri pred kapelo sv. Urbana oz. Blaževo kapelo.
'd uvodnem pozdravu je vse Kmetec in vinogradnike pri-prisotne nagovoril Andrej jazno povabil, da prinesejo
ran' vinogradniki pri kapeli sv. Urbana oz. Blaževi kapeli
Foto: Rado Škrjanec
Veseli del je potekal na sedežu društva Kocil, kamor so se od kapele vsi skupaj odpravili peš.
Foto: Rado Škrjanec
svoj mošt do sodčka pred kapelo in ga zlijejo vanj. Nato je Kmetec predal besedo farnemu župniku Edvardu Vajdi in ta je med bogoslužjem blagoslovil mošt. Kot se spodobi, so vinogradniki in vsi
prisotni nazdravili z novim vinom ob spremljavi harmonikarjev Alena in Patrika. Po uradnem delu martinovanja so bili vsi navzoči povabljeni še na neuradni del, ki je potekal na sedežu Društva
Romarji na poti k Svetim goram nad Bistrico ob Sotli	Foto: MT
za napredek in razvoj Kocil. Tam so namreč člani društva za obiskovalce pripravili pogostitev, za glasbeni prispevek pa so poskrbeli Alen in Patrik ter Vesela gasilca iz Turnišč.
V	Skorišnjaku dajejo velik pomen takšnim in podobnim prireditvam, saj takšni dogodki ljudi med seboj povezujejo in združujejo. Tudi letos so se martinovanja v Skorišnjaku udeležili tako domačini koti tisti, ki v Skorišnjak prihajajo občasno, in vinogradniki iz okoliških krajev. Skupaj so nazdravili z mladim vinom in se veselili v prijetni družbi ob bogati pogostitvi in dobri glasbi.
ROMANJE NA SVETE GORE NAD BISTRICO OB SOTLI
V	Društvu za napredek in razvoj Kocil iz Skorišnjaka so pred osmimi leti obudili romanje na Svete gore nad Bistrico ob Sotli. Od tedaj se na romanje vsako leto odpravijo prvi vikend v juliju.
Tako je bilo tudi letos, ko se nas je na pot izpred sedeža društva v Skorišnjaku po vsem že dobro znani poti odpravilo osem. V petek popoldan smo prehodili prvi del poti in proti večeru prišli do prijatelja Janka Zemljiča pod Donačko goro, ki romarjem vsako leto nudi prenočišče in kaj za pod zob. V soboto so se nam po zajtrku pridružili še tisti, ki se nam zaradi različnih obveznosti niso mogli pridružiti prej. Tako se nas
je v ranem jutru na pot proti Bistrici ob Sotli odpravilo petnajst. Trasa nam je bila sicer že dobro znana, vendar je bila letos zaradi vročine naporna. Kljub temu smo z dobro voljo, jasno zastavljenim ciljem in medsebojnimi spodbudami v poznih popoldanskih urah prispeli v Bistrico ob Sotli. Tam nas je pričakal farni župnik Damjan Kejžar in nam tudi letos prijazno odstopil prostore, da smo se lahko uredili in naspali, nekateri kar v spalnih vrečah na tleh. Zjutraj smo se udeležili bogoslužja v farni cerkvi sv. Petra, potem pa smo se podali še
na preostanek poti do cerkve na Svetih gorah.
Pri sveti maši v cerkvi Svetogorske Matere Božje so se nam pridružili tudi naši družinski člani in prijatelji ter se po sveti maši skupaj z nami poveselili ob dobri jedači in pijači. Okrepčani smo se domov vrnili z avtomobili, razen Andreja Hvalca, ki se je po sveti maši letos že drugič odpravil domov kar peš.
Čeprav utrujeni od naporne poti, smo si ob koncu bili enotni, da romanja k Sve-togorski Materi Božji ne bomo opustili.
Melita Turk
Martinovanje in imenovanje novega pobreškega
kletarja
"V" etos je potekalo že 8. tradicionalno martinovanje z zbiranjem mošta in imenovanjem kletarja v Pobrež-A—/ju. Dosedanja kletar Janez Sodec in pomočnik kletarja Marjan Horvat sta predala vlogo vaškega kletarja novima kletarjema.
KS Pobrežje je skupaj s kletarjem organizirala tradicionalno, 8. martinovanje in imenovanje kletarja. Dogodek je vodil Marjan Nahber-ger in s tem prispeval svoj delček k še eni odlični prireditvi v Pobrežju. Tradicional-
no so v polno dvorano gostov prikorakali dosedanji kletarji in pomočniki kletarjev ter s svojo iz leta v leto številnejšo zasedbo potrdili pomembnost ohranjanja tradicije martinovanja v našem kraju. Predsednik in podpred-
Spravilo mošta v Pobrežju
Foto: Rado Škrjanec
Ptujski princ karnevala Bertold Draneški s soprogo in nova
Zbrani kletarji s princem na martinovanju v Pobrežju	ptujska vinska kraljica Urška Repič v kleti v Pobrežju
sednik KS Pobrežje Ivan Fridauer in Franc Murko sta bila ponovno pozvana k izboru novega vaškega kletarja. Verjamem, da nista imela težke naloge, saj sta le ponovila lansko nalogo, ki sta jo že v prvo odlično opravila. Novi pobreški kletar je postal Ivan Šimenko, ki je za svojega podkletarja izbral Štefana Topolovca.
^doga vaškega kletarja je bila pisana na kožo Janezu Sodecu. Ta se je na zaključ-n' prireditvi zahvalil za sodelovanje rnnogim, ki so pripomogli k uspešnemu opravljanju njegove naloge. Dosedanji kletar in njegov pomočnik sta dejala, da sta se v vlogi kletarja zelo dobro počuti-la in da želita uspešno delo tudi novima kletarjema. Slišali pa smo, da sta ime-a Pn tem delu tudi strice iz ozadja; v tokratnem primeru je bila v glavni vlogi teta, Vesna Sodec Grula. Posebej sta se ji zahvalila za njen doprinos in popestritev vsakega dogodka, ki je bil izpeljan v nju-nern mandatu.
Vsi gostje tradicionalno prispevajo v vaški sod beli ali rdeči mošt. Krst mošta so opravili člani Kulturnega društva Videm in zbrane dodobra nasmejali. Smeh je namreč pol zdravja in smeha na prireditvi ni manjkalo. Martinovanje so z ljudsko pesmijo popestrili tudi ljudski pevci iz Pobrežja in harmonikarja Rok Gojkošek in Blaž Hameršek.
Prireditve se je udeležila tudi nova ptujska vinska kraljica Urška Repič in pozdravila tovrstne dogodke, saj delujejo tako domače in pristno. Častno in s ponosom je v dvorano vstopil princ ptujskega karnevala Rajko Jurgec, Bertold Draneški s svojo gardo, ki ima drugo leto zapored funkcijo princa. Zbrane v Pobrežju so obiskali tudi poslanka v državnem zboru Suzana Lep Šimenko, župan občine Videm Friderik Bračič in več občinskih svetnikov. Pri spravilu zbranega mošta v sode so pomagali vsi dosedanji kletarji in pomočniki ter delo opravili zelo uspešno.
Novi pobreški kletar je postal Ivan Šimenko, ki je za svojega podkletarja izbral Štefana Topolovca.
Foto: Rado Škrjanec
Po zaključenem uradnem delu je sledila pogostitev vseh gostov z domačimi dobrotami. Lahko pa smo se posladkali tudi s sladkimi dobrotami, ki so jih pripravile članice Društva žensk Pobrežje. Hkrati je bila na ogled tudi njihova razstava z naslovom Poklon jeseni. V kleti pa je s pogrnjeno mizo, polno dobrot, kletar svečano obeležil svoje imenovanje.
Besedilo in foto: AV
Leto ribiških dogodkov v ŠRD Krap
■ 'moleg rednih tekem članov Športno-ribiškega društva I J Krap se ob ribniku v Pobrežju radi zbirajo tudi drugi JL ljubitelji ribolova in organizirajo različne dogodke.
17. oktobra so imeli tekmovanje ribiči Skei iz Taluma
in izvedli ribiški memorial Bogdana Kerleta v odprtem
tekmovanju lova rib s plovcem. Tekma je potekala v sproščenem vzdušju. Uživali so ob druženju in v okusih domačih dobrot. Po tehtanju ulovljenih rib se je pokazalo,
komu je bila najbolj naklonjena ribiška sreča.
Rezultati: 1. mesto Kuret, 2. mesto Papež in 3. mesto Zvegla.
AV
Ribiška utrinka iz Pobrežja
V jubilejni, 10. jesenski noči na Selih izzvenele
lepe viže
■ ^evke ljudskih pesmi Kulturnega društva Sela so v I -J petek, 20. novembra, v kulturni dvorani na Selih pri-JL. pravile že 10. srečanje ljudskih pevk, pevcev in godcev pod naslovom V jesenski noči. Gostiteljice večera so na jubilejno srečanje, na katerem so obeležile tudi 17-letnico organiziranega prepevanja, povabile številne pevske skupine, s katerimi so v vseh letih delovanja spletle tesne prijateljske vezi.
Prijetno je bilo prisluhniti tudi pevski skupini s haloškega konca naše občine, Mejašem iz Repišč.
Pevkam ljudskih pesmi KD Sela je na jubilejni prireditvi za 10. jesensko noč čestitko in iskreno zahvalo za ohranjanje ljudskega izročila namenil tudi župan občine Videm Friderik Bračič.
Vsem pevskim skupinam, pini prepevajo še Marija gostom in drugim ljubite- Potočnik, Danica Palijan. ljem ljudske glasbe je uvo- Lojzka Murko in Zofka dno dobrodošlico izrekla Hebar. Skupina skupaj pre-vodja selskih pevk Antonija peva že 17 let, njihovo ljud-Kaučevič, ob njej pa v sku- sko prepevanje je moč slišati
na domala vsaki prireditvi v domačem kraju, z veseljem pa se odzovejo tudi na povabila številnih pevskih prijateljev iz videmske občine in tudi od drugod.
Na letošnji jubilejni, 10. prireditvi V jesenski noči se je zbranemu občinstvu poleg gostiteljic predstavilo kar 12 skupin ljudskih pevcev; prisluhnili smo lahko ljudskim pevkam KUD Maksa Furjana Zavrč, pevski skupini MDSS Ptuj, ljudskim pevcem FD Pobrežje, pevkam Katoliškega kulturnega društva Zvezdni dol Kidričevo, ljudskim pevkam DU in članicam KPD Staneta Petroviča Hajdina, pevkam Ptujskim upokojenkam DPD Svoboda Ptuj, ljudskim pevcem DU Turnišče, pevkam ljudskih pesmi FD Lancova vas, ljudskim pevcem DU Videm, ljudskim pevcem k*U in članom KPD Staneta
Petroviča Hajdina, Mejašem iz Repišč in Hišnemu ansamblu DU Markovci. Prireditev sta s poskočnimi vižami obogatila tudi mlada harmonika-rica Janja Tominc in ansambel bratov Belšak.
LJUDSKO IZROČILO IMA VELIK POMEN
Se eni jesenski noči so ta večer prisluhnili tudi gostje, med njimi videmski župan Friderik Bračič s soprogo, predsednica KS Sela Frančka Merkuš, občinska svetnica Katja Svenšek, Clau-dia Beguš - Mihelič, vodja podružnične OŠ Sela, in p. Jože Petek iz videmske župnije.
Pevkam gostiteljicam so gostje ob koncu namenili nekaj izbranih besed zahvale za ohranjanje ljudskega izročila, da se zavedajo svojih korenin in iz njih živijo,
Na prireditvi K jesenski noči so ubrano zapele tudi »selske sosede« - pevke ljudskih pesmi FD Lancova vas.
predvsem pa jim čestitali za bogato kulturno udejstvovanje z željo, da ostanejo zdrave, da bi tako mogle še vrsto let širiti slovensko ljudsko pesem in veselje.
Skozi prireditev je obiskovalce tudi letos popeljal domačin Frenk Muzek, pevski del srečanja pa je polna dvorana zaključila s skupno pesmijo Nocoj, ko vse je mirno.
Prireditev se je tudi letos zaključila s klepetom in ob domačih dobrotah, ki so jih pripravile in postregle članice aktiva žena Sela, letos pod vodstvom Tilike Vidovič, za kar se ji je vodja selskih pevk tudi javno zahvalila s šopkom rož.
Besedilo in foto: Petra Krajnc
Rožmarinove! od fašenka do adventa
^	"T" Folklornem društvu Rožmarin Dolena že vse leto
%/ obeležujemo in praznujemo 35 let aktivnega in » neprekinjenega delovanja. Že v februarju, ko tradicionalno začnemo s prireditvijo »Prijatli zapojmo, naj pesem doni!« in poteka v organizaciji sekcije Ljudski pevci, smo začeli malce bolj praznično.
Na prireditvi so se predstavi ljudski pevci iz različ-n'h delov Slovenije in tako Zaznamovali lep februarski Večer, namenjen slovenske-mu kulturnemu prazniku.
Ljudski pevci našega društva pa so zraven tega skozi et0 nastopili še na mno-8th drugih prireditvah. Ob VSeh obveznostih za pust a i fašenk, kot sami reče-rn°’ sm° imeli rožmarinove!
Pestre in zanimive vaje, priprave v vseh sekcijah folklor-
Z osrednjima pustnima likoma jurekom in raboljem so rožmarinovci nastopili tudi na ptujskem karnevalu.
pomeni preživeti 24 ur na ter tako pomagale pri pre-avtobusu, a v dobri družbi ganjanju zime. Jureka smo ni nič težko. Jureka so nam predstavili na tradicional-v februarju in še nekajkrat v nih prireditvah na ptujskem tem letu zašile naše pridne Kurentovanju, bili smo tudi žene iz Aktiva žena Dolena v Vidmu in v Cirkovcah ter
nih skupin, od otroške prek mladinske do odrasle.
V januarju smo predstavili naša pustna lika jureka in rabolja v mestu Razlog v Bolgariji, na karnevalu »Star-chevata«, ki poteka vsaki dve leti. V družbi s kurenti, Pepi kruletom in folklorno skupino iz Cirkovc smo v majhni vasici Banja in v mestu Razlog, ki sta del znanega hribovitega predela Bansko, ustvarili prav prijetno vzdušje. Ob tem smo okusili, kaj
Najmlajši folklorniki na vajah
Ljudski pevci so ob začetku leta gostitelji prireditve Prijatli, zapojmo, naj pesem doni.
Članice aktiva žena Dolena letos praznujejo 20-letnico delovanja.	Foto: arhiv FD
majhen zeliščni vrt in pripravile brošuro z naslovom »Zelišča in začimbnice v uporabi Aktiva žena Dolena«, v kateri so predstavile različne recepte s poudarkom na uporabi zelišč.
Aktiv žena Dolena je izdal brošuro z naslovom »Zelišča in začimbnice v uporabi Aktiva žena Dolena«
ena rož'ca raste«. Lepo obiskana prireditev je bila vodilo našim gospodinjam, da so v tem letu naredile velike korake. Ob vseh svojih dejavnostih, kot so redna tedenska srečanja, izobraževanja, priprave različnih razstav ob veliki noči, in prireditvah, kot je Vidova nedelja, so se še posebej posvetile zeliščem. Tako so v Doleni ob domu krajanov oblikovale
MLADINSKA SKUPINA S SPLETOM »KORPECTANC« NA DRŽAVNO SREČANJE
V maju so se na folklornih srečanjih uspešno predstavile vse sekcije folklornih skupin, posebej ponosni pa smo na mladinsko skupino, ki se je s spletom »Korpectanc« uvrstila na državno srečanje, kjer je prejela posebno zlato priznanje s pohvalo za zgledno razvijanje plesnosti. Junij je Dom krajanov Dolena zaznamoval s prireditvijo »Večer pod zvezdami«, na kateri smo folklorniki in drugi člani društva gostili svoje prijatelje iz malce drugačnih ustvarjalnih voda, s katerimi se redno srečujemo. Tako smo pripravili glasbeno-pevski večer, na kate-
Mladinska skupina FD Rožmarin seje uvrstila na državno tekmovanje.
seveda v Dobovi. Zimo smo uspešno pregnali in se podali novim dogodivščinam naproti. Ena od zanimivejših je vsekakor bila tudi obisk jureka in spremljevalcev na Jurjevem sejmu na Ptuju, kjer so naši člani z njegovo predstavitvijo poželi veliko zanimanja in odobravanja ponovnega obujanja jurjevanja.
ČAJANKA S TETO PEHTO, ROJAKINJO IZ HALOZ
V marcu je potekal mesec priprav na različne dogodke. Aktiv žena Dolena, ki ob 35 letih društva praznuje svoj praznik — 20 let od nastanka sekcije v društvu - je to leto obeležil s prav posebnimi dogodki. Prvi takšen je bila priprava čajanke, na katero so povabile domačinko Marijo Svenšek Bajžel t. i.»teto Peh-to«, ki je na zelo avtentičen način predstavila zelišča in zeliščarstvo na Slovenskem, posebej s poudarkom na haloških zeliščih in stilu reka »za vsako bolezen
rem so se predstavile različne zasedbe: Pepi krulet, Mladi veseljaki in tamburaši iz Cirkulan, tamburaši iz sosednje Hrvaške, iz KUD-a Mak Trnovec, ter vokalna zasedba Melos. Večer je bil uspešno izpeljan, za podporo pri izvedbi se zahvaljujemo tako Občini Videm kakor Baru Avguštin. Vsi menimo, da takšni večeri v ambientu pred Domom krajanov Dolena zelo popestrijo dogajanje v našem kraju, zato upamo, da bomo v prihodnosti izvedli še kakšnega.
ŽIVAHNO TUDI SKOZI POLETJE IN JESEN
Ker rožmarinovci ne počivamo preveč, smo v juniju sodelovali tudi na Vidovi nedelji, julij pa je bil namenjen gostovanjem in predstavitvam v tujini- Naša mladinska skupina je pet dni gostovala na Poljskem, na 18. mednarodnem folklornem festivalu v mestu Jarocin. Odrasla skupina se je že drugo Kto zapored odpravila na gostovanje v hrvaško mesto Nin, na tradicionalno prireditev»Šokolijada«. S ponosom m veseljem smo se predstavili na obeh Pomembnih prireditvah, saj se zaveda-mo, da predstavljamo tako Haloze, Štajersko kot tudi Slovenijo. Ravno zato srn° bili veseli odličnega odziva občinstva ob naših nastopih.
Avgusta smo malce počivali, kajti že v začetku septembra smo gostili prijatelje iz Celovca in hrvaškega Medžimur-Ja iz Nedelišča v okviru mednarodnega festivala »Folklorni kimavčevi večeri«, ki J e na Ptuju in v njegovi okolici potekal že peto leto zapored. Večer je potekal v 'zredno pozitivnem duhu v videmski občinski kulturni dvorani.
Kot vsako leto smo se predstavili tudi na tradicionalni prireditvi »Dnevi narodnih noš«, ki poteka v Kamniku, ter popestrili dogajanje s predstavitvijo naših pisa-nih in zanimivih noš, izdelanih po raziskavi dr. Marije Makarovič.
LETOŠNJA 23. IN 24. OKTOBER STA BILA POSEBEJ PRAZNIČNA
Letos smo v društvu ustanovili novo sekcijo, Vestalke, ki s svojim programom Popestrijo gostovanja rimskega društva
etovio LXIX s Ptuja in tradicionalne
Rimske igre, na katerih rožmarinovci že nekaj let tradicionalno pridno sodelujemo.
Največja prireditev, na katero smo se rožmarinovci pripravljali malodane vse leto, pa je potekala kar dva dni, 23. in 24. oktobra. V Doleni smo pripravili razstavo, namenjeno 35 letom FD Rožmarin Dolena in zanimivo kulinarično razstavo, posvečeno predvsem 20-letnici delovanja Aktiva žena Dolena in izdaji brošure »Zelišča in začimbnice v uporabi Aktiva žena Dolena«.
Sobotni večer smo pripravili v Kulturni dvorani KPC Majšperk, kjer smo v okviru koncerta »35 let plesa, petja in viž Folklornega društva Rožmarin Dolena« pripravili zanimiv plesno-pev-sko obarvan večer. Na koncertu smo sodelovali tako aktivni člani društva, od najmlajšega do najstarejšega, in tudi člani, ki so krojili usodo društva v prejšnjih letih. K sodelovanju smo namreč povabili neaktivne plesalke in plesalce, ki so s svojo dejavnostjo društvo zaznamovali v vseh treh dekadah in pol. Zelo veseli smo bili njihovega odziva in veselimo se vseh nadaljnjih srečanj z njimi. Prav zanimivo se je bilo srečati s plesalci in plesalkami iz preteklih generacij ter z njihovim znanjem plesov, ki so jih zaznamovali v določenem obdobju ter na njih pustili vtis, ki nikoli ni zbledel v pozabo. Večer je prinesel tudi veliko dobitnikov Maroltovih značk in pri-
znanj, saj smo podelili bronaste, srebrne in zlate ter jubilejne značke in priznanja za delovanje na področju ljubiteljske kulture v folklorni dejavnosti na Slovenskem. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki so nam omogočili izpeljati te prireditve, posebej Občini Videm in Občini Majšperk ter županu Frideriku Bračiču in županji dr. Darinki Fakin. Rožmarinovci smo imeli zelo pestro leto, ki pa še ni končano, saj nas v adventnih dneh čaka še gostovanje na Hrvaškem, pri prijateljih iz KUD Ježek iz Beretinca v Varaždinski županiji.
Leto, ki je minilo, je prineslo in uresničilo veliko dobrega.
Vsem občankam in občanom občine Videm ter bralkam in bralcem Našega glasa želimo srečno in zadovoljno novo leto 2016, naj natrosi vse lepo in dobro, posebej pa naj bodo topli in prisrčni božični prazniki, obdani s tradicionalnimi vrednotami, iskrenimi mislimi in veliko ljubezni v družinskem, sosedskem in prijateljskem krogu.
V letu 2016pa si rožmarinovci želimo, da s še večjim obiskom počastite naše prireditve in tako tudi vi prispevate svoj delček v mozaik naše slovenske kulture.
Za FD Rožmarin Dolena Maja Glaser Bedenik
Rožmarinovi dnevi praznovanja
■ f onec oktobra so v FD Rožmarin Dolena proslavili jubilejnih 35 let društva, ki je v Halozah in daleč .M. Sl. naokoli, tudi v tujini, pustilo velik pečat. Petkov večer, 23. oktobra, je bil namenjen predstavitvi zloženke Zelišča in začimbnice v uporabi Aktiva žena Dolena, ki so jo pripravile članice aktiva žena Dolena, in odprtju kulinarične razstave, sobota, 24. oktobra, pa je bila posvečena slavnostnemu koncertu z naslovom 35 let petja, viž in plesa v Doleni. Dogodek je bil v kulturni dvorani KPC Majšperk.
Kot je v nagovoru poudarila Jana Potočnik, predsednica FD Rožmarin Dolena, so v društvu zelo ponosni na vseh 35 let delovanja, tudi na 20 let delovanja, ki jih letos obeležuje aktiv žena, ki spada pod okrilje FD. Vseh zgodb in lepih spominov se je v teh letih nabralo že za nekaj knjig, a spomini in ljudje
ostajajo za vedno. Rožmarinove! imajo danes bogato kroniko spominov in delček te so predstavili tudi ob letošnjem jubileju, ob katerem jim je čestital tudi videmski župan Friderik Bračič ter jim podelil posebno priznanje. Ob tej priložnosti se je članom društva zahvalil za vsa prizadevanja in trud, ki jih
V" kulturnem programu je nastopila otroška FS Rožmarin Dolena.
vlagajo tudi v dom krajanov, kjer je sedež folklornega društva. Ob jubileju pa se rožmarinova ne bodo ustavili, imajo že veliko načrtov, načrtovanih nastopov in gosto-
vanj, s posebno ljubeznijo pa bodo še naprej ohranjali bogato pevsko in plesno izročilo Haloz.
Besedilo in foto: TM
Župan Friderik Bračič je predsednici FD Rožmarin Dolena Jani Potočnik izročil priznanje občine Videm.
Zahvala sodelavkam pri pripravi zloženke Zelišča in začimbnice
V Pobrežju prireditev Zapojmo in zaigrajmo s prijatelji
■ judska pesem in glasba sta povezali udeležence srečanja v Pobrežju in pomagali odkrivati skupne korenine, * ^ki jih je bilo moč čutiti v dvorani. V današnjem času, ko se ob hitrem napredovanju tehnike in civilizacije spreminjajo in izginjajo življenjske okoliščine, v katerih so ljudske pesmi nastajale in živele, je takšne vrste srečanje še kako pomembno.
Na prireditvi so se najprej predstavili domačini, ljudski pevci FD Pobrežje.
Srečanja se je udeležilo 16 skupin ljudskih pevcev in godcev. Prvi so na odru zapeli gostitelji, ljudski pevci Folklornega društva Pobrežje, ki pojejo že 19. leto. Slišali sm° pesmi Ljubezen mamina ln Opolnoči, oj, dekle moje. Ob vodji Tereziji Šimenko v skupini danes prepevajo še
Marija Drevenšek, Marjana Sodec ter Milena in Vlado Štopfer. Se posebej so ponosni, da so na območni reviji dosegli državno raven. Ljudska pesem je tista, ki spleta mnoga prijateljstva, teh pa imajo ljudski pevci Folklornega društva Pobrežje prav gotovo mnogo.
Prireditve se je udeležila tudi poslanka v DZ RS, domačinka Suzana Lep Simenko, in gostitelje dogodka ob začetku obdarila s cvetjem. Prireditev je v polni dvorani spremljal tudi predsednik Krajevne skupnosti Pobrežje Ivan Fri-dauer. In ker gresta lepa ljudska pesem in dobra vinska kapljica z roko v roki, sta bila na prireditvi tudi takratna pobreška vaška kletarja Janez Sodec in Marjan Horvat.
Z ljudsko pesmijo je bil zaobjet dan ljudskih pevcev FD Pobrežje. Voditeljica Vesna Sodec Grula je nastopajoče na srečanju pozvala, da posta-
nejo ambasadorji ljudskega izročila. Ponosni bodimo na svojo dediščino, in kar smo prejeli, ohranjajmo za naslednje rodove.
Vse lepe stvari, ki so nam podarjene, nam dokazujejo, da življenje ni le to, kar vidimo z očmi, ampak predvsem vse tisto, kar ob tem doživljamo. Vsi udeleženci prireditve smo bili po srečanju bogatejši za vsaj nekaj lepih doživetij, ki smo jih odnesli s seboj domov.
(Povzeto po besedilu voditeljice Vesne Sodec Grula)
AV
Pobreški pevci v družbi domačinke, poslanke Suzane Lep Šimenko
Utrinki iz FD Lancova vas ob koncu leta
% J FD Lancova vas zaključujejo še eno uspešno leto %/ delovanja. Za njimi so številni nastopi in gostova-» nja, o katerih smo v našem časopisu že poročali. Leto 2015 si bodo lancovovaški folklorniki zapomnili tudi P° priznanju za uvrstitev na državno srečanje odraslih FS, v Pem spominu pa jim ostajajo praznovanja, na katerih so se tudi njihovi člani poklonili visokemu življenjskemu jubileju irka Ramovša, najvidnejšega raziskovalca ljudskih ple na Slovenskem.
sov
ttokovni vodja obeh odra-s ih skupin Janko Jerenko
narn je povedal, da sta se
letošnjega regijskega srečanja odraslih folklornih skupin, ki je 29. maja potekalo v Domu
Utrinek z nastopa lancovovaških folklornikov na odru državnega srečanja odraslih FS v Koprivnici na Hrvaškem
V Atriju ZRC v Ljubljani je v začetku oktobra potekala radijska oddaja Zajuckaj in zapoj, posvečena Mirku Ramovšu. Njemu v čast so zaigrali tudi muzikanti FD Lancova vas.
Foto: arhiv FD Lancova vas
kulture Lenart, udeležili obe odrasli folklorni skupini. Mlajša odrasla FS se je predstavila s spletom Plešemo lahko same, starejša FS pa s spletom Ribolov. Avtorja obeh odrskih postavitev sta Nežka Lubej in Janko Jerenko. Na tem srečanju sta strokovni spremljevalki regijskih srečanj odraslih FS, Klavdija Žabot in dr. Urša Sivic, na podlagi predstavitve posameznih skupin določili, katere skupine so dosegle državno raven celotnega programa, med njimi pa je bila tudi mlajša FS FD Lancova vas. Selektorici sta to odrsko postavitev izbrali za državno srečanje hrvaških folklornih skupin.
Drugi del državnega srečanja odraslih FS pod naslovom Le plesat me pelji je 17. oktobra potekal v Sežani, udeležila pa se ga je tudi Nežka Lubej in v imenu FD Lancova vas prevzela priznanje za doseženo državno raven programa v
letu 2015.
NA HRVAŠKEM DRŽAVNEM SREČANJU ODRASLIH FS
Lancovovaški folklorniki so se tako 24. oktobra v Koprivnici udeležili državnega srečanja odraslih hrvaških FS, kar si štejejo v velik dosežek. Sicer pa organizirajo na Hrvaškem državno raven za dve ločeni skupini - za »izvir-
ne« FS, kot je bilo letošnje v Koprivnici, teden dni prej pa je v Čakovcu potekalo državno srečanje »reproduktivnih« FS. Sicer pa imata Slovenija in Hrvaška že vrsto let dogovor, da se državnega srečanja v revijalnem delu udeleži ena skupina iz posamezne države, skupino pa izberejo selektorji revij, še dodaja Jerenko.
ZAIGRALI IN ZAPLESALI MIRKU RAMOVŠU OB NJEGOVEM JUBILEJU
Mirka Ramovša prav gotovo poznajo vsi poznavalci ljudskega izročila. Vse svoje življenje se že ukvarja s preučevanjem in raziskovanjem slovenskega plesnega izročila. Na našem območju je največ sodeloval prav s FD Lancova vas; v letih 1991—1993 so skupaj z njim delali terensko raziskavo plesnega izročila, šeg in navad, rezultat te raziskave pa je tudi knjiga Dediščina Lancove vasi in okolice, katere soavtor je tudi M. Ramovš. J. Jerenko ob tem pove, da so imeli to srečo, da jih je M. Ramovš v vseh teh letih večkrat obiskal na njihovih vajah in jim s svojim strokovnim znanjem velikokrat pomagal pri postavitvi posameznih spletov. Prav
tako se je domala vedno udeležil pomembnejših jubilejev njihovega društva. Sicer pa je M. Ramovš na našem območju sodeloval tudi s FD Rožmarin Dolena in FD Pobrežje.
Mirko Ramovš je letos praznoval okrogli jubilej — 80 let. V počastitev te obletnice je bilo tudi na državni ravni organiziranih kar nekaj prireditev, na dveh izmed njih pa so nastopili tudi folklorniki iz Lancove vasi. V Atriju ZRC v Ljubljani sta Glasbenonaro-dopisni inštitut ZRC SAZU in društvo Folk Slovenija 9-oktobra pripravila prireditev Zajuckaj in zapoj ter tokratno oddajo podnaslovila Sukal jo, sukal jo sem pod roko!, posvečeno slovenskemu etnokoreo-logu M. Ramovšu. V družbi drugih ljudskih godcev so se z vižami predstavili tudi muzikanti FD Lancova vas. Ramovšev visoki jubilej pa so počastili tudi v Domu kulture Velenje, kjer so 7. novembra pripravili vseslovensko srečanje izbranih FS. Starosti slovenskega plesnega izročila se je ta večer na prireditvi Polka je ukazana poklonilo dvanajst FS, med njimi pa so bili tudi člani FD Lancova vas.
Petra Krajnc
PEVKE PEVCI IN GODCI
I
Lancova vas
2i 0
A
":,x
Vljudno vabljeni na 6. srečanje pevcev in pevk ljudskih pesmi ter godcev ljudskih viž.
Vaški dom Lancova vas, sobota, 9. januarja 2016 ob 18. uri.
Vstop prost
Otroški FS FD Lancova vas na intenzivnih pripravah
T FD Lancova vas imajo bogat podmladek, saj v dveh %/ otroških skupinah (mlajši in starejši) pridno vadi, T pleše in poje nekaj manj kot 40 otrok. Tudi letos so Za najmlajše folklornike organizirali intenzivne priprave; od 28. do 30. oktobra so bivali v dijaškem domu Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci, kamor se redno vračajo že štiri leta.
Letošnjih intenzivnih priprav se je udeležilo okrog 35 °trok, kar je večina vseh najmlajših članov njihovega društva, nam je povedala Simona Cebek, strokovna vodja mlajše otroške FS, ki se je na pri-
še pove Cebekova.
IZDELOVALI TUDI DOMAČA LJUDSKA GLASBILA
Na vprašanje, kaj so počeli v teh treh dneh, S. Cebek
Mladi folklorniki so si v delavnicah s pomočjo mentoric izdelali tudi različna domača ljudska glasbila.
Skupinski posnetek vseh udeležencev letošnjih intenzivnih priprav v Radencih, na katere ostajajo lepi spomini.	Foto: arhiv FD Lancova vas
Prave odpravila ob spremstvu Barbare Leskovar in Milice Klajnšek, starejša otroška FS Pa pod mentorstvom Katje Brodnjak. Na pripravah se Pm je pridružila tudi Nežka Lubej, idejna vodja odrskih
Postavitev otroških FS in
desna roka strokovnih skupin. Za njimi so tž četrte intenzivne pri] Vedno pa se vračajo v F Ce’ ^r so tam zelo zad m, na voljo imajo pril Prostore, otroci pa so zdaj že navadili na to c
odgovarja, da so priprave namenjene predvsem razvijanju ritma, učili so se novih plesnih korakov, utrjevali stare, že znane plese, peli, se igrali, predvsem pa se veliko družili in zabavali. V četrtek popoldan so imeli tudi delavnice, na katerih so otroci izdelovali domača ljudska glasbila, kot so brenka, koruzne goslice, harmonika iz papirja ... Večino takšnih glasbil so si otroci nekoč izdelovali tudi sami.
V petek so se pred odhodom
domov odpravili še na izlet v kraj Lipovci v Prekmurju, kjer so jim predstavili doma-
čo obrt izdelovanja izdelkov iz slame, v bližnji gostilni pa so poskusili tudi domače prekmurske sladice.
Večina otrok se teh intenzivnih priprav z veseljem udeleži, ob koncu po navadi že kar sprašujejo, ali bodo lahko šli tudi prihodnje leto, še pove S. Cebek in dodaja, da večjih težav z domotožjem do zdaj niso imeli, v načrtu pa je, da se tudi prihodnje leto odpravijo v dijaški dom SŠGT Radenci. Verjamemo, da jim bo ob taki zagnanosti in pridnosti tudi v prihodnje uspelo pripraviti vedno nove, izvirne odrske postavitve, po katerih so folklorniki iz Lancove vasi znani daleč naokrog.
PK
OŠ SELA
MARUŠA LOZINŠI
Veseli Jožeki z vami skozi leto 2015
"TE JF nogo je bilo dogodkov, na katerih smo se sreče-I % /1 vali ter z našo glasbo popestrili različna praznova-JL ▼ JL nja in dogodke po vsej občini Videm in še marsikje drugje. Z letošnjim praznovanjem jožefovega smo spet dokazali, da znamo in zmoremo, če stopimo skupaj za dober namen. Se enkrat se zahvaljujemo vsem tistim, ki ste sodelovali v programu, bili sponzorji in donatorji. Biti na prireditvi Veselo na jožefovo je nekaj, kar si želijo mnogi, saj so se do sedaj lahko prepričali, da lahko na tej prireditvi vsak najde kaj zase. Lahko pa smo ponosni tudi na to, da smo bili zmeraj dobrodelni.
Kot že vsa leta doslej so bili vsi tisti, ki so bili na prireditvi, najboljša reklama in garancija, da si ta projekt zasluži mesto kot osrednja dobrodelna prireditev občine Videm. Le upamo lahko, da bodo občinski možje po vsem tem staknili glave in projektu zagotovili proračunsko postavko, seveda usklajeno z zakonodajo. Želim povedati, da smo letos gostili prve agencijske goste in po tej poti bomo nadaljevali, saj to zagotavlja prireditvi vse večjo prepoznavnost navzven, a za tak podvig je treba garati.
Bili smo z nogometaši ob prazniku in še kje, letošnjo Vidovo nedeljo ste lahko doživeli z novim konceptom in upamo si reči, uspelo je, morda še malo pobrusimo in
bo to še bolj veličasten dogodek. Veseli Jožeki smo pripravljeni prevzeti koordinacijo praznovanja, vendar mora imeti tudi Vidova nedelja zagotovljena proračunska sredstva. Zelo smo bili veseli povabila, da nastopimo na Ptuju za naše zdomce iz vsega sveta, in moramo reči, da je bilo to posebno doživetje. Tudi na Selih so nam glasno zaploskali ob prazniku KS, lepo je bilo tudi na praznovanju v Šturmovcih, bili smo tudi gostje Konjeniškega kluba Nova vas in restavracije Gastro, glasbeni gostje oddaje Orfejček ob praznovanju sv. Izidorja, zavetnika kmetov in konjev, nismo manjkali na martinovanjih, pri Zveličarje-vih pa že imamo potrjen abonma in rezervacijo za drugo
Harmonika je najlepše zvenela na enkratni prireditvi Veselo na jožefovo.	Foto: OM
Veseli Jožeki so nastopili tudi na letošnji Vidovi nedelji.
Foto: RŠ
Tudi martinovanje bi si težko zamislili brez Veselih Jožekov.
Foto: RŠ
leto.
Lepo smo popestrili tudi praznik zakoncem jubilantom, tudi naš Jožef in Ana sta bila med njimi. Veselo in družno smo z mnogimi glasbenimi prijatelji prebudili našega člana Izidorja ob njegovi okrogli obletnici. Hvala njegovi družini za gostoljubje, pa še marsikje so se oglasile naše harmonike. Ob koncu leta naj velja prav vsem, za vsak drobec, ki nas povezuje v dobrem.
POVABILO NA JOŽEFOVO 19. MARCA 2016
Naj vas zopet povabimo na
prireditev Veselo na jožefovo, ki bo 19. marca 2016 ob 17-uri na stari lokaciji, v dvorani Pan v Kidričevem. Z nakupom vstopnice boste postali tudi dobrodelni — in to bo naše skupno darilo pomoči potrebnim.
Veseli Jožeki vam želimo doživete božične skrivnosti, 11 novem letu 2016pa zdravja in miru.
VJ
IZ NAŠE ŠOLE
IN VRTCA
Kaj delamo, kako se veselimo,
kaj se učimo ...
e e	na e v m e
Dogajanja v naši soli
' M a decembrsko številko občin-skega glasila Naš glas smo se ^ ^pogovarjali z ravnateljem OS Videm mag. Robertom Murkom.
Kaš glas: Tretjina šolskega leta je za nanii oz. za vami, delo poteka po programih, vse je utečeno. Pa vendar nas zanimajo morebitne novosti v organizaciji dela, morda so novosti v šol-ski zakonodaji. Število učencev je v zadnjih letih upadalo, kar ima gotovo posledice v organizaciji dela, zlasti na obeh podružnicah. Nam lahko predstavite organiziranost šole oz. Zavoda OŠ Videni?
Robert Murko: »Organizacija našega zavoda se sproti prilagaja trenutnim razmeram. V tem šolskem letu se je število učencev povečalo in smo za pet presegli levilo 400. Tudi število otrok v vrtcu se Je povečalo, zato smo v tem šolskem letu °dprli dodatni oddelek. Prostori vrtca Videm so se za dva oddelka začasno uredili v prostorih ŠD Videm.
^ tem šolskem letu nadaljujemo delo na Področju bralnih učnih strategij za dvig ravni znanja in bralnega razumevanja, ostopoma v svoje delo uvajamo forma-t*Vn° spremljanje dela. Posebno skrb pa narnenjamo zdravju na delovnem mes-tu m dobri klimi v kolektivu, saj je to temelj za kakovostno delo.«
kasglas: Delo v kombiniranih oddeliš6 gotovo zelo zahtevno za učitelje.
e učitelj uči hkrati dva razreda, ne njoje biti take kakovosti pouka, kot bi J° sicer pričakovali, tako družba kot udi starši. Kako rešujete to problema-
tiko?
Robert Murko: »Kombinirani oddelki so sedaj že postali stalnica v našem zavodu, saj imamo na podružničnih šolah že nekaj let kombinirane oddelke. Letos so na šoli Leskovec štirje kombinirani oddelki, na podružnici Sela pa dva. Delo v kombiniranih oddelkih je sicer res težje, vendar se trudimo, da ga izvedemo po najboljših močeh. Delu učiteljic popolnoma zaupam in vem, da delajo maksimalno kakovostno in v dobro učencev. Zadeve smo si nekoliko olajšali z dodatnimi urami, ki jih financira Občina Videm; tako je kar nekaj več ur pouka ločenih, kot bi jih bilo brez pomoči občine. Dodatna sredstva smo pridobili na račun racionalizacije šolskih prevozov, tako se v kombinaciji 7./8. izvaja večina ur ločeno. Sedaj smo v pričakovanju razpisa javnih del, ko bomo učencem omogočili še več ločenega skupinskega dela v kombiniranih oddelkih.«
Naš glas: Glede kakovosti pogojev za delo so pridobitev zagotovo tudi prostori za predšolske otroke, ki naj bi temu namenu služili leto ali dve, ko naj bi bili prostori dograjeni k obstoječemu vrtcu.
Robert Murko: »Pridobili smo začasne nove prostore za dve skupini v prostorih ŠD Videm. Vendar še vedno upamo in verjamemo, da se bo čim prej začela dograditev obstoječega vrtca, saj je trenutno stanje logistično kar zahtevno, predvsem pri zagotavljanju prehrane. Nujno potrebujemo tudi dodatne prostore, saj moramo vedeti, da je obstoječi
vrtec Videm že preurejen iz prvotnega načrta, saj je v istih prostorih en oddelek več, kot je bilo predvideno. Zato nimamo ustreznih prostorov za strokovne aktive, pedagoške konference, srečanja s starši ... V obstoječih prostorih je tudi izvedba aktivnega počitka za skupine drugega starostnega obdobja manj kakovostna, kot bi lahko bila ob ustreznejši prostorski ureditvi. Poudariti moram, da vse to dobro rešujemo z dobro voljo in pozitivno klimo v kolektivu ter s podporo in razumevanjem večine staršev. Že danes pa se veselimo odprtja dodatnih oddelkov - prizidka k obstoječemu vrtcu.«
Naš glas: Ker so za nami že trije meseci pouka, se je v šoli izvedlo že marsikaj, saj je jesensko obdobje običajno pestro. Morda navedete pomembnejše dogodke, ki bi jim dodala kako fotografijo, saj smo opazili, da vsa dogajanja skrbno beležite tudi s fotoaparatom.
Robert Murko: »Že pred začetkom šolskega leta smo izvedli prve Poletne zabavne igre za učence vseh treh šol. K
sodelovanju smo povabili tudi okoliške šole in šole iz sosednje Hrvaške. Za svečano odprtje iger je poskrbel šampion Dejan Zavec, na kar smo še posebej ponosni. Igre so kot celota uspele, saj smo že imeli izkušnje iz Zabavne šole nogometa.
Prvega septembra smo začeli šolsko leto s kratkim programom in sprejemom prvošolcev na vseh treh šolah. Že 4. septembra smo v okviru Kimavčevih dni učencem predstavili različne folklorne skupine. Ob začetku šolskega leta smo v sodelovanju z občinskim SPV in društvom upokojencev še posebej poskrbeli za varen prihod otrok v šolo in iz nje. Že v prvi polovici septembra smo izvedli dan dejavnosti na temo bralnih učnih strategij. Izvedli smo tudi tradicionalni Zlatkov pokal na podružnični šoli Leskovec.
Pripravili smo dva tematska naravoslovna večera, astronomski večer ob popolnem luninem mrku 27. septembra in drugega, obarvanega z metulji. Uspešno smo izvedli plavalne tečaje za starejše skupine vrtca in učence 1.-3. razreda. V tednu otroka smo imeli več aktivnosti, družabne igre, kostanjev piknik, jesenski ples, sprejem prvošolcev v šolsko skupnost ... Planinski krožek je organiziral dva planinska izleta, na katerih so učenci in starši zelo uživali. Zbiralna akcija starega papirja in jesenski kros sta bila sicer prestavljena iz prvotno načrtovanega termina, vendar se nismo dali in smo oboje uspešno izvedli v lepšem vremenu.
Med jesenskimi počitnicami smo za učence pripravili šolo jahanja, bovling in šolo nogometa, tako da so lahko aktivno preživeli del počitnic. Projekt Prometna kača, ki smo ga začeli izvajati v prejšnjem šolskem letu, smo letos še razširili in prvi del že izvedli. Projekt je pozitivno sprejet in tudi rezultati, povezani s trajnostnim načinom prihoda v šolo, so spodbudni.
Seveda ne bi bili tako uspešni, če ne bi k temu pritegnili tudi staršev, za kar se jim v imenu vseh prav lepo zahvaljujem. Vsi učenci petih razredov so že opravili kolesarski izpit, saj smo v dogovoru s starši želeli, da vozniško dovoljenje pridobijo čim prej, zato bodo tudi učenci
Tadej Potočnik
Sprejem v šolsko skupnost
četrtih razredov že v tem šolskem letu začeli priprave na kolesarski izpit. S tradicionalnim slovenskim zajtrkom smo obeležili dan slovenske hrane. Ob tej priložnosti so nas obiskali čebelarji, kmetovalci, sadjarji in poslanka DZ. Konec novembra smo prvič organizirali prireditev Otroci pojejo slovenske pesmi in se Jesenske delavnice veselijo, ki jo pripravlja Štajerski tednik in jo je financirala Občina Videm. Prireditev je bila zelo uspešna, kar je pokazalo prijetno vzdušje v povsem polni športni dvorani šole Videm.
Žiga Kokol in Lara Frelih bosta našo šolo zastopala na polfinalni prireditvi, ki bo 15. decembra v Juršincih. Nastopilo je 14 mladih glasbenih talentov in vsi po vrsti so navdušili s svojimi nastopi. Čestitke vsem in se že veselimo novih nastopov. 16. decembra smo pripravili
novoletni koncert Skupaj naredimo svet lepši, na katerem so nastopili pevci iz vseh treh šol in vrtca.
Vsem želimo lepe praznike in srečno 2016. Naj bo prihajajoče leto polno razumevanja, pripravljenosti prisluh' niti drug drugemu in konstruktivnega dialoga. Tako bomo skupaj naredili svet lepši.«
ŠM
• • •
v
Šolske knjižnice so zakon
•••je letošnje geslo projekta, s katerim Mednarodno združenje šolskih knjižničarjev vabi k promoviranju šolskih knjižnic. Že vrsto let se temu projektu pridružujemo tudi mi v šolski knjižnici OŠ Videm. Knjižnica je vsak dan množično obiskana. Učenci se družijo, pišejo domače naloge, se učijo, berejo knjige, igrajo družabne igre. V oktobru pa so se učenci P° pouku udeleževali tudi Pravljičnih uric in delavnic.
Pravljične urice skupaj s knjižničarko pripravijo učenke iz višjih razredov, nanje pa so povabljeni učenci od 1. do 5. razreda; včasih se pridružijo tudi starejši učenci. Tudi letos so učenci prisluhnili zanimivim in poučnim pravljicam, na delavnicah pa so izdelovali in risali. Nastajali so lepi izdelki.
Zdaj pa je tukaj že december, ko se bomo spet srečevali ob zimsko in praznično obarvanih zgodbicah in delavnicah.
Poleg tega na naši šoli že več let izvajamo projekt »bralni nahrbtnik«. Otroci od 1. do 6. razreda odnašajo domov zanimive knjige, revije, ki jih prebirajo skupaj s starši. Dolgi popoldnevi in večeri, ko se vse prehitro stemni, so kot nalašč za druženje ob knjigah. Naj ne bo v središču naših življenj, ko iščemo počitek ali sprostitev, samo televizija oziroma računalnik. Najdimo čas za dobro knjigo in kakovostno druženje z ljudmi, ki jih imamo najraje. Albert Einstein je nekoč
izjavil: »Če želite, da bo vaš otrok inteligenten, mu berite pravljice. Če želite, da bo še pametnejši, mu berite še več pravljic.«
Želim vam polno pravljic — takih in drugačnih! Saj veste, v pravljicah dobri vedno zmagajo oziroma so nagrajeni, zlobni pa dobijo zasluženo kazen.
Besedilo in foto: Vesna Voglar Pulko Avtorica ilustracije: Miša Mulec, 5. b
Tudi na OŠ Videm tradicionalni slovenski zajtrk
^sak tretji petek v novembru obeležujemo dan slovenske hrane in v tem kontekstu izvedemo tudi Tradicionalni slo-Venski zajtrk. Projekt je namenjen obujanju zdravih prehra-njevalnih navad in spodbujanju k uživanju najpomembnejšega obroka v dnevu — zajtrka. Otrokom smo na šoli in v vrtcu Postregli surovine slovenskega porekla.
Jedli smo domači črni kruh, maslo, med, mleko in jabolka, an smo pospremili tudi s spremljevalnimi dejavnostmi, ki so 1 e obarvane z zdravo prehrano, pripravo »gerpe«, domačega Jabolčnega zavitka, domače marmelade in namazov. Delavnice Sm° Podprli s predavanji na temo pridobivanja medu, vzgo-
Utrinki z letošnjega tradicionalnega slovenskega zajtrka na videmski šoli, kjer so uživali tako učenci kot tudi njihovi gostje.
Foto: arhiv OŠ
je dobrih sort jabolk in domače pridelave surovin za pripravo hrane. Otroci so uživali, poslušali, se veliko novega naučili ter tu in tam zamesili tudi kakšno domače testo. Obiskala nas je tudi Suzana Lep Simenko, poslanka državnega zbora. Zahvaljujemo se vsem aktivnim gostom tega dne, posebej Čebelarski zvezi Turnišče za podarjeni med, čebelarjema g. Repiču in g. Bračiču za poučno predavanje o čebelah, Društvu kmetic
občine Videm za pripravo gerpe in peke domačega jabolčnega »štrudlja« ter g. Beru za predstavitev o njegovem sadovnjaku in pridelavi različnih sort jabolk. Hvala tudi kmetiji Brodnjak, ki nas je gostila na ogledu njihove kmetije. Preživeli smo čudovit dan, obogaten z opojnimi vonji in okusi naših avtohtonih jedi.
Tamara Vamberger
Novičke iz vrtca Mavrica Leskovec
V vrtcu Mavrica Leskovec smo imeli v tem šolskem letu že več aktivnosti. V tednu otroka smo imeli ustvarjalne jesenske delavnice za starše in otroke, izvedli smo orientacijski pohod, jesenski kros in pravljično urico.
Ob mesecu požarne varnosti so nas gasilci povabili na prikaz njihovega dela, ogled avtomobilov in na sproščen pogovor. Izvedli smo delavnico za starše, na kateri so pridne mamice ustvarjale iz različnega materiala. Ob tradicionalnem slovenskem zajtrku smo v vrtec povabili posebno gostjo, Štefko Vidovič, ki nam je prikazala peko kruha — od moke do končnega izdelka.
ZA PRIJETNO VZDUŠJE OB VESELEM DECEMBRU
Čakajo nas še:
-	Obisk in druženje babic in dedkov z otroki.
-	Predstavitev igrice, ki jo pripravijo in izvedejo starši vseh treh vrtcev. Isti dan si bodo lahko starši ogledali naše izdelke na bazarju.
-	Organizacija in izvedba občinskega Božička, kjer občina prispeva igrače, prireditev z igrico pa pripravimo strokovne delavke vrtca.
-	Ker dobro sodelujemo s šolo, ki pripravlja kulturni program ob dnevu samostojnosti in ob prihodu Božička, sodeluje tudi pevski zbor vrtca.
Strokovne delavke vrtca Mavrica Leskovec
V jesenski delavnici so ustvarjali s starši.
Na OŠ Sela je dišalo po praznikih
Učenci podružnične šole Sela, ki obiskujejo oddelek podaljšanega bivanja, so se v predprazničnih dneh, še preden smo vstopili v december, trudili vsak po svoje in si izdelali adventni venček.
Najprej so iz slanega testa oblikovali svečnike oziroma podstavke za svečke. Dobro posušene svečnike so pobarvali v Ubranih barvnih kombinacijah, nato pa so si pripravili podlago, na katero so vse skupaj sestavili in pritrdili. Nastala je pisana množica prvih prazničnih okraskov za dom.
PH
Foto: arhiv OŠ
Želje učencev prvega in drugega razreda iz šole Sela
Želim si, da bi dobila muco, v šoli pa, da bi $e igrala s Saro. TJAŠA IVANČIČ, 1. R.
Rada bi se učila igrati na harmoniko. V šoli je lepo. DOROTEJA GAJSER, 1. R.
Želim si avtomobilček na daljinsko upra-vljanje. V šoli sem priden in rad imam pri-jatelja Luka. LUKA PAUMAN, 1. R.
Želim si leteti z letalom. V šoli imam rad likovno vzgojo, ker rad rišem. BLAŽ
EMERŠIČ, 1. R.
Želim si črni džip na daljinsko upravljale. Za šolo pa si želim nove barvice. ENEJ
bevc,i.r.
Želim si belo-tigrastega mucka. Živel bo v tllačji hiški. Za rojstni dan bom v šolo prijel samo zdrave jedi. LUKA HEBAR, 1.
Ead bi imel mikroskop, da bi gledal zelo ^ajhne stvari. V šoli se pridno učim. BLAŽ MiLOŠIČ, 1. R.
Želo si želim svoj telefon. V šoli se bom naučila skakati s kolebnico. SARA KRAL-
JEVIČ, 1. R.
Moja velika želja je, da bi dobila konja. Za družino želim, da bi imeli dovolj hrane. Želim, da bi imeli tudi revni ljudje denar, da bi si kaj kupili. ELA STRELEC, 2. R.
Jaz bi rada dobila kužka. Za družino želim, da bi bili vsi zdravi. Za svet želim, da ne bi bilo več vojn in ne beguncev. KAJA CIGLAR, 2. R.
Moja največja želja je, da bi dobila kocke Lego Friends, ladjo. Doma želim, da bi imeli novo kopalno kad. Rada bi bila, da v svetu ne bi bilo teh vojn. PIA GLONAR, 2. R.
Najbolj si želim, da bi dobil harmoniko. Bratcu želim, da bi v šoli dobival same petke. Za svet pa želim, da ne bo več nobenega terorističnega napada. ZAL HAZENMALI, 2. R.
Jaz si želim, da bi dobila veliko malih psičkov. Rada bi bila, če bi v družini dobili dojenčka. Za svet pa želim, da bi bil lep, da ne bo več smeti. TAJA LOZINŠEK, 2. R.
Moja želja je, da bi igrala na klavir. Dru-
žino želim razveseliti, da bom skuhala nekaj posebnega. Vsem v svetu želim, da bi bili živi in zdravi. EVA VIDOVIČ SITAR, 2. R.
Jaz rada pojem in bi rada postala pevka. V družini si želim sestrico. Za svet želim, da ne bi bilo več beguncev. KLARA POTOČNIK, 2. R.
Jaz bi bila rada uspešna v šoli. Želim, da bi se vsi imeli lepo in da ne bi bilo več vojn. NEŽA LENART, 2. R.
Moja velika želja je, da bi šli z družino smučat, da bi bili vsi zdravi in da ne bi bilo vojn. TADEJ POTOČNIK, 2. R.
Želim si, da bi dobila igračo, dojenčka z opremo. Želim, da bi bili doma bogati in bi lahko dali še kaj drugim ljudem, ki so revni. NUŠA GODEC, 2. R.
Želim svoji družini, da bi bili srečni. V šoli želim, da bi bili vsi med sabo še naprej tako prijazni. LARA VOGRINEC VUKA-DIN, 2. R.
Jesen
Jesen je v krasne barve odeta — najprej zelena, rumena, rjava, rdeča ... Prihaja kot kakšna teta, z darili narave nas preseneča.
Aljoša Sirec, 4. e
Jesen
Tam listi padajo, ko zlato kopajo.
Ko gledajo v nebo, ptički na drevesih pojejo.
Ko pa pride svet’ Martin, iz mosta dela vin'.
Rima se jesen in zima.
Martin Krajnc, 4. e
Lepa jesen
Rjav je gozd, rumen je grozd.
Otrok se z njim sladka — to je velika pojedina.
Sonce ga po licih žgečka, polna usta sladkega ima.
V sadovnjaku poje kos, koš napolnil z jabolki je mož.
Dva moža
sta v gozd na rajžo šla.
Zagledala sta lisico, zahtevala potico.
Monika Milkovič, 4. e
Zlata jesen
Listje odpada jeseni z dreves, mi pa smo leni po dolgem, počez.
Breza je v zlato listje odeta, z nje bo kmalu melodija Jeseni odpeta. Listje pada na zelena tla, pride Teja, ga grablja.
Teja Mandelj, 4. e
Jesenska pesem
Že jesen prišla je k nam, listje odpadlo je z dreves, zima pa pripravlja se na ples.
Drevesa bela bodo spet, brez listov in brez obleke — tako prava zima bo najlepši čas za peke.
Jana Kozel, 4. e
Tinine sanje
Mala punčka Tina je že nestrpno čakala božič in prijetne božične trenutke, ki jih bo lahko preživljala skupaj z očetom, ki sicer nima časa zanjo in za njeno mamo.
Tina je bila že zelo neučakana. Misliti ni mogla na nič drugega kot na očetov prihod. Na božični večer je sedela pred oknom in čakala, čakala, vse dokler ni zaspala. V sanjah je oče že prišel in Tina je bila presrečna. Skupaj so se zabavali, igrali, peli in si pripovedovali lepe dogodke. Naenkrat pa jo je zbudil glasen hrup avtomobila. Zavedela se je, da so bili lepi trenutki le sanje, a je, še preden je postala žalostna, v hišo vstopil njen predragi oče. Tesno ga je objela in dogajalo se je kot v sanjah. Vse je bilo tako lepo, kot si je želela.
Tako so se mali punčki Tini res uresničile sanje, saj je lahko božič preživela skupaj s svojim očetom.
Katarina Murko, 6. b
Ljubezenska za fante
Ko sem Anjo videl prvič,
vedel sem takoj, da prava je zame,
lepe oči,
lepi lasje,
lepe obrvi,
lepa očala.
Kato sem se spomnil, da jih je vame šest.
Kaja, Valentina, Lea, Janja, Zoja, Saška. K tem puncam sem šel in jih na zabavo povabil.
Vse so prišle, jaz pa k Sari sem šel.
Luka Bratušek, Nik Spurej, Saška Drevenšek, 3. b
Moja soba
Kloja soba je v prvem nadstropju naše hiše. Je štirikotne oblike. Dolga je 5 ntetrov in široka 6 metrov. Leva in desna stran stene sta rumene barve. Sprednja in zadnja stena sta roza barve. Na levi strani sobe stoji omara. Okno je nasproti vrat. Zraven okna je na desni sttani televizija. Na desni strani sobe imam pisalno mizo. V kotu zraven mize Je postelja. Pod oknom je radiator. Na tnizi imam lučko. Na stropu so pritrjene tri luči. V kotu ob omari imam zaboje z tgračami in klaviature.
Kaja Fideršek, 3. b
OŠ SELA
MARUŠA LOZINŠEK
Pijana Zima
Zima se ga je napila in november zamudila.
Sneg smo čakali vsi, a nikjer bilo ga ni.
Pijandura stara naša, ki pred vsemi se ponaša.
In ker snega nismo imeli, vsi nad Zimo smo grmeli.
Potlej končno se prikaže, sneg spusti in nič ne laže.
Tokrat trezno bo glavo imela, da decembra nam bo pela.
Nika Širovnik, 6. b
Zima
O, poglej, zima je!
Vsi veselimo seje.
Kmalu bo sneg, ki pobelil bo breg.
Božiček že prihaja in otrokom darila razdaja.
Otroci se zelo veselimo, ko darila dobimo.
Božiček, Miklavž in dedek Mraz so čarobni možje, ki na saneh k nam hite.
Za božič z družino skupaj smo, se veselimo in zabavamo.
Preden pa zaspimo,
se dobrim možem za darila zahvalimo.
Eva Krajnc, Sara Pernek, Gaja Železnik, 6. a
Jožeki se vračajo
V marcu je bila v Kidričevem prireditev Veselo na jožefovo. Osnovna šola Sela in vrtec smo takrat dobili donacijo in vsi smo bili tega zelo veseli. Naša stavba je rumene barve in takrat je bila še bolj rumena, rumena kot sonce.
S podarjenim denarjem smo za šolo in vrtec kupili veliko drobnih pripomočkov za telovadbo, igro, učenje. Tako je bivanje v naši stavbi lepše in zanimivejše. Na kupljene stvari dobro pazimo in se trudimo, da z njimi lepo ravnamo. Organizacijskemu odboru se zahvaljujem, da ste nas izbrali in prav nam donirali sredstva.
Claudia B. Mihelič,
vodja šole
Martinovanje v Leskovcu
Učenci šole so v soboto, 7. novembra, nastopili na prireditvi v Leskovcu. Predstavila sta se harmonikarja Martina Krajnc in Janez Smigoc pod mentorstvom učitelja Davorina Horvata. Nekaj misli o zgodovini praznika je strnila Lara Frelih, svoj pečat pa so pustili člani otroškega pevskega zbora, ki so se predstavili z dvema pesmima. Sicer je na ta dan veliko govora o kulinariki, ampak kljub temu nismo pričakovali sladkega presenečenja — palačink z Nutello. Mmm ... še sedaj se nam cedijo sline.
Mateja Krajnc Foto: RŠ
Vtisi s taborjenja v šoli Leskovec
Bil je deževen dan. Komaj sem čakala, da pridem v šolo.
V	šoli sem najprej zagledala prijateljice. Pripravila sem si še ležišče in že je prišla učiteljica Janja, da bi zvadili naš ples.
Po malici so nas že čakali skavti Dani, Emil in Matic. Predstavili so nam orientacijo, prvo pomoč in Morsejevo abecedo, mi pa smo se v teh delavnicah tudi preizkusili in se zabavali.
Po večerji so nam pripravili igre. Utrujeni smo se umili in odšli spat.
Želim si, da bi še kdaj taborili.
Jana Kozel, 3. e
V	petek sem komaj dočakal taborjenje. Dopoldan sem spakiral svoje stvari v kovček in v nahrbtnik, se stuširal in se oblekel. Z mamico sva bila ob 5. uri popoldan v šoli.
Na začetku smo v učilnici le izbrali, kje bo kdo spal. Takoj za tem smo zvadi-
li ples, ki smo ga drugi dan plesali. Ob 18. uri pa so prišli skavti, ki so organizirali različne igre, od katerih smo bili
zelo utrujeni.
Po večerji smo se odpravili spat, a pred polnočjo nismo zaspali. Zjutraj smo se
zbudili ob 7. uri. Imeli smo jutranjo telovadbo in po zajtrku se je naše taborjenje srečno končalo.
Želim si, da bi se ta dan še kdaj ponovil.
Janez Smigoc, 4. e
Ob petih smo prišli v šolo.
Pripravil sem si spalno vrečo in blazino za spanje. Sledile so plesne vaje — kiki ples.
Obiskali so nas trije skavti Dani, Emil in Matic. Z njimi smo imeli tri različne delavnice. Pri vsaki smo se kaj novega naučili — npr. kako pravilno obvezati roko ali nogo, če pride do poškodbe, kako se orientirati v naravi in kako se sporazumevati z Morsejevo abecedo.
Po delavnicah smo imeli večerjo.
Skavti so pripravili tudi štiri različne igre: skavtski nogomet, nindže, kdo se boji 'širkana' in skavtsko košarko z
roverčkom.
Po igrah smo se umili in pripravili na spanje. Nekaj časa smo se pogovarjali, potem pa smo zaspali.
Zjutraj smo se zbudili, se umili in oblekli, pospravili in odšli na jutranjo telovadbo.
Želim si, da bi se taborjenje ponovilo vsako leto.
Aleks Trafela, 4. e
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo
T" ponedeljek, 30. novembra, %/ smo v sodelovanju z Obči-V no Videm in družbo Radio-‘ Tednik Ptuj v športni dvorani šole Tidem, ki je bila nabito polna, izpeljali prireditev Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Na odru se je zvrstilo 14 nastopajočih iz vseh treh šol
Zavoda OŠ Videm.
Pia, Eva, Gal, Vid, Neža, Žiga, Monika, Nik, Dijana, Maja, Sara, Lara, Anita, Doroteja in Nika! Zablesteli ste na odru in ponosni smo na vas! S svojim talentom ste nas popeljali v pravljično deželo, prepevali o mavričnih ljudeh,
j j M	E ’ :***__#' w ■ r	
Evi®	55 »š1. IHj«	1*0,,Id
princih, miru, ljubezni, sreči, pričarali ste nam snežinke. Vi ste junaki, ki ste nam pokazali, da se talent lahko razvija, če imaš željo, če imaš ob sebi ljudi, ki te podpirajo in usmerjajo — in ne nazadnje, če si upaš.
Prireditev so s točko Jaz in ti odprli otroci Vrtca pri OŠ Videm iz skupine Kapljica pod mentorstvom vzgojiteljic Marine Mom Seka in Ane Trafela. Da so zvezde lahko zasijale, so poskrbeli: Občina Videm, Radio-Tednik Ptuj, Miran Ostroško z razsvetljavo, Avdio Kondrič s svetlobnimi učinki, sceno so pripravili učitelj Marko Kunčnik in mentorji - Mateja Krajnc, Maja Belčič Kralj, Davorin Horvat in Dejan Štuhec. Ob koncu prireditve, še pred razglasitvijo tistih, ki so se uvrstili v polfinale, je ravnatelj mag. Robert Murko nagovoril zbrane in vse nastopajoče razglasil za zmagovalce ter jim podelil priznanja. Dragi pevci, hvala za čudovit večer! 15. decembra pa bomo vsi skupaj v Juršincih navijali za polfinalista, Žiga in Laro.
Mateja Krajnc
Ustvarjanje naših otrok
Novoletna jelka, izdelana iz reciklirane odpadne embalaže. Izdelali smo jo učenci 3. a in 3. b razreda.
Druga fotografija ima naslov Moja soba in je z likovnega področja Arhitektura. Avtorja sta Rene Kolednik, 3. b in Zoja Grula, 3. b.
AK
f
floj At' 'b* trn 'f
f tfAL.
'i&afM' »a,
tjUJ/rf*- j tir topUr*. OA. flifllu r&no ^_r^y
(V /TAfuen,	dCau- /med^c- idikgfc;,
lii- vm#- _wfcl ^»6.
>*uv /rnat>an»- nmam»y.
ŽT*, cMJw* J.fi

To sem jaz
Sem Eva Vidovič Malek. Hodim na OŠ Sela. Moja naj ljubša predmeta sta računalništvo in matematika. V šoli obiskujem tudi zdrav življenjski slog, otroški pevski zbor, mlade radovedneže in veselo šolo. Izven šole obiskujem glasbeno šolo Karola Pahorja Ptuj. Zelo sem vesela, ko dobim dobro oceno, ko grem na smučanje in na morje. Slabe volje sem, ko se skregam s prijatelji ali starši. Moji najboljši prijatelji so Nejc, Tia, Nika In Julijan. Meni najbližje je doma Nejc, zato se z njim največ družim, je tudi moj bratranec. To sem jaz.
Eva Vidovič Malek, 4. d, OŠ Sela
Irne mi je Julijan. Bojim se teme, rad se družim s prijatelji. Moji naj ljubši prijatelji so Matic, Tilen in Eva. Moji naj ljubši $tvari sta tablični računalnik in avto na daljinsko upravljanje, sPredaj škropi in mu tulijo sirene, ima tudi sprednje luči. Rad )ern pico, ker ima veliko hranilnih snovi. Nastopam pri dramskem krožku, tokrat sem maček in imam malo besedila. Z mamico bereva in se učiva. Vesel sem, kadar ne dobim naloge. Žalosten sem, kadar me kdo udari.
Julijan Koritnik, 4. d, OŠ Sela
Ime mi je Nejc, pišem se Pauman. Star sem devet let. Rad 'gram nogomet, najraje z atijem in bratcem. Z mamo rad ustvarjam. Moje najljubše sadje so češnje, ker so tako sladke. Moja najboljša prijatelja sta Eva in Alex, z njima se igram na računalniku. Najljubša igra mi je Minecraft. Moja najljubša
predmeta sta matematika in računalništvo. Rad kolesarim in hodim v toplice, posebej še v Aqualuno. Rad se igram z bratcem Lukom.
Nejc Pauman, 4. d, OŠ Sela
Ime mi je Tia. Pišem se Majcen. Imam veliko prijateljev in prijateljic. Moja najljubša prijateljica je Nika. Z njo se igram, plešem, skačem po trampolinu. Rada se igram z bratcem, imam ga zelo rada. Včasih me tepe in takrat sem jezna. Najbolj vesela sem, ko pri meni prespita prijateljici Eva ali Eva. Veseli me, da imam tako dobri prijateljici, ki mi vedno stojita ob strani, ko sem osamljena. Moja najljubša predmeta sta šport in računalništvo. Rada jem špagete. Imam muco Liliko in psa Klea.
Tia Majcen, 4. d, OŠ Sela
Ime mi je Tilen. Star sem deset let. Hodim v peti razred. V šoli hodim k zdravemu življenjskemu slogu, k plesnim in mladim radovednežem. Zunaj šole me najbolj zanimajo nogomet in gasilci. Pri teh dejavnostih se kaj naučim. Z atijem popravljam avte, z mamo najraje kuham. Najraje jem špinačo in čufte. Rad igram x-box. S sestro igrava nogomet, košarko, petelinčka. Vesel sem, ko kaj dobim ali si sam kaj kupim.
Tilen Potočnik, 5. d, OŠ Sela
Planinski izlet na Lovrenška jezera
Mladi planinci OŠ Videm in podružnic smo se v okviru planinskega krožka in PD Naveza v soboto, 7. novembra, podali na turistično znamenitost Pohorja — na Lovrenška jezera. Izleta se je udeležilo 30 pohodnikov.
Lovrenška jezera ležijo na visokem barju sredi Pohorja med Roglo in Ribniškim Pohorjem. Do njih nas je vodila nezahtevna označena sprehajalna pešpot. Ob poti smo uživali v lepotah narave, mravljiščih, barjanski vegetaciji, lepih razgle-
dih in dobri družbi. Po dobri uri hoje smo prišli do lesenega razglednega stolpa, od koder se nam je odprl pogled na manjša jezerca, obdana z rušjem. Jezerca, ki dobivajo vodo le s padavinami, smo si ogledali s hojo po tlakovani stezici. Po krajšem postanku smo se vrnili nazaj po isti poti, srečni in zadovoljni, da smo skupaj preživeli lep dan.
Polona Vindiš,
mentorica planinskega krožka
Luka Hebar	Taja Lozinšek
Izzvenele viže šestnajste Štajerske frajtonarice
"B"	Valentina Žumra Hajdoše je že po tradiciji, letos
že šestnajstič, ob prazniku občine Hajdina pripravi--S. mJo nagradno revijo »Štajerska frajtonarica«, na kateri s° se znova srečali ljubitelji zvokov diatonične harmonike od blizu in daleč.
Julija Toplak s Kukave pri Juršincih je letošnja absolutna zmagovalka Štajerske frajtonarice in na zaključni podelitvi je iz rok vodje Veselih Jožekov Jožeta Hrga že prejela povabilo za nastop na prireditvi Veselo na jožefovo v letu 2016.
C uvodu so zaigrali člani F uš kornpanije iz Stojncev, ki jih Poznamo tudi kot člane godbe na pihala iz Markovcev, ^ed premori pa so se predstavile tudi sekcije KD Hajdoše, kar je bila dobrodošla Popestritev dogodka.
Med nastopajočimi TUDI GAL VIDOVIČ IZ SEL IN Rok gojkošek iz Pobrežja
Letošnjega tekmovanja se je udeležilo 21 tekmovalcev: 11 v kategoriji do 15 let in 10 v kategoriji nad 15 let. Vse pa je občinstvo lahko dodobra spoznalo v obeh krogih, kar je bila tudi letošnja novost. Nastopajoče frajtonarje je ocenjevala posebna komisija, ki je na koncu določila tudi zmagovalca v obeh kategorijah. Med nastopajočimi sta bila tudi Gal Vidovič iz Sel in Rok Gojkošek iz Pobrežja.
Julija Toplak s Kukave pri Juršincih je na zaključni slovesnosti prejela tudi pokal absolutne zmagovalke, ob tej priložnosti pa ji je povabilo za nastop na prireditvi Veselo na jožefovo v letu 2016 izročil vodja Veselih Jožekov Jože Hrga.
Primož Kelenc, predsednik KD Hajdoše, je po letošnji prireditvi povedal: »Kot organizator sem s prireditvijo zelo zadovoljen, saj so se predstavile praktično vse sekcije društva in s tem smo tudi razbili monotonost zvoka frajtonarice. Kot član komisije pa moram biti malo kritičen, saj kakovost izvajanja ni bila na želeni ravni.
Ugotavljali smo, da niti en tekmovalec ni izstopal po kakovostih, ki smo jih iskali. Letošnji novosti sta bili dve: prva novost je bil drugi krog, kjer so morali tekmovalci obvezno zaigrati melodijo Lojzeta Slaka, in druga novost, da so vsi tekmovalci prejeli pisno razlago ocenjevanja vsakega člana komisije in tudi kak nasvet.
Načrt za prihodnje leto je prireditev malo razširiti in dodatno popestriti, podrobnosti naj za zdaj ostanejo skrivnost. Vsekakor pa se že veselimo 17. revije, za katero so se že začela organizacijska dela.«
Besedilo in foto: TM
Zaključne melodije v izvedbi vseh nastopajočih harmonikarjev, med katerimi so bili tudi harmonikarji iz videmske občine.
Všečni utrinki z devetega oratorija
d 6. do 10. julija je v videmski ■	■ župniji potekal že 9. oratorij,
* ki je nosil naslov »Hočem biti Syet«. Udeležilo se ga je 150 otrok, za katere je skrbelo 35 animatorjev. Skozi Mošnji oratorij nas je spremljala zgodba o dečku Dominiku Saviu, ki je prav Gko hodil v oratorij, le da v malo drugačen, kot ga poznamo danes.
Gre za predhodnika in vzor, po katerem prirejamo današnje oratorije. V takratnem oratoriju je do n Boško zbiral fante, ki so bili sirote, in jim v sklopu oratorija nudil dom, šolo, hrano ... In prav v takšnem oratoriju je živel naš deček Dominik. Ker pa je skozi svoje življenje, ki je bilo sicer kratko, naredil veliko dobrih in pogumnih stvari, so ga po nje-
govi smrti razglasili za svetnika.
Tudi mi smo se na oratoriju trudili, da bi postali sveti, in tako smo spoznavali, kako moramo živeti, da bo naše življenje lepo in polno. Seveda pa smo zraven tega bili še ustvarjalni pri raznih delavnicah, razigrani ob pesmih, basnih in igrah. Ker pa so bili prvi dnevi vroči, smo se nekoliko ohladili tudi z vodnimi
igrami. Odpravili smo se tudi na izlet, na katerem smo si ogledali cerkev na Ptujski Gori in tam imeli sveto mašo, kasneje pa smo se odpravili v Kidričevo, kjer smo se ob igrah dodobra znoreli. Prava posebnost na letošnjem oratoriju pa je bilo tudi napihljivo igralo, ki je še bolj poskrbelo za naše veselje in razigranost. Seveda pa oratorij brez noči, prespane v šotorih, ne bi bil pravi oratorij. Na oratoriju se je torej dogajalo veliko zanimivih stvari in spletla so se nova prijateljstva, zato velja obljuba, da se prihodnje leto zopet vidimo.
JF
Udeleženci letošnjega oratorija so si med drugim ogledali tudi romarsko cerkev na Ptujski Gori in tam imeli sveto mašo.
Foto: arhiv župnije
		Mm	m	m
		f*	HL	
	f f	M f.	..JjPi	HK5
Nove pridobitve v župniji sv. Vida
"W T"eseli smo, da vam spet lahko pišemo o novih prido-% / bitvah pri samostanu in župnišču v Vidmu. Imeli ▼ smo blagoslov Poti miru, ki vodi od samostana do Frančiškovega parka ob Dravinji.
Naredili smo tudi novo nogometno igrišče in balinišče. Ob blagoslovu teh novih pridobitev smo igrali prijateljske nogometne tekme, balinali, igrali odbojko ter se ob glasbi in petju ansambla bratov Belšak družili in veselili, ker so te pridobitve
v veselje in ponos župnije sv. Vida. Glavni izvajalci in sponzorji so bili: Dani Hliš (igrišče), Danči Vidovič (balinišče in Pot miru), Franc Drevenšek (delo s strojem), gasilci PGD Videm, delavci občine Videm, župan Friderik Bračič in mnogi dobri lju-
Pot miru vodi od samostana do Frančiškovega parka.
Foto: arhiv župnije
dje iz Vidma. Hvala vsem, ki tem pokazali, da ste veseli
ste pomagali, in tudi tistim, novih pridobitev.
ki ste prišli na odprtje in s	JF
Tudi novo nogometno igrišče in balinišče ob samostanu sta prejela blagoslov.
Spominski dogodek v Doleni
^ M veza borcev za vrednote NOB Hajdina je z živečimi borci in njihovimi prijatelji iz Dolenc, Podlehnika, M, ^Vidma, Majšperka in s Ptuja v petek, 25. septembra, v Doleni obeležila spomin na krut dogodek, ki se je zgodil 27. septembra leta 1944, ko so pod streli okupatorja padli partizanski kurirji.
svečanosti se je delegacija z do obnovljenega spomenika županom občine Videm Fri- v Zg. Pristavi, kjer je položila derikom Bračičem in pod- venec in prižgala sveče, županom občine Hajdina
Karlom Svenškom odpravila	Besedilo in foto: TM
JUMShFM SC
Na dogodku so se spomnili Partizanskih kurirjev postaje 3V-8 S, ki so po izdaji padli v boju s premočnimi okupatorjevimi vojaškimi silami na območju Rodnega Vrha. N spomin padlim so v Zg. Pristavi po vojni postavili spornenik, kjer se vsako leto jeseni zberejo še živeči borci 111 svojci padlih kurirjev, njim v spomin pa so tudi letos pripravili krajšo slovesnost. Obrane je nagovoril župan občine Videm Friderik Bra-crc in posebej poudaril, da je Vredno ohranjati spoštovanje do tistih, ki so v vojni dali Zvljenje za lepši jutri. Stani-SW Lepej, predsednik Zdru-'Nnja NOB Ptuj, pa je dejal, da so bile Haloze med drugo Syetovno vojno jedro upora Proti okupatorju, o čemer Pečajo številna spominska
obeležja.
Z lepo slovensko pesmijo so d°godek obogatili ljudski Peyci in pevke s Hajdine in
iz Dolene, z recitali in prijetnimi melodijami pa so se padlim poklonili tudi učenci OŠ Hajdina. Nastopili so Filip Sitar, Matevž Vaupotič, Urška Kiselak in Lovro Pišek Svenšek.
Med vrsticami je Urška povedala: » Otožnost pravljic, ki pod križem spe ... A v deželah vzhodnih, kjer so naši dedje stanovali, v tistih zgodnjih časih niso ničesar potrebovali. Preveč ljudi poveša glave kot rože, a vsak človek je kje sam. Nihče ne misli in ne čuti enako kot drugi ljudje. Vsi pa hrepenimo ... hrepenimo po miru, svobodi, ljubečem odnosu, po ljudeh, ki se ozrejo, ki nas imajo radi in nas razumejo.
Za vsak nov dan naj se naš šolski glas vtisne v spomine, da ne bomo iskali le senc, ampak hkrati upali na svetlobo. Letos, ob mednarodnem letu svetlobe, se zavedamo, da niso le voda, hrana, obleka in streha nad glavo ključnega pomena. Izobraževanje, znanje in opismenjevanje je tisto, kar vodi k sprejemanju drugačnosti, k razdajanju in hkrati povezovanju.
Odprimo vrata svojega srca, spregovorimo prvo besedo. Prijateljstvo je darilo. Ima globoke korenine v široko odprtem srcu.
Prijateljstvo pomaga, da ljudje zacvetimo.«
POLOŽILI VENEC IN PRIŽGALI SVEČE
Po zaključku spominske
Pri obnovljenem spomeniku v Zg. Pristavi je delegacija z županom Friderikom Bračičem položila venec in prižgala sveče.
S pesmijo in lepo slovensko besedo so se učenci OŠ Hajdina poklonili padlim kurirjem.
Zapeli so tudi ljudski pevci FD Rožmarin Dolena.
Romanje videmskih pevcev v Prekmurje
"V T" nedeljo, 11. oktobra 2015, smo videmski cerkveni % / pevci ob 8.30 skupaj s partnerji in drugimi župljani ▼ poromali v murskosoboško župnijo Turnišče, v veliko romarsko središče. Približno ob 9.30 smo prispeli v Turnišče, kjer nas je najprej pozdravil tamkajšnji kaplan. Okrepčali smo se s kavico in čajem ter se nato pripravili za mašo, ki smo jo obogatili s svojim petjem.
Na koru nas je na Jenkovih orglah spremljal naš zborovodja in organist Srečko Zavec. Bili smo presenečeni, kako velik je obisk nedeljskih maš, čeprav imajo približno enako število prebivalcev kot v naši župniji. Pater nam je povedal, da vse tri maše obišče približno 1300 ljudi, pri maši pa je bilo takrat tudi več kot 50 otrok.
Župnija in romarsko središče je posvečeno Marijinemu vnebovzetju; do leta 2006 je bila škofija del pomurskega naddekanata. Cerkev je stara že 900 let, prvič je omenjena leta 1334. Kraj, kjer stoji cerkev, se je nekoč imenoval Črnec - po možu, ki je bil takrat lastnik posesti. Stara cerkev, čeprav poškodovana od turških vpadov, je zelo dobro ohranjena, zgrajena je bila leta 1778, glavni oltar je posvečen Marijinemu vnebovzetju, del lesene-
ga stropa je poslikan in zelo dobro ohranjen. Leta 1900 so začeli gradnjo nove cerkve — triladijske bazilike, ki jo je leta 1915 posvetil lendavski župnik in dekan Florijan Strausz.
Po maši smo se odpravili na kosilo v gostišče, nato pa pot nadaljevali v Odrance, kjer stoji zelo lepa Plečnikova cerkev. Podeželsko naselje Odranci se imenuje po mučencu Adrijanu. Načrt za cerkev Svete Trojice je leta 1946 izdelal Plečnikov asistent Janez Valentinčič. Vendar je bila takrat težava z izdajo gradbenega dovoljenja, dovoljenje za postavitev cerkve so dobili šele leta 1964. Pri gradnji se je zgodila nesreča, saj je pri izgradnji kupole umrlo osem ljudi. V notranjosti najdemo čudovite poslikave akademskega slikarja Staneta Kregarja. Predstavlja celotno zgodovino odre-
šenja.
Med potjo domov smo se odpravili še v Ključarovce k Slaviču, kjer imajo znamenite konje kasače. Ogledali smo si hlev, v katerih je trenutno nastanjenih deset kasačev. Slaviči so znani po svojih kasaških dirkah in večkratnih zmagah.
Naši organizatorji so dobili idejo, da si ogledamo še Puhov muzej v Sakušaku v občini Juršinci. Puhov muzej je grajen v obliki črke L. Janez Puh je bil rojen 27. junija 1862 v Sakušaku in je naš znani izumitelj koles in motorjev. Od leta 1885 se je za stalno naselil v Gradcu. V
notranjosti si lahko ogledate nekaj razstavljenih koles in motorjev. Ogledali smo si video o njegovem življenju. Puhov muzej pa je bil na žalost že trikrat požgan, ampak jim ga je kljub temu uspelo ohraniti v takšnem stanju, kot je bil.
Tako- se je naše romanje zaključilo z lepim doživetjem in druženjem. Zahvaljujemo se patru Jožetu Petku in predsednici zbora Anici Kokol za organizacijo in vodenje. Upamo, da drugo leto spet poromamo, seveda kam drugam.
Majda F.
20-letnica osnovnošolcev iz Leskovca
V
f as nam iz leta v leto bolj neutrudno beži, kar naen-I krat pišemo 20. leto, odkar smo se poslovili od ^^_^osnovnošolskih klopi in se podali v svet za novimi doživetji in izkušnjam naproti.
Nekdanji sošolci smo se spet zbrali 21. novembra 2015 pred OS Leskovec, da se srečamo, polni pričakovanj, radovednosti, morda s kančkom treme, kaj si bomo pove-
dali, koliko smo se spremenili. Prevevali so nas podobni občutki kot takrat, ko smo se vračali s počitnic nazaj v šolo. Z nasmehom na obrazu nas je pričakala vodja šole, naša
nekdanja učiteljica zemljepisa in zgodovine Marjana Srdinšek. Popeljala nas je na ogled prenovljene, povečane, moderne, dovolim si reči lepotice in ponosa našega kraja - Osnovne šole Leskovec.
Srce ti zaigra od veselja, ko vidiš, kaj se je naredilo v 20 letih, od takrat, ko smo mi le
gledali načrte. Kako zelo se je spremenila šele v 40 letih, ko so si jo pred nami ogledovali nekdanji učenci, med njimi tudi nekateri naši starši. Med sprehodom smo si posebej vzeli čas za ogled naše učilnice za biologijo, v kateri smo z našim razrednikom Štefanom Murkom kraljevali štiri leta. Zraven vseh norčij in lumpa-
rij smo odnesli tudi veliko znanja. Vendar so se časi zelo spremenili in danes bi
za nazaj rekli, da smo bili še kar znosni, saj smo se v življenju kar dobro znašli,
nekateri poročili, ustvarili družine, predvsem pa imamo vsi službe, za kar si lahko danes čestitamo.
Naše druženje se je nadaljevalo na bovlingu na Ptuju, kjer je bilo veliko obujanja spominov, smeha, bovlinga ... Prav sproščeno se je kazala naša igriva in otročja narava. Se vedno smo takšni, kot smo bili, morda kakšen las manj, kilo-gramček več in tudi tako je prav.
Z radostjo povem, da smo ponosni na našo lepotico OS Leskovec, na napredek našega kraja, v katerem smo odraščali, pustili del naše mladosti, z veseljem se vračamo domov. Tisti, ki živimo v Leskovcu, smo veseli, da skupaj z našimi otroki oblikujemo prihodnost naše šole in kraja. Hvala vsem, ki ste si vzeli čas in se družili ob obletnici, hvala našemu razredniku Stefanu Murku, da je z nami delil svoj čas in spomine ... Vidimo se spet čez nekaj let.
Minka Feguš
Učenci 8. razreda generacije 1995: Albina, Minka, Tomi, Damijan, Dušanka, Mateja, Marjetka, nekdanji razrednik Štefan Murko, Zlatko, Dejan, Zlatko, Anita, Vesna, Mari-°o, Jožica, Polona, Natalija, Denis, Stanko, Jožek
Srečanje po štirih desetletjih
Danes, ko po 40 letih srno se dobili, Se opazi, da kar smo se spremenili, Zrasli, osiveli in poredili.
^ar nekako ne morem verjeti, da od
takrat je minilo 40 let. k
pomislim na tiste dni, spomin se °t>udi na brezskrbne šolske dni.
^°lni bili smo vragolij, takšnih in drugačnih norčij.
Včasih kakšna kreda po zraku je letela, dokler ni kake glave zadela,
'5* ko krede vse ste že zmetali, so vam le ključi ostali.
Lrl
^oor počel je to, se zdaj prav gotovo sPomnil bo.
a vendar pridni smo bili, saj za nagrado 3-krat na Lisco smo šli. do izlet je bil ta pravi, včasih smo tudi v toplicah pristali.
antje dolge ste lase nosili, danes pa nekaj vas že brez, drugi v sivini.
Je so tista krilca kratka, ki jih nosila *Zrned nas je vsaka,
takrat še vitke smo noge kazale, sedaj pa ^rijemo jih v hlače.
0 bil je čas za malico, dobili smo
Nekdanji leskovški učenci na skupnem druženju
poslastico,
v emparju servirana, bila je župa krom-pirova.
Da pa ne bi preveč se razživeli, k zboru smo hodili,
katerega se nikoli nismo preveč veselili, občasno Ido razjezili, samo da bi zbor zapustili.
Razrednik naš je bil ta pravi,
nikoli prestrog ni bil, rad nas je imel in
bombone nam delil
in takrat nam je bilo to bolj dragoceno kot zlato.
Učenci OŠ Leskovec po 40 letih (21. 11. 2015)
Marija Feguš
Jubilanti zakonci pri sv. Vidu
"V "V" prečudoviti jesenski zahval-% / ni nedelji, 8. novembra, so se V v naši župnijski cerkvi zbrali povabljeni zakonci jubilanti. Letošnje slovesnosti se je udeležilo 25 parov, med njimi sedem zlatih, med katerimi sta bila tudi zakonca Planteu, France in Darinka, dolgoletna pevovodkinja cerkvenega zbora.
Pri vhodu v cerkev so jubilantom pripeli šopke. V župnijski cerkvi je bila slovesna maša, ki jo je vodil p. Tarzicij s somaševanjem p. Janeza. Med mašno daritvijo je prepeval mešani cerkveni pevski zbor pod vodstvom Srečka Zavca. V slavnostnem obredu so se zahvalili za preživeti čas v zakonu (20, 25, 30, 40 in 50 let). Bisernoporočenci žal niso bili prisotni, vendar so se jih spomnili.
Na skupnem fotografiranju se je jubilantom pridružil tudi župan Friderik Bračič in jih povabil na družabno srečanje v občinsko dvorano, kjer je pozneje vsak par tudi obdaril z darilom. V dvorani
Letošnji zakonski jubilanti v župniji sv. Vida v družbi župana Friderika Bračiča
Foto: Tonček Horvat
so jih čakale članice župnijske karitas sv.	jubilanti tudi njihov vodja Jože Hrga. S
Vida, jih postregle z malico, pecivom,	prisrčnim in šaljivim programom je sre-
nazdravili so na jubilejna leta zakona. Čanje nadaljeval Tonček Krsnik.
Srečanje je bilo prijetno, ker so zbrane
presenetili Veseli Jožeki, saj je bil med	Bernarda Galun
Srečanje Flajsovih sorodnikov
"V TT začetku septembra, ko je jesen % / že začela deliti svoje darove, ▼ je bilo v Veliki Varnici organizirano srečanje Flajsovih sorodnikov. Zbrali smo se na domačiji Andreja Cafute v neposredni bližini Zveličarjeve kapele. Skupaj se nas je zbralo več kot sedemdeset.
Družina Flajs izvira iz Vareje, v družini je bilo šest otrok. Življenje jih je razkropilo daleč po svetu. Najmlajša, Anica, si je našla mesto pod soncem v daljni Avstraliji, v Melbournu. Razlog srečanja je bil njen obisk v domovini. Po več letih sta prišla na obisk z možem Franjem. Z njima je prišla tudi sinova družina ter si ogledala lepote Slovenije in nekaj okoliških držav in obiskala sorodnike. Povsod so jih lepo sprejeli in sklenili so, da se še vrnejo. Do takrat bosta vnuk in vnukinja poskusila z učenjem
slovenskega jezika.
Tako je tudi srečanje potekalo v prijetnem vzdušju. Ob domačih dobrotah so se srečali sorodniki, ki se kljub bližini redko srečujejo. Nekateri pa so se z avstralskimi gosti srečali prvič, pa vendar ne zadnjič. Vsi še upamo na kakšno srečanje: avstralski sorodniki upajo, da
še kdaj obiščejo lepe kraje in ljudi, ki so jih toplo sprejeli, drugi, ki živimo bližje, pa smo sklenili, da bodo srečanja odslej postala tradicionalna — dobili in poveselili bi se vsako leto v začetku septembra-Upajmo, da bo zaveza držala.
MŠ
Srečanje nekdanjih videmskih sošolcev
Preden smo se s sošolcem Tonetom razšli, je nastal skupni posnetek pred cerkvijo, v ka_ teri Tone mašuje.	Foto: arhiv FH
"TL "T" ekdanji videmski sošolci smo I	se tudi letos zbrali in družili
■A. s sošolcem Tonetom, tokrat v kraju njegovega bivanja Lipa ob Vrbi v Avstriji. Tako smo si obljubili pred Petimi leti na našem zadnjem skupnem srečanju v gostišču Pal v Vidmu.
2al ugotavljamo, da nas je ob takih srečanjih vedno manj. Nekaj nekdanjih sošolcev je že pokojnih, za nekatere sta vzrok bolezen in tudi oddaljenost, saj smo se razkropili po svetu. Čeprav so Čaka srečanja vedno prijetna, so žal tudi v$e manj obiskana. Takrat se zazremo v Preteklost, poskušamo podoživeti trenutke, ki so nam krojili ta čas. klas sošolec Tone Zajc se je rodil v Jurovcih, po posvetitvi v mašnika pa je najprej služboval v Mariboru in tudi v Dornavi, nato pa je leta 1983 odšel v Avstrijo. V kraju, kjer domuje, je spoštovan in priljubljen duhovnik z nazivna prof. mag. pater Anton Zajc. Sedmega julija smo se sošolke, sošolci *n nekdanje Tonetove sosede skupaj z Ademskim županom Friderikom Bračičem z avtobusom turistične agencije AUjolka odpravili na pot. V Višarjah Srno prisostvovali maši, ki jo je Tone
daroval za vse naše pokojne sošolce in učitelje. Nato smo pot nadaljevali do kraja Lipa ob Vrbi, kjer smo si ogledali cerkev, v kateri mašuje Tone. Sledili so bogata pogostitev, pesem in dobra volja. Za minuli 70. rojstni dan smo Toneta skromno obdarili s polno košaro dobrot, uokvirjeno fotografijo iz njegovega otroštva, župan pa mu je podaril zbornik občine Videm.
Ob slovesu smo sklenili, da se čim prej
spet srečamo. To smo uresničili 29. oktobra v gostišču Majolka v isti sestavi. Vse, ki se srečanja iz kakšnega koli vzroka niso mogli udeležiti, lepo pozdravljamo z upanjem, da se naslednjič dobimo v večjem številu.
Vesel božič ter sreče, zdravja in veselja vam želi sošolec Franci Hliš.
Besedilo in foto: Franci Hliš
Skupno srečanje sošolcev po 36 letih
^ "T soboto, 3. oktobra, je bil %/ poseben dan za 28 sošolk in * sošolcev videmske generacije
osnovnošolcev 1978/79. Oba oddelka sta se namreč po 36 letih prvič skupaj Srecala na obletnici valete. Snidenje so Popravili tam, kjer so zapustili osnov-n°solske klopi — v občini Videm.
Organizacijske niti letošnjega srečanja s° bile v rokah šestih sošolcev: Mile-ne Gabrovec, Rudija Štelcerja, Marice
Videmski sošolci in sošolke generacije 1978/79 po 36 letih ponovno skupaj pred OŠ Videm
Foto: Foto Langerholc
Kostanjevec, Jožeta Vidoviča, Daniela Zajca in Ivana Emeršiča. Same priprave na srečanje so začeli že julija, poiskati je bilo namreč treba nove naslove, saj so mnogi v teh letih zapustili videmsko občino in si življenje uredili drugje.
Ob 17. uri so se zbrali v gostišču Pal v Vidmu, kjer je po tolikih letih najprej potekal kratek »spoznavni del«. Nato so se odpravili na ogled OS Videm, kjer jih je sprejel ravnatelj mag. Robert Murko, jih popeljal po šolskih prostorih in jim predstavil Zavod OŠ Videm. Šola je danes povsem drugačna, kot je
bila takrat, ko je v videmskih osnovnošolskih klopeh sedela ta generacija, so ugotavljali, v 36 letih se je spremenilo veliko stvari, še posebej jih je navdušila računalniška učilnica ... Sledilo je skupno fotografiranje pred šolo, od tam pa so se odpravili še v Vidovo klet na pokušnjo vino. Okusna haloška vina jim je predstavil njihov sošolec, sicer pa odlični vinogradnik Janez Zavec, ki je posebej za to priložnost prevzel gostitelj sko vlogo v Vidovi kleti.
Vesela družba se je nato vrnila v gostišče Pal, kjer je vse zbrane s čustvenim
nagovorom najprej pozdravila sošolka Milena Gabrovec, nato pa je sledil veseli, družabni dela srečanja ob živi glasbi, na katerem so obujali spomine na nepozabna osnovnošolska leta in se nasmejali številnim prigodam iz tistih dni, ki nikoli ne utonejo v pozabo, četudi je od takrat preteklo že več desetletij. V poznih jutranjih urah so se razšli z obljubo, da se čez štiri leta, ko bodo praznovali 40. obletnico, ponovno snidejo.
PK
Za korante Demone pestro leto, polno zanimivih
dogodkov
aše društvo je po navadi najbolj aktivno v zimskem času oziroma v času pusta, smo pa aktivni čez vse leto, saj se udeležujemo različnih prireditev. Koranti Demoni delujemo od leta 2001, ime Demoni pa smo prevzeli iz grške mitologije, po bogu Demonu, ki je v religiji, folklori in mitologiji poznan kot nadnaravno bitje.
Ze v starodavnih časih so ljudje številne težave odpravljali na način, da so na pomoč poklicali boga Demona, ki je težave odpravil. Naša naloga je, da v pustnem času, od svečnice do pepelnice, preganjamo zimo in kličemo pomlad. Radi pa se udeležujemo tudi vseh drugih prireditev, tudi med letom.
V tem letu smo naše aktivnosti začeli že na svečnico, saj smo na sedežu našega društva v Vareji 12 organizirali drugi korantov skok. Tako se je za nas začelo poslanstvo, ki ga z veseljem opravljamo. Zimo smo preganjali tudi pri prijateljih po naših domačih krajih, nismo pa pozabili na naše sponzorje. V tem letu smo veliko gostovali po Sloveniji, na gostovanja pa smo se odpravili tudi v tujino: srečali ste nas lahko v Vidmu pri Ptuju, na Ptuju, v Kopru, Šoštanju, Mozirju, Cirkulanah in Cerknici. Sodelovali smo tudi na igrah brez meja v Pobrežju, kjer smo osvojili odlično 3.
mesto. Dejavni smo bili tudi na karnevalih pri naših sosedih, na Hrvaškem: v Ivancu, Kutini in Ivanič Gradu. Pohvalimo se lahko, da smo nekaj dni preživeli tudi na otoku Braču, kjer je vsak dan potek karneval, zmeraj v drugem mestu. Za spremembo smo se letos karnevalov na Braču udeležili v drugačni opravi — predstavili smo se kot marsovci. Enako opravo smo oblekli tudi v Srbiji v Beli Crkvi, leto 2015 pa smo zaključili v Novem Sadu, kjer smo bili prvič. Organizirali smo tudi piknik, udeležilo se ga
je več kot 100 gostov, prijateljev, članov in sponzorjev.
Leto 2015 je bilo pestro leto, polno zanimivih dogodkov, ki se jih bomo z veseljem spominjali še leta. Sedaj pa že počasi zremo v naslednje leto.
Ob koncu se zahvaljujemo našim sponzorjem, našim družinskim članom D vsem, ki smo jih obiskali v pustem času in so nas pričakali odprtih rok.
Želimo vam lepe božične praznike in srečen skok v novo leto 2016!
Tadej Drevenšek
Še ena odmevna razstava malih živali
ravo malo živalsko bogastvo smo v veselih Martino-I -^vih dneh imeli na Ptuju, v Športni dvorani Mladika, -1- kjer je Društvo gojiteljev malih živali Ptuj od 6. do 8. novembra pripravilo že osemintrideseto razstavo malih živali in sobnih ptic gojiteljev iz Slovenije in sosednje Hrvaške. Tildi letošnje razstave se je udeležilo nekaj gojiteljev iz obči-
ne Videm.
Kunce, morske prašičke, golobe, pasemsko perutnino in ptice je bilo mogoče pov-$em od blizu opazovati na razstavi, ki jo je v treh dneh °biskalo veliko obiskovalcev °d vsepovsod, prvi dan pa so bili glavni najmlajši obisko-valci iz ptujskih vrtcev in šol. Razstavljenih je bilo 239
kuncev, 241 golobov, 137 ptic, 134 različnih pasem perutnine, pet morskih prašičkov, v sklopu razstave pa se je predstavil tudi Klub gojiteljev golobov king. Letošnja razstava je bila še bogatejša od lanske, posebna komisija pa je uspešno izpeljala tudi ocenjevanje in kar lepemu
Razstavo so si z velikim zanimanjem ogledali številni mladi °biskovalci iz ptujskih vrtcev in šol.
Na letošnji razstavi je bilo na ogled 239 kuncev.
mercnTPMo
rsr
številu malih živali pode- li, na razstavo so postavili lila naslov prvaka. Poseb- tudi čebelji panj in razstavo nost letošnje razstave je bilo olepšali s slikami, kmečko dvorišče, v njem pa
pisana družba domačih živa-	Besedilo in foto: TM
0 janževi roži in drugih aktivnostih članic Društva
kmetic občine Videm
V
^ lanice Društva kmetic občine Videm smo se na pra-■ znik Janževe nedelje pripravljale s posebnim vese-^^^ljem. Raziskovale smo po zapisih Marie Treben, upoštevale ustna izročila naših prednikov in pri prebiranju Svetega pisma (Sir 38,4) našle zapisano: »Gospod dopušča Pravilom rasti iz zemlje in pametni jih ne zaničuje!«
o pa pozabiti tudi naših prednikov
Z zdravilnimi zelišči, ki jih najderno v božji lekarni — v
smen
izkušenj
naravi. Grozeča oddaljenost zaradi nepravilnega odnosa do narave in življenja, nove bolezni, uničevanje okolja,
Šentjanževka je rastlina, ki raste na mejah med njivami, poteh, gozdnih obronkih, gričih, travnikih. Cveti od julija do septembra. Ljudje ohranjajo njena imena: roža svetega Ivana, kri svetega Janeza, krvočistnik, ivanovka, krvaveč, pri nas pa ji reče?no kar "janževa roža". Cvetoče zelišče nabiramo za pripravo čaja in kopeli, za pripravo šentjanževega olja pa vzamemo le cvetje.
vse to bi nas moralo vrniti k jih je podaril Bog že v pra-zdravilnim rastlinam, ki nam davnih časih.
Staro ljudsko razmišljanje vernikov je povezalo balzamični, krvavordeči sok s krvjo in ranami našega Odrešenika. V resnici je šentjanže-vo olje najboljše olje za rane, blaži bolečine, ustavlja vnetje in zdravi. Legenda o zelišču, ki nosi tako vzvišena imena, pripoveduje: »Ko je stal Gospodov najljubši učenec pod križem, na smrt žalosten, je skrbno zbral s sveto krvjo oškropljene rastline, da bi jih razdelil pobožnim vernikom kot dragocen spomin na Zveličarjevo smrt. Rdeči sok dišeče zeli vzbuja skrivnostni občutek, kot da bi kapljice krvi našega Zveličarja živele skrite v rdečem barvilu zlato-rumenih cvetov ...«
Ob kresu, simbolu svete luči in toplote, zažari šentjanževka v svojem najčudovitejšem cvetnem bogastvu. V starih časih so dekleta pletla iz nje vence, in kdor je plesal okrog kresnega ognja, je moral nositi venec iz šentjanževke kot kresno krono. V tej noči, polni skrivnosti, so metali v vodo tudi vejice šentjanževke. Na kmetih je po stari šegi položil kmet zelišče med dva kosa kruha in to ponudil živini. S tem jo je obranil pred boleznijo. Iz vsega tega lahko razberemo, kako močno so nekoč cenili šentjanževko.
Na mini stojnici smo ponudile šentjanževo olje, ognji-čevo mazilo in druge čaje, ki smo jih pripravile iz zelišč, nabranih na naših vrtovih, travnikih in v gozdovih.
OBISK PRI TABORNIKIH
Taborniki iz Osnovne šole Videm so nas 2. julija povabili v svoj tabor, ki je potekal v lovskem domu Vareja. Skupaj smo kuhali zelenjavno juho in spekli krompirjev kruh. Sodelovale so naše članice: Danica Spevan, Katica Purg, Angela Mohorko, Milena Maroh, Nežka Hliš, Marinka Vaupotič in Marija Kolednik Črnila. Prosili so nas tudi za mini predstavitev knjige Kaj in kako so kuhale naše babice pri sv. Vidu. Skupaj smo prelistali knjigo in v njej poleg receptov našli tudi zgodbico, ki je pritegnila male poslušalce.
KUHANJE KISLE ŽUPE V JAKOBSKEM DOLU
Članice Društva kmetic občine Videm smo 12. julija sodelovale z Društvom kmečkih žena Jakob na 7. državnem tekmovanju v kuhanju kisle župe. Bronasto priznanje so si prislužile Rezka Rozinger, Ana Hrga in Katica Purg. Čestitamo!
NA OBISKU V VRT-
CU IN OSNOVNI ŠOLI VIDEM
V	sklopu tedna otroka so nas v oktobru povabili v vrtec Videm z namenom, da našim najmlajšim pripovedujemo in predstavimo, kako smo se igrali nekoč. In smo se igrali: slepe miši, križ kraž, "vaga-li smo tiča", oživela je igrica gnilo jajce in še mnogo drugih. V ta namen je nastala tudi pravljica Je uhelj doma? avtorice Marije Kolednik Črnila. Pripoveduje o tem, da so nekoč tudi pri nas živele pravljice in stare igre in da so starši svoje otroke radi prijeli za uho in jih vprašali: »Je uhelj doma? Kam pa je šel? V mesto po cigl ...«
Poskusite se spomniti in v teh zimskih dneh obnoviti stare igre. V otroške oči prinesejo poseben čar, nam pa skrivnosten spomin na otroštvo.
V	novembru smo sodelovale s 1. in 5. razredom ob dnevu tradicionalnega slovenske-
ga zajtrka. Skupaj smo pekli jabolčni štrudelj in ocvirkov-ko. Učiteljica Manja Vinko je otrokom prebrala domačo pravljico o Uheljcu in druženje je minilo v resnično veselem razpoloženju. Srečanja z mladimi so nepozabna, zato se veselimo vsakega sodelovanja.
KUHARIJE V LESKOVCU, ZAVRČU IN DRAŽENCIH PA TUDI DOMA
Naše članice Slavica Merc, Ana Hrga, Katica Purg in Marjana Sitar so sodelovale v Leskovcu, kjer so kuhale okusen ajmoht, kot mu rečemo pri nas. V Zavrču je dišalo po domačem jabolčnem štrud-Iju. Jabolka so lupile in ribale Katica Purg, Danica Spevan in Marija Pečnik. V Dražen-cih pa so zamesile testo za rezance, ga tanjšale in rezale Rezka Rozinger, Slavica Merc in Ana Hrga.
Vsak mesec članice kuhajo tudi doma, v skupni kuhinji v Tržcu. Zadnji ponedeljek v novembru sta bila na jedilniku krompirjeva solata in kuhano rdeče meso. V decembru pa bo zadišalo p° praznični peki.
Z upanjem na uspešno delo, mirne čase in veselo druženje vam želimo lepe praznike!
MKČ
Utrinki iz DPZD Lancova vas
Članice DPŽD Lancova vas so svojo stojnico bogato obložile tudi na Aninem žegnanju konec julija na Selih.
V'
^ ^ e eno uspešno leto se zaključuje tudi za clanice Dru-štva podeželskih žena in deklet Lancova vas. V poletno-V.J -jesenskih mesecih se je zvrstilo kar nekaj dogodkov in veselih srečanj, na katerih so s svojimi dobrotami ali spretnostmi sodelovale tudi gospodinje iz Lancove vasi.
Ze po tradiciji so se v j ulij-skih dneh pred prazničnim Aninim žegnanjem zbrale na domačiji Tilike Jurgec v Lan-c°vi vasi ob starem ljudskem °pravilu - pletenju verig iz Zngerla. Tako so tudi njihovi spretni prsti pripomogli k temu, da je bila cerkev sv. družine na Selih na prazni-Cen dan, 26. julija, še posebej svečano in lepo okrašena, ko končani sv. maši pa je vse °biskovalce Aninega žegnanja na pokušanje dobrot vabila tudi njihova bogato obložena st°jnica.
kuhale ajmoht, delale rezance
IN TUDI KARTALE
Ekipa članic se je 15. avgu-sta udeležila 20. kmečkega Praznika v Leskovcu in se v konkurenci 16 ekip letos Prvič pomerila na tekmova-nJu v kuhanju perutninskega ajrnohta v organizaciji TD
Klopotec Leskovec v Halozah. Čeprav jim s skuhano obaro ni uspelo poseči po kakšnem izmed nagradnih klopotcev, so na haloškem koncu preživele lep popoldan.
Veliko priprav so članice namenile tudi pomembnemu dogodku, ki se je v občini Videm zgodil v petek, 9. oktobra - slovesnosti ob položitvi temeljnega kamna za začetek gradnje AC-odseka Draženci—Gruškovje. Za slovesnost so pripravile številne izbrane sladke dobrote, stojnico pa tudi lično okrasile. Z veseljem pa so segle v roko predsedniku vlade RS dr. Miru Cerarju in ministru dr. Petru Gašperšiču, ki sta jih v družbi videmskega župana obiskala na stojnici.
V veselih dneh sv. Martina je 6. novembra pod šotorom pri Vidovi kleti potekalo letošnje osrednje martinovanje v
Lancovovaške gospodinje v družbi visokih gostov in videmskega župana Friderika Bračiča na slovesnosti ob začetku gradnje AC-odseka Draženci-Gruškovje. Članice so se za ta dogodek še posebej potrudile, da je bila njihova stojnica bogata po vsebini in tudi privlačna za oko ...
Ekipa članic DPŽD Lancova vas, ki je na srečanju krajanov KS Lancova vas konec avgusta podirala keglje ...
občini Videm. Tudi letos so žene in dekleta iz Lancove vasi za vse obiskovalce bogato pogrnile martinovo stojnico pred Vidovo kletjo. Lancovovaške gospodinje smo lahko konec novembra srečah tudi v Dražencih, kjer se že po tradiciji udeležijo gospodinjskega večera in tekmovanja v ročni izdelavi domačih rezancev. Članice Društva gospodinj Draženci so namreč tudi letos pripra-
vile bogat večer in pester program, k sodelovanju pa pritegnile številne ekipe.
Članice pa niso vešče le za štedilnikom in dobre gospodinje, v društvu se lahko pohvalijo tudi z odličnimi kvartopirkami. Trije pari so se tudi letos odpravili v Gere-čjo vas, kjer je 28. novembra v organizaciji Društva žena in deklet Gerečja vas potekal tradicionalni turnir v paver-šnopsu za ženske.
NA SREČANJU KMEČKIH ŽENA V OBČINI MAJŠPERK
Njihova članica Anica Gojkošek se je 26. novembra udeležila jubilejnega, 10. srečanja predsednic in predstavnic društev podeželskih žena, kmetic in gospodinj, ki delujejo na območju UE Ptuj. Letošnje jubilejno srečanje je v organizaciji Kmetijske svetovane službe KG Z Ptuj potekalo v občini Majšperk, organizatorji pa so tudi letos poskrbeli za pester program. Na Ptujski Gori so si ogledale baziliko Marije Zavetnice, tovarno v Majšperku, prostore občine Majšperk in obiskale kmetijo Lampret v Zgornji Sveči. Prav gotovo so takšna srečanja odlična priložnost za koristno
izmenjavo izkušenj in dela posameznih društev.
PEKLE ZA DOBRODELNI ZIMSKI BAZAR V BiH
Na pobudo njihove članice Irene Murko so žene in dekleta iz Lancove vasi tudi letos z veseljem pristopile k tradicionalnemu humanitarnemu projektu v Sarajevu, ki se mu vsako leto pridruži tudi Veleposlaništvo RS v Sarajevu. Za letošnji dobrodelni zimski diplomatski bazar, katerega izkupiček je v celoti namenjen pomoči štirim organizacijam, ki pomagajo otrokom s posebnimi potrebami, otrokom brez starševske oskrbe in otrokom, katerih družine so v
socialni stiski, je peklo kar 28 članic, v Sarajevo pa so poslale 31 vrst peciva in 14 potic.
Pri organizaciji letošnjega bazarja je sodelovalo več kot 35 veleposlaništev in mednarodnih organizacij, obiskovalci pa so lahko 5. decembra obiskali stojnice več kot 85 razstavljavcev, med njimi tudi slovensko.
V teh prazničnih dneh želi DPZD Lancova vas vsem svojim članicam in občanom občine Videm blagoslovljene božične praznike z željo, da bi bile vaše praznične mize bogato obložene, tudi z medsebojnim razumevanjem in ljubeznijo. Naj bo zdravo in srečno 2016!
Besedilo in foto: Petra Krajnc
Dogodki pobreških žena v letu 2015
■ ruštvo žensk Pobrežje je bilo aktivno skozi vse leto. ■ Dejavnosti so se vrstile skoraj vsak mesec. Članice ^ smo se srečevale na rednih mesečnih srečanjih, na katerih smo se sproti dogovarjale o delu društva.
V januarju smo imele kuharski tečaj, pripravljale smo jedi na žlico, ki so primerne ravno za ta čas. Naša članica je na tečaju pripravila tudi krofe. Februarja smo se pripravljale na pust, saj smo sodelovale na pustni povorki v Vidmu in povorki v Pobrežju. Letos smo se našemile v vragce. V pustem času smo na Radiu Ptuj sodelovale v oddaji
Kuharije.
Marca smo imele občni zbor, skupaj s praznovanjem materinskega dne, zbrale pa smo se na turistični kmetiji Širec. Dogovorile in potrdile smo smernice dela za leto 2015, nato pa nadaljevale prijetno popoldansko druženje. Kot vsako leto smo tudi letos sodelovale na razstavi ob veliki noči pri TD Klopotec
Leskovec v Halozah.	smo pot v Avstrijo in obi-
Tudi letos smo organizirale skale regijo Vulkanland in strokovno ekskurzijo, izbrale društvo žena EigenArt. Spo-
znale smo njihov način dela m izdelke. Z lepimi spomini smo se pozno zvečer vračale Proti domu.
Kot vsako leto smo tudi letos s stojnico sodelovale na Vidovi nedelji in obisko-valcem ponudile doma pripravljene jedi. Tudi letos je bil organiziran tradicionalni Pohod ob dnevu državnosti, ki je bil že petnajsti po
vrsti in je potekal po občini Ormož.
Na povabilo TD Klopotec Leskovec v Halozah smo v avgustu sodelovale na njihovem kmečkem prazniku, pomerile pa smo se tudi v kuhanju ajmohta. Naše žene so skuhale najboljšo obaro in dosegle 1. mesto.
Prav tako smo v avgustu organizirale 10. tradicio-
nalno kolesarjenje, letos po občini Markovci in občini Videm z zaključkom pri Gečevem mlinu. V marti-novih dneh smo pobreške žene s stojnico sodelovale na odprtju martinovanja v občini Videm, tudi letos skupaj s pobreškimi kletarji.
Rdeča nit našega delovanja pa je delo na njivi: sajenje, okopavanje in spravilo pri-
delkov. Kot vsako leto smo tudi letos v sklopu KS ter imenovanja novega kletarja in zbiranja mladega vina pripravile majhno razstavo Poklon jeseni.
Vendar pa naše aktivnosti v letošnjem letu še niso končane ...
Nada Novak, predsednica društva Foto: arhiv društva
V Dražencih so izdelovali domače rezance
V
f članice Društva gospodinj Draženci so v soboto, I 21. novembra, pripravile že tradicionalno druženje gospodinj, ki ga vsako leto znova popestrijo s tekmovanjem v ročni izdelavi domačih rezancev. Letos so druženje izkoristile še za predstavitev zaključka projektnega dela, ki so ga posvetile domačim marmeladam.
			■.	■ i
			
Rezance so valjale in rezale tudi članice Društva kmetic občine Videm.
Druženje se je v Dražencih začelo z ljudsko pesmijo pevk iz Skorbe, pozdravom vseh 13 ekip, štirinajsta miza pa je ostala prazna, saj so se domačinke odločile, da se s to gesto poklonijo pred kratkim umrli članici. Poklonile so se ji tudi z minuto molka. Gospodinjski večer so nadaljevali s pozdravnima nagovoroma predsednice Društva gospodinj Draženci Zdenke Godec in župana občine Haj-
dina mag. Stanislava Glažar-ja.
14. gospodinjski večer so Draženčanke posvetile tudi marmeladam, saj so se jim vse od letošnje pomladi posvetile v projektnem delu in ga pozno jeseni tudi uspešno zaključile. Naučile so se o zgodovini marmelade, o postopku priprave in kuhanja pa tudi o različnih okusih in kombinacijah, ki so z nekaj skrivnostmi pristali v okrog
Rezancem seje resno posvetila tudi ekipa aktiva žena Sela.
80 vrstah draženskih marme- zgodba do tega zanimivega, lad. Mnoge od teh so ponu- sladkega zaključka je bila raz-dile tudi na stojnici in na gibana in polna lepih doži-razstavi Marmeladni bazar, a vetij, nam je zaupala Zden-
Gospodinjski večerje bil v znamenju izdelovanja domačih rezancev. Tekmovale so tudi članice Društva žensk Pobrežje.
Med tekmovalkami so bile tudi članice aktiva žena Dolena.
Že po tradiciji so se tekmovanja v izdelovanju domačih rezancev udeležile članice Društva podeželskih žena in deklet Lancova vas.
V Dražencih je letos dišalo po različnih okusih slastnih domačih marmelad. Okrog 80 okusov so pripravile in marmelado pospravile v 400 kozarcev.
ka Godec, ki je ob koncu navdušena in hvaležna vsem svojim članicam, saj jim Je uspelo zaključiti še eno dobro zgodbo. Kozarce z marmelado, okrog 400 so Jih napolnile, so na koncu še olepšale, dodale ustrezne etikete in marmelade so v prazničnih dneh lahko tudi lepo darilo. Godčeva pravi, da so se veliko nau-cUe, izmenjale številne zanimive recepte, ki so jih preizkušale v svojih domačih kuhinjah, in znova dokazale, da jim Je kuhinja blizu in da lahko z domačiji dobrotami še kako razveselijo svoje domače in prijatelje. Sicer pa lahko marmelado izdelamo za vsako priložnost, v Dražencih pa poznajo tudi recept za marmelado ljubezni, zimskemu času
pa se lepo poda božična marmelada iz jabolk, medu in cimeta.
MARKOVČANKE Z NAJRE-ZANCI
Ob marmeladah so se v Dražencih delali še domači rezanci in posebna komisija v sestavi Sonja Brlek Krajnc, Mojca Metličar in Marjana Peršuh je opravila ocenjevanje ter na koncu razglasila naj-rezance. Letos je zmaga pripadla ekipi
članic Društva podeželskih žena občine Markovci, vse druge ekipe pa so dobile pohvalo za dobre izdelke. Sicer pa so rezanci po koncu tekmovanja pristali v goveji juhi, s katero so postregli vse goste v dvorani, juhi pa dodali še nekaj odličnih domačih specialitet in bogato obložili mizo gospodinjskega večera v Dražencih, ki se zagotovo nadaljuje tudi v prihodnjem letu.
Besedilo in foto: Tatjana Mohorko
Skupni posnetek vseh: tekmovalk, komisije, gostov in domačink
„f		S V '■	L 'j ?
		
		Mj a
	JI L	mJ	
		-pM	J* HSVjf dr : MV# ■p
			
Na regijskem posvetu okrog 200 članic
Telika dvorana gasilskega doma PGD Ptuj je bila 5. novembra polna do zadnjega kotička, saj je podra-V vska regija tam pripravila letni regijski posvet za banice iz OGZ Ptuj ter gasilskih zvez Dornava, Videm, Gorišnica, Kidričevo, Destrnik, Trnovska vas - Vitomarci, Juršinci, Majšperk, Lenart, Slovenska Bistrica, Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. Okrog 200 se jih je zbralo na Srečanju, ki je bilo poučno in koristno hkrati.
Klariča Mlakar, predsednica komisije za delo s članicami v Podravski regiji, je udeleženkam namenila uvodno dobrodošlico in na kratko °risala letošnje delovanje ter dogodke, poudarila je pomen druženj in izobraževanj, ki Veliko doprinesejo društvom m zvezam pa tudi vsaki posa-
meznici. Kako zelo pomembne so gasilke v slovenskem gasilstvu, pa je v nagovoru poudaril in na kratko orisal mag. Janez Merc, član UO GZS in predsednik sveta podravske regije.
Za poučni del posveta je najprej poskrbela Marta Žnidarič, strokovna sodelavka na
GZ Ormož, ki je predava- Po njenem mnenju je to še la o uniformiranosti gasilk. vedno tabu tema, ki jo pre-
Gasilke, tudi iz občine Videm, so z velikim zanimanjem prisluhnile Marti Žnidarič, kije pripravila zanimivo predavanje o uniformiranosti gasilk.
malo poznamo, predvsem pa jo premalo upoštevamo pri delovanju v gasilski organizaciji; razlog za to je lahko tudi nepoznavanje.ž
V	LESKOVCU BO SEPTEMBRA 2016 SREČANJE ČLANIC PODRAVSKE REGIJE
V	drugem delu posveta sta predavala Andrej Tratnik, poklicni gasilec iz Postojne, in Gregor Vidrih, reševalec, ki sta z gasilkami v sliki in besedi delila izjemno zgod-
bo iz lanskega decembra, ko se je na avtocesti, v neposredni bližini Postojne, zgodila največja množična nesreča v zgodovini Slovenije. Za dobro vzdušje na druženju je poskrbel ženski gasilski pevski zbor GZ Ormož, ki deluje šele leto dni, Ana Arnuš iz GZ Videm pa je članice že povabila na novo srečanje, ki bo septembra prihodnje leto v Leskovcu v Halozah.
Besedilo in foto: TM
Andrej Tratnik (na levi) in Gregor Vidrih (na desni) iz Postojne sta gasilkam predstavila izjemno zgodbo o lanski množični nesreči. Na Ptuj ju je povabila Marica Mlakar (v sredini).
Tudi za PGD Videm pri Ptuju se leto izteka
"H" zteka se leto 2015 in prav je, da tudi člani Prostovoljne-I ga gasilskega društva (PGD) Videm pri Ptuju pogleda-Xmo na opravljeno delo in si zastavimo cilje za leto 2016. Skupna ugotovitev je, da dajemo v društvu velik poudarek izobraževanju in usposabljanju članov operative in mladine.
Tako je kar enajst naših članov opravilo tečaj za strojnika; štirje za varno delo z motorno žago, prav tako pa smo se usposabljali na specialnih poligonih na Igu in v Pekrah. Imamo redna tedenska usposabljanja in izobraževanja članov operative in mladine našega društva; slednji skrbijo ne le za red in čistočo gasilske tehnike, temveč tudi za društvene prosto-
re. Člani smo bili dejavni pri pripravi in izvedbi tekmovanja prve pomoči civilne zaščite, ki je potekalo v Podlehniku. Pomembno je poudariti tudi zelo dobro delo naših članic, saj so se udeležile kar dveh srečanj na nivoju regije in GZ Videm. Prav tako ni prireditve v okviru društva ali izven, da ne bi tudi naše pridne roke dale svojega doprinosa in tako ugledu društva.
Prostovoljno gasilsko društvo Videm pri Ptuju želi svojim občankam in občanom vesele božične praznike ter zdravo, srečno in uspešno leto 2016.
V nesreči ne iščeš pomoči le pri prijatelju, sorodniku, znancu, temveč prosiš slehernega, ki ti lahko pomaga. Prostovoljno gasilsko društvo Videm pri Ptuju je v svojih 92 letih delovanja zagotovo dokazalo, da ima sloves, ki temelji na vztrajnem, pogumnem in požrtvovalnem delu.
Spoštovani občanke in občani, želimo si, da tudi v prihajajočem letu stojimo drug ob drugem, si pomagamo v nesreči in drug drugemu nazdravimo v sreči.
Aktivno smo sodelovali pri ga pomena v Pobrežju in v izvedbi gasilske vaje širše- okviru gasilske zveze v Zeta-
Požar na gospodarskem objektu v Šturmovcih
Množična udeležba članov PGD Videm na tekmovanju GZ Videm v Žetalah (štiri ekipe: pionirji, mladinci, člani A in člani
B)
Tretjeuvrščena od 19 ekip Stojan Muršek in Jože Šmigoc na 6. gasilskem boju, Leskovec 2015
Lh. Društvo se je tekmovanja udeležilo 5 štirimi ekipami. Dobro delo s pionirji Je bilo nagrajeno, saj so na tekmovanju dosegli prvo mesto, mladinci pa tretje. Dve ekipi sta se udeležili tradicional-nega tekmovanja Gasilski boj Leskovec 2015. Med močno in številno udeležbo ekip iz vse Slovenije sta naši ekipi dosegli tretje in sedmo mesto. V zimskem casu so se mladinci in člani A udeležili Nogometne lige v videmski telovadnici- Vzorno sodelujemo tudi z Osnovno šolo Videm; med drugim smo skrbeli za varnost na igrišču v času, ko je osnovna šola organizirala srečanje mednarodne mladine in šolsko tekmovanje učencev, s°delovali pa smo tudi na strokovnem Predavanju ob mesecu požarne varnosti Evakuacija učencev).
^ spomladanskih mesecih smo se člani udeležili čistilne akcije, ki je potekala P°d okriljem občine Videm, postavili mlaj ter se skupaj s člani PGD Tržeč
udeležili svete maše na praznik našega zavetnika sv. Florjana. Zelo dobro sodelujemo s patri videmske župnije ob raznih koncertih in prireditvah, ko jih ti vedno vzorno izpeljejo.
Društvo sodeluje tudi z dvema pobratenima društvoma, s PGD Gornji Petrovci in DVD Silbaš iz Republike Srbije. Tako smo se v tem letu udeležili 90-letnice PGD Gornji Petrovci in kar štirikrat sprejeli delegacijo iz DVD Silbaš. Slednji so nas zaprosili za strokovno pomoč pri dobavi gasilske tehnike in za svetovanje pri organizacijskem delovanju društev.
Na mestu je, da izpostavim še nekaj: člani se vedno odzovemo pozivu s številke 112. Med številnimi pozivi, ki smo jih sprejeli iz centra za obveščanje, izstopa požar v naselju Šturmovci, ko je zagorelo gospodarsko poslopje. Čeprav je društvo takoj izvozilo s 23 gasilci in tremi vozili, je bil ogenj že tako razšir-
jen po objektu, da smo lahko le zaščitili druge objekte v bližini in kasneje očistili pogorišče. Nujno je, da občani, ko zaznajo kakršno koli nesrečo in so pri tem ogroženi sami, njihovo premoženje ali kdo drug, takoj pokličejo na 112 in javijo dogodek. C as je zelo pomemben dejavnik, ko gre za nudenje pomoči občanom in širši skupnosti.
Ob koncu želim poudariti, da bomo v društvu tudi v prihodnje dajali velik poudarek strokovnemu usposabljanju članov ter vzdrževanju in nadgradnji gasilske tehnike. V letu 2016 si bomo prizadevali pridobiti gradbeno dovoljenje za obnovo oziroma novogradnjo dotrajanega gasilskega stolpa.
C vi r> •	v•v
Srečko Primožič, predsednik PGD Videm pri Ptuju
Jože Smigoc, poveljnik PGD Videm pri Ptuju
Aktivnosti v PGD Tržeč nikoli ne zmanjka
j" ulij je mesec dopustov, vendar ne I za vse. V PGD Tržeč smo urejali M gasilski dom in predvsem dali poudarek operativnim vajam. Tudi nesreča n* dolgo počivala, 9. julija nas je že pričkala v Lancovi vasi, kjer smo intervenirali ob požaru na gospodarskem P°slopju. Skupaj s kolegi s Sel, iz Vid-rtla in Leskovca smo požar pogasili.
^ avgustu smo imeli izredni občni zbor, na katerem je dotedanji predsednik
Drago Šeliga predal to funkcijo novemu predsedniku Francu Milošiču. V Jurov-cih nam je podjetje Dars »posodilo« stanovanjsko hišo, kjer smo lahko izvajali realne treninge gašenja v notranjih prostorih. V objektu smo si lahko ustvarili dobre pogoje, s katerimi se vedno znova srečujemo ob požarih v objektih.
20. OBLETNICA TRAGEDIJE TRŽEVSKIH GASILCEV
Za naše gasilsko društvo je bil 29.
avgust 1995 najbolj katastrofalen dan. Ob vožnji na požar stanovanjske hiše v Sedlašek v občini Podlehnik je vozilo GVC 16/40 Tam 130 na slemenu, ki ga domačini imenujejo »Kamen«, zapeljalo na bankino; ta se je udrla in vozilo je skupaj s štirimi potniki zgrmelo približno 100 m v grapo. Ob tem so se trije naši gasilci težje poškodovali, voznik Branko Kirbiš pa je v nesreči umrl. Letos je minilo 20 let od te nesreče. Gasilci PGD Tržeč smo se odločili, da ob 20.
Gasilska vaja v skladišču podjetja Sveča v Pobrežju
Foto: arhiv PGD
obletnici nesreče odkrijemo spominsko ploščo na kraju nesreče v spomin in zahvalo našemu preminulemu članu, ki je umrl med opravljanjem gasilske službe. Odkritje spominske plošče je potekalo 29. avgusta ob 9. uri, ko smo se z gasilci sosednjih in prijateljskih društev odpravili po isti poti na isto mesto, kjer se je zgodila nesreča, in odkrili spominsko ploščo v spomin na preminulega člana. V njegov spomin smo popoldan organizirali tudi veliko gasilsko taktično vajo na skladišču podjetju Sveča, d. o. o., v Pobrežju. Sodelovala so vsa gasilska društva iz Gasilske zveze Videm in pobratena gasilska društva PGD Muta, PGD Steklarna Rogaška Slatina in DVD Lepoglava.
Prav tako so sodelovali gasilci PGD Ptuj in ekipa prve pomoči CZ Ptuj. Skupaj je na vaji sodelovalo 94 gasilcev z 18 vozili. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem sodelujočim, še posebej Kamnoseštvu Zemljak, ki nam je izdelalo in podarilo spominsko ploščo. Zahvala gre tudi podjetju Sveča, d. o. o., ki nam je odstopilo njihovo veliko skladiščno halo za izvedbo gasilske vaje.
DOGAJANJE V SEPTEMBRU, OKTOBRU IN NOVEMBRU
V septembru je naše delo predvsem usmerjeno na priprave na oktober, mesec požarne varnosti. Uredili smo okolico gasilskega doma in izvedli nekaj manjših vzdr-
ževalnih del na gasilskem domu. Mesec požarne varnosti smo začeli z društveno gasilsko vajo. Sodelovali smo na evakuaciji OS Videm v sodelovanju s PGD Videm, kjer smo učencem in strokovnim delavcem šole prikazali, kako pravilno zapustiti zgradbo v primeru požara. Vozila in tehniko smo pripravili na zimo. Pod okriljem GZ Videm smo sodelovali na vaji GZ Videm, ki je letos potekala v Žetalah v novi kulturni dvorani, kjer smo preverili usposobljenost gasilskih enot v GZ Videm. V organizaciji PGD Tržeč smo organizirali srečanje članic GZ Videm, na katerem smo članicam predstavili gasilski dom in opremo. Priredili smo jim tudi družabne igre in poskrbeli za pogostitev.
V novembru ni bilo večjih izrednih dogodkov. Posvetili smo se manjšim servisnim posegom na vozilih in opremi, ki je nujno potrebna za nemoteno opravljanje gasilskega dela. Tudi na izobraževanje nismo pozabili. Tako so štirje člani opravili tečaj za delo z motorno žago, en član pa je opravil tečaj za preven-tivca.
Od julija do decembra smo posredovali na osmih intervencijah. V juliju smo inter-
venirali trikrat: 9. julija ob požaru gospodarskega poslopja v Lancovi vasi, 22. julija smo pomagali kolegom iz PGD Podlehnik in PGD Leskovec pri požaru stanovanjske hiše v Zgornjem Gruškovju, 25. julija pa smo odstranili podrto drevo na cesti Lancova vas—Draženci.
V avgustu ni bilo intervencij, zato pa je pa bil bolj razgiban september, ko se je začela begunska kriza. Zaradi begunske krize smo v septembru dvakrat posredovali na mejnem prehodu Gruškovje, kjer smo Civilni zaščiti pomagali pri postavitvi šotorov. 16. oktobra smo iz dveh stanovanjskih hiš v Trž-cu izčrpali meteorno vodo in potem še 23. oktobra nudili pomoč z razsvetljavo v sprejemnem centru za begunce na mejnem prehodu Gruškovje. Prav tako smo v novembru nudili tehnično pomoč s čiščenjem centra v Gruškovju, kjer smo oprali plato okrog šotorov.
Smo v decembru, ki ga v večini posvečamo družinam, prija' teljem in znancem, ko se sku' paj spominjamo dogodkov, ki smo jih v minulem letu skupt*J preživeli. V novem letu 2016 bomo še naprej skrbeli za pri' pravljenost operativne enote v
upanju, da pomoč ne bo potrebna. Hkrati te zahvaljujemo vse krajanom Jurovcev, Lancove vasi in Tržca, ki ste nam odprti svoja vrata in ob izročitvi našega koledarja finatično prispevali k boljši požarni varnosti na tem območju.
Ob izteku leta 2015 se zahvaljujemo tudi
županu Občine Videm Frideriku Bračiču, vsem sosednjim in prijateljskim gasilskim društvom, drugim društvom iz Tržca, Lancove vasi in Vidma ter vsem dobrim ljudem, ki ste nas podpirali čez leto. Vsem skupaj iskrena hvala.
V novem letu 2016 želimo vsem občanom naše občine veliko zdravja, sreče in tnalo skrbi. Z gasilskim pozdravom »Na pomoč!«.
Članice in člani PGD Tržeč
Pester mesec požarne varnosti tudi za PGD Sela
V
^^""Vani in članice PGD Sela si bodo leto 2015 zagotovo I najbolj zapomnili po 4. juliju, ko so na Selih svečano predali namenu novo gasilsko vozilo GVM-1 z orodno prikolico. Selški gasilci pa so bili aktivni tudi v oktobru, Mesecu požarne varnosti, ko so pripravili številne dogodke in z njimi preverili tudi svojo operativno usposobljenost.
Tudi letos so v oktobru obiskali OŠ Sela, s katero tudi sicer zelo dobro sodelujejo, ln izvedli vajo, sestavljeno iz dveh delov. Najprej so učencem in strokovnim delavcem sole pripravili kratko predavanje, na katerem so predstavili svoje društvo, delo in tehniko, s katero razpolagajo, velik poudarek pa dali predvsem evakuaciji iz stavbe v primeru požara. Sledil je Praktičen prikaz evakuacije, v sklopu katere so prikazali tudi reševanje ujete osebe iz gorečega objekta. Sicer pa so
učenci pokazali veliko zanimanja tudi za predstavljeno gasilsko tehniko - kombinirano vozilo GVC 16/24 in novo vozilo za prevoz moštva GVM-1 s pripadajočo prikolico. Ne zgodi se namreč pogosto, da bi lahko vso to opremo opazovali povsem od blizu. Vajo so zaključili na šolskem igrišču, kjer so se najbolj pogumni učenci preizkusili še v gašenju s cevmi za hitro posredovanje.
DRUŠTVENA VAJA S PGD LOVRENC NA
k mesecu požarne varnosti so selski gasilci tudi letos z OŠ Sela pripravili gasilsko vajo, na kateri so učencem in delavcem šole Prikazali, kako ravnati v primeru, če bi zgradbo zajel ogenj, Poudarek pa dali predvsem temu, kako pravilno zapustiti zgradbo.
Utrinek z društvene vaje, ko je »zagorelo« na Jerenkovi domačiji v Barislovcih ...
Še spominski posnetek za društveno kroniko vseh članov PGD Sela in PGD Lovrenc na Dr. polju, ki so sodelovali na letošnji gasilski vaji.
Foto: arhiv PGD Sela
DR. POLJU
Dolgoletno sodelovanje s PGD Lovrenc na Dr. polju, predvsem na področju dela z mladimi gasilci, so letos nadgradili še na operativnem področju. Odločili so se, da v mescu požarne varnosti skupaj izpeljejo društveno vajo.
Okrog 20 gasilcev iz obeh društev je tako 21. oktobra sodelovalo na vaji, ko je »zagorelo« na domačiji Janeza Jerenka, sicer tudi ustanovnega člana PGD Sela. Gasilci so prikazali gašenje gospodarskega poslopja in reševanje ponesrečencev iz objekta.
Po končani vaji je v gasilskem domu na Selih sledila še skupna analiza, v kateri so izpostavili tudi pomanjkljivosti, ki bi jih veljalo v prihodnje odpraviti. Sicer pa sta bila z letošnjo vajo, ki so jo pripravili mlajši gasilci obeh društev, zadovoljna tudi poveljnik PGD Sela Alojz Auer in Aleš Sitar, vodja vaje.
PRAZNIČNO VOŠČILO
»Eden najlepših darov življenja je poznati ljudi, ki so nam posebej dragi.
Ljudi, ki nas pričakujejo s svojim razumevanjem, s svojo roko v pomoč.«
Spoštovani člani in občani občine
Videm, člani Prostovoljnega gasilskega društva Sela se ob koncu leta vsem iskreno zahvaljujemo za dobro medsebojno sodelovanje. Želimo vam vesele božične praznike, v novem letu pa zdravja in sreče. Prehodimo poti leta 2016 skupaj, z roko v roki ...
PK
Skupnih 60 let gasilstva na Ptujskem
B1 ve desetletji je že minilo, odkar je Občinska gasil-jj ska zveza Ptuj prenehala delovati, a dobra vez med ^ ^ novimi gasilskimi zvezami v 16 občinah na širšem Ptujskem je ostala. Simbolično so skupnih 60 let obeležili v petek, 20. novembra, s svečano akademijo na Ptujskem gradu, kjer je bil slavnostni govornik predsednik Gasilske zveze Slovenije Jošt Jakša.
Velik gasilski dogodek na Ptujskem gradu je bil namenjen slavju, druženju in veselju za blizu 200 gasilcev s ptujskega območja.
Na svečani akademiji so organizacijam, institucijam in posameznikom podelili več kot 60 priložnostnih plaket, ki so narejene v obliki malteškega križa.
Ob tej priložnosti sta zbrane nagovorila še predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič in župan MO Ptuj Miran Senčar, med gosti sta bila tudi podpoveljnik GZS Zvonko Glažar in član UO GZS mag. Janez Merc, podelili pa so paleto plaket, ki so jih izdelali posebej za to priložnost. Kulturni utrinek so dodali solist Peter Gojkošek, pianistka Živa Horvat, Zenski pevski zbor GZ Gorišnica in Moški pevski zbor PGD Hajdoše.
Na slovesnosti so se spomnili pomembnih gasilskih letnic in mejnikov iz zgodovine, v ospredju pa je bila Občinska gasilska zveza Ptuj (nekaj časa je delovala tudi kot Zveza gasilskih društev Ptuj), ki je bila na območju nekdanje skupne občine Ptuj ustanovljena v letu 1955, kot posledica sprejema Zakona o gasilstvu iz leta 1948 in upravnih sprememb, ki so uvajale sistem komun v Sloveniji. Zveza je prenehala delovati konec leta 1995, a še danes imajo novonastale gasilske zveze v lokalnih skupnostih na Ptujskem veliko skupnega, kar so
dokazale tudi s skupno slovesnostjo na Ptuju, kjer je gasilstvo pustilo velik in pomemben pečat.
PTUJ JE PRVI POŽARNI RED DOBIL ŽE LETA 1653
Skozi bogat zgodovinski pregled gasilstva v mestu in njegovi okolici je zbrane na slovesnosti popeljala Marija Hernja Masten, zgodovinarka, dolgoletna arhivistka v Zgodovinskem arhivu Ptuj. Med drugim je povedala, da je mesto Ptuj dobilo svoj prvi uradni požarni red že 24. aprila 1653. leta, v katerem so bili opredeljeni naloga in vloga paznika, posameznih cehovskih obrtnikov in način nudenja pomoči ob požaru. Omenila je 8. oktober 1705. leta, ko je Ptuj doživel velik požar. Ogenj se je širil s tako močjo, da je gorelo vse mesto.
»Leta 1705 je cesar Jožef L mestu Ptuj podelil drugi požarni red. Mestna oblast je dobila stroga navodila, kako naj ravna ob požaru. Mesto mora imeti dober požarni red,
ki ga morajo spoštovati vsi meščani. 20. decembra 1710 je Ptuj ponovno zajel velik požar, v katerem je zgorelo 32 hiš. Leta 1786je Ptuj dobil nov, izboljšan požarni red, ki sta ga z dopolnitvami potrdila in sprejela sodnik in mestni svet.
Ptuj si je v tistem času sicer zelo prizadeval urediti požarno varnost. Mesto je imelo kar nekaj opreme (štiri brizgalne in več vozov s sodi za vodo), pa je še kljub vsemu doživljalo kar naprej usodne požare. Potem je Ptuj postal del Zveze pros-
Utrinek z delegacijo GZ Videm v palaciju Ptujskega gradu
tovoljnih gasilskih društev za Koroško (1869). Prva svetovna vojna je s svojim uničenjem posegla tudi v gasilstvo in njeno organiziranost na ptujskem koncu. Od leta 1914 do 1918 so skoraj vsa gasilska društva prenehala delovati. Takoj po prvi svetovni voj?ii so uresničili že dalj časa dozorelo idejo 0 ustanovitvi Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana, ki je delovala do leta 1941. Leta 1920 je bilo v zvezo vključenih 22 žup s 306 društvi in tudi Ptuj je postal lastna gasil-ska župa, v katero so bila vključena vsa društva ptujskega °kraja. Novi zakon o gasilstvu K leta 1933 je ukinil gasil-ska društva in uvedel gasilske čete,«, je med drugim povedala Hernja Mastenova. Predstavila je večje dogodke in spremembe v času okupacije
in nacionalsocializma ter tudi podrobno opisala delovanje nekdanje Občinske gasilske zveze, PGD Ptuj in zaključila z današnjo organiziranostjo gasilcev v mestu in okoliških občinah.
GASILCI DANES NA PRVEM MESTU PO STOPNJI ZAUPANJA
V	DRŽAVI
V	imenu GZS se je gasilcem iz 16 občin za razumevanje, za dejavnost, ki jo opravljajo, posebej zahvalil predsednik GZS Jošt Jakša in ob tem poudaril tudi velik pomen sodelovanja med občinami, gasilskimi društvi in zvezami. »Biti gasilec je poslanstvo, je način življenja, in kdor ne čuti poklicanosti v srcu, ne more biti gasilec. Tukaj ni materialnih dobrin,
urV i	1
HUPI	
1^1 II" *l	p*** 1 :
'j{il ‘Up	
OB JUBILEJU PRILOŽNOSTNE PLAKETE
Gasilci na Ptuju so podelili več kot 60 priložnostnih plaket. Po idejni zasnovi Janeza Liponika so jih izdelali posebej za to svečano priložnost. Plakete so prejeli: Ministrstvo za obrambo RS, GZS, URSZR, Svet podravske regije, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člani zadnjega mandata Občinske gasilske zveze Ptuj, gasilske zveze, ki so nastale iz Občinske gasilske zveze Ptuj, GZ v podravski regiji, prijateljske zveze iz Slovenije in Hrvaške, vseh 16 občin na Ptujskem, na predlog gasilskih zvez pa sta plaketo prejela še Marjan Meglič in Alojz Fekonja.
Med dobitniki plakete sta tudi prizadevna gasilca iz občine Videm: Janez Merc in Janko Kozel, plaketo pa sta prejeli tudi GZ Videm in občina Videm. Čestitamo!
tukaj so le duhovne vrline. Če je bilo omenjeno, da se je država nekoč bala gasilcev, smo danes na prvem mestu po stopnji zaupanja v državi. Smo sila, ki je najmočnejša v sistemu zaščite in reševanja, zato država brez nas ne zna funkcionirati. V zadnjem času smo dokazali, da smo
tudi mi samo ljudje. Naj bo kakovostno opravljeno delo, ki so ga generacije vlagale, velika zaveza, da bomo prenesli tako dobro organizacijo tudi naprej,« je še povedal Jošt Jakša.
Tatjana Mohorko
Foto: Rado Škrjanec
Uspešno leto 2015 v ŠD Videm
^ T- letu 2015, ko smo praznovali velik jubilej - 80 let % / delovanja društva, smo poleg velikih športnih uspe-T hov vseh naših ekip veliko pridobili tudi na področju infrastrukture - prepotreben, zelo sodoben večnamenski °bjekt, ki nam je v ponos in si ga z veseljem delimo z oddelki
vrtca Videm.
Odprtje večnamenskega °bjekta je potekalo junija v Tlopu Vidovih dni, ob pra-
znovanju 80-letnice društva, ki smo jo proslavili z veliko prireditvijo na našem nogo-
metnem igrišču. Pridobili in uredili smo prepotrebno pomožno igrišče za vadbo naših selekcij. Ob našem jubileju smo bili izbrani za organizatorja zaključne prireditve medobčinske nogometne zveze Ptuj. Prireditev, ki smo jo vzorno organizirali, je potekala v športnem parku in
na dvorišču ob stavbi občine Videm.
V poletnih mescih smo s pomočjo občine Videm uredili vsa potrebna gradbena dela v športnem parku in objektu (podiranje ograje, postavitev nove zaščitne ograje, prestavitev in montaža razsvetljave ob igrišču, ure-
ditev stopnišča na tribuno, odstranitev dela asfalta, polaganje nove trave, prestavljanje golov in priprava igrišča za širitev, ureditev prostorov v objektu po zahtevah NZS ...). Dela smo izvajali v sklopu zahtev, da smo zadostili vsem potrebnim kriterijem in licenčnim pogojem Nogo-
metne zveze Slovenije za nastopanje članske ekipe v tekmovanju v 3. SNL.
ČLANSKA EKIPA
Članska ekipa je v tekmovalni sezoni 2014/2015 dosegla največji uspeh v zgodovini kluba, saj je osvojila prvo mesto v Superligi MNZ Ptuj.
Člani so si s tem rezultatom priigrali napredovanje v višji rang in pravico nastopa v 3. SNL-sever. Po uspešnem postopku pridobitve licenčnih kriterijev za nastopanje v višjem rangu je članska ekipa začela treninge za novo sezono v tretji državni ligi. V začetku priprav, ki so se zače-
le v drugi polovici julija, smo se v klubu okrepili s tremi igralci, prav tako pa so se pripravam priključili trije igralci iz mladinske ekipe. V pripravljalnem obdobju je članska ekipa trenirala štirikrat tedensko in odigrala veliko pripravljalnih tekem.
Ekipa je prvo tekmo v novi
	
	
	
	
	
ati	»te*				nflfg	"•:	~w
t	i y| |	- j|	[ j			
Ekipa U-7
Ekipa U-9
Ekipa U-ll
			milil'
l*Lk	_a_		ili i Lb
Starejši dečki
Mladinci
sezoni odigrala v Lenartu in že v začetku sezone pokazala in dokazala, da bo Videm kot novinec v tretjeligaški druščini trd oreh za vse nasprotnike. Po končanem jesenskem delu je naša ekipa na odličnem petem mestu med štirinajstimi ekipami. Ekipa ima tudi najboljšega strelca lige,
Dominika Božaka, ki je dosegel 17 golov. Ekipo sestavlja dvajset igralcev, zelo uspešno pa jo vodi trener Primož Gorše.
Pričakovanja za spomladanski del sezone so podobna kot jeseni, uvrstitev v zgornji del 3. SNL, zato bosta potrebna dobra priprava v pripravljal-
Utrinek s prireditve ob jubileju društva
nem obdobju in dobro nadaljevanje v zelo kakovostni ligi. Zelja članske ekipe Vidma je obdržati odlično mesto iz jesenskega dela.
SELEKCIJE NŠ NK VIDEM U-7, U-9, U-ll, U-13, U-15 IN U-19 (MLADINA)
V	klubu smo v tem letu ustanovili Nogometno šolo Nogometnega kluba Videm.
V	nogometni šoli imamo trenutno šest selekcij, ki nastopajo v ligah MNZ Ptuj. V vse selekcije je redno vključenih devetdeset otrok. Selekcija U-13 je skupna selekcija, združena z NK Podlehnik.
V	celotni sezoni smo s selekcijami NŠ odigrali več kot sto tekem, sodelovali smo na več turnirjih, organizirali dva turnirja za ekipe v selekcijah U-7, U-9 in U-ll. Vse mlajše selekcije so začele vadbo v TS 2015/2016 v začetku avgusta, treningi pa so potekali trikrat tedensko.
Selekcija U-7 je najmlajša selekcija in je bila ustanovljena v začetku letošnjega leta.
V	njej nastopajo otroci, letniki 2008, 2009 in 2010. Zelo uspešno jo vodi trener Milan Šeliga. V ekipi U-7 trenira in igra petnajst igralcev.
Selekcija U-9 je selekcija, ki skupaj trenira drugo leto. V ekipi nastopajo otroci, letniki 2006, 2007 in 2008. Selekcija je v ligi, kjer nastopa, igrala odlično. Ekipo zelo uspešno vodi trener Miran Selak. V U-9 trenira in igra dvajset igralcev.
Selekcija U-ll je selekcija, ki igra in trenira skupaj že štiri leta. Na tekmah je ekipa igrala odlično, saj nismo izgubili nobene tekme. Sestavljajo jo igralci letnikov 2005 in 2006. Ekipo zelo uspešno vodi trener Damijan Vinko.
Sestavljajo 15 igralcev. Selekcija mlajših dečkov U-13 je selekcija, ki je združena z NK Podlehnik. Ekipa je pokazala velik napredek, kljub temu da so igralci v povprečju leto oz. dve mlajši od drugih ekip v ligi. Selekcijo sestavljajo igralci letnikov 2004 in 2005, zelo uspešno pa jo vodi trener Luka Gajšek.
Selekcija starejših dečkov U-15 je selekcija, ki že nekaj let nastopa skupaj. V tem letu je pridobila precej novih igralcev. Pet igralcev, ki so v lanski sezoni tvorili okostje ekipe, se je priključilo mladinski ekipi, trije pa so zamenjali sredino (dva igralca sta odšla na posodo v NŠ Hajdina, kjer uspešno nastopata v prvoligaški konkurenci). Selekcijo sestavljajo igralci letnikov 2001, 2002 in 2003, zelo uspešno jo vodi trener Jernej Simonič.
Mladinska ekipa U-19 je novo tekmovalno leto začela s pripravami v drugi polovici julija. V igralskem kadru je prišlo do velikih sprememb, saj se je ekipi priključilo deset novih igralcev. Trije igralci so se priključili članski ekipi, zato je imel trener mladine kar veliko dela, da je sestavil mlado, zelo perspektivno ekipo, ki bo v naslednjih letih krojila vrh v mladinski ligi MNZ Ptuj in bo tako dosegla rezultate svojih predhodnikov. Ekipa je v pripravljalnem delu odigrala več pripravljalnih tekem in v jesenskem delu uspešno odigrala devet prvenstvenih tekem ter zasedla odlično tretje mesto. Selekcijo sestavljajo igralci letnikov 1997, 1998, 1999 in 2000. Ekipo sestavlja dvajset igralcev, zelo uspešno pa jo vodi trener Robert Pečnik. Treningi mlajših selekcij v
zimskem delu potekajo od začetka novembra dvakrat tedensko v telovadnici OS Videm. V načrtu imamo sodelovanje vseh mlajših selekcij na več dvoranskih turnirjih in igranje trening tekem z ekipami NS NK Aluminij, NŠ Golgeter Hajdina, NŠ NK Drava, NŠ Zavrč in z drugimi klubi v bližini, ki imajo uspešne nižje selekcije. V novembru smo že drugič v tem letu organizirali ogled tekme članske ekipe NK Maribor na stadionu v Ljudskem vrtu. Ogled je bil namenjen članom kluba, simpatizerjem, staršem in igralcem NŠ NK Videm. V dveh terminih si je tekmi ogledalo več kot 150 članov našega društva, vse vstopnice smo kot vabilo prejeli od najboljšega nogometnega kluba v naši državi, NK Maribor.
VETERANSKA EKIPA
Veterani so tudi v jeseni nadaljevali odlične igre in so po osvojenem prvem mestu v sezoni 2014/2015 tudi v
jesenskem delu osvojili odlično prvo mesto v veteranski ligi 35 + . Veteranska ekipa tudi pozimi ne bo počivala, saj že potekajo treningi v telovadnici, sodelujejo pa tudi v zimski veteranski ligi malega nogometa občine Videm.
NAČRTI V LETU
2016
Športno društvo Videm čaka v letu 2016 veliko nalog in pomembnih projektov. Prvi večji projekt je pridobitev namakalnega sistema za zalivanje igrišč. S tem projektom bi pridobili še boljše pogoje za vadbo vseh selekcij. Drugi večji projekt je pridobitev in ureditev nadstrešnice nad klubskim bifejem, kjer imamo prostor za manjše prireditve.
Tretji projekt je ustanovitev še ene nižje selekcije in s tem popolnitev NŠ NK Videm še z zadnjo selekcijo, ki nam manjka.
Nogometna šola NK Videm bo imela s svojim delovanjem
v letu 2016 šest nižjih selekcij (U-7, U-9, U-ll, U-13,
U-15 in mladina). V tekmovalni sezoni 2016/2017 pa načrtujemo ustanovitev sedme selekcije — kadeti U-17 (skupaj z okoliškimi klubi). Z ustanovitvijo te selekcije bomo pridobili pretok mladih igralcev iz nižjih v višje selekcije v vseh starostnih kategorijah do članske ekipe. Četrti večji projekt je pridobitev soglasja in začetek pripravljalnih del za pokritje tribune v športnem parku Videm, ki bi bil končan v
letu 2017.
Na koncu se zahvaljujemo občini Videm, OŠ Videm, PGD Videm pri Ptuju, KS Videm pri Ptuju, sponzorjem, navijačem, članom društva, staršem otrok NŠ, simpatizerjem kluba in vsem, ki ste nam kakor koli pomagali pri izvedbi zadanih nalog in projektov v letu 2015.
Vesele božične in novoletne praznike vam želi SD Videm.
Darko Jeza, podpredsednik ŠD Videm in vodja NŠ NK Videm
ŠZ občine Videm ob koncu leta
V
portna zveza občine Videm je v letu 2015 delovala pod vodstvom članov UO. Letos so se sestali na štirih rednih sejah. V športno zvezo so vključena naslednja društva: ŠD Videm, ŠD Pobrežje, ŠD As, ŠD Lancova vas, ŠD Selan, ŠD Zgornja Pristava in KMN Majolka.
Upravni odbor SZ sestavljajo: predsednik Darko Jeza, podpredsednik Bojan Merc, člani Gorazd Cernila, Igor Peter, Dani Hliš, Matjaž Muzek, Dejan Tramšek, Renato Bračič in tajnik Matjaž Klasinc.
Dela in naloge so potekale na področju skupnih nalog vseh društev v okviru športne zveze. Začeli smo s predstavitvami društev v obliki izvedbe rednih sej na lokacijah posameznih športnih društev. Uredili smo spletno stran športne zveze in koledar dogodkov vseh društev, ki so včlanjena v ŠZ. Naslednji večji projekt je izdelava in priprava predloga prenove pravilnika o sofinanciranju letnih programov športa v občini
Videm. Sodelujemo tudi v pripravi zimske lige malega nogometa občine Videm.
NALOGE V LETU 2016
ŠZ občine Videm načrtuje v letu 2016 vključevanje preostalih društev v športno zvezo, organizacijo različnih športnih prireditev, pomoč društvom pri delovanju in povezovanje SZ občine Videm v zvezo športnih društev Slovenije pod okriljem Olimpijskega komiteja Slovenije.
Športna zveza občine Videm vam želi vesele božične in novoletne praznike.
Darko Jeza, predsednik ŠZ občine Videm
Poletno-jesenski dogodki v PD Haloze
T" PD Haloze smo poleti izpeljali pohod na najviš-ji vrh Karavank - Stol (2236 m). Stol je odlična T razgledna točka, saj se lahko razgledaš po Nizkih in Visokih Turah, Julijskih Alpah in Kamniških Alpah. Za nekatere je to bila sicer malce težja tura, vendar smo jo izpeljali z lepimi spomini in doživetjem.
Podali smo se tudi na Tromejo (Peč), stičišče treh dežel: Slovenije, Avstrije in Italije. Doživeli smo prekrasen dan, lepo druženje in lep razgled na vse strani meja. Mimogrede smo se ustavili še na Zelencih, naravnem čudesu -izviru Save Dolinke.
V avgustu nam je uspelo izpeljati romarsko pot iz Vidma na Donačko goro v spomin na leto 1741, ko je zaradi udara strele umrlo 59 naših krajanov, ki so poro-
mali na Donačko goro. Kar devet pohodnikov se je zjutraj ob 4. uri podalo na 25 km dolgo pot, drugi so se nam kasneje pridružili pri maši pri sv. Donatu. Hvala Roziki Murko za organizacijo in vodenje tega pohoda. Odločili smo se, da to romanje obudimo in ohranimo v spomin na naše umrle občane, zato ga bomo izpeljali vsako leto.
Stoperška planinska pot je letos potekala od Litoža v
Pohod na Stol v Karavankah (2236 m)
Stopercah do Rudijevega doma čez Kupčinji Vrh, Jelovice do doline Winetou. Traso nam je uspelo prehoditi v petih urah. Med potjo smo se lahko okrepčali s toplim čajem, kostanji in malico.
V septembru je naši mladinski skupini uspelo izpeljati pohod na našega očaka, Triglav. Krenili so iz doline Krme in se podali proti domu Planika, kjer so prenočili in se drugi dan povzpe-
Pohod na Triglav (2864 m), pred domom Planika
Peč (1508 m) - tromeja Slovenija, Avstrija in Italija
Bavški Grintavec (2347 m)
li na vrh Triglava. Imeli so zanimiv pohod, lepo vreme in polno mero doživetij. Pravijo, da bo ta pohod postal tradicionalen. Hvala Srečku B. in Andreju F. za organizacijo in vodenje.
POHOD PO POTI MED VINOGRADI
Pohod po naši Poti med vinogradi smo izpeljali 28. septembra. Doživeli smo prekrasen pohod iz Leskovca čez Belavšek, Repišče do
Poslančeve domačije v Vareji. Na poti smo naredili veliko postankov pri naših znanih vinogradnikih s pokušnjo njihove kapljice — Veganu, Gašperju, Bojanu Mercu in Strelcu ter kmetiji Korpič, kjer so nas pogostili in nam predstavili njihov muzej. Hvala našim planinskim prijateljem Mariji in Jakcu Habjaniču, ki sta nas kot vedno pogostila z domačo gibanico in ocvirkovko. Med potjo smo se ustavili še pri
našem predsedniku Marjanu, kjer nas je pričakalo presenečenje s petjem in glasbo - brata Jelen in naš harmonikar Tone. Čez pobočje Vare-je smo se nato podali v smer Poslančeve domačije, kjer sta nas čakala naša pridna kuharja Marjanca in Janko Vaupotič ter pripravila kotlovino in pečene kostanje. Hvala jima za pripravo in čakanje naših pohodnikov.
V tem obdobju smo izpeljali večino načrtovanih pohodov, pohvala za uspešno izpeljane pohode gre našemu vodniku Branku. Zaradi vremenskih razmer smo letos odpovedali pohod na Golico, izpeljali pa smo veliko dodatnih pohodov. Odpravili smo se tudi na zahtevne pohode, kot so Bavški Grintavec, Jalovec, Velika Baba, Turški žleb in dva pohoda v tujino — Montaž v Italiji in Koralpe v Avstriji. Štirje člani PD Haloze smo se znova podali na romanje s Ptujske Gore do Svetih gora
v Bistrico ob Sotli. Ponosni smo, da nam je uspelo prehoditi 56 km dolgo pot. Udeležili smo se tudi vzpona na Celjsko kočo in pohoda po HPP. Obiskali smo tudi dva naša abrahamovca, Justino Maroh in Maksa Kropca. Naši pohodi v decembru: 5. december — Miklavžev pohod na Mrzlico, vabljene družine z majhnimi otroki, saj nas bo pri koči pričakal Miklavž in obdaril vsakega otroka; 26. december — Štefanov pohod in zaključek leta.
Najdete nas na spletni strani društva in FB-strani, kjer vas redno obveščamo o naših dogodkih. Vabljeni tudi naslednje leto, da se nam pridružite na pohodih in občudujete lepote Haloz ter obiščete vrhove po Sloveniji in sosednjih državah.
Majda F.
Novičke iz PD Naveza
JI 'm liža se konec leta, z njim pa priprave na novo planin-sko leto. Upamo, da bo prav tako dobro, kot je bilo JL-r letošnje. Čeprav nam vreme ni vedno služilo, smo letos vseeno izpeljali kar nekaj pohodov.
Zgodaj spomladi smo se podali v sosednjo Hrvaško, kjer smo skupaj z Zavodom OŠ Videm organizirali pohod na Ivanjščico. Pohoda se je kljub snežnim razmeram na poti udeležilo precej otrok, staršev in društve-
nih planincev. Aprila smo se podali na Krim, 1107 m visoko goro, ki se dviguje južno od Ljubljanskega barja. Ob sestopu smo si ogledali partizansko bolnišnico Krvavice, nekateri pa so prehodili še del Iškega Vintgarja. Maja
Upravni odbor PD Naveza se zahvaljuje vsem svojim elanom in podpornikom za sodelovanje v letošnjem letu. Vljudno vabljeni v planinsko družbo tudi v prihodnjem letu. Želimo vam miren božic ter uspešno in razgledov polno novo leto 2016!
Planinci PD Naveza so se odpravili na Črno prst.
Foto: Marko Vinko
in junija nam je žal zagodlo se odpravili na Črno prst. Pot vreme in smo morali poho- smo začeli v Ravenskih rovtih da odpovedati. Zato smo pa in se mimo Orožnove koče imeli več sreče julija, ko smo povzpeli na vrh. Sestopil*
smo preko Planine Osredki, ki bo zagotovo marsikomu
ostala v spominu kot prava gorska divjina. Avgust je bil
za kar nekaj planincev prav poseben, saj so takrat prvič stopili na streho Slovenije, na Triglav. Prvopristopnikom iskreno čestitamo!
Septembra in oktobra smo spet bili primorani odpovedati pohoda, saj je bila vremenska napoved vsakič zelo neugodna. Ko pa je na novembrsko soboto posijalo sonce, smo se odpravili na Dolenjsko, Lavričevo kočo. A nam je bilo to premalo in odločili smo se, da osvojimo še Šmarno goro. Za naš zadnji letošnji pohod smo izbrali Ramšakov vrh, na
katerega smo se podali z Vinske Gore.
Načrt pohodov za leto 2016 je že narejen in naj vas kar povabimo, da se nam pridružite prvo soboto v januarju na tradicionalnem pohodu na Boč. Vse informacije o prihajajočih izletih in aktivnostih ter albume fotografij lahko najdete na naši spletni strani www.pd-naveza.si ali na naši Facebookovi strani.
Marko Vinko,
tajnik PD Naveza
frsaaa-jnir.
Vzpon na Krim	Foto: Marko Vinko
Posebno doživetje je bilo tudi na Triglavu.
Foto: Drago Sakelšek
Na Lavričevi koči
Foto: Lidija Rozinger
Aktivnosti DU Videm v drugem polletju 2015
^	'J' Društvu upokojencev Videm se zavedamo, da dru-
1 / ženje našim članom polepša vsakdan. Včasih nam to V uspe, včasih tudi ne. Julija smo organizirali kopal-ni dan v Izolo, vendar je bilo premalo prijavljenih. Tudi na poletnem pohodu po Halozah je bila skromna udeležba.
Proti koncu avgusta so ljudmi pevci DU Videm izvedli srečanje pevskih skupin ob njihovi osemletnici delovanja- V septembru smo se ude-Kžili maše na Brezju, maševal Je tudi naš pater Janez Ferlež, P° maši pa smo obiskali 59. Kravji bal v Bohinju. Bilo nas je za dva avtobusa. V sep-tembru se nas je nekaj članov
DU Videm udeležilo trgatve v Majskem Vrhu pri Gre-gorečevih. V oktobru smo organizirali jesenski pohod po Halozah. Zahvaljujemo se Janku in Rezki Rozinger za okrepčilo. V začetku novembra smo organizirali nakupovalni dan v Lenti in kosilo v gostišču Marta v Cvetkovcih. V decembru je predviden


Predsednik DU Videm Jožef Merc in tajnik Franci Hliš sta obiskala zlatoporočenca Zinko in Ludvika Fekonja iz Pobrežja, jima voščila in ju skromno obdarila.
zaključek leta za naše člane let, in invalidov, s koledarji in obisk članov, starih nad 80 pa bomo obiskali tudi druge
Ljudske pevce DU Videm je ob osemletnici delovanja pohvalil tudi župan občine Videm Friderik Bračič.
člane.
Čez vse leto so zelo aktivni člani pevske skupine DU Videm in športni sekciji — pikado in kegljanje, saj redno trenirajo in se udeležujejo srečanj z drugimi skupinami. Z voščilnico se spomnimo tudi članov, ki praznujejo okrogli rojstni dan, in zlato-poročencev.
Spoštovane upokojenke, upokojenci DU Videm, leto veselih, pa tudi manj veselih dogodkov se poslavlja. Obdržimo dobre, slabe pa pozabimo. Upravni odbor društva se bo tudi v letu 2016 trudil,
da bi vam polepšali kakšen dan. Upamo, da nam bo z vašim sodelovanjem to tudi uspelo.
Vsem članicam in članom DU Videm kot tudi vsem upokojenkam in upokojencem naše občine ter občanom želimo lepe, prijetne božično--novoletne praznike in mnogo zdravja v letu 2016.
Besedilo in foto: Franci Hliš
Pestro leto tudi za DU Dolena
V'
f lani in članice Društva upokojencev Dolena smo bili ■ dejavni tudi v letu 2015. Skupaj smo se družili in ^^/poveselili na marsikaterem dogodku in tako svojim članom polepšali in popestrili jesen življenja.
Z novim letom so prišle tudi nove zadolžitve za naš upravni odbor. Januarja in februarja smo poverjeniki obiskali vse naše člane, da so vplačali članarino. Marca smo organizirali zbor članov. S svojo prisotnostjo so nas počastili tudi nekateri gostje, med njimi župan občine Videm Friderik Bračič, predsednik KS Dolena Jože Godec in predstavniki sosednjih društev. Bilo je veselo do večernih ur. Sodelovali smo tudi pri čiščenju okolja v tradicionalni čistilni akciji v marcu.
Predstavniki DU Dolena smo 2. aprila obiskali našo članico Slavico Zafošnik. Ta dan je namreč praznovala visok življenjski jubilej - 90. rojstni dan. Gospa Slavica je bila tudi med ustanovnimi člani DU Dolena, društva, ki deluje že polnih 35 let. Slavljenki smo namenili iskreno
čestitko in jo skromno obdarili ter zaželeli še mnoga zdrava leta.
Letošnji tradicionalni pohod smo izpeljali na Dobrni, kamor smo se odpeljali 27. aprila. Imeli smo se zelo lepo, po pešpoteh je bilo zanimivo videti in spoznavati še druge kraje.
Konec maja je bilo naše društvo organizator meddruštvenih iger DU. Pri domu krajanov v Doleni smo se v zabavnih igrah pomerili upokojenci iz Dolene ter predstavniki DU Videm, Sela, Leskovec, Podlehnik in Turnišče. Bilo je zelo veselo in zabavno. Razšli smo se zadovoljni, prihodnje leto pa se bomo srečali pri DU Podlehnik.
Junija smo se udeležili tudi turnirja v pikadu pri DU Zagojiči. Avgusta smo se odpravili na Gorenjsko, poromali smo na Brezje, si
Čestitka za slavljenko Slavico Zafošnik (v sredini), ki je letos praznovala 90. rojstni dan. V imenu DU Dolena staji čestitali predsednica Zofka Hebar (levo) in Marija Glaser.
DU Dolena je bilo konec maja gostitelj meddruštvenih iger upokojencev ...
ogledali Prešernovo rojstno hišo, s panoramsko vožnjo in krajšim postankom pa tudi Bled. Kosilo smo si privoščili na blejskem igrišču za golf, v Jezerski hiši. Štajerci pa nikakor ne moremo mimo
znamenitih Trojan, zato smo postanek naredili še tam. Domov smo se vrnili polni lepih doživetij in vtisov. Septembra smo spet bili pri naših sosedih v Majšperku, kamor nas vsako leto pova-
bijo v okviru praznovanja njihovega občinskega praznika. Tudi tukaj smo doživeli prijetno druženje in se imeli lepo.
Novembra smo se odpeljali na tradicionalno martinovanje. Letos smo martinovali na turistični kmetiji Puklavec v Zasavcih, v Miklavžu pri Ormožu. Ob dobri hrani, pijači in zvokih harmonike smo preživeli prijeten popoldan.
V začetku decembra smo obiskali naša člana, Jožeta in Štefko Godec, ki sta novembra praznovala lep življenjski jubilej — zlato poroko. Iskreno smo jima čestitali, ju skromno obdarili in jima zaželeli veliko zdravja in medsebojnega razumevanja tudi v prihodnje.
Zaključek leta za naše člane
bomo tudi letos organizirali na Selih, v gostilni Svenšek. To že postaja tradicija, saj nam je na Selih vedno lepo. Pred prazniki bomo obiskali vse naše člane, jim zaželeli vse dobro v novem letu in jim podarili društveni koledar. Starejše pa bomo tudi letos skromno obdarili.
Ob koncu pa moram pohvaliti še naše člane, ki so pomagali pri raznih zemeljskih delih, ki so se opravljala pri domu krajanov v Doleni. Bili ste zelo pridni, hvala vam.
UO DU D o lena želi vsem članom in članicam doživete božične praznike, v novem letu pa sreče in zdravja. Srečno 2016!
Zofka Hebar, predsednica DU Dolena
Čestitko so v DU Dolena letos namenili tudi svojima članoma, zakoncema Jožetu in Štefki Godec iz Dolene, ki sta letos praznovala zlati poročni jubilej.
Foto: arhiv društva
Selški upokojenci razgibano skozi celo leto
g" eto 2015 je bilo za člane DU Sela zanimivo in razgibano leto, polno dogodkov in prijetnih srečanj. Tudi 1 ™ -Jv poletnih mesecih so se družili, najprej v Doleni, na Meddruštvenem srečanju upokojencev, nato v Kidričevem na Srečanju upokojencev podravske regije in avgusta še na skupnem izletu k Mariji Bistri.
"tudi v septembru so se selski upokojenci v lepem številu °dzvali na povabilo kolegov *z Majšperka, ki so pripraviti druženje za upokojence, je Med drugim povedala Tili-ha Vidovič, predsednica DU ^ela, in dodala, da so sonč-ne jesenske dni izkoristili za krajše pohode, nekateri so Se organizirano podali še na kolesarjenje. V novembru Je bil na vrsti tradicionalni društveni piknik, znova je bil d°bro obiskan, vmes pa so hi zelo aktivni tudi kegljači, 1 s° pridno vadili in se ude-ezeval i okoliških tekem. Kot
pravi Vidovičeva, uspeh ni izostal in ponosni so na vse letošnje dosežke.
PRAZNIČNO VOŠČILO
V prazničnem decembru bodo že po tradiciji obiskali najstarejše člane, tudi tiste, ki se zaradi bolezni ne morejo udeleževati skupnih druženj, in tiste, ki jesen življenja preživljajo v domovih za starejše. Veselijo se že novega občnega zbora prihodnje leto in se v DU Sela z lepo mislijo spominjajo vseh tistih, ki so jih zapustili v tem letu.
V društvu imajo tudi uspešno ekipo kegljačev.
Foto: arhiv društva
Polno miru in topline pa želijo člani DU Sela v teh prazničnih dneh vsem občankam in občanom občine Videm. Vesel božič, veliko zdravja in vse dobro v novem letu 2016želi DU Sela.
TM
Družina, kdo bo tebe ljubil?
"V T" adventnem času se pripravlja-% / mo na božič, praznik Kristu-T sova rojstva, ki ga obhajamo kot najbolj družinski praznik. V naši videmski župniji ta praznik povezujemo tudi s praznikom Svete družine, posvečena ji je tudi naša podružnična cerkev na Selih. Ker smo pred dogodki, ki bodo nakazali pot družine v prihodnosti, je prav, da ji posvetimo nekaj misli.
Do srca seže žalostinka »Polje, kdo bo tebe ljubil«, posebej, če je zapeta človeku, ki je spoštoval polja, vinograde, gozdove in vse življenje živel od njih. Bo še kdo ljubil to zemljo, jo spoštoval?
Smo v času, ko vse nekam drvi, večkrat nas obdaja občutek, da se vse nekam pogreza. Kogarkoli vprašam, kam pelje ta zmedena situacija, skoraj vsakdo reče, da se nam ne obeta nič dobrega. Po nekaj desetletjih nekega reda in miru se je svet znašel v kaotičnem stanju. Mogočneži gradijo pozlačene nebotičnike (Kazahstan), uboga raja pa stika po smetiščih. Človek posega za vsem, o čemer misli, da mu je v korist. Človek je spet stopil k drevesu sredi raja in oskru-nja to, kar je Bog človeku prepovedal v njegovo dobro. Spet se hoče postaviti na njegovo mesto, biti kakor Bog, biti več kakor Bog, kar obljubljajo satanovi sodelavci. Človek hoče vse vzeti v svoje roke: naravo, odpraviti moško in žensko naravo človeka, zaradi svoje koristi. Brezvestno posega v naravo, posega v naravne vire, kot je voda, hoče si jih prilastiti zaradi dobička in pohlepa, čeprav si s tem žaga vejo, na kateri sedi.
Najbolj usodno pa je, da se je v svoji liberalni zasvojenosti lotil tisočletne ustanove, ki jo že Sveto pismo postavlja za temelj osebnega človekovega dostojanstva. Če družinsko skupnost jemljemo kot priložnostno skupnost, brez trdnega zakramentalnega temelja, ki je za kristjana Bog, s tem rušimo božjo ustanovo, kar je družina.
Vprašajmo se: Družina, kdo bo tebe ljubil, če smo jo pokopali?
Nekaj odgovorov:
Družina ljubi samo sebe! Mož, žena, otroci, če vam je družina največji zaklad in je vizija vašega sobivanja lepota družinskega življenja, potem vas nobena stvar ne bo mogla zlomiti.
»Pomembni so odnosi,« boste rekli. Da, vendar takšni odnosi, da prodrem v jedro človeka. Pozitivne odnose gradim, ko v sebi odkrijem prostor, kamor nihče nima dostopa, ko v sebi spoznam božje dostojanstvo, ki mi ga nihče ne more vzeti.
Svoje odnose v družini ozdravim šele takrat, ko v sebi odkrijem kraj, v katerem biva Bog. Tam, kjer biva Bog, je vse zdravo. Tja nima vstopa niti zlo zavoženih odnosov. Bog me osvobaja moči ljudi in mi zdravi rane, ki so mi jih zadali drugi.
Dru-ži-na. Družimo se. »Družina mora biti skupaj,« je pred kratkim jasno pribil papež Frančišek: v molitvi, pogovoru in družinskem načrtovanju, vsi morajo biti skupaj, da so vsi odgovorni za uresničitev načrtov, skupaj pri družinski mizi; kjer tega ni, je družina že na rakovi poti, ki vodi v propast družine, skupaj k maši, družina se tako utrjuje. Vse »mama hotele« je treba čim prej zapreti, samostojnost, odgovornost zase je pot do zrelosti. Družinsko ekonomijo gradita ljubezen in odgovornost.
Država, družba pri nas ne ščitita družine. Vidita samo družbenokoristno skupnost. Za zdaj nimamo sreče, čeprav se politične opcije menjajo, da bi imeli ureditev, ki bi ščitila družino. V nebo vpijoči greh je, da nekateri izrabljajo svoj položaj za bajne dobičke in nepravične plače, ljudstvo pa gara za sramotne plače. Podjetja, ki so jih gradili delavci, se prodajajo kot ponošene srajce. Oj, kje si pravičnost, kje so pravični zakoni, država?!
Cerkev ljubi družino. Sam Gospod je prišel med nas in posvetil družino, jo naredil za zakrament, znamenje odreše-nosti. Družina sama postaja po zakramentu »domača cerkev«. Kjer se v družini ljubijo, postane družina prostor božje domačnosti. V zakonskih skupinah se utrjujejo temelji družinskih odnosov in sreče.
P. Tarzicij Kolenko
Božič 2015
Gunami vsak nastane v globini morja, val za valom strašno rušilno moč ima. Val beguncev ruši pred seboj in za seboj, cunami se razbije, množica do konca bije boj.
Begunec mali, bežal v egiptovsko si deželo.
Si med množico: za otroki greš, neseš jim odejo.
V družine naše pridi, da ljubezen in mir ne izgineta,
z božičem naj spoštovanje in sreča k nam prideta.
P. Tarzicij
Vsem ljudem dobre volje želimo miru, ljubezni, spoštovanja in blagoslova za božič in novo leto.
Videmski patri
Čohova kapela v Lancovi vasi zasijala v novi
TT Lancovi vasi je v soboto, 5. % / septembra, v spodnjem koncu V vasi potekala krajša slovesnost, ki so jo na pobudo Mirka Hliša in vaščanov spodnjega dela vasi pripravili °b 10. obletnici obnove Gobove kapele.
Nekaj dežnih kapelj ni zmotilo veselega dogodka, na katerem je zbrane najprej pozdravil Mirko Hliš, predsednik KS Lancova vas v času, ko je Čohova kapela Pred desetimi leti dobila povsem novo podobo. Letos so kapelo ob 10. obletnici obnove dodobra »osvežili«: prepleskali so celotno zunanjost in notranjost kapele in uredili okolico z gredicami. Največ zaslug za letošnjo obnovo imata Srečko Kmetec in njegova družina, Srečko pa Je sam poskrbel tudi za vsa potrebna pleskarska dela. Da pa je pogled mimoidočih na kapelo še bolj privlačen, sta Poskrbela zakonca Anica in Franc Drob-nič. Ob tej priložnosti sta izdelala zares urnetelen okrasni venček iz povoščenih r°ž iz papirja, ki krasi vrata kapele, blagoslova sta se udeležila tudi p. Janez Ferlež in p. Jože Petek iz videmske župnije, p. Jože pa je novo podobo kapele tudi blagoslovil in med drugim dejal, da je Čohova kapela prav gotovo eUo izmed najlepših znamenj v KS Lan-
preobleki
Iskrena zahvala, šopek rož in drobna pozornost je bila namenjena Zinki Kmetec, ki že vsa leta skupaj s svojo vnukinjo Tamaro skrbi za urejenost kapele.
cova vas.
ZAHVALA PRIZADEVNIMA ZINKI IN TAMARI KMETEC
Ob koncu slovesnosti je M. Hliš posebno zahvalo namenil Zinki in Tamari Kmetec, ki skozi vse leto lepo skrbita za rože, prižigata sveče in si nasploh prizadevata, da kaže Čohova kapela mimoidočim vzorno in urejeno podobo. Vsem se je za opravljeno delo zahvalil tudi Dani Hliš, predsednik KS Lancova vas, še posebej družini Kmetec, ki skrbi za kapelo, in tudi odboru, ki je pred 10 leti dal pobudo za obnovo kapele. Lepo urejena znamenja v naših vaseh namreč
Čohova kapela v Lancovi vasi se od letošnjega septembra ponaša s prenovljeno podobo.
kažejo tudi na urejenost njenih prebivalcev.
Srečanje so s pesmijo obogatili ljudski pevci Jurovski fantje, domačini spodnjega dela vasi pa so koncu še enkrat pokazali svoje gostoljubje, saj so pod bližnjim šotorom pripravili pogostitev ob tem veselem dogodku.
Besedilo in foto: PK
Teden karitas
W" etošnji Teden karitas je potekal od 23. do 29. novembra pod geslom »V službi človekovega dostojanstva«. Letošnji teden je bil v znamenju 25-letni-® Vce delovanja Slovenske karitas in 25-letnice Klica dobrote, dobrodelnega
koncerta za družine v stiski.
beseda karitas pomeni dobrodelnost 'n ljubezen do bližnjega. Vsi sodelavci Karitas smo v službi ljubezni do bližnje-Ba- Sodelavci in naši patri duhovniki se zahvaljujemo vsem, ki ste karkoli v tem etu darovali, materialno ali finančno. * °sebno se zahvaljujemo vsem štirim ^govinam oz. prodajalkam, da so po trgovinah v našem imenu zbirale živila.
Obenem želimo vsem faranom blagoslovljen božič, v novem letu pa obilo delovnih uspehov in družinske sreče.
Hvala vam!
Sodelavci ZK sv. Vida s p. Tarzicijem, p. Janezom in p. Jožetom
Jubilantka Marija Zaranšek
"TE JT arija Zaranšek iz Zgornje Pristave je 29. julija J % /1 2015 praznovala okrogel življenjski jubilej, v knji-JL T JLgi življenja je namreč obrnila 90. list. Ta visoki jubilej so z njo proslavili tudi njeni naj dražji — štirje otroci z zakonskimi partnerji, njena sestra in svak ter lepo število vnukov z družinami in pravnukov.
V sproščenem in veselem vzdušju, ob pesmi, zvokih harmonike izpod veščih prstov pravnukinje Ajše in ob domačih dobrotah so skupaj z njo praznovali in se veselili vse popoldne. Dom upokojencev Ptuj, enota Juršinci, jo je počastil z okusno torto, obiskali pa so jo tudi videm-
ski župan Friderik Bračič in predstavnika župnijske Karitas sv. Vida.
Vsem, ki ste z dobrimi željami čestitali naši slavljenki in ji s pozornostmi polepšali praznovanje, se svojci najlepše zahvaljujejo.
Luka Zaranšek
A
Ob okroglem jubileju so slavljenki Mariji Zaranšek prisrčne čestitke izrekli tudi njeni najdražji.
Foto: arhiv Zaranšek
90 let Marije Zaranšek
Slavljenka Marija Zaranšek v dobri družbi na svoj okrogli rojstni dan	Foto: arhiv BG
lavljenka Marija Zaranšek, z dekliškim priimkom Ore-šek, se je rodila 29. julija leta 1925. Živela je v Zgornji Pristavi, trenutno pa jesen življenja preživlja v domu starejših v Juršincih. Na njen rojstni dan smo jo v domu obiskali župan Friderik Bračič, p. Tarzicij Kolenko in Bernarda Galun.
Gospa Marija je bila zaposlena v različnih podjetjih v Sloveniji in tudi v tovarni koles Puch v Gradcu, z zaslužkom pa je lahko dostojno preživljala svojo družino. V zakonu ima štiri otroke: tri hčerke in sina, danes pa jo razveseljuje osem vnukov in sedem pravnukov. Velja tudi povedati, da je bila kot mladinka zelo aktivna tudi v mladinski brigadi v Bosni in Hercegovini. V njeni družbi smo se dolgo zadržali in ji zaželeli veliko trdnega zdravja ter prijetnega počutja v domu, kjer zelo lepo skrbijo zanjo. Vse čestitke!
Bernarda Galun
90. rojstni dan Marije Merc
lavljenka Marija Merc, z dekli-škim priimkom Skok, se je rodila 3. septembra leta 1925 v Veliki Varnici. Ob praznovanju 90. rojstnega dne sva jo obiskala župan Friderik Bračič in Bernarda Galun.
Gospa Marija je imela še brata in sestro,
ki pa sta žal že pokojna. Leta 1956 se je poročila z Jožefom Mercem. Nekaj let po poroki sta se z družino preselila v Strmec pri Leskovcu. Rodila je tri hčerke in sina, danes pa ima že pet vnukov in pet pravnukov. Vse življenje je trdo delala na haloški zemlji ter skrbela za dom in otroke, da sta z možem lah-
ko preživela družino. Mož je bil zaposlen v lesni stroki. Ko se je pred nekaj leti najmlajša hčerka z družino preselila v Pobrežje, so tudi njo vzeli s seboj, saj bi pri svojih številnih boleznih in letom težko skrbela zase.
Poudariti moram, da se gospa Marija izredno razveseli vsakega obiska svojih
Stran 83 ______
dragih, posebno, ko se zberejo vsi štirje otroci s svojimi družinami. V prijetni družbi smo se z njo in hčerko zadržali v prisrčnem pogovoru in ji zaželeli trdnega zdravja ter dobrega Počutja v hčerini družini. Vse čestitke!
Bernarda Galun
Slavljenka Marija Merc je bila vesela našega obiska.
Foto: arhiv AG
Miklavževanje v Leskovcu
"V T" cerkvi sv. Andraža v Zg. Leskovcu sveti Miklavž % / vsako leto po tradiciji obišče naše pridne otroke. T Kulturno društvo iz Leskovca jim je letos pripravilo zanimivo igrico, otroci so jo spremljali z budnim očesom. Nato so otroci in starši s pesmijo priklicali Miklavža in njegovo spremstvo, angele in parklja.
Letos je Miklavž obdaril kar 90 otrok iz naše fare in drugod. Hvala vsem, ki ste mu pomagali pri nabavi daril, tistim, ki ste mu pripravili in pobarvali šibe, ki »pašejo« na vsako poredno rit, vsem, ki ste pomagali pri izvedbi na dan miklavževanja, zahvala za vse dobrote in topel napitek, ki nas je pričakal pred cerkvijo. Hvala trgovini Leska, predvsem pa iskrena zahvala za dobrodelen finančni prispevek naši KS Leskovec, našim svetnikom in predsednici. S svojim prispevkom nam sporočajo, da dobrodelnost ne pozna meja. Skupaj smo pripravljeni veliko storiti za naše otroke, našo tradicijo in našo prihodnost.
Minka in Natalija
Pohod sladkornih bolnikov
Leskovške jaslice na ptujski razstavi
4. november je dan sladkornih bolnikov. Na ta dan se je nekaj bolnikov s sladkorno boleznijo v občini Videm -A. podalo na pohod in si izmenjalo izkušnje s to zahrbtno boleznijo.
Sicer pa se bolniki udeležujejo predavanj in strokovnih izletov, Vse z namenom izboljšanja stanja sladkorne bolezni. Bili pa bi cudi hvaležni, če bi imeli svetniki občine bolj čuteče srce in bi v$aj nekaj sredstev nakazali za vlogo, ki jo pošljejo občini.
Bernarda Galun
Utrinek s srečanja videmskih sladkornih bolnikov
Foto: arhiv BG
"W 'T” petek, 4. decembra, so v minoritskem samostanu na % / Ptuju odprli vseslovensko razstavo jaslic, ki bo na T križnem hodniku na ogled do 8. januarja 2016.
Razstavo organizirajo skupaj Turistično društvo Ptuj, Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije, Minoritski samostan sv. Petra in Pavla in posamezni sodelujoči razstavljavci, med njimi tudi člani TD Klopotec Leskovec v Halozah, ki so zraven drugo leto zapored.
V TD Leskovec pravijo, da s tem pripomorejo k ohranjanju kulturne dediščine in se trudijo, da bi tradicijo prenesli v naslednji rod.
TD Klopotec Leskovec v Halozah želi vsem čarobne božične in novoletne praznike.
TM Foto: ŠM
Leskovški šurci ob koncu leta
Ko na zemljo pade mrak,
počasi, počasi na nebu zvezdica zasveti,
najprej ena, druga, naenkrat polno je nebo,
igrivo na nebu v noči se igrajo in spomine nam budijo
na nekdanje dni, ki skoraj večjih ni.
Počasi tonejo v pozabo,
a nikogar ni, ki bi jih oživel, svojim vnukom pripovedoval, da ohranili bi spomin lepote in naše korenine, iz katerih pognani cvet naj nikoli ne odcveti.
Naj cvet ohranjen bo kot zvezdice na nebu,
ki pazi jih nekdo, da večno so (in z njimi smo lahko tudi mi).
■ ruštvo za ohranjanje ljudskega izročila Sure je eno ■ izmed mlajših društev, saj bomo naslednje leto obe-^ -J ležili šele petletnico delovanja. Vendarle pa zametki našega dela segajo kar nekaj let nazaj. Veseli smo vseh dosežkov, ki smo jih uspešno dosegli v preteklem obdobju.
Tako je bilo tudi letošnje leto za nas kar uspešno, čeprav načrtovanih aktivnosti nismo izvedli v celoti. Se vedno nimamo svojih društvenih prostorov, kar je naša največja želja in potreba. Kljub temu smo bili skozi leto aktivni. Sodelovali smo na prireditvah v naši KS, kmečkem prazniku v Leskovcu, na martinovanju, v Veliki Varnici pa smo imeli tudi krst
mošta na starodaven, šaljiv način. Pred veliko nočjo smo naredili presmece in jih nesli k blagoslovu v našo farno cerkev, bili smo prisotni še na drugih slovesnostih, tudi na prazniku našega farnega zavetnika sv. Andreja. Skozi leto smo kot pritrkovalci z zvoki zvonov iz našega farnega zvonika sodelovali pri vsaki farni slovesnosti in tako ohranjali poslanstvo naših
Šurci vstopajo v peto leto delovanja.
Foto: RŠ
prednikov. Bili smo tudi na Avguštinovem žegnanju, konec oktobra pa smo se podali na skupen izlet v Prekmurje in se polni lepih vtisov vrnili domov.
Ob novem letu si v Društvu za ohranjanje ljudskega izročila Sure želimo, da tudi s pomočjo KS in občine pridobimo svoj prostor, želimo biti še bolj opazni in še naprej ohranjati naše lepe običaje in navade. V prijateljstvu, slogi, zaupanju, spoštovanju in medsebojnem prijateljskem
druženju smo nepremagljivi in naš rod bo ponosno živel. Ob bližajočih se praznikih, ob pričakovanju novega rojstva, novega življenja, ob lepih pesmih božičnega večera in praznovanju božiča vam želimo mir, ljubezen, neizmerno srečo in veselje. V novem letu 2016 pa naj vas spremljata zdravje ter miren in varen korak na poti vsakdanjega življenja, razumevanja, upanja in spoštovanja.
Društvo Sure
SDS, Občinski odbor Videm
Vstopili smo v zadnje dni leta 2015. Adventni čas ima trojni namen: da se spomnimo na preteklost, da nas opomni na pomen življenja v sedanjosti in da se pripravimo na prihodnost. Naj ostanejo lepi spomini na leto, ki se poslavlja. Bilo je leto velikih preizkušenj. Naše življenje gre skozi sedanjost, ki je polna novih preizkušenj, izzivov in priložnosti. Pripravimo se za prihodnost, ki mora biti lepša in prijaznejša. V SDS Videm izpolnjujemo program našega dela, ki vključuje vrednote: svobodo, človekovo dostojanstvo, pravičnost, solidarnost in domoljubnost, ter pozitiven odnos do okolja. V tej smeri
delujejo tudi naše svetnice in svetniki KS in OS občine Videm.
Doživimo december kot mesec praznikov in spominov na preteklost in tradicijo slovenskega naroda. Božič, za mnoge družinski praznik, za verujoče verski praznik, naj v vaše domove prinese toplino. Dan samostojnosti in enotnosti slovenskega naroda, ki sledi božičnemu dnevu, naj nas spomni na moč, vztrajnost in sodelovanje Slovencev, ki smo jih zmogli pred četrt stoletja. Temu je sledilo rojstvo države Slovenije, naše domovine.
Decembrski čas izkoristimo za preživljanje trenutkov z družino in prijatelji,
kot priložnost za počitek in razmislek o življenju, o dogajanjih v nas samih in o našem odnosu do soljudi in narave.
V novem letu 2016 vam želimo modrosti, odgovornosti, zaupanja in srčnosti. Lepo praznovanje in vse najboljše v letu 2016.
Članice in člani IO SDS Videm Branko Marinič, predsednik Andrej Rožman, vodja svetniške skupine SDS
SDS
ZA VEČ ZDRAVJA
Prehlad in gripa
ta 'Prehlad je najpogostejša virusna okužba zgornjih dihal. I J Začne se s splošno utrujenostjo, bolečinami v žrelu, -A. zamašenim nosom ali izcedkom iz nosu. Suh kašelj in hripavost se včasih pojavita, ko izcedek že mine. Prehlad lahko spremljata tudi povišana telesna temperatura in glavobol. Simptomi prehlada trajajo od tri do deset dni. Do zapletov lahko pride zaradi bakterijskih okužb, predvsem obnosnih votlin in srednjega ušesa.
Gripa je zelo nalezljiva in pogosta okužba dihalnih poti. Povzročajo jo virusi, ki prizadenejo nos, žrelo in pljuča. Spremljajo jo povišana telesna temperatura, mra-zenje, suh kašelj, glavobol, bolečina v mišicah in sklepih ter utrujenost. Pri okužbah dihal je najbolj nevarna in Pogosta pljučnica. Zelo redko se pojavijo kihanje, izcedek iz nosu in bolečina v žrelu. Gripa in prehlad se širita kapljično, pri kašljanju in kihanju, lahko tudi z neposrednim stikom z bolnikom in okuženim predmetom. Telo pred mikrobi ščitijo Predvsem koža in sluznice, saj preprečujejo, da bi vdirali v telo. Nekaterim mikrobom to vseeno uspe in tako lahko Povzročijo različne okužbe. Telo je razvilo imunski sistem, ki z zapletenim delovanjem prepoznava tujke in se bojuje proti njim. Prehlada se bomo ubranili, če bomo okrepili obrambne sposobnosti svojega telesa:
~ Poskrbimo za uravnoteženo prehrano, bogato z vitamini In minerali.
~~ Z redno telesno vadbo in gibanjem na svežem zraku.
~~ Izogibajmo se čezmernemu pitju alkohola in kave ter kajenju.
" Izogibajmo se javnim in Zaprtim prostorom, kjer je hkrati veliko ljudi.
—	Dihamo skozi nos, ki je odličen filter za viruse.
—	Ne pozabimo na preventivne ukrepe: roke si pogosto umivamo z milom in toplo vodo (še zlasti, ko smo v stiku s prehlajeno osebo ali z okuženim predmetom), z rokami se ne dotikamo nosu in oči, uporabljamo papirnate robčke in jih takoj zavržemo.
—	Tudi pozitivno razmišljanje, veselje do življenja, zadovoljstvo in dovolj spanja krepijo telesno odpornost. Ob hitrem življenjskem tempu pogosto pozabimo na zdravo življenje, zato obrambne sposobnosti telesa oslabijo, pojavita se prehlad in gripa. Najboljša obramba je učinkovit imunski sistem, zato moramo pravočasno poskrbeti za njegovo okrepitev.
KAKO SI LAHKO POMAGAMO SAMI, ČE ZBOLIMO
Ostanite doma in počivajte, še posebej, če imate povišano telesno temperaturo. Pijte veliko tekočine (lipov čaj, bezgov čaj, sadni sokovi). Prehladne simptome si olajšate in odpravite z zdravili za samozdravlj en j e, ki jih dobite v lekarni: tablete in napitki proti vročini in bolečinam, kapljice za nos, sirupi in tablete, ki umirijo suh kašelj — antitusiki (jemljemo jih zve-
čer), ekspektoransi, ki redčijo sluz, ki se nabira v dihalih in tako pomagajo pri izkašlje-vanju (uporabimo jih samo čez dan), antiseptiki za usta in žrelo, ki odpravijo neprijetno skelenje in bolečine v žrelu ter olajšajo požiranje. Pri hripavosti in suhem kašlju so priporočljive tablete z izvlečkom islandskega lišaja. Da skrajšamo čas trajanja bolezni, lahko zaužijemo visoke doze vitamina C, priporočljivi pa so pripravki, ki vsebujejo izvleček ameriškega slamnika. Pripravke ameriškega slamnika priporočamo tudi preventivno.
V lekarni lahko kupite tudi kombinirana zdravila za lajšanje težav pri prehladu in gripi, vendar so primerna le, ko so prisotni vsi našteti simptomi gripe ali prehlada. V določenih primerih je kljub samozdravljenju treba obiskati zdravnika:
—	nosečnice, majhni otroci, starejši bolniki in bolniki s kroničnimi boleznimi srca in dihal;
—	če prehladni simptom traja dlje kot sedem dni;
—	če traja suh, dražeč kašelj dlje kot dva tedna;
—	če telesna temperatura presega 39 stopinj več kot tri dni (pri otrocih dva dni);
—	če se pojavijo težave z dihanjem in bolečine v ušesih.
NAJBOLJŠA ZAŠČITA PRED GRIPO JE CEPLJENJE
Cepiva vsebujejo mrtve ali oslabljene mikroorganizme (bakterije in viruse). To so virusi, proti katerim po cepljenju v telesu nastane
zaščita. Cepljenje se še posebej priporoča pri ljudeh, starejših od 60 let, zdravstvenih in pedagoških delavcih, varovancih domov za ostarele in negovalnih domov.
Večje tveganje za pojav zapletov pri gripi obstaja pri odraslih in otrocih z naslednjimi boleznimi: bolezni srca in obtočil, kronične bolezni dihal, kronične bolezni jeter, diabetes, slabokrvnost. Cepljenja ne priporočamo: nosečnicam, otrokom, mlajšim od enega leta, bolnikom, ki prejemajo imunosupre-sivno terapijo, vsem, ki so alergični na sestavine cepiva, in osebam s povišano telesno temperaturo ali akutno okužbo.
Kolektiv lekarne Videm vam želi zdravo in uspešno novo leto 2016!
Tatjana Ules Kozoderc, mag.
farm.
Lekarniška podružnica Videm pri Ptuju
Toplo ognjišče in smeh v očeh vam želimo v prazničnih dneh.
Da zdravja in srečnih trenutkov našteto v obilju prineslo bi vam novo leto 2016!
Našim članicam, članom in vsem upokojencem ter občanom naše občine pa želimo, da bo nekoč dosegljivo vse, kar si želimo.
OO DeSUS Videm
Slovenska ljudska stranka
Pred vrati je čas, ko se prižge tisoče luči in vsaka ima svoje sporočilo.
Naj vam prinesejo toploto v vaša srca in domove.
Vsem članicam in članom ter občankam in občanom občine Videm želimo blagoslovljene božične praznike ter mnogo zdravja in sreče v letu 2016.
Občinski odbor SLS Videm
^SMS
N&Uikk* STRANKA MLADIH
\Ff I®" ZELENI EVROPE
Občankam in občanom občine Videm želimo vesele božične praznike in veliko veselja v novem letu 2016.
SMS — Zeleni Evrope LO Videm
mm ŠP*Z NOVA SLOVENIJA
30f	KRŠČANSKI DEMOKRATI
Spoštovani!
Le nekaj vročičnih decembrskih dni je še ostalo do božiča in novega leta.
V tem času si vsak le najboljše obeta in vse dobro drugim želi.
Naj v vas bo svetloba božične noči, v prihodnost pa naj bosta le zdravje in sreča zajeta.
OO NSi Videm pri Ptuju
mmm
-It: .jŠM
KO NAM ZA PREMOŽENJE NI VSEENO
na vase premoženje
Naše storitve
fizično in tehnično varovanje
servis in montaža sistemov varovanja
varovanje javnih zbiranj
protipožarno varovanje
servis gasilnikov in hidrantov
usposabljanje zaposlenih za varstvo pred požarom
trgovina
SREČNO, ZDRAVO IN VARNO NOVO LETO
2016
ČLAN SKUPINE TALUM
VARGAS-AL d. o. o. Tovarniška cesta 10, SI-2325 Kidričevo
www. vargas-al.si, T 02 7995 411
multimedia
y . jznamam.
j?
Domača zelen
Naziv lokacije: Zgornja Voli Naslov: Zgornja Voličina 45
Ptujska Gora
Dobrote slov kmetij ....
C&TIOkaCliB: 8aziliko Marije Naslov: Ptujska gora 40. ? na


»T
®ezjak@gmj


il|n. Kulturi t. KGZS 7.i X027493*
.. "iiiiunu.piujSKa i
St. ogledov: 5 Vlečka/ m dri) fTBjHBT
°Pis Zemljevid

Opis Zemljevid
viočkol m
Zemljevid
< A
\ vS&Ol__
ruTEIHilK

Odranci
Veržej
Banovci
Drava
Poljčane
arazdm
(rk WiF
i
VviFipoint
.net
LOKALNE INFORMACIJE ZBRANE NA ENEM MESTU
www.wifipoint.net
_____ Stran 88
Z ustvarjalnimi adventnimi delavnicami v
praznični čas
prvo adventno nedeljo se začenja adventni čas, čas pričakovanja in priprave na božič. Tudi na Selih, pri podružnici sv. Družine, so ta čas namenili pripravam na praznik Jezusovega rojstva. Tamkajšnji veroučenci od 1. do 5. razreda so se namreč družili na štirih adventnih delavnicah, na katerih so izdelovali različne praznične izdelke, s katerimi so polepšali svoje domove.
Pater Jože Petek je k sodelovanju povabil vodjo delavnic Anko Trafela ter Roziko Murko in Mileno Sitar. Prvič so se na Selih srečali dan pred 1. adventno nedeljo, ko so na prvi delavnici izdelovali adventne venčke. V soboto, 28. novembra, je bilo tako v veroučni učilnici živahno in ustvarjalno vzduš-
je. Najprej je bilo treba splesti okrogel obroč in ga nato »obleči« v zelenje. Pri tem opravilu so otrokom pomagale izkušenejše odrasle roke mentoric, otroci pa so nato vsak na svoj venček poljubno namestili štiri svečke, ga poljubno okrasili in pri tem pokazali veliko domiselnosti. Opazili smo lahko, da je
tudi letos prevladovala vijoličasta barva, mali ustvarjalci pa so posegali predvsem po naravnem materialu, ki so ga nekateri prinesli s seboj. Ko so bili vsi venčki izdelani, so jih odnesli v cerkev, pater Jože pa jih je naslednji dan, na 1. adventno nedeljo, pri sv. maši tudi blagoslovil. Druženje so nato nadaljevali naslednjo soboto, ko so pred praznikom sv. Nikolaja pekli in krasili miklavže in parklje iz testa. Zanimivo je bilo tudi na 3. delavnici, ko so izdelovali prav posebne angelčke, za konec pa so na zadnjem srečanju izdelovali še različne okraske za božič-
no drevo.
POVABILO NA OTROŠKO POLNOČNICO NA SELIH
Sicer pa so se selski veroučenci v adventnem času zavzeto pripravljali tudi na otroško polnočnico. Na sveti večer, v četrtek, 24. decembra, ob 19. uri bodo v cerkvi sv. Družine na Selih odigrali igrico Sveti trije kralji, polnočnico pa bo obogatil tudi cerkveni otroški pevski zbor Lunin sij pod vodstvom Ane Murko. Vabljeni!
Besedilo in foto: PK