DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, ln sicer vsako sredo in vsako soboto. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega zna- Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — čaja stane beseda Din 1'~ V »jasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 72 Maribor, sobota, dne S. septembra 1937 Leto XII Po sinajski konferenci Male antante Zanimiva faza razvoja političnih od-nošajev. Konferenca Male antante v Si-naji v Rumuniji (30. in 31 m. m.) je imela posebnost, ki jih doslej na konferencah Male antante še nismo opažali. Prvič, odkar obstoja Mala antanta, so stopile tri zvezne države v stik z dvema deželama, ki sta doslej veljali kot stari nasprotnici Male Antante. Ti deželi sta Ogrska in Italija. Ogrska se želi oborožiti. Ogri pravijo, da zahtevajo enakopravnost Ogrske glede oboroževanja. Izredno je razveseljivo, da Ogrska, ki se nahaja v enakem položaju kakor Nemčija pred letom 1935., ni napravila tako kakor tretje cesarstvo, to je, samovoljno in enostransko razveljavila pogodbenih obvez. Ogrska skuša na enak način, kakor je storila Turčija glede utrditve Dardanel, doseči glede oborožitve sporazum s prizadetimi državami. Države Male antante te ogrske zahteve niso kar odklanjale, marveč so pripravljene, se pogajati z Ogrsko glede te zahteve enakopravnosti. To razpoloženje v Mali antanti je jako omililo nasprotja med Mialo antanto in deželami rimskega protokola (Italija, Avstrija in Ogrska). Še važnejša v tem oziru so pa pogajanja, ki so jih imeli trije zunanji ministri z zastopnikom Italije. Mied deželami rimskega protokola je Italija edina velesila ter nedvomno voditeljica dežel rimskega protokola. Državniki Male antante so že večkrat priznali, da se v srednji Evropi brez sporazuma z obema sosednjima velesilama, ki mejita na srednjo Evropo, ne da napraviti trajnega reda in sporazuma v srednji Evropi. Če hi se urejevale razmere samo sporazumno z Nemčijo, bi ta dobila prevelik vpliv v teh deželah. Zato je skoraj potrebno tudi politično in gospodarsko sodelovanje Italije, kar ne more škodovati prizadetim srednjeevropskim državam v Podunavju. Mala antanta noče biti igračka kake evropske velesile, zlasti ne Nemčije, kar dokazuje zadnja konferenca, ki zahteva ureditev razmer na zahodu, eventualno z obnovitvijo lokarnske pogodbe, marveč tudi na vzhodu, da se s tem zagotovi mir, ar označujemo danes s kolektivno varnostjo, to je varnost vseh, da se bo Evropa lahko mirno razvijala. Sinajska konferenca je dokazala, da so tisti v' zmoti, ki so napovedovali konec Male antante ter da je skupnost treh držav v srednji Evropi dovoli važna, da politično sodelujejo. Približanje rimskemu protokolu je olajšalo razgovore s podunavski-mi državami in ustvarilo med Malo antanto in temi več atmosfer® ;$a_ upanja. Ta uspeh sinajske konference se pa more smatrati kot znatno ojačenje ideje evropskega miru, To bo seveda trajalo le toliko časa, dokler fašizem ne more osredotočiti vseh svojih sil na rešavanje srednjeevropskih vprašanj, čijih končno rešitev si pa prav gotovo ne zamišlja jja demokratični podlagi in po svobodnem, sporazumu držav med seboj. ■ • Francijo zastopajo na seji Društva narodov v Ženevi predsednik vlade vnautemps, Delbos, Boncour in Her-riot. Umetnost gospodarstva ali narobe svet »Nova riječ« je objavila na podlagi uradne statistike nekaj primerov, kako nastaja draginja. V skrajšani obliki jo navajamo v naslednjem tudi mi. O luščenem rižu. V enem mesecu so ga pripeljali v državo 557.608 kg. Veljal je 1,623.164 Din. Na meji je veljal ta riž 2.91 Din kilogram. V trgovini na drobno pa ga plačujemo po 9 do 12 Din, torej tri-do štrikrat več kakor velja na meji. O kavi. V enem mesecu so pripeljali v državo 772.584 kg kave. Ta kava je veljala 7,706.167 Din. Na meji je veljal kilogram kave 10 Din. Kdor pa hoče piti kavo, jo mora plačati po 40, 50 in do 80 Din kilogram. Boljše ni z bencinom. V mesecu dni so ga pripeljali v državo 32.426 kg. Na meji velja kilogram bencina 1.70 Din. Naši avtomobilisti ga pa morajo plačevati po 9.60 Din kilogram. Domači sladkor. Sladkorne tovarne so kupile od kmetov za 141,272.000 Din sladkorne pese ter izdelale iz nje 86.624.000 kg sladkorja. Za kilogram sladkorja ^so tovarne porabile vrednosti Din 1.63. V državi se proda 75 milijonov kg sladkorja, za kar plačamo 1,125.000 tisoč Din, ker velja kg sladkorja Din 15.—. Če računamo, da velja pesa Din 1.63 in produkcijski stroški 30 par za kg, je vrednost okoli Din 2.— jako nizka. Drugo pobero dobički in carinska zaščita. Sladkorne tvornice pa izplačujejo 30 do 40% dividende. Tudi sol uvažamo. V državo je bilo pripeljane 5 milijonov 134.000 kg soli v vrednosti 718.424 Din; kilogram velja torej na meji 14 par. V trgovini plačujemo sol po Din 3.—. Tako delujejo v današnji družbi davčni in dobičkarski vijaki, kar je utemeljeno seveda v sistemu gospodarstva. —III— Velesili Anglija in Francija imata Naraiumlllvo oklevanje Stfall PfCd rOParJi? Pomorski roparji potapljajo trgovske in druge ladje raznih držav. Štirinajst dni že uganjajo roparstvo zlasti v Sredozemskem morju. V Angliji in Franciji pa študirajo, kako bi sklicali »večno« konferenco, ki bi se pa ne tikala veljavnih dogovorov, ne novih dogovorov, ne skupnega nadzorstva, niti ne londonskega dogovora glede napadanja podmornic, kar bi naj rešil odbor za nevmešavanje. Ali hočejo morda priznati italijanske »prostovoljne pomorščake«, ki se bore za Franca za redno vojno stranko v Španiji? Italija izjavlja, da o nameravani konferenci še ne ve ničesar. Gotovo pa je, da se Italija konference ne bo udeležila, če se bo vršila v okrilju Društva narodov, dokler ne bo rešeno abesinsko vprašanje. Proti »pomorskim roparjem« je ves svet, za rešitev vprašanja se pa nihče ne odloči! Sklicujejo le neuspešne »večne« konference. Kje je zaščita mednarodnega prava? Mandiurski vojaki preSli h Kitajcem Boji za Šangaj. Silni boji za Šangaj so še vedno v eku. Japonci napadajo pod zaščito vojih vojnih ladij, toda ne morejo na->rej. Beležijo le krajevne uspehe, ki pa o odkupljeni z velikimi žrtvami. Kitajci so ponekod celo v premoči n grozi Japoncem hud poraz, ako se (itajcem posreči vreči Japonce z obale v morje. V severni kitajski provinci Čahar pa se je uprla armada »neodvisne« države Mandžukuo, ki so jo Japonci poslali v boj proti Kitajcem. Izgleda, da bo vojna na kitajskih tleh precej dolgotrajna. Apel na CloveCanstvo sveta Proti koncentracijskim taboriščem v Nemčiji. »Internationale Information«, glasilo Socialistične delavske internacionale, je objavilo klic sodruga Friderika Stampferja na čut človečan-stva, da se zavzame za strašno usodo onih Nemcev, ki se nahajajo v Nemčiji v koncentracijskih taboriščih. Bivši glavni urednik »Vorwartsa« in državni poslanec soc. dem., stranke s. Stampfer, je objavil svetu spomenico, katere vsebina je strašna. Po svečena je spomenica nesrečnim političnim žrtvam, ki morajo prenašati strahovito usodo v koncentracijskih taboriščih, kjer so živi zakopani. Do neba kriči krivica. Dolžnost človeštva je, da se spominja teh žrtev naj-vzvišenejših naporov za človeštvo. O teh nesrečnikih je sedanji šef nemške policije Himmler rekel, da se za te »neprijatelje države nikdar ne °.^?ro Yrata koncentracijskih taborišč«. Ti ljudje so torej obsojeni brez sodne preiskave na trajno, robijo; to pomeni večinoma tudi smrt. Sodrug Stampfer navaja šest primerov izmed posameznih mož nem- škega delavskega gibanja, dasi ni dvoma, da je usoda neštetih drugih enaka. In celo ti primeri so opisani nepopolno, ker je težko priti do podrobnih podatkov. Vsak primer je bolj grozen od drugega. Sodrug Ernest Heilmann, pruski deželni in državni poslanec socialnodemokratični, je bil najbd-ločnejši bojevnik proti nemški vojni furiji. Danes so tega človeka v koncentracijskem. taborišču duševno in telesno popolnoma uničili. Zlomili so mu noge. Komunistični odvetnik Hans Litten se pokori za »zločin«, ker je pri neki obravnavi, vršeč svojo dolžnost, stavil tudi na Hitlerja nekaj vprašanj. Med njimi je mladi soc. dem. poslanec Karl M,ierendorff in njegov tovariš Kurt Schuhmacher (vojni invalid brez desne roke), ker je kot poslanec govoril proti Gobbel-su. Lahko bi skoraj rekli, da ima vsak podrepnik režima v tretjem cesarstvu zaradi osebnega maščevanja med siromaki v koncentracijskih taboriščih kako žrtev na vesti. Častni predsednik čehoslovaške republike T. G. M AS AR YK ki je te dni težko obolel. Novejša ppročilA pravijo, da se mu zdravje vrača. PoviSanje prispevkov za borzo dela na eno petino prispevka za bolniško zavarovanje. Minister socialne politike je izdal naredbo, da se sedanji prispevek za borzo dela, ki je znašal na teden 3.6%; enodnevne zavarovane mezde, izpre-meni. Odslej bo znašal (1. septembra) eno petino prispevka za bolniško zavarovanje. Druge določbe glede plačevanja ostanejo dosedanje. Predsednik Sodall-stilne internacionale v Španiji Predsednik Socialistične, delavske internacionale s. De Brouckere se mudi drugič v Španiji. V avdijenci ga je sprejel tudi predsednik vlade Negrin. Tam se razgovarja z voditelji ljudske fronte. Mussolini pojde v Nemčijo 25. septembra ter si bo pogledal nemške vojaške vaje. Tem ljudem, pravi Stampfer, ki trpe pod težkimi udarci usode in tam propadajo v strašnih mukah, je treba privoščiti vsaj eno tolažbo: potrebno je, da vedo, da nismo pozabili nanje... , Napredovanje ofenzive vladinih čet na aragonski fronti Zavzetje Belchite. Na juguvzhodu utrjene Saragosse so vladine čete po hudih bojih, ki so trajali pet dni, zavzele mesto Belchito, ki je važna postojanka in izhodišče za nadaljnje operacije proti Saragossi. — Boji so se vršili v prvi vrsti za semenišče, ki so ga nacisti utrdili, potem pa so jurišale vladine čete ulico za ulico. V teh bojih je padlo 1500 nacistov, 500 pa jih je bilo vjetih. Uspeh pri Mdridu. Pri Valcia Madrid so vladine čete zavzele višino Coberteras, ki prevladuje nad cesto Madrid—Valencija. — Z zavzetjem so vladine čete skoro docela obkolile postojanke nacistov pri Lama-ranosa. Silni boji tudi na južni fronti. V odseku Medijane, na jugu, je napadal sovražnik z boka na zavzete postojanke, vendar samo z delnim uspehom. V odseku Pozoblanca so vladine čete po hudih bojih zavzele kraj Sierra Gejonera. Za enotno vojno poveljstvo. Španska vlada se je odločila, da bo poverila vodstvo vseh vojnih sil generalu Miaji. Predsednik španske legalne valencijske vlade Negrin pojde v London, da intervenira pri predsedniku angleške vlade Chamberlainu glede zadržanja Anglije napram španski legalni vladi. Kaj hoče fašizem z zavratno pomorsko roparsko vojno? Nedvomno fašistične podmornice in vojne ladje neprestano napadajo in potapljajo angleške, francoske, turške, valencijske ladje na odprtem morju. — Zločinsko piratstvo nasprotuje mednarodnemu pravu in povzroča državam precejšnjo skrb. Francosko-švicarski tisk poroča, da je baje italijanska vojaška oblast v soglasju z Mussolinijem sklenila, da hoče še jeseni končati vojno v Španiji z u-spehom. To je skrajno izzivanje; ali hoče Mussolini izzvati vojno? Španska konferenca v Londonu Anglija namerava sklicati v London obe vojujoči stranki, da se sporazumeta za sklenitev miru. Dve leti naj bi obstojali obe vladi; po dveh letih pa naj bi se izvedel plebiscit, kakšno vladavino žele Španci. Za legalno vlado je taka ponudba poniževalna, ker se s Zavzetje Belchite tem prizna uporniška vlada, ki bi jo demokracije ne smele priznati. Dokument italijanske vojne proti Španiji Baskiško trdnjavo Santander v Biskajskem zalivu so Francovci zavzeli. Odpor Baskov ne more biti več velik, ker je bojišče popolnoma ločeno od glavnega bojišča. Valencij-ska vlada Baskom ni mogla pomagati, ker je dohod z morja zaprt (blokiran), po kopnem pa z aeroplani ni mogoče dobaviti potrebnega vojnega materijala ter bi bil tak transport obenem še jako nevaren zaradi Francovega napada. S tem pa odpor republikanskih čet na madridskem in ostalih bojiščih ni zlomljen. Dejstva govore — ne besede! Vatikan priznal Franca. Zadnjič so poročali listi, da je Vatikan priznal Francovo vlado, kar so v vatikanskih krogih tajili. Sedaj pa zoket poročajo listi, da je držav-, ni tajnik kardinal Pacelli sprejel novega Francovega poslanika v nastopni avdijenci. O tem, da Vatikan ni priznal Francove vlade, ne more biti več govora. Dotna Ut fta si/etu Anketo o delovnem času je pripravljala banovina in bi se morala v kratkem vršiti. Zlasti bi bila važna ta anketa radi ureditve delovnega časa v pekarnah, ki ga upoštevajo le redka' podjetja. Na žalost je bila anketa te dni zopet odložena; radi česa ni znano. Narodna odbrana v Beogradu je dobila komisarja generala Miloša Mi-hajloviča, češ, da je delala proti društvenim pravilom in proti namenom organizacije. . Nov francoski poslanik v Beogradu. Francoski poslanik v Beogradu, grof Dampierre je premeščen v Otavo (Kanada), za Beograd pa je imenovan dosedanji poslanik v Otavi de Bruquierre. Najstarejši ljubljanski časopis. Kranjska dežela je dovolila leta 1678. solnograškemu tiskamarju Janezu Baptitstu Mayerju ustanovitev lastne tiskarne in knjigarne v Ljubljani. Že istega leta je Mayr natisnil »Hvalo Mariji« v latinskem jeziku in v tem letu je bila urejena že tudi knjigarna. Janez Mayr se je imenoval po pogodbi z deželo »Slavne dežele Kranjske tiskarnar in trgovec«. Leta 708. je začel izhajati v njegovi tiskarni najstarejši ljubljanski časopis pod naslovom »Wochentliche Extra-Ordinari«. Zvezek tega najstarejšega ljubljanskega časopisa, ki se hrani v knjižnici Narodnega muzeja v Ljubljani, obsega 33 listov četverke. Obiskovalci novinarske razstave na ljubljanskem velesejmu, ki bo odprta do 12. septembra, se lahko seznanijo še z mnogimi drugimi zanimivostmi iz zgodovine novinstva v Sloveniji. Italija še pošilja čete v Španijo. Vpoklicanih je bilo nekaj letnikov v Italiji na vojaške vaje v Siciliji. Te polke so prepeljali Francu v Španijo. Radijske stanice v Nemčiji. V Nemčiji imajo »prevratni elementi« že pol leta pet radijskih postaj za obveščevalno službo. Režim je nastavil cele kope tehnikov in strokovnjakov, da bi te stanice odkrili, pa ne gre. Obveznost dela za žene razglasi nemški fašistični kongres v Niimbergu. To je militarizacija žen, ki imajo edino dolžnost — materinstva po fašističnih nazorih. Doslej je bila ta dolžnost žen samo prostovoljna. Rusija in Kitajska sta sklenili nenapadalni pakt. Reakcionarno časopisje pa že ve, da Rusija celo Kitajsko obo-rožuje, ker so njega simpatije na strani japonskega militarističnega fašizma. Ali si že poravnal naročnino? Ako Se ne, stori takoj svojo dolžnost I Tajnik Socialistične delavske internacionale dr. Friderik Adler in njegov potni list. Z veliko naslado so poročali listi, med njimi tudi »Slovenec«, o aretaciji dr. Friderika Adlerja, tajnika Socialistične delavske internacionale na holandski meji, ki jo je prekoračil s ponarejenim potnim listom. Med tem je dr. Adler že na svobodi, kar bo njegove nasprotnike silno razočaralo. O tej zadevi piše socialistično časopisje tako-le: Dr. Adler je tajnik organizacije, ki vzdržuje zveze tudi z deželami, v katerih je socialistično gibanje zatrto. Jasno je, da se mora pri potovanjih v take države posluževati drugega potnega lista, da lahko potuje — kakor diplomati in drugi velmožje — incognito. Kakor se diplomatom in njim podobnim ne more šteti v zlo, ako so v posesti potnih listin, ki ne glase na njihovo ime, s prav tako pravico poseduje tak potni list in se ga poslužuje tudi s. dr. Adler. Kar se pa tiče dr. Adlerja in njegovegk dela, pa moremo ugotoviti, da je napravil za svobodo avstrijskih slovanskih narodov več. kot pa tisti Slovenci, ki so se tako radi kretali na avstrijskem dvoru. — Adler je bil, ki je s svojim strelom razvezal usta avstrijskemu parlamentu m zadal habsburškemu režimu udarec, od katerega se ni več opomogel. Naiveija zaposlenost pri OUZD doslej v juliju 1937. Meseca julija je število zavarovancev pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev naraslo nad 100.000. Dne 21. avgusta jih je bilo 102.852. Takega števila zavarovancev urad še ni imel, ker jih je bilo doslej največ 102.500 leta 1929. p- ~ Predsednik Čehoslovaške republike dr. Beneš govori delavcem v železarni v Vitkovičah A. M. de Jong: 51 IZDAJA Otroška leta MereyntjeJa Geysena Kot da se ni ničesar zgodilo, ničesar od vsega tega, kar je bilo tako strašno, kot da bi bilo že vse poprej dogovorjeno, in da bi bil Mereyntje poklican v župnišče, ne zato, da bi sprejel kazen za svoj veliki greli, ampak da ga župnik mirno in prijazno vpraša: »Ali bi hotel postati moj ministrant, Mereyn- tje?« Že naslednji hip je uprl zopet svoje temne oči v župnikovo obličje. Kaj naj to pomeni? Ali naj bo to past? Ali mu namerava župnik dati samo občutiti, kaj je zaigral s svojim groznim hudodelstvom, ki ga je bil zagrešil? ... Toda gledal ga je tako prijazno! 'Smejal se je, da so se mu videli redko posejani zobje v ustih... Izgledal je prijazen, kot se je zdelo Me-reyntju in nikakor ne hud ... Kolena so se mu tresla, in skoro, da si ni upal odgovoriti, poln bojazni je domneval, da se igra župnik z njim kot mačka z miško. »No, dečko, mar te me veseli?« »O, da, gospod župnik, zelo rad,« je pritrdil Mereyntje, ki mu je šlo na jok. Solzu so mu stopile v oči, srce mu je stiskala bojazen, kajti sedaj mora priti pričakovani preobrat, izliv uničujoče jeze. Toda zgodilo se ni ničesar takega. Zadovoljen je nadaljeval župnik: »Dobro ... velja torej, ti prideš ... Glej, Me-reytje, Jan Kiel bo o svetem Andreju vstopil pri kovaču v uk, pa si moram namesto njega dobiti novega ministranta. Toda moral se boš potruditi, da bos do svetega Andreja znal latinski. Mereyntje je bil presenečen^ Svojim ušesom ni mogel verjeti. Kaj? Niti najmanjšega očitka? Nobene kazni? Niti da bi kaj namignil o zločinu? .. Ali. ali mu je nazadnje Vrč kaj natvezil? Mogoče ni niti govoril z župnikom o tatvini nešpelj? ... In potem. Pozneje enkrat, če se bo izvedelo, in izvedelo se bo, ker koncem konca enkrat mora vendarle priti vse na dan! Mereyntje se ni mogel več premagovati. Nenadoma ga je posilil krčevit jok. Med zategnjenim ihtenjem, ki ga je zdaj pa zdaj prekinil globok vzdihljaj, ga je obil potok solz. Njegovi od zatajevanja razbi-čani živci so ga zapustili. S svojimi malimi rokami si ja zakril oči, da je izgledal kot plastična slika, pri gledalcu bi vzbujal usmiljenje. Župnik ga je potegnil k sebi na kolena, nežno je gladil njegovo povešeno glavico, ki se je tresla od krčevitega joka. »Dečko, kaj pa ti je? Ali je treba radi tega tako jokati? ... Saj je vse dobro... Kaj pa je prav za prav?« Obupno se naprezajoč je spravil Mereyntje s težavo iz sebe: »Tako se žalostim radi tega, gospod župnik!« »Žalostiš? ... Zato, ker boš postal ministrant?« »Ne, gospod župnik, ne radi tega ... ampak radi nešpelj...« Nenadoma je povzel stari župnik kot da bi se bil nečesa domislil: ' »Ah, da, že res ... nešplje .. morava pač se tudi o tem govoriti!... Ali jih je veliko^« »Polna košarica,« je odgovoril Mereyntje potrt, vendar pa že nekoliko pomirjen vsled prijaznega zvoka župnikovega glasu. , . _ , »No, to je pa dobro!« je vzkliknil župnik veselo. »Nešplje jem zelo rad, Mereyntje, kako ljubko od tebe in Arjaana, da sta mi jih otrgala. Ko prideš domov, teči Arjaanu, da naj mi jih pozneje, ko se stemni, prinese v župnišče. Sedaj pa pojdi k cerkovniku in ga vprašaj, ali te ne bi hoteli skoro pričeti učiti latinski... se pravi, če tvoji stariši nimajo nič proti temu.«' 11 1 1 In še predno se je Mereyntje prav zavedel, kaj se je z njim zgodilo, je bil že zopet zunaj na cesti, v rokah veliko hruško, v sebi pa občutek, da bi kar Splaval po zraku. Nikoli si ne bi bil mogel predstavljati, da se bo ta stvar tako iztekla. Kako dobri in Iju- (Dalje prihodniič.j 7s ftašiU IcccUev Še vedno boj za omejitev nočnega dela v pekovski obrti Kdaj bo konec izigravanju naredb? Zadnji čas so prinesli različni listi daljše članke; inspirirane od,gg. pekovskih mojstrov, v katerih predočujejo javnosti in oblastim, kako se morajo boriti za svojo eksistenco proti pekovskim pomočnikom, ki so postavili — po mnenju pekovskih mojstrov — zahteve, ki ne ogrožajo samo njih, temveč vse prebivalstvo in še celo — državo! S: temi članki so hoteli pekovski mojstri doseči, da bi vzbudili v javnosti usmiljenje in črpozorili državno' oblast, da prepreči, da bi vsled »kaprice« 'pekovskih pomočnikov splesnilo zrnje po skladiščih, dočim bi prebivalstvo Jugoslavije umiralo gladu, — Da 'ti svojo skrb 'pokazali kot opravičeno,' se sklicujejo celo na srednji vek. Ne popolnoma neupravičeno, ker kar se tiče pekov v splošnem, zgodovina -p-oroča o mnogih pekih kot, ugled*nih ljudeh in je celo Dunaj bil enkrat rešen pred zavzetjem po Ttirkih od enega peka (seveda ne mojstra-Tri So v tistih qaisih 'prav talko po noči spali, kot 'današnji ipekovski mojstri), ampak vajenca. To bi naj morda bil spet en razlog več, da zakonodajalec ne prepove nočnega dela, ker mogoče bi v današnjih kritičnih časih pekovski pomočniki tudi še kaj drugega delali kot pa i'dvigali »mastne« plače! Sedaj pa k stvari! Nočno delo v pekarnah je na podlagi ženevskih konvencij mar- - V. . h•, v vseh kulturnih in naprednih državah že dolga leta odpravljeno, ne darbi Jbil radi tega kdorkoli ali kakorkoli oškodovan. Odpravo ničnega dela so zahtevali na proti njej, da hi se jim k temu lahko čestitalo, če bi it o služilo uresničevanim kakšne socialne in napredne zamisli. Pa ko bi navedli vsaj resnične razloge, radi katerih se toliko zoperstavljajo tej na-redbi in omejitvi nočnega 'dela in to najbolj ljudje, ki so kot pomočniki zahtevali odpravo nočnega dela, danes pa v trmoglavosti prednjačijo svojim kolegom ter izjavljajo, da so še-le kot mojstri prišli do uvidevnosti! Žalostno! Saj vendar nismo Tirolci! Mi opozarjamo rpekovske mojstre na članek, ki je izšel dne 15. avgusta t. 1. v strokovnem glasilu avstrijskih pekovskih mojstrov, kjer stoji med drugim: »Že 18 let je prepoved nočnega dela v pekarnah v Avstriji v veljavi in 18 let se že vrstijo pritožbe zoper doibičkaželjne kršilce te prepovedi; nam 'pa ni umljivo, zakaj se naj zaradi letoviščarjev, začne prej delati! Zakonita prepoved nočnega dela v pekarnah je in ostane socialna pridobitev. Dolgoletne skušnje so jasno pokazale, da dobijo konzumenti kruh in pecivo v zadostni količini in pravočasno.« Nazadnje se ta članek peča j umazano konkurenco, katera je tudi pri nas dosegla in že prekoračila meje možnosti. Tudi tukaj se po- trjuje stari pregovor, ki pravi, da pride ljudem tek z jedjo, kar velja v polni meri za mojstre, ki so bili do nedavna še pomočniki. Da je konzum padel za eno tretjino in da »Nabavljalna zadruga drž. nameščencev« krije četrtino skupnega konzuma, so pa ravno tako prazne fraze kot ta, da morajo mdjstri pri kalkulaciji krušnih cen še nekaj doplačati! Kot, da bi si v tej krizi lahko danes eden, jutri drrugi z navedenimi izgubami stavili hiše. Gg. mojstri kupujejo avtomobile, klavirje itd. (To omenjamo samo radi tega, ker nam zunaj očitajo »knežje« plače!) V vsaki državi so konzumenti kruha in peciva od strani oblasti zaščiteni pred' navijanjem cen ter se zajhtevajo kalkulacije, v katerih je določena tudi pomočniška plača (ki pa mora biti pomočniku izplačana!) in mora predstavljati najvišjo ipostavko režij. V nekaterih državah je celo popust za preprodajalce oblastveno določen! Zadnjo kolektivno pogodbo smo mi zahtevali radi plač; nekateri socialno čuteči mojstri so namreč plačali svojim delavcem Din 300 do 400 (bilo jih je malo), tisti pa, ki vodijo umazano konkurenco, so .plačali pa. po Din 75 do 150 s »popolno« oskrbo. V Ptuju zasluži najboljši delavec na teden Din 150 (reci in beri: stopetdeset) brez vsega! (Ptujski mojstri so tudi obljubili svojim pomočnikom višjo plačo, ako sami podpišejo vlogo na g. bana, v kateri naj prosijo, da da g. ban pekovskim mojstrom glede dela proste roke. Ubogi naivneži, kako se jim uteipa njih lahkovernost!) S kolektivno pogodbo so se torej tedaj plače sami regulirale ter so se povprečno dosegle nižje plače od prejšnjih. Seveda pekovskim mojstrom ni ibilo dosti za kolektivno pogodbo, ker pa so slutili, 'da bo v kratkem izšla naredba glede nočnega dela, so sprejeli kolektivno fpogodbo, da bi imeli v slučaju potrebe pri rokah sredstvo, s katerim bi pomočnike silili h kršitvi banske naredbe! Zato danes tak jok in stok in škripanje z zobmi! Mi bomo tudi v bodoče stremeli, da nam bo to izplačano, kar mora konzument za delavca 'plačati. Ker če imajo gg. mojstri dovolj denarja za umazano konkurenco, od katere nima koristi niti konzument, niti država, imajo delavci tudi pravico, da dobe svoje delo primerno plačano! Cenjeno javnost vljudno prosimo, da nas podpira v boju zoper nepotrebno in škodljivo nočno delo, pomisli naj, kaj bi se zgodilo podjetniku, ki bi ignoriral vse naredbe, tako kot delajo to danes 'pekovski mojstri! Ožigosan bi bil kot »anarhist« — kar bi bilo še najmilejše! Organizacija pekovskih pomočnikov. Stavka mizarjev v St. Vidu se nadaljuje Mizarski pomočniki solidarni. — Uvidevni mojstri pripravljeni podpirati kolektivno pogodbo. — Nekateri si pa hočejo pomagati z uvažanjem živih ljudi v lesenih zabojih. Št. Vid nad Ljubljano, dne 6. sept. 1937. Radi trme nekaterih delodajalcev se še vedno nadaljuje stavka šentvidskih mizarjev. Podjetja kakor: družba »Bor«, Fr. Zaletel, Slovša, Črne, Erman-Arhar, brez nadaljnjega priznavajo, da so zahteve mizarskih pomočnikov upravičene, utemeljene in prej skromne kakor pretirane. Nekateri pa ne privoščijo pomočnikom niti teh minimalnih ipogojefv in iščejo stavkokaze, med njimi nekdo, ki se je prej izdajal za hudega »levičarja«. Gospa soproga nekega mojstra je ipa pripeljala v delavnico velik lese zaboj, iz katerega se je izkotalilo — živo človeško stakvokazno bitje! Prišli -simo torej tako daleč, da se živi ljudje prevažajo v zabojih kot meso, ki ni podvrženo užitninskim taksam. Kaj vse doživimo ljudje v tem čudežnem stoletju tehnike. Čudno vlogo ligrajo neki gospodje z zavlačevanjem ^pogajanj. Dočim so pomočniki i pričakovali pogajanja že na 3. septembra, so dobili odgovor, da še niso godna tla. Ti ljudje, ki sicer oznanjajo, da ne sme biti boja med stanovi in da mora vse družiti krščanska ljubezen, so zdaj proti sporazumu. Od župana smo pričakovali na podlagi njegovih volilnih govorov in njegove funkcije, da bo delal iza čim prejšnji sporazum med občani: a namesto tega je začel širiti govorico, kakor da vodimo pomočniki politično stavko. Gospod župan, politično sodbo v vašem 'poslovanju ibodo že izrekli vo-lilci, ko bodo spet volitve, mizarji se pa .od vas ne bodo dali speljati, ker mizarji zahtevamo zdaj samo izvajanje zakonov, ki jih je izdala sedanja vlada. Težko boste opravičili svoje nastopanje iproti tistim, ki se bore za zakon, ipravico, zase in za svoje družine in otroke. Gospodje, ne računajte z Judeži v naših vrstah! Z enim ali dvema si ne boste pomagali, kakor si ni pomagala rimska gospoda z enim Judežem med dvanajstimi apostoli! Mi ostanemo solidarni in mirni in bomo vztrajali v boju do zmage. Z nami so solidarni tudi vsi mizarski pomočniki iz vse Slovenije. Ker so nekateri delodajalci odrekli priznanje naše delavske in človeške pravice, boimd to pravico v boju izterjali. Ta boj je že danes pokazal eno dobro stran za nas: utrdil je v nas pravo delavsko samozavest in odprl oči tudi tistim, ki prej niso videli resnice. Ljubljana Militarizacija mestnih dohodarstvenih uslužbencev. Na mestnem dohodarstvenem uradu . so nedavno zapečatili neko pisarno, da vestno preiščejo vse 'poslovanje. O preiskavi se bo gotovo sporočilo javnosti. Mi hočemo danes opozoriti Ljubljančane na okrožnico, ki so jo skuhali na nekem oddelku dohodarstvenega urada za uslužben-ce, ki nima nobene zveze z zapečatenjem pisarn. Ta okrožnica vsebuje toliko značilnih stvari, da moremo danes podati le najimenitnejše odstavke načelnega pomena. O-krožnica odreja: »Da bo nastop vseh dohodarstvenih nameščencev enoten, organiziran in strumen in da bo discipliniranost osebja tudi na zunaj vidna, je odrejeno: Službeno pozdravljanje v službeni obleki se vrši na ivojaški način, to je strumno salutiranje brez ustnega pozdrava . .. Vsako pozdravljanje na mestu se izvrši v sto- ji: pozor! Nadalje določa osnutek, da »pozdrav s salutiranjem lahko odpade samo tedaj, kadar je uslužbenec na kolesu, če vodi motocikel ali kako drugo vozilo (n. pr. mlekarski voziček). V tem slučaju pozdravlja s pogledom« — govoriti tudi takrat ne sme! Pa še eno izjemo dovoljuje v salutiranju: »če je (uslužbenec) brez pokrivala, po-zdratvlja službeno tako, da vstane in se v stoji »pozor« obrne proti nadrejenemu.« Zelo strogo je iprihajanje v službo. Po 6' fulij pred Madridom Slovenski sodrugi za svobodno Španijo Uredništvo »Delavske Politike«! ; r.r .Sporočam, Vam. da »Delavsko Politiko« spre,emam točno in v redu. Sem jako z.adovoljen, ker v nj{ Čitam člahke in poročila i*- meni poznanih krajev, osobtto iz Jesenic ,in od sodrui-flov/'ki jih poznam. Sem .p^v srečen, da se OTOTem boriti tu Za demokracijo in svobodo, dočim se mnogi ne smejo niti za kruh. Vsem čitateljem »Delavske • ■Politiki*« pošiljaflio »pozdrave Slo-venci, ctlaflti pa Jeseničani z osrednje fronte {pred Madridom). # # # Mač je še. Dolge kolone borcev se pomikajo r po lepi asfaltirani cesti. Kot črne pošasti nas prehitevajo orjaški tanki in oklopni avtomobili. Njihovo rjovenje in ropot jeklenih verig se čuje^ kakor grožnja italijanskemu in nemškemu fašizmu, ki sta zasadila svoje krvave kremplje v sr-v srce španskemu narodu. Svita se, ko pridemo na vrh Guvara- varahame. Kratka povelja in dolga kolona se brez šuma razdeli v tri kolone: prva proti severu, druga na jug, tretja se prične spuščati po precej strmem bregu v dolino. Naš cilj je: Villanueva de Canada, ki pa je ne vidimo. Naša letala in artilerija sta izvršili dobro svoje razdiralno delo. Prispevši v dolino se razvijemo v fronto. Od vasi, kjer so strelski jarki fašistov, nas loči še okrog 700 metrov dolga ravnina. Razdaljo je treba skrčiti; kljub ravnini in hudemu ognju strojnic se približamo fašistom na 50 m razdalje. Takoj se pričnemo vkopavati. To se pravi: skoplješ malo zemlje, da skriješ glavo. Tako zavarovani preležimo ves dan in opazujemo naše tanke, ki z neverjetno brzino in gibčnostjo drve okrog nas ter rušijo sovražnikove okope.^ Popoldne se pojavijo nad nami fašistična letala. 15 Junkerjev plava v zraku in išče policije našega topništva in tanke. Seveda jih naša protiletalska artilerija takoj počasti s »častno« salvo. Salva je zadela. Enemu letalu odbije rep, drugo se vžge. Ostali so naglo odkurili. Solnce zahaja. Vse je pripravjleno, vas je obkoljena, čakamo samo še povelja. Ob 11. uri ponoči vkorakamo v vas, razen malih prask, brez boja. Naslednje jutro si ogledamo vas, ki je bila vsa porušena. Le malo fašistov je ušlo. Imajo velike izgube na ljudeh in vojnemu materijalu. Mjiogi ujetniki nas pozdravljajo z dvignjeno pestjo. Par kilometrov dalje so tovariši prve kolone naskočili veliko vas Quijorna, ki so jo tudi kmalu zavze- H. , Korakamo dalje, novim borbam in zmagam naproti. Hitler in Mussolini naj le .pošiljata svioje najboljše čete nad nas, mi jih bomo že pospravili, kolikor se ne bodo pobili sami med seboj. V Francovi vojski se vrstijo upori. A nemški in italijanski proletarijat bosta imela lažje delo pri svojem osvobodilnem boju! Malenšek Franc, okrožnici mora n. pr. nameščenec Gregor Jerezar tako-le priti v urad: V stoji »pozor« spregovori vdano in ponižno: »Uslužbenec Gregor Jerezar, gospod starešina Tone Longin, javim nastop službe.« — Pri tem pa mora paziti, da obstane natančno »dva koraka pred predpostavljenim.« Tudi med službo ipo pisarnah morajo kar naprej med seboj salutirati ali vstajati v »pozor« — ne samo pred predpostavljenimi, temveč tudi pred »enako postavljenimi«. To bo prostih vaj! Izrečno je po-vdarjeno: »Osebno poznanje, prijateljstvo itd. ne izključuje uradnega 'pozdravljanja, javljanja in nagovarjanja.« Vsa ta in druga določila, pravi izrecno okrožnica, da »niso odrejena morda radi osebne časti, ampak radi zunanjega videza podrejenosti, reda in discipline, t . >. i. Radovedni smo, kaj porečejo k tej o-krožnici mestni občinski svetniki, ki baje o njej še nič ne ivedo! Tečaj nemščine v Delavski zbornici. Večerni za odrasle, dnevni za mladino. IV. stopnišče, ipritličje, levo. (Iz Čopove ulice, pred kavarno.) Maribor Zveza delavskih pevskih, umetniških in glasbenih društev Jugoslavije, Zagreb, podzveza v Mariboru priredi v soboto, dne 2. oktobra t, 1. v dvorani pivovarne »Union« v Mariboru VELIK KONCERT pri katerem sodelujejo sledeča društva: Glasbeno društvo žel. delavcev in uslužb. (dir. g. Maks Schonherr), Glasbeno društvo tekstilnih delavcev in nameščencev (dir. g. J. Bračko), Tamburaški odsek pevskega društva pekovskih pomočnikov (dir, s. S. Vihar), Delavsko ipevsko društvo »Frohsinn« (pev. g. R. Globučnik), Žel. delavsko pevsko društvo »Krilato kolo« (pev. g. A. German), Pevsko društvo »Grafika« (pev. prof. g. U. Vrabec), Delavsko pevsko društvo »Enakost« (pev. g. M. Plevanč), Pevsko društvo pekovskih pomočnikov (ipev. g. A. Horvat). Skuipni zbor delavskih pevskih društev (pev. prof. g. U. Vrabec). — Solo-točke izvaja g. Alojz Gabrijan; na klavirju spremlja g. prof. Ema Vrabec. — Na sporedu so urnet- l niške in narodne pesmi. — Vstopnina: 10, 8, 5 in 3 Din. — Začetek ob 20. uri. — Za udeležbo prosi odbor. Posledice regulacije ceste. Kakšna škoda je, da stari Maribor ni imel nobenega pravega regulacijskega načrta, se vidi sedaj pri regulaciji Tattenbachove ulice. Nekatere hiše so naravnost »zlezle« iz zemlje, druge so se zopet »pogreznile«, tako n. pr. »Narodni dom«, okoli katerega so napravili nov hodnik, ki leži precej višji od prvotnega. Monumentalna stavba je s tem mnogo izgubila na svoji zunanjosti. Pri drugih hišah zopet iso se nad normalno mero povečala vežna vrata, kar bo tudi kazilo zunanjost hiš. Posrečeno pa je izipadla regulacija pri vrtu gostilne Senica, ki je sedaj ulici v o-kras. Nedeljski počitek v trgovini in obrti. Preteklo nedeljo dopoldne so bile trgovine odprte. Kot razlog je bilo navedeno, da je v pondeljek državni, v sredo, dne 8. septembra pa cerkveni praznik in da ibodo ta dva dneva vse trgovine zaprte. To seveda ni zadostno opravičilo za kršenje nedeljskega počitka. Gre namreč za princip, ker se je sicer bati, da se bo vedno našel kakšen izgovor, s katerim bo hotel ta ali oni opravičiti potrebo nedeljskega dela. Nameščenci riaj bodo v tako važnih vprašanjih previdni, ipredlno na kaj takega pristanejo. Volitve skupščinarjev v upravo železniškega bolniškega ionda so razpisane za 3. oktobra t. 1. Voliti bo treba 50 kandidatov in 25 namestnikov. Jadralno letalstvo. Obljo službo. Ko se s tem potrdilom zglasim pri bratovski skladnici v Velenju, so mi rekli, da se moram s potrdilom, ki so mi ga izstavili, zglasiti pri mestnem občinskem uradu v Šoštanju, kjer mi bodo dali objavo za polovično vožnjo, dirugo jutro pa, da pride zastopnik bratovske sklanice, da bo plačal vožnjo zjutraj pri v laiku. Občinski tajnik se je pa branil izdati objavo do kraja dela, češ, da sme dati objavo samo do Celja. Mislil sem, da je že tako prav in pričakoval s to objavo zastopnika bratovske skladnice, ki mi je pa zoicet rekel, dia mi ne sme dati denarja na roko, amtiak plačati vozno karto do kraja dela. Dogovorila sva se, da gre ob 8. uri on z menoj v pisarno in so bili gospod tajnik na intervencijo zastopnika bratovske skladnice res tako ljubeznivi, da so izstavili objavo do Tu*zle. Prosim Vas, da to objavite v Vašem listu, da bodo delavski zastopniki v mestni občini Šoštanj zvedeli o tej zadevi. Sodbo pa naj si napravi vsak sam. Držačnik Alojz. —* (Opomba u-redništva: Dopisnik se je vrnil iz kraja, kjer je v občini delavska večina in je gotovo mislil, da je tudi v šoštanjski občini, ki je industrijska, delavska večina v odboru.) Pevski festival, ki ga je organiziralo delavsko pevsko društvo »Cankar« za preteklo nedeljo, dne 5. septembra, je bil pre- Velik obisk šentlovrenškega delavstva na predavanju, dne 5. septembra 1937 Za preteklo nedeljo, dne 5. t. m. sklicano predavanje o socialni zaščiti delavstva je privabilo obilno število poslušalcev in poslušalk v dvorano »Pri Jelenu«, da je bila natlačeno polna. Ta obisk najbolje priča, kako zelo si želi šentlovrenško delavstvo takih predavanj in kako globoko se je v njem že vkoreninila zavest, da le poznavanje zakonov more ščititi organiziranega delavca pred najhujšo krivico. V Št. Lovrencu je poznavanje socialne zakonodaje zlasti potrebno lesnemu delavstvu, ki je strahovito izkoriščano. Predavali so ss.: dr. Reisman o najvažnejših določbah delavske zaščitne zakonodaje in je svoja izvajanja podkrepil s številnimi primeri iz vsakdanjega življenja; Eržen je obravnaval vprašanje starostnega zavarovanja, ki še zdaleka ni zadovoljivo rešeno; Jelen pa vprašanje organizacije in tiska, t. j. »Delavske Politike«, ki jo mora naročiti, čitati in širiti vsak zaveden delavec. Sodrugi in sodružice so pazno sledili izvajanju govornikov in so z živahnim pritrjevanjem potrdili, da so obravnavano snov dobro razumeli. Za izboljšanje nadivse slabega stanja, v kakršnem se nahaja veliko delavcev, je treba seveda neprestanega boja, čigar u-speh pa zavisi od solidarnosti, skupnosti delavstva, čije podlago pa tvori zavednost, ki si jo človek pridobi s čitanjem »Delavske Politike«. V tem zimislu je izzvenelo predavanje, ki je uspešno zaključilo s tem, da se je priglasilo poleg številnih starih še 28 novih naročnikov. Razen tega je s. Pernausel nabral še za tiskovni sklad, o čemer poročamo na drugem mestu, Le po tej poti naprej, pa nam ne bo mogel nihče do živega in če se še tako zaganja v »Delavsko Politiko«, pa magari s prižnice. Dotičnemu gospodu najlepša hvala za reklamo. Šentlovrenško delavstvo ve kam spada, da bi vedelo to tudi ostalo! povedan. Gosti in pevska društva, ki so od blizu in daleč prihitela v Šoštanj, so bila ob prihodu na postajo neprijetno presenečena. Prireditelji trpe škodo. Društvom priporočamo, naj se pri vseh večjih prireditvah, obenem z vložitvijo .prijave, informirajo pri pristojni oblasti ali bo prireditev dovoljena ali ne, da ne bodo imela po nepotrebnem dela ir. izdatkov ter da zunanjim gostom prihranijo neprilike. V izrednih razmerah moramo vedno računati z izrednimi ukrepi. Ptuj O gradbeni delavnosti v našem mestu ne moremo mnogo povedati. Letos so sicer res dograjene tri nove stavbe, zdaj pa preurejajo hišo g. Z. v Krekovi ulici. Tudi mestna »stara vojašnica« bo končno deležna adaptacije. Tiskovni sklad Prevalje: S. Koren Pavel in s. Brunker Alojz Din 70.—. Francija: S. Škruba Anton Din 10.—. Maribor: Huber Ivan Din 50.—. Sv. Lovrenc na Pohorju: S. Pernausel je zbral na predavanju dne 5. septembra Din 51.50. Iskrena hvala! Posnemajte! Literatura Prva Itevilka »Roditeljskega lista«. Mariborska »Pedagoška centrala« je začela izdajati posebno vzgojeslov-no glasilo za starše, da bi bila na ta način v čim tesnejšem stiku z domom, iki je najvplivnejša, vzgojna zajednica tudi v teh raztrganih časih. Prva številka »Roditeljskega lista« je prav razveseljiva ipo vsebini, oibliki in o-premi. Posebno se odlikuje v tej številki dr. Fr. Žgečev toplo pisani sestavek »Poglavje o vrzgojni kazni«. Na 6. strani pravi ■pisec: »Kako globoko je zasidran v človeku socialni čut, dla ne pusti niti majhnega o-troka pri miru. Ruje in ruje, kadar se pregrešimo proti njemu ter ne da prej miru, dokler ne ustvarimo spet ravnotežja, iki smo ga porušili z grdim dejanjem.« Pisec se zavzema za vzgojno (ne maščevalno!) obliko kazni. V obliki razgovora razpravlja dr. Fr. Črnek o »Šolski umrljivosti«, to je v vzrokih in posledicah repetentstva na srednjih šolah. »■Ne oziraje se na izdatke staršev, je izračunano, da velja državo en srednješolec letno 1.377 Din.« Padli srednješolci stanejo državo nad 2 milijona din v Sloveniji. »Vprašanje repetentstva globoko zasekava v družabno živlienje z gospodarskega stališča.« V isti številki piše še Albert Žerjav v domačem učenju mladine, St. Gogala o vzgojnih težavah v družini itd. Že seiptemberska številka obeta, da bo novi list nrav dober svetovalec starišem za najrazličnejša vzgojna vprašanja, zato ga Dri-poročamo staršem-, Ha se nanj naroče. List se lahiko naroči z dopisnico pri mariborski »Pedagoški centrali« ali na neirosredno pri poverienikiih na ljudskih, meščanskih ali sredni’h šolah ter stan« i^osprnertia številka 2.50 Din ali letno 24 Din. Takega poljudnega vzgojeslovnega lista za starše doslej še pri nas ni bilo. Upravni odbor radničke kuhinje rudnika Bakoviči kot Kiseljaka, Bosna, sprejme s 15. septembrom starejšo, dobro kuharico. Ponudibe na naslov: Uprava odbora radničke kuhinje rudnika Bakoviči, Bosna. Nova gostilna „Gri(“ Oset, Rošpoh Izlet prenočišče, letovišče, prvovrstna postrežba - Telefon '•'8-07 Četrti redni kongres URSS Zedinjene delavske strokovne zveze Jugoslavije. Izvršni odbor Urša sklicuje redni kongres zveze dne 5. do 7. decembra t. 1. v delavski dom v Brodu na Savi. Dnevni red: položaj delavskega strokovnega gibanja; ekonomski in socialni položaj delavcev; naredba o minimalnih mezdah; socialnopolitične u-stanove in delavsko gibanje; volitev uprave in predlogi. Delegacije na kongres se vrše v zmislu določb pravil zveze ter dobe podružnice vsa navodila v strokovnem tisku in od svojih strokovnih central in oblastnih podzvez. Konferenco za sredozemsko pomorsko policijo sklicujejo dne 12. in 13. t. m. v Ženevi. Sodelovale bodo Anglija, Francija, Italija, Jugoslavija, Turčija, Egipet, Grčija in Albanija, morfla tudi Rusija, da- si fašistične države ugovarjajo. Španija pa, pravijo, da ne bo povabljena, četudi se jo to vprašanje v prvi vrsti tiče. Poljski ffaSizem preganja kmetiSko stranko Po kmetiški stavki je vlada pričela zapirati voditelje kmetiške stranke, zlasti inteligente. Med drugimi je vlada zaprla vseučiliščnega nrofesorja Kota in mnogo drugih v Mali Poljski. K preganjanju je izdal proglas prvi predsednik poljske vlade Paderevski, ki živi v pregnanstvu, ki pravi, da more narod pomiriti le vlada, ki uživa zaupanje naroda. Pomilostiti mora brestlitovske žrtve, razpustiti koncentracijska taborišča, ustaviti preganjanja ter obnoviti svobodo in demokratičen parlamentarizem. —///— .ti • Obranava o predloženih zahtevah rudarjev v državnih rudnikih dne 9. t. m. v Sarajevu. Dne 9. t. m. prične v Sarajevu pri direkciji državnih rudnikov obravnava o predloženih zahtevah rudarjev v državnih rudnikih. Delegati II. .rudarske skupine in rudarske organizacije so že odpotovali v Sarajevo. Rudarji v državnih rudnikih pričakujejo, da bodo merodajni imeli vsaj nekaj razumevanja in da bodo sprejeli skromne zahteve, ki so jim jih predložili. Hitler se — »poboljša1 . Cerkev za spravo z nemškim fašizmom. Te dni je imel nemški nuncij Orse-nigo daljši razgovor v nemškem zunanjem ministrstvu. Poučeni krogi trdijo, da bi Hitler rad pomiril fašiste z Vatikanom, kar je politično jako razumljivo, ker je Vatikan po svojih dogmah pristaš kapitalistične diktature, kakršno zagovarja tudi sedanji nemški režim. Razno Nemci v inozemstvu v vohunski službi Nemčije. Angleško časopisje se obširno bavi s potekom 5. kongresa Nemcev v tujini, ki se je vršil te dni v Stuttgartu. Ves potek kongresa dokazuje, tako trdijo dobro informirani Angleži, da gre za široko razpredeno organizacijo vohunske službe. — Čemu naj bi sicer služile politične organizacije nemške narodno socialistične stranke v tujini? Kratkovidne so države, ki vohunjenje trpe. Županske volitve v New-Yorku bodo jeseni. Sedaj je župan največjega mesta La Guardia, ki je nedavno nastopil proti dogodkom v Španiji. Pri volitvah pride v požtev La G-uar-dia in Robert Wagner. Oba sta med delavstvom jako popularna, ker sta demokrata, socialno čuteča človeka in za socialno zaščito ter odločna nasprotnika korupcije in političnega, terorja. Wagner je pa baje že izjavil, da tedaj ne bo kandidiral, če kandidira La Guardia, ker ne mara kandidirati proti sedanjemu županu. Delavski pravni svetouolec Izterjanje advokata (Trbovlje) Vprašanje: Pri advokatu leži nek prisojeni im znesek, ki ga mora toženec plačati do jeseni. Dasi sem advokata že več-krat pismeno porval, da mi znesek nakaže, mi. SP .°, ne odgovori na moje dopise. Kako nai pridem do denarja? Odgovor: Iz Vaše informacije ne izhaja, f? ^r® m®rda v tem slučaju za stroške, ki iin je sodišče prisodilo in ki gredo advokatu, v kolikor niste že poprej krili njegovih stroškov v celoti. Ker je bil tožencu dan rok izplačila do jeseni, je Vaše terja-nie advokata tudi še preuranjeno vsaj za en mesec, če bi Vam tudi kasneje ne hotel izplačati zneska in ste mu stroške že krili, se obrnite na Advokatsko zbornico njegovega področja. MALI OGLASI Nafti Sttatelfl knpn-iefo nafceneffte pri nailh ln»erentlhl FiODCKormannoi iiiLKul Rosj Maribor, Gosposka ulica 3 — moda, galaa- terija, drobnarija In igrače vieh mi. Naj-Tcčia izbira in nafbolili nakup. FRANC REICHER, MARIBOR Tri alka c. 18, $e priporoča cenj. obiiaatm za izdelavo oblek za gospod« la dam« pg najnižjih dnevnih cenah. Hitra In aotldui izdelava. Bogata izbira modnega blaga. Priporoča te ŠPECERIJSKA TRGOVINA Delavski dom r.z.zo.z. Maribor. Frankopanov* ulica 1. Stroje, kovine, vsakovrstno Železo, uporabljivo in neuporabIjIvo plačam po najvlijlh dnevnih cenah Justin GustlnllC - Maribor nakup in prodaja vsakovrstnih železnih predmetov ZubteoDlte vedno in povsod M in pecivo iz Delavske pekarne v HoUborn.» Telefon 2324 1 dobre KARO ievlje prihranite si prehlad, bolezen In draga popravila Za konzorcij izdaja in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiskaj Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Viktor Eržen v Mariboru.