GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM
ELkN naša
smučina
s
LETNIK 16	 ŠTEVILKA	12	 15.	DECEMBER	1977
rečno
“	"	seja	za	dan	repuniihe
Zadnji dan pred prazniki, 26.11. 1977 je bila ob koncu dopoldanskega dela v znak praznovanja Dneva Republike slavnostna seja delegatov vseh delavskih svetov. Povabljeni so bili tudi predstavniki druž-beno-političnih organizacij in vodstva podjetja.
O pomenu 29. novembra je spregovoril predsednik OOZMS Elan, tov. Urh Marko:
riščanje človeka po človeku, zmogel toliko revolucionarnega duha, da je ustvaril družbo v kateri danes živimo. Zato je tu-
di samo po sebi umevno, da smo v lanskem letu prav na ta dan sprejeli zakon o združenem delu s katerim smo uza-
konili v ustavi sprejeta načela o nadaljnji graditvi samoupravnih odnosov, temelječih (Nadaljevanje na 2. strani)
Sodelavke in sodelavci!
Dovolite mi, da najprej vse skupaj lepo pozdravim z željo, da naj bo današnja slavnostna seja skromen prispevek praznovanju bližajočega se rojstnega dneva naše nove Jugoslavije, praznovanju 29. novembra, ko je napredni del jugoslovanskih narodov, pod vodstvom tovariša Tita, obrnil nov list zgodovine jugoslovanskih in ne nazadnje tudi vseh malih zatiranih narodov, v spreminjanju družbenoekonomskih in medsebojnih človeških odnosov. Narodi Jugoslavije, ki so stoletja trpeli zaničevanje in bili izkoriščevani s strani velikona-cionalnih buržoaznih oligarhij so z 29. novembrom uresničili skrite upe delavskega in kmečkega razreda, da moto pariške komune — svoboda, bratstvo, enakost — postaja stvarnost, da se vizija, da bodo delovni ljudje sami upravljali z rezultati svojega dela, uresničuje.
Na tej poti so bile potrebne ogromne žrtve, premagati je bilo potrebno fašizem in zablodo preprostih neukih množic, ki jim je kler vcepil v glavo, da je njihova edina dolžnost to, da so dobri sužnji bogatemu gospodarju. Toda delavski razred, pod vodstvom komunistične partije, je s svojim neomajnim zaupanjem v pravico in dolžnost delavskega razreda, da ustvari brezrazredno družbo kjer bo odpravljeno izko-
Slavnostna seja...
(Nadaljevanje s 1. strani)
na svobodni menjavi dela in neposrednem odločanju o rezultatih in pogojih dela. Dejstvo je, da socializem odpira in mora odpreti perspektive neprimerljivo širših demokratičnih pravic in človekovih svoboščin, kot jih je kdajkoli vzpostavil buržoazni parlamentarni sistem. Naša družba je napravila velik korak naprej pri pravicah in svoboščinah človeka s tem, da je bistveno okrepila družbeni položaj delovnega človeka, posebno v procesu reprodukcije in pri upravljanju človeka z rezultati svojega dela, z drugimi besedama, namesto državnolastnin-skih oblik socialističnih proizvodnih odnosov — se vse bolj krepi in razvija proces samoupravne vloge delovnega človeka v združenem delu in v drugih samoupravnih skupnostih njegovih interesov kakor tudi v demokratičnem delegatskem mehanizmu naše družbe, ko v pogojih in odnosih vzajemne odvisnosti, medsebojne demokratične odgovornosti, solidarno in enakopravno z drugimi ljudmi upravlja svoje interese, kar pa je v bistvu tudi uresničena človekova svoboda.
Tudi naša delovna organizacija se je na svoji razvojni poti srečevala z različnimi, tako poslovnimi kot samoupravnimi težavami. Uveljavljanje samoupravljanja je pogojevalo tudi spreminjanje medsebojnih odnosov in širjenje delovne zavesti ter zainteresiranosti zaposlenih za čim boljše poslovne rezultate. Dejstvo, da je narava proizvodov dosledno podrejena razmeram tržišča, da smo se želeli uveljaviti ne le v jugoslovanskem prostoru, temveč tudi na zunanjih tržiščih, je narekovala tako poslovno in samoupravno organiziranost, da smo se zahtevam tržišča lahko prilagodili v najboljši možni meri. Zato nam je zakon o združenem delu pravzaprav potrdil pravilnost reorganizacije, za katero smo se odločili v letu 1976. Pravilnost usmeritve naše sedanje organiziranosti pa nam potrjujejo tudi poslovni uspehi, ki smo jih dosegli v preteklem in letošnjem letu. Rezultati devetmesečnega obdobja poslovanja v letošnjem letu nam zgovorno pričajo, da zastavljeni plan izpolnjujemo, še več, da ga presegamo. Napačno pa bi bilo, če bi nas ti rezultati uspavali, saj nam po drugi strani tudi kažejo, da nam stroški naraščajo hitreje kot smo načrtovali. Doseženi poslovni rezultati nas pravzaprav zavezujejo, da moramo nadaljevati s prizadeva-
nji za dvig produktivnosti in doslednejšem izkoriščanju delovnega časa, in ne nazadnje, skrbeti bo potrebno za čimdo-slednejšo uveljavljanje in spreminjanje medsebojnih samoupravnih odnosov, ki nam jih narekuje zakon o združenem delu. S sprejetjem samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v temeljne organizacije združenega dela in samoupravnega sporazuma o razporeditvi premoženja med temeljnimi organizacijami združenega dela, smo pravzaprav naredili prvi korak k prilagoditvi naše delovne organizacije zakonu o združenem delu. Posebne delovne skupine, ki so bile formirane, da obdelajo posamezne teme prilagajanja zakonu, to je od dohodkovnih odnosov, planiranja, področja osebnih dohodkov, delovnih razmerij do pravnoformalnih vprašanj naj bi v glavnem zaključile s svojim delom do konca leta, ko bodo šli ti predlogi v nadaljnjo obravnavo. Prav tu pa čakajo člane delavskih svetov, predstavnike družbenopolitičnih organizacij in vodstva podjetja odgovorne naloge, da se bo razprava odvijala dejansko v celotnem kolektivu, da se bo ustvarilo ugodno politično vzdušje, kajti le na ta način bomo našli odgovarjajoče sistemske rešitve in ustvarili take medsebojne odnose, ki bodo omogočali nadaljnji dvig produktivnosti in afirmacijo celotnega kolektiva.
Z ustanovitvijo novih delavskih svetov v ustanovljenih temeljnih organizacijah in skupnih službah bomo ustavno načelo po čimbolj neposrednem odločanju o rezultatih in pogojih dela še doslednejše uveljavili v našem kolektivu. Upravljanje, razporejanje dohodka, zainteresiranost za poslovanje in rezultate poslovanja bomo na ta način še bolj približali neposrednemu proizvajalcu, oziroma vsakemu članu kolektiva ter z nadaljnjim uveljavljanjem delegatskega sistema nadaljevali revolucionarno pot in na ta način doprinesli največ k praznovanju 29. novembra.
//
NA^SRDAČNizre ČESTITAMO
RrptmiKEj)^
, „ tfcj	ISKRENfcg i NAJLEPSE
ŽE&8 DA U S '/CM BuaudsM RAPU; KAO /
U RAZVOZU SAMOUPRAVNiH SOCiJIAl/S-Ti'CK/H 00 M OS A , O STVARi.TE vW BOlje I VEČE REZULTATE NA' opSTU RADOST i ZADOVOLJSTVO NAS2H BRATSKIH i RAVNO PRAVNI H NARODA i NARODNOSTI 'VASE SOC/VAliSTiČKE Ju&OSLA V/VJE.
Mi SMO S A IZUZETNlfA -ZADOVOLJSTVOM i S TRPLJENJEM RABILI ovu OR iGihjALNO f
ppisoda/^ cest/tku koju Vam. upuč ujemo u
ZNAKU ME/ZMERtVE O PŠ7 E NA RODNE RADOST/
Z BOG PROSLAVE TlTOViH / NAŠIH JUBILEJA 85. RODBNDAfVA VOLJENOG DRUGA Ti TA i 40 Godina od aoegovog dol as k a na čel o KPJ
Neka ova Čest/t kr kro nrov/vn/ja PESMA ŽIVOTA - PES MA S LOBODE / MiRfi
najtopl/je pozdravi sve Vaše ravne ljuve.
-Doa&evic S veta
PROFESOR.
■70 coo Le s kovač ul. 29. n o\ 'cm k a n #/>. P> C
Zahvala Argentincev !
FEDERACION ARGENTINA DE SKI Y ANDINISIMO
San Carlos de Barlloche, 17.11.1977 Spoštovani!
V imenu tukajšnjega smučarskega moštva nam Je drago zahvaliti
se Vam za smučke, ki jih Je prinesel trener Jugoslovanskega teama g. Tono Vogrinec za naše državne zastopnika v nordijskih disciplinah In nekatere kandidate za alpski team.
Uverjeni smo, da bodo te smučke tekmovalcem dobro služile in pri-
čakujemo, da bodo še povečale sloves, ki ga uživa Vaša marka na naših smučiščih.
Najlepše pozdrave
Presidente Vlcente Ojeda Secretario Blon Gonzales
1500 glasil OZD v 3,5 milijona izvodih
OB DNEVU
Viri ISKRENO
4/vu spi
%
'J
RADNA ORGANIZACIJA NOVOSADSKI SAJAM *
S P O M E N
ms>
©
ZA UČEŠČE NA JUBILARNOM
10. MEDUNARODNOM SAJMU LOVA, RIBOLOVA. ŠPORTA I TURIZMA
NOVI SAD. 23 OKTOBRA 1977
Cf.NtftAlMI :> Wnl (Ing Nikola Oi»q j
Po novem FIS pravilu bodo tekmovalci v drugem teku slaloma in veleslaloma startali v drugačnem vrstnem redu kot doslej. Prvih pet temovalcev iz 1. teka bo startalo v obratnem vrstnem redu, naslednji pa po vrstnem redu iz 1. teka. Ne bo več nobenega nacionalnega paketa.
Novo je to, da bodo tekmovalci dobili štartno številko po vrstnem redu na lestvici FIS točk. V prvi (in edini) grupi bo 15 prijavljenih tekmovalcev z najboljšimi FIS točkami.
Novost je tudi ta, da ne bo več tekmovanj, kjer zmagovalec dobi avtomatsko 0 FIS TOČK (to so bile doslej olimpijske igre, svetovno prvenstvo in svet. pokal). Za vsako tekmo se bo izračunal »zaostanek« in pri močno zasedenih tekmah bo ta lahko tudi negativen.
Za začetek sezone velja FIS lestvica od 1. novembra, dvakrat v sezoni, to je 3.1. in 4.2. pa bodo FIS lestvico popravili — tekmovalec pa pri tem lahko svoje točke samo izboljša.
Ob proslavi 30-letnice tovarniškega tiska v Borovu
V	Jugoslaviji izhaja približno 1500 glasil organizacij združenega dela, ki jih natisnemo v nakladi 3,5 milijonov izvodov vsako številko, od tega samo v naši republiki kar tretjino! Gre za dejansko sedmo silo, ki ne izziva samo začudenja in pa občudovanja, ampak nas vse, posebej pa sindikate, predvsem družbenopolitično zavezuje.
Glasila organizacij združenega dela niso v naši republiki samo najbolj razširjena — razstavni panoji, ki jih je organizator namenil posamezni republiki, so bili za glasila iz naše republike kar pretesni, saj so iz naše republike glasila predstavili predvsem z naslovnimi stranmi, na panojih nekaterih drugih predstavnikov pa je še zijala belina
— organizatorji obveščanja, uredniki in novinarji glasil OZD so pri nas tudi organizatorsko in politično najtesneje povezani: združeni so v 12 regionalnih aktivov, ki jim vloga in pomen dnevno naraščata! Med organizatorji obveščanja, uredniki in novinarji glasil v OZD iz naše republike je tudi ob proslavi 30-letnice tovarniškega tiska v Borovu najbolj prišla do izraza želja in potreba po čvrstejši medsebojni povezanosti ter izmenjavi izkušenj —
— predlog za organiziran obisk proslave v Borovu je prišel iz vrst tovarniških novinarjev. Proslave v Borovu se je poleg delegacije, kot so jih poslale tudi druge republike, udeležilo na svojo pobudo (in v organizaciji komisije RS ZSS za obveščanje in politično propagando ter sekcije tovarniških novinarjev pri Društvu novinarjev Slovenije) še 35 organizatorjev obveščanja, urednikov in novinarjev glasil OZD iz naše republike!
Razstava glasil OZD v Domu kulture v Borovu je bila izjemna: 1500 glasil je število, ki tudi nazorno ponazorjeno na panojih presega enostavno predstavo — gre za veliko avlo, do zadnjega kotička napolnjeno s panoji samo z naslovnicami 1500 glasil!
Iz pozdravnega nagovora Mike
Splljka
Tovarniška glasila morajo biti v prvih vrstah v boju za samoup r avl j an j e
Temeljne, delovne in sestavljene organizacije združenega dela so postale v sistemu naše socialistične samoupravne demokracije tista središča, v katerih ne sprejemamo samo sklepov, pomembnih zgolj za delavce v združenem delu, temveč se v njih izvaja politika, ki je bila Se do včeraj pri nas, v svetu pa praviloma v pristojnosti drugih ali v najboljšem primeru države in ne delavcev samih.
Takšen položaj samoupravljalcev zahteva drugačno, še bolj razvito obveščanje od tistega, ki ga imamo danes. Tovarniški tisk mora spremljati pospešeni samoupravni proces in obveščati delavce o vsem, kar je pomembno za njihovo življenje in delo ter jim tako pomagati, da bodo odgovorno sodelovali pri sprejemanju samoupravnih ali političnih odločitev.
Tovarniška glasila in tudi vsa druga sredstva obveščanja morajo, opirajoč se na najnaprednejše sub-
jektivne sile v kolektivu, biti skupaj z delavci v prvih vrstah v boju za nadaljnji razvoj samoupravljanja.
Napredna so samo tista sredstva obveščanja, ki podpirajo razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, ki nasprotujejo vsemu, kar takšen razvoj zavira, ki se bojujejo proti nezakonitemu odvzemu delavskih pravic, pa naj si je beseda o samovolji, grupaštvu, klikah, primitivizmu, tehnokratizmu ipd. Usposabljanje tovarniških glasil kot borbenih glasil delavcev po naravi razvoja naše družbe ne more biti uspešno, če bodo ta glasila, kakor tudi druga sredstva obveščanja v združenem delu, ostala obrnjena samo proti sebi — svoji temeljni organizaciji združenega dela, delovni ali sestavljeni organizaciji — in ne proti združenemu delu v celoti in širši družbi.
V prizadevanjih, da bi delavec presegel svoje temeljne organizacije, da bi ne bil samo oblikovalec samoupravnih tokov v njej in da bi se Vključil v odločanje o celotni družbeni reprodukciji povsod, kjer se sprejemajo sklepi, pomembni za delavski razred, je vloga tovarniškega tiska nenadomestljiva.
Glasila organizacij združenega dela bi morala bolj kot do zdaj spremljati porabo tistega dela dohodka, iki ga delavci v TOZD namenjajo za krajevne in interesne skupnosti, občino, pokrajino in republiko, vse do federacije. V tej smeri si tudi prizadevamo za nekatere spremembe v političnem sistemu, pri tem pa bi se tovarniški tisk moral kar se da neposredno vključiti.
Po mnenju tovariša Špiljka bi morali tovarniški časopis bolj kot do zdaj spremljati delo delegatov in delegacij, obveščati delavce o tem, kakšna stališča naj delegati zavzemajo, s kakšnimi težavami se srečujejo, za kakšna stališča glasu-jujo. Poleg tega bi morala tovarniška glasila vplivati na delegate, da se pri odločanju zavzemajo za avtentični delavski interes.
V sredstvih obveščanja v organizacijah združenega dela je treba razvijati kritični pogovor, katerega, resnici na ljubo, ni dovolj niti v drugih časnikih niti v vseh družbenih strukturah. Tovarniška glasila bi morala biti bolj odprta za same delavce, za njihovo ustvarjalno politiko in predloge, ki ne bi rušili ljudi, ampak jasno pokazali na določene negativne pojave in njihove nosilce ter predlagali boljše rešitve. Delavska glasila morajo biti še bolj prežeta z delavsko dušo, več delavcev ikot do zdaj mora pisati o svojih pogledih. Če bomo šli po tej poti, je menil ob koncu tovariš Spiljak, bodo delavci pripomogli, da bodo njihova glasila odprta za kritiko, ki bo vplivala na graditev novega in odstranjevanje ostankov starega.
Iz govora Djura Stevanoviča
Glasila OZD namenjena delavcem in ne nekakšnim »višjim strukturam«
S sprejetjem nove ustave, zakona o združenem delu in s sklepi 10. kongresa Zveze komunistov ter 7. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije so bili dani pogoji, tako politični kot zakonski, za nadaljnji (Nadaljevanje na 7. strani)
V korak z zakonom o združenem delu
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
5.	Dejavnosti temeljnih organizacij (glavne dejavnosti, stranske dejavnosti), dejavnost delovne organizacije.
Po zakonu o združenem delu ima TOZD lahko samo eno glavno dejavnost. K tej gl. dejavnosti v TOZD lahko opravljajo še stranske dejavnosti seveda pod pogoji zakona, kar pomeni, da gre na področju dejavnosti za bistveno spremembo od določb prejšnjega zakona. Seveda se s tem v zvezi postavlja vprašanje, ki je gotovo eno najtežjih vprašanj, ki jih je odprl zakon o združenem delu, namreč vprašanje, kaj sploh je ena glavna dejavnost, ki jo zakon navaja. Brez dvoma je to bolj dejansko, kakor pravo vprašanje. Potrebno je izhajati iz bistva temeljne organizacije, ki je nedvomno v tem, da temeljna organizacija opravlja enoten in zaključen delovni proces, na podlagi katerega ustvarja dohodek. Ker gre za zadevo, ki lahko odpre celo vrsto vprašanj je verjetno tudi iz navedenih razlogov zakon pustil možnost, da delavci v dvomu, če ni jasno kaj je ena glavna dejavnost oz. katere stranske dejavnosti lahko opravlja poleg glavne dejavnosti, pridobijo mnenje pristojnega občinskega upravnega organa za gospodarstvo ali pa gospodarske zbornice. Seveda ta navedba v zakonu trenutno ne rešuje še prav ničesar. V samih temeljnih organizacijah, ki smo jih organizirali, smo razporedili in določili dejavnosti tako kot je izhajalo iz reorganizacije delovne organizacije ELAN v preteklem letu. Pri tem smo se na hitro pogledano dejansko popolnoma organizirali v skladu z zakonom, saj naše temeljne organizacije, kakor so organizirane in potrjene z referendumom opravljajo eno samo glavno dejavnost in določene stranske dejavnosti. Vsako globlje spuščanje v problem pa bi v tem trenutku s stališča praktičnosti niti ne bilo smotrno, kvečjemu morda s stališča teoretičnih raziskav tega problema. Res pa je tudi, da ni jasno do danes, koliko se bodo v ta problem v detajlespuščalaregistrska sodišča.
Glavne dejavnosti temeljnih organizacij v okviru naše delovne orga-niacije so že določene in sprejete v z referendumom sprejetim samoupravnim sporazumom o združitvi dela delavcev v TOZD. Po zakonu so dejavnosti delovne organizacije zgolj seštevek oz. le glavne dejavnosti, ki jih opravljajo temeljne organizacije. To pomeni, da delovna organizacija odslej ne more imeti drugih glavnih dejavnosti, kot tiste, ki jih opravljajo temeljne organizacije. Prejšnji zakon je namreč še dopuščal, da je na nivoju delovne organizacije obstajala dodatna dejavnost delovne organizacije, ki ni bila zajeta v temeljnih organizacijah.
Zakon o združenem delu skuša preprečiti vsakršne »skrivalnice« na nivoju delovne organizacije, predvsem pa na področju zunanje trgovine. Zunanjetrgovinska dejavnost
UREDNIŠKI ODBOR: ing. Zajc Bojan, Janša Stanislav, Bulovec Franc, Kolman Franc, Knafelj Slavko, Brajnik Vane — ODGOVORNI UREDNIK: Knafelj Slavko — Izhaja mesečno — Za člane kolektiva brezplačno — Tiska Gorenjski tisk, Kranj
kot glavna dejavnost sploh ni mogoče, da bi se opravljala na nivoju delovne organizacije. Na nivoju delovne organizacije se lahko zunanjetrgovinska dejavnost opravlja zgolj kot stranska dejavnost delovne organizacije, kar bistveno spremeni položaj. Tako bomo tudi v našem primeru imeli urejeno zunanjetrgovinsko dejavnost kot stransko dejavnost na nivoju delovne organizacije, vendar samo za uvoz oz. nabavo materiala, surovin, polizdelkov in opreme za vse TOZD. Položaj delovnih skupnosti skupnih služb pa je v bistveni odvisnosti od posameznih temeljnih organizacij, za katere opravlja skupne zadeve. S tem v zvezi mora biti medsebojni odnos med temeljnimi organizacija mi in skupnimi službami popolno ma razčiščen v posebnem samoupravnem sporazumu. V našem primeru bodo proizvodne TOZD v okviru delovne organizacije ELAN pooblastile delovno skupnost skupne službe za nabavo vseh materialov, surovin, morebitnih polizdelkov, strojev opreme in rezervnih delov tako na domačem trgu kot iz uvoza. To pomeni, da bodo delavci delovne skupnosti skupnih služb (nabava) opravljali tista dela, ki bodo predstavljala stransko dejavnost delovne organizacije. Ker gre za nastopanje v pravnem prometu s tretjimi (nabava), istočasno pa tudi za nabavo v tujini, bo se-
Skladlščo goriva pod streho
veda morala biti ta delovna skupnost vpisana v sodni register, pri njej bodo morala biti pripisana pooblastila za nastopanje v pravnem prometu, izpolnjevati pa bo morala tudi ustrezno kvalifikacijsko kadrovsko strukturo delavcev in pogoje za zunanjetrgovinsko registracijo.
Seveda bo delovna skupnost skupne službe opravljala tudi druge zadeve, ki so skupnega pomena za vse temeljne organizacije, vendar pri teh ne gre za nastopanje v pravnem prometu s tretjimi, ampak gre zgolj za opravljanje administrativno strokovnih in pomožnih opravil, ki se opravljajo na nivoju delovne organizacije za temeljne organizacije. Enako velja glede opravljanja skupnih zadev za delovno skupnost spremljajoče službe.
Pri vprašanju dejavnosti temeljnih organizacij in delovne organizacije je bistvenega pomena tudi problem spreminjanja dejavnosti. Dejavnost posamezne temeljne organizacije je namreč stvar, ki jo mora-
jo delavci določiti v samoupravnem sporazumu o združitvi dela delavcev. Ta sporazum delavci sprejemajo z referendumom in še s podpisovanjem pismenih izjav. Ce gre za spremembo dejavnosti temeljne organizacije bo torej potrebno spremeniti samoupravni sporazum o združitvi dela delavcev in sicer to spremembo sprejeti po enakem postopku po kakršnem je bil sporazum sprejet, se pravi z odločitvijo delavcev na referendumu. Zato je zelo pomembno, če smo pravilno in zadosti široko zajeli dejavnosti naših temeljnih organizacij, saj vsakršno poslovanje izven registrirane dejavnosti predstavlja kršitev zakona o združenem delu in tudi gospodarski prestopek, posel sklenjen izven dejavnosti pa je ničen in nima nobene pravne veljave. Presoditi je torej treba, če smo dejavnosti temeljnih organizacij zastavili v redu in zadosti široko in temeljito.
6.	Zastopanje temeljnih organizacij in delovne organizacije.
Zastopanje temeljnih organizacij in delovne organizacije v zakonu o združenem delu urejeno temeljiteje in pod enim osnovnim principom, ki je, zastopanje urediti in razmejiti tako, da bo čimmanj nesporazumov in da bo v pravnem prometu čim večja varnost. Po zakonu je zastopnik temeljne organizacije oz. delovne organizacije individualni poslovodni organ te organizacije združenega dela, razen v primeru, če drugače določa statut te organizacije združenega dela. V praksi se običajno dogaja, da zastopa temeljno organizacijo njen direktor in brez dvoma bomo tako ureditev imeli tudi pri nas. Zakon pa nam tudi omogoča, da poleg direktorja kot zastopnika v statutu določimo še enega ali več drugih pooblaščencev, ki so potlej prav tako na podlagi pooblastil iz statuta z ustreznimi omejitvami zastopniki temeljne organizacije. Tako kot doslej je tudi od sedaj naprej omogočeno, da zastopnik sme prenesti pooblastilo, ki ga ima, na druge osebe, vendar le s posebnim pismenim aktom in tudi ne v celoti, saj celotnega statutarnega oz. zakonskega pooblastila ni mogoče prenesti za naprej, ampak se more prenesti za naprej le pooblastilo za sklepanje določene vrste pogodb (splošno pooblastilo) ali pa pooblastilo za sklepanje posamičnega posla (posebno pooblastilo).
K temu je seveda treba dostaviti, da obstaja slej ko prej še vedno institut pooblaščenca po zaposlitvi oz. po delovnem mestu, ki izhaja iz določb uzanc o blagovnem prometu. To so npr. prodajalci ali določeni delavci za katere že iz narave njihovega posla izhaja, da imajo pooblastila za sklepanje pogodb.
Vsekakor je treba upoštevati splošno pravilo, ki je, da zastopnik ima ustrezno pooblastilo v skladu s statutom, vendar samo v mejah pooblastil, ki jih ima posamezna temeljna organizacija v pravnem prometu. To pomeni, da zastopnik nima pooblastila za sklepanje pogodb, za katere ni pooblaščena sama temeljna organizacija oz. delovna organizacija. Npr. direktor ene temeljne organizacije lahko sklepa pogodbe o prodaji proizvodov in storitev zgolj v okviru dejavnosti in pooblastil njegove temeljne organizacije ne pa neke druge TOZD, ali n. pr. direktor delovne organizacije sme sklepati pogodbe le v mejah pooblastil, ki so jih temeljne organizacije prenesle na delovno organizacijo in jih kot take zapisale v sa-
moupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo.
Iz navedenih primerov in ostalega teksta izhaja, da je težnja zakona predvsem urediti zastopanje tako, da ne bo prihajalo do prekrivanja pooblastil, saj to lahko pripelje do hudih težav v pravnem prometu. Pogodba sklenjena izven pooblastil je nična in neveljavna za obe pravni stranki, dobro pa vemo, da v praksi velikokrat delamo ravno v nasprotju z določbami zakona. Temu področju bomo tudi morali posvetiti precejšnjo pozornost pri novem urejanju.
Ureditev zastopanja, ki jo predlagam, naj bi bila naslednja:
1. Direktorji posameznih temeljnih organizacij oz. delovne organizacije v okviru ELANA bodo v okviru pooblastil svoje temeljne organizacije oz. delovno organizacijo opravljali zastopniške in predstavniške posle brez omejitve.
2. S statutom temeljne organizacije oz. delovne organizacije bo določen izmed delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostjo (vodilni delavci) še eden ali več delavcev — zastopnikov, ki bodo v odsotnosti direktorja temeljne organizacije oz. delovne organizacije zastopali temeljno organizacijo oz. delovno organizacijo. Pri tem bodo omejitve za navedene zastopnike v odsotnosti direktorja morale biti določene v statutu, če bodo obstajale kakšne omejitve. Ponuja pa se tudi možnost, da zastopnikom, ki nadomeščajo direktorja, damo enako statutarno pooblastilo brez omejitve.
Ce k temu ne pristopimo tako, se nam lahko zgodi, da v trenutku odsotnosti direktorja (službeno potovanje, bolezen, smrt ali podobna odsotnost) ne bomo imeli zastopnika za TOZD oz. delovno organizacijo, to pa pomeni, da ne bo mogoče nikakršno sklepanje pogodb in poslovanje.
Če ne bomo določili dodatnih statutarnih zastopnikov, bomo morali stvar reševati v konkretnih primerih tako, da bo ob vsaki odsotnosti direktorja TOZD oz. delovne organizacije dal posebno pismeno pooblastilo enemu izmed delavcev, ki bodo ostali v delovni organizaciji in mu v tem pooblastilu določil meje v okviru katerih bo pooblaščenec lahko sklepal pogodbe. Vendar, kot že rečeno zgoraj, takega pismenega pooblastila ni mogoče prenesti v celoti brez omejitev, pismeno pooblastilo je lahko zgolj z ustreznimi omejitvami, ki morajo biti razvidne iz pooblastila.
Nov institut, ki ga uvaja zakon o združenem delu, je predstavnik organizacije združenega dela. Po zakonu je predstavnik temeljne organizacije oz. delovne organizacije tista oseba, ki je pooblaščena nastopati v imenu temeljne organizacije oz. delovne organizacije, vendar pa nima pooblastil, da bi za organizacijo združenega dela opravljala kakršnakoli pravna dejanja (sklepanje pogodb, vlaganje tožb in podobno), razen če ni hkrati pooblaščena tudi za zastopanje. V praksi se običajno predstavniška in zastopniška funkcija združita v eni osebi, to je v osebi direktorja temeljne organizacije oz. delovne organizacije. Zakon pa dopušča tudi možnost, da je določena oseba zgolj predstavnik ne pa tudi zastopnik.
Navedeni sestavek obravnava teme pod št. III 1, 2, 3, 4, 5, 8 in 9 v seznamu tem s področja prilagajanja DO ELAN Zakonu o združenem delu z dne 13.7.1977.
Blaž Jakopič
— obiski — obiski — obiski — obiski — obiski — obiski —
/z Finske: Gospod Timo Korpivaara v Elanu
Gospod in gospa TIMO KORPIVAARA večinski lastnik firme iz Finske s katero Elan sodeluje. Spremljali so ju gospod in gospa OLAVI SPPA-LAINEN, generalni direktor družbe ter gospod in gospa SEPPO KILPI-NEN, direktor tovarne s katero sodelujemo.
Pripeljali so se z lastnim avionom in so bili prvič v Jugoslaviji. V Elanu so se pogovarjali o poglobitvi poslovnega sodelovanja na področju plastike. Gostje Elana so bili 3 dni (petek, sobota in nedelja).
Finski gostje (levo) — Elanovi predstavniki (desno)
Med ogledom proizvodnje smuči v hali 13
Ogled proizvodnje plastičnih čolnov
Gostje na ogledu proizvodnje v obratu plastike
Člani republiškega odbora SLO v Elanu
Vevški gasilci med našimi gasilci
KRAJEVNA KONFERENCA SZDL BEGUNJE
podeljuje
PRIZNANJE
TOVARNI ŠPORTNEGA ORODJA »ELAN« za dolgoletno sodelovanje v družbenopolitičnem življenju Begunj
v Begunjah, dne 25.11.1977
DOHODKOVNI ODNOSI MED TOZD-I
Napovedano nadaljevanje za danes bo v prihodnji številki, ker bo zajemalo eno od treh (3) variant, za katero pa se komisija do redakcije lista še ni odločila.
P. K.
Predavatelji Iz delavskih univerz ZRN v Elanu
— novo — novo — novo —
Prototip jadrnica 777 dobiva dokončno obliko
— novo — novo — novo — novo
Stenmark ob proglasitvi za zlatega smučarja za leto 1977 v Švici. Nagrado mu podeljuje predsednik in oče tekmovanja za svetovni pokal gospod Ser-ge Lang, predsednik mednarodne zveze športnih novinarjev.
Novi čoln T 310 iz ABS materiala
Nova telovadnica v Slovenjgradcu, opremljena kompletno z Elanovimi orodji in »Julan« podom
1500 glasil OZD . . .
(Nadaljevanje s 3. strani)
vsestranski razvoj sistema obveščanja v združenem delu, v njegovem okviru pa tudi tovarniškega tiska.
Ni razlogov, da ne bi bili zadovoljni z dosedanjim razvojem glasil v organizacijah združenega dela; že samo, če pogledamo, od kje smo krenili pred 30. leti. Nekaj pa je tudi razlogov za nezadovoljstvo, zlasti ko vemo, kam smo se namenili. Kajti ob velikih uspehih, ki jih seveda ne moremo prezreti, danes približno poldrugi milijon delavcev še ne prejema svojih glasil, kar seveda ni ugoden podatek, če vemo, da več kot ena tretjina vseh zaposlenih ne prečita ne tega ne onega časnika, razen tovarniškega glasila.
Precej je še glasil, ki jih še pestijo otroške bolezni tovarniškega tiska: suhoparno pisanje, prepisovanje gradiva in nerazumljivih poročil. »... Ni vseeno«, je dejal tovariš Tito v enem od pogovorov z novinarji, »kako je napisana kakšna stvar. Ni dovoij pisati o nečem veliko, pri tem pa izgubiti merila o zanimivosti stvari, o kateri pišemo. Zato si prizadevajte pridobiti dober stil pisanja. Besedičenja ne trpim, še zlasti, ko nekdo naniza vrsto fraz, in to kljub temu, da je mogoče neko misel povedati preprosto. Pri tem često uporabljamo tujke za pojme, za katere imamo lepe in ustrezne domače besede in izraze. Pisati morate jasno, enostavno in resnično.«
Danes še nismo obračunali s prakso manipuliranja z informaci-
jami: z izbiranjem tistih, ki jih delavci lahko izvedo, in s prikrivanjem tistih, za katere delavci naj ne bi vedeli. To svojevrstno cenzuro opravičujejo z »višjimi interesi« ali s poslovno skrivnostjo. Precej je še glasil, ki so še danes pod neposrednim ali prikritim nadzorstvom vodilnih in poslovodnih organov in zato v večji meri služijo prav tem strukturam in ne delavcem, katerim so pravzaprav namenjena.
Te in druge slabosti so postale toliko bolj vidne prav zdaj, ko je v družbeno zavest široko prodrlo spoznanje, da se ne moremo zamišljati upravljanja, sprejemanja in nadzorovanja izvajanja samoupravnih sklepov brez udeležbe delavcev. Delavec ne želi biti obveščen samo o nečem, kar se je zgodilo, ampak predvsem o prihodnjih ukrepih, da bo lahko tako ali drugače vplival na sprejemanje pomembnih odločitev.
Prav zato delavci gradijo boljši sistem obveščanja, zlasti v združenem delu. Zato je razumljivo, da od glasil v združenem delu zahtevamo, da bodo sledila nalogam, ki jih od njih terjata družba in delavski razred.
Delavec ve, kakšno informacijo si želi in kakšne ne; hoče biti vsestransko, pravočasno in resnično obveščen o vsem, kar se dogaja v naši družbi, o vsem, kar je pomembno za njegovo življenje in delo.
ŠT'
tv !
*f4 C H
H
5s1977
v- *
M
"v '
T I « *
A-
t
£
F Mam.T c
(
:	hefii/n/jč,
C^mSKiO
Razprave o Kardeljevi knjigi
V radovljiški občini so med poglavitne naloge v predkongresnih pripravah za mesec november uvrstili široko javno razpravo in študijo vsebine knjige Edvarda Kardelja O smereh razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja.
Razprave so organizirane v okviru frontno organiziranih družbenopolitičnih organizacij SZDL. 2e v oktobru je izvršni odbor predsedstva OK SZDA Radovljica pripravil predlog akcijskega programa za vodenje razprav in imenoval poseben koordinacijski odbor v katerem so vsi predsedniki in sekretarji občinskih DPO, predsedniki komisij pri OK ZK in člani aktiva predavateljev, ki so vodili že razprave o zakonu o združenem delu.
Za praktično izvedbo razprav, ki bodo zajele vse strukture v občini so imenovali dve komisiji. Ena bo usmerjala razprave o ocenah izva-
janja delegatskih odnosov, druga pa o vlogi družbenopolitičnih organizacij v združenem delu ter v krajevnih in samoupravnih skupnostih. V tej širokozasnovani politični akciji bodo nosilci razprav deležni vse potrebne strokovne in organizacijske podpore korodinacijskega odbora, ki ga vodi predsednik OK ZSDL Franc Jere. Pripravljen je že tudi rokovnik, določeni so vodje razprav. Ocena opravljenih razprav vsebine Kardeljeve knjige so podana na predsedstvu OK SZDL v decembru.
Med 'komunisti kot tudi drugimi občani, ki so doslej že prebrali del ali pa vso vsebino knjige, vlada veliko zanimanje. 2e zdaj je lahko trditi, da bo knjiga, ki predstavlja epohalno vrednost in izjemen prispevek k znanstvenemu marksizmu, pritegnila najširše množice delovnih ljudi in občanov tudi v radovljiški občini.	J.	R.
Stanovanja in krediti za leto 1977 končno dodeljeni!
Upravni odbor je na predlog stanovanjske komisije dodelil najemna stanovanja naslednjim delavcem:
1. Razinger Olga, TOZD smuči, 423 točk — dvoinpolsobno stanovanje;
2. Milatovič Ivan, TOZD smuči, 312 točk — dvosobno stanovanje;
3. Stare Slavko, Del. sk. spr., 299 točk — dvoinpolsobno stanovanje;
4. Jerman Milena, TOZD smuči, 270 točk — dvoinpolsobno stanovanje;
5. Kenda Marija, TOZD smuči, 258 točk — dvosobno stanovanje;
6. Kodraš Boris, TOZD smuči, 249 točk — dvosobno stanovanje;
7. Jeglič Marija — TOZD smuči, 230 točk — dvosobno stanovanje;
8. Knavs Marica, Del. sk. spr., 230 točk — garsonjera
Nadalje je upravni odbor odobril stanovanjske kredite naslednjim delavcem:
1. Knavs Alojz	Del. sk. spr. sl.	398 točk	40.000,— din
in Marija	Del. sk. skup. sl.		
2. Kralj Edvard	TOZD smuči	383 točk	270.000,— din
in Majda	TOZD smuči		
3. Klinar Janez	TOZD tel. orod.	342 točk	180.000,— din
4. Eržen Stanko	TOZD smuči	342 točk	50.000.— din
in Zdenka	TOZD smuči		
5. Resman Andrej	Del. sk. skup. sl.	301 točka	60.000.— din
6. Krivic Jože	TOZD plastika	282 točk	270.000,— din
in Alenka	Del. sk. skup. sl.		
7. Stefelin Lea	Del. sk. spr. sl.	276 točk	10.000,— din
in Anton	Del. sk. spr. sl.		
8. Ambrožič Lucija	TOZD smuči	266 točk	180.000,— din
9. Resman Janko	Del. sk. spr. sl.	255 točk	180.000,— din
10. Štibelj Franc	Del. sk. spr. sl.	247 točk	60.000.— din
11. Pristov Ivanka	Del. sk. skup. sl.	241 točk	180.000,— din
12. Oražem Ljudmila	Del. sk. skup. sl.	229 točk	180.000 — din
13. Jelenc Peter	TOZD smuči	227 točk	40.000 — din
14. Tavčar Janez	TOZD smuči	226 točk	180.000,—din
15. Zupan Drago	TOZD Inštitu	222 točk	180.000.— din
16. Šlibar Slavko	Del. sk. spr. sl.	219 točk	50.000 — din
17. Marinčič Vlado	TOZD smuči	218 točk	40.000,— din
18. Kozinc Boris	TOZD Inštitut	217 točk	60.000.— din
19. Erjavec Karel	Del. sk. spr. sl.	206 točk	30.000.— din
20. Kodraš Anton	TOZD smuči	197 točk	180.000,— din
21. Kimšič Slavka	TOZD smuči	197 točk	180.000,— din
-JfH /
('{>{uliic)t¥ iMitiC
UM.
Iz teh stanovanjskih sredstev smo dolžni pokriti po samoupravnem sporazumu kot soudeležbo Železarni Jesenice za reševanje skupnih stanovanjskih problemov delavcev za:
1. Zukič Sefika
2. Seferagič Emina
91.800,00 din 132.043,81 din
Skupaj porabljenih sredstev
2,823.843,81 din
Stanovanjska posojila niso bila dodeljena naslednjim prosilcem:
1.	Oražem Rozalija	TOZD smuči	191 točk	(60.000,— din)
2.	Kopar Slavka	TOZD smuči	183 točk	(40.000,— din)
3.	Kraševec Nada	TOZD smuči	177 točk	(60.000.— din)
4.	Erman Staško	Del. sk. skup. sl.	172 točk	(180.000,—din)
5.	Kersnik Janez	TOZD tel. orod.	171 točk	(180.000,— din)
6.	Šoštarič Miro	TOZD tel. orod.	166 točk	(120.000,— din)
Novogradnja skladišča za goriva
skcmu bataljonu, ki je Ščitil odstop številnim beguncem čez Pireneje pred nadmočnimi fašističnimi silami. Republiki in španskemu ljudstvu je ostal zvest do zadnjega. Kot večina španskih borcev je preživljal vso golgoto francoskih nato pa nacističnih taborišč, odkoder mu je zadnji hip uspelo pobegniti k beloruskim partizanom. Pridružil se je prodirajoči Rdeči armadi v kateri je kot kapetan I. razreda sodeloval v sklepnih bojih do zmagovitega konca.
Po osem in pol letih neprekinjenega bojevanja in trpljenja se je avgusta 1945. leta spet vrnil na osvobojene Jcsenice. Zaposlil se je v Železarni. Navzlic posledicam dolgoletnega trpljenja, se je takoj z vsem žarom prekaljenega revolucionarja in rodoljuba vključil v izgradnjo porušene domovine.
Po upokojitvi se je 1955. leta preselil v Radovljico. Več let je uspešno vodil muzej talcev v Begunjah, dokler ga težka bolezen ni priklenila na posteljo.
Franc Prevc je bil kot človek in komunist vseskozi odločen borec za pravice delavskega razreda, velik patriot in velik revolucionar, prežet z idejo marksizma in leninizma, kar je dokazal v neštetih spopadih s protiljudskim režimom in aktivnim bojem na okopih španske republike, beloruskih gozdov in poljskih ravnin, proti fašistom. Bil je človek dejanj, ki ni poznal kompromisov in počitka, tudi takrat ne, ko so mu začele hrometi življenjske moči, vselej dosleden svojemu revolucionarnemu prepričanju, zvest partiji, Titu in svojemu narodu.	J.	R.
Francoza — peugeot 204 in spaka, NSU princa 1200 in domačo Zastavo 101. Do sedaj smo prevozili že 2455 km v štirih dneh in vseh pet avtomobilov, sem štejem tudi Tomov kombi, je prevozilo vso pot brez nezgode. Upamo, da bo tako tudi ob vrnitvi.
sestavi 62. španske brigade Mixta kot kapetan španske republikanske vojske z velikim uspehom poveljeval protioklopni četi. Od tod so ga premestili v Cankarjevo četo 13. internacionalne brigade, kamor so poslali večino Slovencev. Po razpustitvi internacionalnih brigad se je prostovoljno priključil oficir-
»TAURUS 77«
(nadaljevanje iz 10. številke)
Tabor postavimo v borovem gozdiču 200 m proč od gozdne ceste in razporedimo dežurstvo. Mone do-
lavskih svetov v TOZD-ih pri nadaljnjem uveljavljanju delegatskega sistema, povezavi naše DO z KS Begunje. Težišče pa je bilo na problematiki poslovanja in uresničevanja zastavljenega plana s posebnim poudarkom na povečanju produktivnosti in omejevanju rasti stroškov tako v neporsedni proizvodnji kot tudi v skupnih službah.
Prisotni so tud soglasno podprli predlog glavnega direktorja, da je nujen sklic razširjenega sestanka družbenopolitičnih organizacij, kjer bi kritično ocenili dosedanje poslovanje in medsebojne odnose, ocenili srednjeročni plan nadaljnjega razvoja naše delovne organizacije.
Kot je bilo poudarjeno v razpravi, bi morali v prihodnjem obdobju nadaljevati z doslednejšimi napori za dvig produktivnosti, posvetiti več pozornosti delovni disciplini in izkoriščanju delovnega časa. Delovne skupine, kot osnov-
Volilna konferenca OOZKS Elan
V torek 22. 11. je bila v sejni sobi skupnih služb volilna konferenca OOZK Elan, katere se je udeležil tudi sekretar občinske konferenco ZKS Radovljica.
Po izvolitvi delovnega predsedstva je sekretar OOZKS Elan, tov.
Vidic Miran, podal poročilo o delovanju osnovne organizacije in sekretariata v dvoletni mandatni dobi in ugotovil, da je bilo zadnje mandatno obdobje, posebno pa še letošnje leto izredno pomembno za nadaljnje uveljavljanje samoupravnega in delegatskega mehanizma naše družbe. Zato tudi sklic konference tik pred 29. novembrom ni bil slučaj, saj je na ta način osnovna organizacija dala skromen prispevek praznovanju 29. novembra, ki bo v letošnjem letu še slovesnejši, ker mineva leto dni od sprejetja Zakona o združenem delu, s katerim smo uzakonili v ustavi sprejeta načela o nadaljnji graditvi samoupravnih odnosov, temelječih na svobodni menjavi dela, nadaljnjem podružbljanju dohodkovnih odnosov in neposrednem odločanju o rezultatih in pogojih dela.
Iz poročila lahko nadalje povzamemo, da je osnovna organizacija zadovoljivo sodelovala z osnovno organizacijo sindikata, predvsem na področju reševanja problematike družbenega standarda, kritično ocenili, da je sodelovanje še vedno preveč omejeno na relacijo izvršni odbor — sekretariat, ni pa se uspelo poglobiti na relacijo osnovna organizacija in sindikat kot celota, predvsem na področju ustvarjanja ugodnega političnega vzdušja in zainteresiranosti čim širšega kroga delavcev za problematiko nadaljnjega prilagajanja naše DO zakonu o združenem delu, ker je to edini način, da bomo našli take sistemske rešitve in ustvarili take medsebojne poslovne odnose, ki bodo omogočali nadaljnji dvig produktivnosti in afirmacije celotnega kolektiva.
Nadalje je bilo v poročilu kritično ocenjeno delovanje osnovne organizacije pri uveljavljanju in ponovnem organiziranju	mladinske
organizacije, problematike delegatskega sistema, posebno pa še samega poslovanja naše DO, uresničevanja zastavljenega	programa
prilagajanja Zakonu o	združenem
delu in delovanju samoupravnega sistema.
V razpravi na poročilo so disku-tanti kritično ocenili	dosedanje delo osnovne organizacije in njenih članov ter poudarili naloge, ki stojijo v prihodnjem obdobju pred njimi v zvezi z ustanavljanjem de-
Asfaltlranje športnih igrišč ob novi begunjski šoli
leti od 23 do 24. ure. Hodim okoli šotorov in avtomobilov, gledam zvezde na nebu in poslušam šumenje gozda. Po celodnevnem poslušanju avtomobilskega motorja je šumenje gozda pravi balzam za ušesa in loteva se me spanec. Ta dan smo prevozili 650 km po slabih cestah, zato smo vsi zelo utrujeni. Posebno še šoferji, ki jim ni treba bedeti. Po zamenjavi s tovarišem zaspim kot ubit. Zbudi me vrvenje okoli šotorov, brnenje kuhalnikov in ropot kamionov, ki hitijo mimo.
Po zajtrku se odpravimo z osebnimi avtomobili v kraj Kersanti Imamo zelo pisano druščino: dva
Karsanti se razteza ob cesti levo in desno. Hiše so nametane po pobočju sem ter tja in občutek imamo, da so še v gradnji. Ta občutek nam da nered okoli njih. Cesta je pokrita z betonsko prevleko, da se ne praši.
Počasi sc vozimo mimo radovednih oči, ki nas spremljajo in iščemo prvi stik s prebivalstvom. Ustavimo se pri bencinski črpalki, kjer točijo samo »nafto« ter vprašamo za žandermerijo. Z roko nam pokažejo preko ceste v breg majhno hišo, podobno našim karavlam. Pustimo avtomobile pri črpalki in se peš odpravimo proti
(Nadaljevanje na 10. strani)
ni element samouprave, morajo postati osnovni element v naporih za dejanski dvig produktivnosti in bodo morale ob pomoči družbenopolitičnih organizacij, vodstva podjetja in oborožene z ustreznimi informacijami postati bistveni element v nadaljevanju izgradnje samoupravnega in delegatskega sistema in ne nazadnje postati osnovni vzpodbujevalci boja za izboljšanje produktivnosti, da se bo vsak na svojem delovnem mestu zavedal, da je skrb za poslovni uspeh dolžnost vsakega zaposlenega, da poslovni uspeh ni odvisen samo od tehnoloških in organizacijskih sprememb.
Po sprejemu kandidatov v organizacijo ZKS so prisotni izvolili nov sekretariat OO z naslednjimi člani: Peinkicher Matevž, Ronko Anton, Triplat Pavel, Pintar Alojz, Repe Minka, Stunkovič Franjo, Koselj Anton, Vojvoda Vojko in Vidic Miran ,ki je bil za naslednje mandatno obdobje izvoljen tudi za sekretarja OOZKS Elan. V. M.
Sklenjena življenjska pot španskega borca Franca Prevca
V Radovljici so 27. oktobra z najvišjimi častmi, ob udeležbi številnih soborcev, prijateljev in znancev, predstavnikov DPO, skupščin In JLA radovljiške občine, pokopali predvojnega komunista in enega od zadnjih španskih borcev z Gorenjske — Franca Prevca.
Franc Prevc je bil rojen 1905. leta na Jesenicah, kjer se je že od zgodnje mladosti kot železarski delavec vključil v napredno delavsko gibanje. 1927. leta je odšel v letalsko šolo in postal pilot — narednik. Zaradi njegove revolucionarne dejavnosti so ga že po petih letih odpustili iz vojske. Na Jesenicah, kamor se je spet vrnil, je po večmesečnem iskanju dela končno dobil zaposlitev v valjarni. Z naprednimi delavci in komunisti je aktivno deloval v sindikalnem gibanju. V veliki jeseniški stavki 1935. leta je kot član stavkovnega odbora sodeloval v boju za pravice kovinarjev, s tem pa si je nakopal še trši nadzor in preganjanje režimskih oblasti.
Pod najtežjimi ilegalnimi pogoji se mu je šele drugič posrečilo, skupaj z Jožetom Gregorčičem in Egonom Erlihom, na poziv Kominterne prebiti v Španijo. Zaradi vojaške usposobljenotsi je takoj odšel na madridsko fronto. Pozneje je bil na aragonski fronti ranjen. Ko je za silo okreval, se je po lastni želji vrnil na bojišče, kjer je v
Elanova novoletna nagradna križanka
■o,
20
,2.6
2.8	.2.9
27
39
,50
56
•53 |C=o ■G^
57	58
VO
.M
•So
•88
'96
400
9fc
MS' •
AH-o ■
■14-7 -
/1S5- 'I5& '/1-57 ;
•-151
IT'
Današnja križanka predstavlja novost, saj je že na prvi pogled opazno, da nima črnih polj. Besede so med seboj ločene samo z močnejšimi črtami, kar vas bo na začetku verjetno motilo, pozneje pa, videli boste, se boste privadili. Tako križanko Imenujemo švicarska in jo rešujemo kot običajno vodoravno in navpično, po geslih, ki so označena z zaporednimi številkami.
V križanki je precej pojmov, ki so delavcem Elana domači, saj predstavljajo izdelke, ki jih naša delovna organizacija izdeluje. Nekoliko teže jih bo ugotoviti, ker zanje opisi niso podani. Da pa ne bodo prikrajšani tisti, ki se Jim celotne križanke ne bo posrečilo rešiti, to pot zahtevamo od reševalcev, da nam pošljejo samo geslo, do katere-
ga bodo prišli na naslednji način: Iz lika vzemite samo črke, ki so v poljih, označenih z naslednjimi številkami: 94, 58, 89, 101, 107, 79, 118, 165, 13, 86, 108, 9, 64, 72, 30, 97, 38, 93, 72, 159, 139. Ce se boste držali navedenega vrstnega reda, vam bo pravilna rešitev dala geslo, ki je obenem voščilo kolektivu ob novem letu.
VODORAVNO: 1. Izdelek naše to-lovne organizacije, 5. Izdelek naše delovne organizacije, 13. oznaka za počasno izvajanje v glasbi, 17. kratica za vzgojno varstveno ustanovo, 18. spirala, 19. kratica za olimpijske igre, 20. položaj, 21. bančni trezor, 23. persona, 24. nemški klasični filozof (Immanuel), 25. gorenjska reka, ki se pri Medvodah zliva v Savo, 26. trdnjava, ki jo je branil eden od
Zrinjskih, 27. tuje žensko ime, 28. del imena indijskega politika Sastri-ja, 30. radioaktiven kemični element, 32. slika golega telesa, 34. židovski učenjak, 335. država na Bližnjem vzhodu, 38. osebni dohodek, 39. nekdanja rimska provinca v naših krajih, 41. ton, zvok, 43. župan v naših krajih pod Francozi (orig.), 45. vrsta kita, 47. Cezarjev morilec, 48. pripadnik posebne skupine starogrških pesnikov, imenovane po mitološkem pevcu Orfeju, 51. pritok Ljubljanice, 52. ribiška mreža, 54. sredozemska rastlina, 55. nočni lokal, 56. italijanski pevec zabavne glasbe (Al), 57. osnova za ugotavljanje količine, 60. znamka avtomobila, 62. del imena enega kitajskih politikov, 64. žensko ime, 66. jugoslovanska reka na meji z Albanijo. 68.
starodavno nomadsko ljudstvo, 69. Izdelek naše delovne organizacije,
70. nevestino premoženje, 71. etos, morala, 72. napaka, pomanjkljivost,
74. izdelek naše delovne organizacije, 77. tnalo, 79. kot, vogal, 82. ameriški režiser (Carrol), 85. podredni voznik, 86. skandinavsko moško ime (norveški kralji!), 87. ime filmske igralke VVest, 89. živalske ustnice,
91. slovenski filmski igralec (Miha),
92. znamenito letoviško mesto na Gorenjskem, 94. prižiganje, 97. svet modrih, 98. klica, 99. jezero v ZSSR, 100. dva samoglasnika, 101. mesto v Sremu, 102. čebelji proizvod, 103. glavni starogermanski bogovi, 105. spodnji del noge, 107. okrajšava za kvalifikacijo, 109. rdeči planet, 112. apetit, 115. žensko ime, 116 prejšnjega leta, 117. poškodba, 118. zli duh, 119. dolžinska merska enota, 120. jadranski otok, 122. zaničljivo ime za Nemca, 124. dir, 126. ime napovedovalca Vodopivca, 127. janež, 130. izdelek naše delovne organizacije, 131. del vrta, 133. vrtna ovijalka, 135. avstralski medvedek, 137. obljuba, 139. najbolj razširjena tekočina, 140. prebivalec naše sosede (po jeziku), 143. atek, 144. znano mamilo, 146. debela volnena tkanina, 147. orientalska dojilja, 148. muslimanski sodnik, 149. polom, 152. osebni zaimek, 154. divji prebivalec naših gora, 156. kratica za zvezo socialistične mladine, 158. spremljevalec boga Erosa, 160. nemški romantični pesnik (Achim von), 161. rusko moško ime (junak epa), 162. angleško šolsko mesto, 163. misel, 164. poglobitev poti v skalo, 166. jordanska luka, 169. geometrijski pojem, 171. pristanišče na jugu Arabskega polotoka, 174. znamka brezalkoholne pijače, 177. kurir, 178. starogrško mesto, 179. ime pevca Ofa-rima, 181. maska, spaka, 183. ena od elektrod, 184. odtenek rjave barve, 186. nomadsko ljudstvo, 189. material za sveče, 190. ime glasbenega pedagoga Dariana, 191. nemška reka, 192. enaki črki, 193. Cankarjevo delo, 194. hrana, 195. letopis, 196. izdelek naše delovne organizacije, 197. slovenski dirigent (Anton).
NAVPIČNO: 1. Izdelek naše delovne organizacije, 2. žensko ime, 3. antilski otok, 4. menično jamstvo,
5. čar, 6. obrežje, 7. pritok Visle, 8. naša tovarna vezalk, 9. mesec po židovskem koledarju, 10. ilovica, 11. nekdanji najboljši jugoslovanski telovadec (Miro), 12. turški veleposestnik, 13. imetje, 14. starodavna dežela na Bližnjem vzhodu, 15. polica, 16. karakteristična razporeditev vdolbinic na prstu, 17. popolni, 22. drugo ime za Apolona (krajše), 29. glej 54. vodoravno, 30. istrska gora, 31. Ibsenova drama, 33. splet las, 36. grobo domače blago, 37. vranji glas, 38. poet, 40. pritok Kolpe na Hrvaškem, 41. državni emblem, 42. francoski departement, 43. ime teniške igralke Jauševčeve, 44. ribje jajčece, 46. mesto v Siriji, 47. ime junaka popularnih romanov liana Fleminga, 49. župnija, 50. trgovski pomočnik, 53. ime tuje črke, 55. avtomobilska oznaka Bihača, 58. ime knjževnika Fincija, 59. žensko ime, 61. telovadni element, 62. tovarna usnjene galanterije v Domžalah, 63. vrsta dragega športa, 65. literarno gibanje ob koncu prve svetovne vojne v Zurichu, 66. koroški medmet, 67. ime slikarja Šubica, 72. izdelek naše delovne organizacije, 73. ime več slovenskih krajev, 75. osvežilna pijača, 76. ime italijanskega politika Mora, 77. osvežilna pijača, 78. organska spojina, 80. afriška država, 81. Izdelek naše delovne organizacije, 83. sodnik v podzemlju po mitologiji starih Grkov, 84. pokrajina ob reki, 85. medtem začudenja, 88. škotska reka, 89. Izdelek naše delovne organizacije, 90. položaj pri (Nadaljevanjo na 10. strani)
Novoletna križanka...
(Nadaljevanje z 9. strani)
šahu, 92. francoski šansonjer (Ja-cques), 93. Ime naše delovne organizacije, 95. vrsta konjske dlake, 96. vzpetina, 103. tuje moško ime, 104. zdravilna zelišča, 105. dvojica, 106. prepovedan predmet, 107. vrsta eksotične ptice, 108. hudič, 110. ime pisatelja Kovačiča, 111. kratica za službo družbenega knjigovodstva, 113. moško ime, 114. debelejša palica, 121. biblijski prerok, 122. krtača, 123. ladja, 125. holandsko mesto, znano po siru, 128. temni del dneva, 129. poželenje, 130. delo Oscarja Wilda po biblijski tematiki, 132. prebivalec Anama, 133. ujeda (brkati), 134. starogrški pevec, 1335. izdelek naše delovne organizacije, 136. staro ime za izraelsko luko Ako, 138. snov, 1339. kravji mlečni organ. 141. okrajšano moško ime, 142. žensko ime (Felicita), 145. pritrdilnica, 147.
prva in predzadnja črka naše abe-sede, 150. kratica za nekdanje ime naše republike, 15. okrajšano moško ime, 153. grška boginja zmage, 154. užitna rastlina, 155. grška filozofska šola, 157. domišljavec, 158. žensko ime, 159. del voza, 164. značilna kra-ška dolina, 165. stara pesniška oblika, 167. organska spojina, 168. ime pri nas manj znanega junaka vohunskih pustolovskih literature (v originalu, pomeni: puščica), 169. fižolov plod, 170. vrsta odprtega ognjišča, 172. vzorec, 173. okras iz plemenite kovine, 175. hrvaška industrija nafte, 176. malik, 177. starodavno germansko pleme, 180. ime pisatelja Cankarja, 181. naša ptica, 182. čebelji produkt, 184. kratica nekdanje francoske teroristične or-ganizacje, 185. junak Gotovčeve opere, 187. osebni zaimek, 188. kratica akademskega naziva.
»TAURUS 77«
(Nadaljevanje z 8. strani)
žandermeriji. Pozdravimo se s stražarjem in zahtevamo komandirja. Seveda govorimo slovensko, zato se sprva ne razumemo, navsezadnje pa le pokliče nadrejenega. Pride mlad oficir naših let, doma iz Burse (smo zvedeli kasneje) in nas lepo pozdravi. Seveda po turško, mi pa odgovorimo po slovensko. Nato vprašamo Sprechen Sie deutsch, Speak yu english. Jok — po turško ne, dobimo odgovor. »Un peu france«. No pa smo tam. Tega nihče ni pričakoval. K sreči znamo vsi vse jezike in takoj mu pojasnimo, da smo Jugoslovanski alpinisti in da želimo plezati v pogorje TAURUS. Seže nam v besedo in pravi TITO — KEMAL veliki prijatelji. Že drugič smo ob sapo in obrazi se nam razlezejo v širok nasmeh. Podamo si roke, trepljamo po hrbtu in govorimo kot že stari prijatelji. Povabi nas v vrtno utico in nam naroči čaj. To je bilo že tretje presenečenje tega jutra, saj smo v Turčiji pač pričakovali pravo »turško kavo«. Tako pa smo kavo pili samo, če smo jo skuhali sami, drugače pa so nam vsepovsod postregli s čajem. Živahno kram-
ljamo o Jugoslaviji, predsedniku Titu ter njegovi poti miru po svetu.
Pogovor se zasuče na nas. Kaj smo? Po kaj smo prišli v te kraje in kaj bomo delali v hribih. Težko mu je dopovedati, ker sam ni ne planinec, še manj alpinist, toda razumel nas je in takoj ponudil svojo pomoč.
Razložimo mu, da bi radi pustili naše avtomobile v Karsantiju in najeli tovornjak. Pokima nam in takoj pokaže dvorišče pred zgradbo. Strinjamo se in povprašamo za ceno. Zopet slišimo »jok« in pojasni nam, da njih plačuje država in da za »muhafaza oto« — čuvanje avtomobilov po naše ne potrebuje nobenega plačila. Njegovo ponudbo sprejmemo. Medtem ko srebamo čaj, pošlje po zanesljivega prijatelja, ki nam bo priskrbel tovornjak. Res kmalu pride postaran Turek, ki se nam predstavi kot Hasan. Dogovorimo se za večji tovornjak, ki nas bo še danes z vso našo opremo vred popeljal pod Taurus, 60 km od tod. Čez 10 dni pa nas zopet pride iskat. To nas bo veljalo 60 DM, ki jih bomo plačali po opravljenem prevozu. Se-žemo si v roke in kupčija je bila sklenjena.
(sc nadaljuje)
J. B.
Ekipo instituta doma še nepremagana
Radovljica, 19. 11. 1977. Prijateljska nogometna tekma TOZD TRGOVINA: TOZD INSTITUT 2:4 (2:2). Igrišče TVD Partizana, gledalcev 100, sodnika in delegata ni bilo. Strelci: 1:0 (6 min) Dolar M., 1:1 (10 min) Kozamernik S., (14 min) Kozamernik S., 2:2 (17 min) Cerar J., 2:3 (31 min) Praprotnik F., 2:4 (36 min) Finžgar P.
TOZD TRGOVINA: Terlikar S. (6), Blažič T. (7), Vukovič L. (6), Cerar J. (7), Dolar M. (7), Mešanovič E. (8).
TOZD INSTITUT: Zupan D. (10), Praprotnik F. (8), Finžgar P. (8), Petriček P. (8), Kokalj R. (8), Kozamernik S. (9).
času pa se je čakalo celih 11 minut, ko se je po grobi napaki obrambe Trgovine igralec Inštituta Praprotnik sam znašel pred nasprotnikovimi vrati in dosege! pomemben zadetek za svojo ekipo. Po tem golu ekipa Trgovine ni več tako napadala, kot da bi se vdala v usodo. Prav tako so popustili v obrambi, zato je po nekaj lepih akcijah Finžgar z močnim strelom zapečatil usodo Trgovine.
V sestavu Trgovine je bil napad boljši del ekipe, medtem ko je obramba večkrat zatajila in se ji pozna neuigranost. Pri Inštitutu je treba pohvaliti odličnega golmana in neumorne napadalce. Seveda pa so ostali zadovoljili, tako, da se niti ni poznala odsotnost ključnih igralcev Vogelnika in Gašperšiča.
Na koncu smo si prijateljsko segli v roke in se zmenili za povratno tekmo spomladi.
ELAN-ov kros 1977
Tudi letos je bilo v Krpinu ELANovo sindikalno prvenstvo v krosu. Zal pa se ga je ob lepem vremenu udeležilo le malo tekmovalcev, še manj pa tekmovalk. Kljub temu pa je kros dobro uspel, le da so nekatera odličja ostala brez lastnika in bodo morala počakati do naslednjega leta, če se jih bo takrat kdo usmilil.
Po obrazih tekmovalcev se je videlo, da je bila proga zelo utrudljiva, toda ob toplem čaju in ob pogledu na odličja je marsikdo pozabil na težke trenutke tekme. Predvsem se je to opazilo pri tekmovalcih pomožnega obrata, ki so že
Zenske — do 27 let:
četrtič zaporedoma osvojili ekipno prvo mesto pri moških in to z veliko prednostjo. Pri ženskah bi z večjo množičnostjo rezultat izgledal bolj realno. Tudi tu pa se pokaže resnica, da bi ELANu (na žalost ob toliko zaposlenih ženskah) trda predla na vsakem tekmovanju, če ne bi bilo zagrizenih tekmovalk trgovine.
Ob koncu se je treba zahvaliti organizatorjem in tekmovalcem za dokaj uspešno tekmovanje z željo, da bi se naslednje leto zbrali v večjem številu.
Praprotnik Filip
1. Gombač Lidija		— 2.49 Smučarija	
2. Grad Jana		— 4.01 Trgovina	
Zenske — od 27—40 let:			
1. Podlipec Amalija		— 3.31 Trgovina	
EKIPE: TRGOVINA		Smučarija	
	10 6	10	
	16	"io-	
Moški — do 27 let:		Moški od 27 do 40 let:	
1. Legat Peter	— 3.44	1. Hanžič Janez	— 3.58
2. Stroj Zvone	— 3.50	2. Pretnar Miha	— 4.04
3. Šmid Slavko	— 3.54	3. Dežman Jože	— 4.07
4. Mulej Ladislav	— 4.00	4. Tonejc Niko	— 4.31
5. Rozman Janez	— 4.02	5. Resman Franci	— 4.50
6. Legat Toni	— 4.10	6. Balant Jože	— 5.00
7. Hrovat Branko	— 4.12	7. Zajc Bojan	— 5.10
8. Praprotnik Filip	— 4.15		
9. Ferkolj Janko	— 4.23		
10. Heberle Rudi	— 5.01		
Moški od 40 let naprej:			
1. Hrovat Janez	— 4.28		
2. Albinini Anton	— 5.15		
PO IE		SMUČARIJA	UPRAVA
6 1		1	10
3 6		1	3
1 1		10	1 1
10
Prvih pet minut je potekalo ob zelo nervozni in netočni igri. Bali smo se, da ne bi žoga padla na sosednji vrt, kajti v tem slučaju bi bila tekma zaradi tehničnih razlogov končana. Po teh kritičnih minutah, pa so že gledalci prišli na svoj račun, saj so videli nešteto lepih akcij in kritičnih situacij na sredini igrišča in pa serijo golov.
Za prvo presenečenje je poskrbela Trgovina, kajti hitronogi Brajtner je z lepim udarcem s kakšnih desetih metrov premagal do tedaj še neogretega golmana Inštituta. Veselje v taboru Trgovine pa ni trajalo dolgo, saj je spretni centrfor Kozamernik z dvema goloma potrdil, da ni le dober tehni-čar, ampak tudi strelec. Proti koncu prvega polčasa je Trgovina iz povsem nekritične situacije dosegla izenačujoči gol, preko do tedaj neopaznega Cerarja.
Začetek drugega polčasa so pričakali gledalci na nogah. Akcija za akcijo, napad za napadom so dali vedeti, da obe ekipi štartata na vse ali nič. Na prvi gol v drugem pol-
12
15
V »ISKRI« ELAN PRVI!
V počastitev praznika DNEVA REPUBLIKE je »Iskra« Kranj organizirala šahovsko moštveno tekmovanje, kjer je nastopilo 50 moštev
—	po 10 moštev v vsaki skupini.
V eni izmed skupin je zmagal Elan.
Čestitamo!
SAM
1. mesto na turnirju v Begunjah
V	soboto, 19.11.1977, je bil v Begunjah organiziran Mladinski šahovski turnir v počastitev Titovih in partijskih jubilejev. Udeležilo se ga je sedem ekip iz radovljiške in tržiške občine.
Elanova ekipa v postavi Dragan Milan, Potočnik Zvone in Langus Marjan je osvojila prvo mesto s 15 točkami. Za osvojeno mesto smo dobili lep pokal in diplomo.
Vrstni red:
1. mesto OO ZSMS ELAN Begunje 15 točk, 2. mesto OO ZSMS BEGUNJE 13 točk, 3. mesto OO ZSMS PEKO Tržič 12,5 točke.
Zvone Potočnik