THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF. AMERICA. ;{er ajo Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero In narod — za pravico in resnico — od boja do zmag«! GLASILO SLOV KATOI1 DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. F DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ne- jsTEV. (No.) 107. chicago, ill., Četrtek, 3. junija —Thursday, ju ne 3, 1926. LETNIK XXXV, drugo glasovanje je bilo potrebno, ker je pilsudski odklonil predsedništvo, katero mesto je dobil pri prvih volitvah. — izvoljeni predsednik je po volji pilsudskija. Uske. - Pamik se je da j Varšava, Poljska. — Prof. taac Moscicki je novi prednik Poljske. Pilsudski je '' izvoljen pri prvem glasova-M.katero mesto pa ni hotel i?r|jeti, zato je odredil, da so Di||Vršile v°litve še enkrat, pri ' .J ^terih je' dobil potrebno veji. I1"10 Moscicki, ker mu je na-S'en Pilsudski. S tem je Nbrže kriza, v kateri se je Pajala ska država, ofl-1,1 Je Pilsudski prevrnil biv-1 vlado, pri čemer je prišlo f k°ja in je padlo na ulicah lVllega mesta več nedolžnih K končana. -J Petek se bo zapriseglo |Vega predsednika, ki je me-sPrejel. Govori se pa, da le predsednik na papir-Pravo vladno moč bo pa |?al le Pilsudski v svojih pah. JLAVIJA NE ZAUPA ITALIJI. POMOČ. AMERIKE POTREBNA EVROPI. Coolidge zagovarja pristop Amerike k mednarodnemu sodišču, kar po njegovem mnenju ne more škodovati Zedinjenim državam, veliko pa koristiti ideji trajnega miru. oljni vrelec v romuniji v plamenih. Ploesci, Romunija. — Od tukaj poročajo o strašni nevihti. Strela je udarila v enega največjih oljnih vrelcev v Romuniji, ki se je vnel. Plameni švigajo visoko v zrak; — ogenj ne bo mogoče pogasiti več tednov. Vse druge kompa-nije, ki imajo oljne vrelce, so morale prenehati z obratom. POLICISTI ¥ BOJO Z BAN. DITI. " - minister Trifunovič za Ječanje mornarice. — f|jateIjstvo Italije "»»tra odkritosrčno. se ne .'tO*1' V t^ ti < oh' late] pitali, da se sklepajo pri-^{•lstva med Italijo in Jugo-!j0- Zunanji minister Nin-bil v Rimu prijazno spre-ki 0 se Je takrat poročalo. Italija je jako "naklo-Jugoslaviji. To prija-v° je tudi rodilo nekako aifl' jd* pttf' vcf* ,1)6' \ ^ pogodbo med obe-''žavama .Ker pa so tudi do' or ^ blij^J < stve"1 'P 0V1 In >1» jirt st- 'A- Vj, Avstrija. — Večkrat Sa" ^Soslaviji dobri diplomati, 4 ° hitro, kje leži mrhovi-so do zaključka, da H(jj1 smejo zaupati, kajti L. Pri trgovinski pogodbi ne-(jo^^jka, kar sumnjo Ju-yVlie še poveča. Doku-\ Vsebuje običajne toč-Ij^ 'e potrebna za uveljavim P°godbe, le enostavno eiet Je obeh držav zadostu- Postane pogodba ve- 1.' k ^knf (ij0 ,lleri belgrajski listi sva-'ijo, ';ul° pred zahrbtno Ita-^ !ltora sistematično pro-K, edno dalJ'o v balkanske Ss«. IcOl" !l 0 hi Trifunovič, vojni izjavlja, da je dolž-voje".upRlavije, da zavaruje \ k.ntei,ese na Adrijl. Neka-yidiJ° bolj od blizu Sq^ nevarnost in njeno 1 <>?(,, raz^irjenju svoje->viii !j ' Priporočajo Jugo-Ornarico. A POSTAV A V ANGLIJI Afl«li.ia. - V An-^ti 'J0 novo postavo, ki je Prijetna avtomobili-v n-•adi piJ'ejo. Vsak, ki io^fnosti avto v Angliji, \ j,1 Postavi občutno kaz-6 s v' Prestopek se k.nz-$o;'rimeaečno ječo ali X?00 ,tudi lahko obo" r.„>a So takemu odvza-Cel° leto. Washington, D. C. — Kjerkoli žive Amerikanci, tam' je vladalo v pondeljek, na dan kinčanja grobov, nekako svečano razpoloženje. Spominjali so se umrlih domači, ki so o-stali v žalovanju za pokojnimi in molili ob grobeh, katere so za ta dan lepo okinčali. Zlasti pa so se na ta dan spominjali oni, ki so videli grozoto vojne — oni so se spominjali svojih padlih tovarišev. V skupinah ob zvokih trobente in bobnov so korakali na pokopališče in s tem počastili spomin padlih za domovino. Tako tudi v Washingtonu se je na ta dan vršila velika parada .Trije rodovi ameriških vojakov je korakalo na pokopališče, pozneje pa so napolnili veliki prostor amfiteatra, ki se nahaja v Arlington drž. pokopališču ,kjer je imel besedo naš predsednik Coolidge. "Molčeči" — tako pravijo našemu predsedniku, ker je baje zelo redkobeseden. Lahko pa tudi rečemo, da je miroljuben, kar pričajo njegovi govori. Tudi na dan kinčanja grobov je to potrdil — rekel je :pozabimo na vojno — na sovraštvo. Obrnil je oči proti nebu in želel tistega dne, ko se narodi ne bodo včč pobijali med seboj. Glede na to, je rekel pri tej priliki Coolidge, da je potrebna pomoč Amerike Evropi; potrebno, da se udeležuje po svojih zastopnikih na zborovanjih ,kakoršna se vodijo v Ženevi za razorožitev. Ko se to doseže, je napravljen najvažnejši korak za rešitev vprašanja trajnega miru na svetu. Na prostoru, kjer je Cool idge izvajal ta govor, katerega je poslušalo veliko število veteranov, leži smrtno spanje 30 tisoč bojevnikov državljanske vojne. Na temu mestu je rekel predsednik: "Mir je potreben za napredek narodov. Ne pozabimo na težkoče, v katerih živijo narodi onstran morja — pa tudi ne pozabimo, da je naša dolžnost, podati jim roko v pomoč." DVA BANDITA USTRELJENA; UGRABLJENA AMERI-KANCA REŠENA. Laredo, Tex. — Mehiške čete, ki so zasledovale bandite, ki so ugrabili dva Amerikanca, so jih zasačile. Vnel se je boj; dva bandita sta padla v boju. Amerikanca sta rešena. 31 -krat okrog sveta. JA^VENEC" JE NAJ. Si A MORA PO-TUDI NAJVEČJI — Eveleth, Minn. — Tri osebe so bile ubite, ko je v njih avto zadel vlak v tukajšni bližini. Podrobnosti in imena ne-srečnežev niso znane. Pet banditov je prišlo v roke policistov, dva izmed njih sta ranjena. — Izvršili so celo Vrsto roparskih napadov. Chicago, III. — Zadnje čase imajo roparske druhali v našem mestu malo sreče. Policija je s pomočjo detektivov izpraznila podzemeljske bezni-ce kjer so se shajali banditi in igralci hazardnih iger. Pri tej priliki je prišlo veliko črnih elementov v roke pravice. Zadnje dneve, zlasti na dan kinčanja grobo.v, je dobila policija iz vseh krajev mesta pritožbe, da so bili izvršeni roparski napadi in vlomi. S podvojeno močjo so možje postave zasledovali zločince in 'prišli z njimi skupaj na Jackson Blvd., katere so dohiteli ,ko so z veliko brzino vozili z avtomobilom proti Halsted cesti. Vnel se je boj, streljalo se je vse navprek. Naposled so vendar policisti premagali lopove in jih aretirali, pet po številu .Dva izmed njih sta dobila težke rane v boju. Zločinci so priznali, da so izvršili veliko tatvin in napadov. Eden banditov je bil nedavno izpuščen iz jolietske jetnišnice, po parolni mašini. Enega je pa spoznal j trgovec z zlatnino M .B. Platt,' kot svojega napadalca, ki ga je nedavno napadel in oropal dragocenosti v znesku $8000. -o- 600 POTNIKOV REŠENIH; PARNIK SE JE POTOPIL. New York, N. Y. — V megli je zadel v Hudson reki izletniški parnik Washington Irving v tovorno ladjo, ki je vozila olje. Parnik se je potopil. Potnike, 600 po številu, se je rešilo, tako tudi moštvo. — Takoj ko se je zgodil.a nesreča, so nekateri potniki hoteli kar poskakati v vodo, kar pa so drugi zabranili. Moštvo je takoj spustilo v vodo rešilne čolne ,na katere so se potniki rešili. Washington Irving je bil na glasu kot največji in najboljši izletniški parnik jeklene konstrukcije in je veljal 1,000,000 dolarjev. IZ CHICAGO V NEW YORK PEŠ BREZ HRANE. Chicago ,111. — V torek jutro se je podal na pešpot od tukaj proti New Yorku George Ilasler Johnston, star 29 let. Med potjo ne bo ničesar zavži-val. Zadnjo hrano pred odhodom je imel v pondeljek zvečer ob sedmih. — John/sona spremlja James H. Hocking, star 70 let, svetovni šampjon za pešhojo; oba pa bo spremljal avto z nekaterimi radoved- Slika nam predstavlja Miss Celeste M. Miller, staro 80 let, katera je že 31-krat potovala okrog sveta. Slika je bila vzeta na parniku v newyorškem pristanišču, ko se je vrnila v Ameriko, kjer je njen dom. Vsega skupaj je že prepotovala 900 tisoč milj, a pravi, da še ni končala. KRIŽEM SVETA. LETALSKA NESREČA V GREENSBURG, PA. Latrobe, Pa. — Od tukaj poročajo, da se je smrtno ponesrečil letalec Joseph Crane iz Detroita, ki se je spustil iz letala v visočini 1500 čevljev, padalna naprava se pa ni odprla ,in tako je priletel na neko ograjo ,kjer so ga našli v nezavesti. Zlomljeni ima obe nogi in poškodbe na obrazu STALIŠČE PREMOGARJEV ¥ ANGLIJI. Iz Jugoslavije UBOJ IN NESREČA PRI SV. BOLFENKU V SLOVENSKIH GORICAH. — VELIKO ŠKODE NAPRAVILA TOCA V LJUTOMERSKO - ORMO ŠKIH GORICAH. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. % ■ T Zločin in nesreča. , urje s točo. Toča je težko po-V noči od sobote na nedeljo, škodovala veliki del ljutomer- — Michigan City, Ind.— Ko je Julius Miller na cesti popravljal svoj avto, privozi mimo neki drugi avtomobil, izpod katerega je vrglo žebelj, ki je slučajno bil na cesti, tako močno v oko Millerja, da mu je izteklo. — Chicago, 111. — Šestnajst ur ni bilo nobenega zločina prijavljenega policiji, tako se glasi poročilo iz detektivskega urada, kar je tudi rekord. — New York, N. Y. — Na nagloma je umrl advokat in ravnatelj raznih korporacij, R. Victor v starosti 48 let. — Smrt je nastopila, ko se je vozil v svoji jahti, radi srčne hibe — Buenos Aires, Argentina. — Od tukaj se je poročalo, da so podtaknili v poslopju ameriškega poslanika bombo, za kar je bilo veliko število oseb, ki so bile na sumu, aretiranih. Vsi ti so pa sedaj začeli z gladovno stavko in zatrjujejo, da so nedolžni. — Bellevue, O. — Na križišču v tukajšni bližini je avto kolidiral s predmestnim vlakom ; ob življenje sta prišla Mr. in Mrs. Elmer E. Newhall, oba stara okrog 55 let. Mr. Newhall je bil uslužbenec poljedelskega departmenta. — Modesto, Cal. sta utonili dve deklici, ki sta padli v prekop, v katerem je pondel;lk^ bila voda, in neki moški, ki je skočil za njima ,da bi ju rešil. Vse tri so potegnili mrtve iz vode. — Ithaca, N .Y. — Leonard M. Spear, katerega je pičila kača klopotača, ko je ogledoval zbirko zveri in kač v Cornell univerzi ,je na poti okrevanja ,dasi je bilo rečeno spr va ,da zanj ni več pomoči. — Zdravniki izjavljajo, da bo ostal pri življenju. Angleški kabinet namerava s silo privesti do tega, da bi se z delom v premogokopih pričelo. — Vlada obljublja pomoč uvoznikom premoga. —o— London, Anglija. — Stališče premogarjev v Angliji, ki so že dolgo časa na stavki, je skoro nespremenjeno .Le malo je u-panja, da bi se prišlo do sporazuma v kratkem času, dasi si eni kot drugi veliko prizadevajo za končanje stavke. Največ si prizadeva vlada, ki grozi s silo in hoče na vsak način prisiliti ,da bi se z delom takoj začelo. Obljublja finančno pomoč uvoznikom premoga — skratka, vlada hoče, da se z delom' takoj prične. Poročilo pravi ,da so voditelji premogarjev nekoliko popustili .Nekateri se strinjajo z Surnim delom na dan, le nekaj jih je, ki še temu nasprotujejo. Slaba stran za stavkajoče je to, da se pusti uvažati premog iz drugih držav. Še slabša stran pa je — da so voditelji železničarjev izjavili, da ne bodo nasprotovali uvozu in železničarji v Angliji, ki so bili tudi na generalni stavki iz simpatije, bodo pustili uvoz premoga, kar je največji udarec za stavkujoče. dne 8. do 9. maja se je izvršil v Brezovčaku, župnija sv. Bol-fenk pri Središču zločin, ki se v teh krajih ni zgodil že bogzna koliko let. V Brezovčaku je imel Leopold Prater vinograd. Pri vinogradu je viničarija in pivnica. Polde Prater je bil človek vedno vesele narave in dobričina, sko - ormoških goric. Žalosten je pogled na gorice, kjer so bili na trtah lepi ter dolgi poganjki, a sta jih vihar in toča potrgala ter oklestila na tla. Ravno v najlepših legah, kjer raste najboljša kapljica, je uničen cel letošnji pridelek, ki je o-betal obilnost. Letošnje zgodnje nevihte s točo obetajo od kakor njegov rajni oče, znani i davkov ozmozganim vinograd-pesnik iz Vondranec. Poldek je j nikom hude čase. hodil vsak dan v pivnico na ku- i -o- pico, in sicer ob vsakem vre-1 Mlada samomorilka, menu. Po svoji stari navadi ga j Mlada Matilda iz Rožne do-je zanesla pot v svoj vinograd J line, komaj osemnajstletna v noči od sobote na nedeljo. j služkinja, se je zaljubila v Ko se je pribličal pivnici, je: fanta ,ki ji je obljubil zakon, SMRT VETERANA, KI JE VODIL SLEPEGA TOVARIŠA V PARADI. Chicago, 111. — Veterani so na dan kinčanja grobov, kakor običajno, tudi letos korakali v paradi po Michigan Blvd. — Med temi je tudi bil John Davis, ki se je bojeval na Filipi našel v njej dve dekleti in dva fanta. Cela družba se je veselo zabavala in pila njegovo vince. Poldeta je ta usiljivi obisk raz-kačil, hotel je dati duška upravičeni nevolji in je očital drznim gostom tatvino. Družba pa se je zagnala v gospodarja in ga zaklala kakor kako žival. Glavo so mu tako razbili, da ni poznati, kdo da je bil ubiti. Spoznali so ga le po obleki. Ubiti Polde je namreč zgubil pred tedni ključ od pivnice in tega je našla domača dekla, rodom iz Hrvatske, stara 20 let. Najdenega ključa ni vrnila gospodarju, ampak ga je obdržala zase in ga je uporabljala za gašenje lastne žeje in svojih prijateljev. V že omenjeni noči je povabila Poldeto-va dekla v pivnico svojo prijateljico Ano Trstenjak iz Gode-ninec in dva fanta Franca in Martina Ivanuša iz Šalovec pri Središču. Od fantov je star eden 18 in drugi 19 let ter sta bila ljubčka zgoraj omenjenih nih deklet. To mladostno zločinsko družbo je bolfanska žandarmerija aretirala, predala v zapore ormoškega sodišča, kjer so priznali nečloveški zločin. Uboj priljubljenega Prater-ja je razburil celo župnijo Sv. Bolfenk, ki je na glasu, da je miroljubna. V petek pa se je doigrala pri takoj ko se osamosvoji v toliko, da si lahko ustanovi svoje domače ognjišče. Tudi dekle si je že nekaj prištedilo, da prispeva tudi ona nekaj v ta namen. Toda čimbolj se je bližal za-željeni čas, tembolj se ji je fant odtujeval in končno se ji je poplonoma izneveril. Zadnji odločilni spor, ki je ostal neporavnan, pa je vplival na dekleta tako, da si je v hipni razburjenosti prerezala žile na roki. K sreči so jo še pravočasno opažali in so jo takoj za silo obvezali in prepeljali v bolnico. - Bolfenku na Kozu ta-le ne-ji, ki je zadušila boksarsko greča> v petek popoldne, dne ustajo na Kitajskem. Ko je pri- 7< maja je razsajaia nad Bol-šel po končani vojni domov, je fenkom huda nevihta z nali-( začel trgovino s pohištvom na vom in gromom> strela je uda-Tukaji 8215 ^ State cesti, katero je rila y hivQ p0gestnjka Mirka uspešno vodil — do minulega Kolarič v jastrebcih. V sobi je Ta dan pa, vzlic bila na obigku Ana Kolarič( ki njegovi starosti 62 let, ni ho-, je obležala pri udarcu strele tel ostati doma ,temveč pndru- pri priči mrtva< Na grečo g0 žil se je tovarišem, s katerinn bm domači otrod y goli> gicer je bil skupaj v boju. Njegova bi bn zahteval udar strele ge žena je rekla, da bo stala med, yeč gmrtnih grtev, množico v špalirju ob cesti, da( _o— vidi, kako še zna korakati. - Neurje g tQČo y ljutomersko.or Davis s, je vzel za par tovariša, moških h Frank Smitha, 1900 Marshall, Ljutomei.sko ormoške go-Blvd k, pa je slep. Rekel mu rice je obigkalo g m m zyečer je: Frank mc se ne boj, jaz,in ? m m dne močno ne te bom vodil, kar bom videl, ti bom povedal, in tako bova z drugimi vred kfrvakala." je začela; končala se je. Mrs Davis pa v skrbeh povprašuje Trobente zapojo ,ropot bob- kje je soprog, ki bi bil imel vo nov se oglasi — veterani z.ata-| diti Smitha ,a ga je vodil nekdo jujejo solze — ob spominu na, drugi. Povedali so ji, da ko so dneve, ko so slišali te glasove( začeli korakati, mu je prišlo v boju za domovino. Parada se slabo in je na mestu umrl. DENARNA NAKAZILA,' ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO itd. Vaša denarna poiiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj poii-ljali po teh-le cenah: 500 Din________9 9.45 < 1,000 "----18.60 I 2,500 "--.$46.25 \ 5,000 " -4 92.00 J 10,000 " _$183.00 > ^ • i * __$4.40 ^ _$ 8.45 ^ ____$20.25 \ _$39.25 ^ 100 lir 200 " 500 «' 1,000 " Pri večjih svotah poseben popust Poštnina je v teh cenah žo vraču* nana. •»< ttfamfj Zaradi nestalnostl čeri je nemogoča vnaprej cene določevati. Merodajn« so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvriujejo po poitl tli pa brzojayno. i IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO i Pisma in pošiljke naslovite na: 1 ZAKRAJSEK & CESARK 1 .455 W. 42nd ST., NEW YORK, N, Y, KS! Amerikanski Slovenec Krri Mjslarijil •lovon.ki list I Ameriki* Uitanovljea 1«U IVI Uhaja mk dan nuna acdtlj, pon-Mitov m i)mtqt i* »rttwMM. Izdaja in tiskal EDINOST PUBLISHING CO Naslov Uredništva lm aprtrej 1148 W. Z2nd St., Chicago, IIJ. Telefon: Canal 0091, Naročnina! _|S.OO _ 2.50 iCa telo letel Ka pol leta . Za Chicagci, Kanado |a KnSvi Za celo leto „ , ■ 6.00 pol leta _- $.00 Tk« firM **4 tho »Id«* KI«, ▼enian newspaper in America Established J89L Iaaaad daily, azcapt Budami dar. Sad tk« day after haUisA Published bfl EDINOST PUBLISHING CO Address «f publication pfficaj 1849 W. 22nd St., Chicago, IlL 'Phone: Canal 0091, Bcbscriptioal For one year _ For half a year_ _|S.00 . 2.50 Chicago, Canada and Earopi] For one year ,L .. m.. 6.00 For half a yeas __ 3.80 DOPISI važnega pomena xa hitro objavo aiorajo biti doposlanl na ftredniitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko Izida list.—Za zadnjo itevilksi v tednu je čas do četrtka dopoldne...,—Na dopise brez podpisa se ne ozira.— Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listo znači, do kedaj imate Kit plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listo. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office kt Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Angleškim delavcem preti razkol. Velika Britanija preživlja veliko gospodarsko krizo, katera ima začetek v povojni dobi in se nadaljuje skozi vsa zadnja leta in se vleče še naprej in bogvedi, kako bo končala. Zadnja generalna stavka, v kateri je pokazalo angleško delavstvo svojo solidarnost, je doživela po nekem misterioz-nem slučaju fiasko za skavkujoče delavstvo. Radikalno časopisje seveda pesti angleške delavske voditelje ,da so delavstvo izdali itd. To kričanje prihajia največ iz Rusije. To pa zato, ker so ruski komunisti poslali denarno pomoč angleškim stavkarjem, a ta denarna pomoč je bila po voditeljih odklonjena in vrnjena. Angleški delavci so s tem pokazali, da ne marajo nobene druščine iz boljševiških krogov. Kajti že samo pajdašenje z boljševiškimi prekucuhi vzame vsakemu poštenemu človeku ves ugled in tega so se angleški delavci bali, ker so hoteli nastopati kot gentlemani za svoje pravice. Krivda pa je nekje, da so stavkarji doživeli fiasko. A ta se ne sme pripisavati na celi črti angleškim delavskim voditeljem. Delavski voditelji so pokazali sicer, da so slabi taktičarji, a na drugi strani so pa pokazali, da so možje, ki verujejo dani besedi in so voljni slediti postavam in zahtevam vlade. Ves svet ve, da je .angleška vlada zahtevala preje preklic stavke kot se obnove pogajanja. Voditelji so ugodili tej zahtevi. Industrijski magnati pa so ta politični trenutek nesramno izr-abili v svojo korist. Hitro so preklicali svoje stare pogodbe z delavci in jim začeli usiljevati nove. Premogarski baroni pa vstrajajo samopašno pri svojih starih zahtevah. To je slika položaja obeh strank. Ta slučaj je dal angleškim delavcem in njihovim voditeljem dobro šolo, koliko je za zaupati kapitalističnim vadam. Bodo še prišli slični slučaji, tedaj bodo pa drugače govorili in zahtevali drugačnejša jamstva kot so jih pri zadnjih pogajanjih. Tudi ako smemo verjeti zadnjim poročilom iz Anglije, so se že začele cepiti delavske vrste v Angliji. Komunisti, ki prejemajo navodila iz Moskve, na vso moč širijo govorice, da so (angleški delavci prodani po voditeljih. To delajo komunisti zato, da zaneso med delavce sumnje do voditeljev in s tem je položen temelj nezaupanju do voditeljev. V takem kaosu pa je prilika za pojačenje komunistične stranke. Poročila govore, da se delavci v velikem številu vpisujejo v komunistično stranko. Torej, kakor razvidno, ima komunistično natolcevanje svoj namen. To kar se tiče strank. V resnici pa so te vesti žalostne. Kolikor bolj se bo angleško delavstvo pocepilo, toliko manjša bo njegova skupna moč in toliko manj bo upanja na uspešno borbo za delavske pravice. -o- Gospodarsko vprašanje v Avstriji. Avstrija kljub svoji zajamčeni neodvisnosti še ni spravila svojega narodno-gospodarskega življenja v normalni tir. Povojna leta pomenijo za njo celo vrsto poizkusov, s katerimi je hotela priti do končne gospodarske stabilnosti. V skladu s svetovno gospodarsko politiko se je ravnala Avstrija pri svojih carinskih in tarifnih pogodbah bodisi po načelih svobodne trgovine ali carinske pogodbe. Opetovano je biLa sprožena tudi misel o združitvi z nemško gospodarsko oblastjo. Zadnje čase pa stremi avstrijska trgovinska politika za gospodarsko neodvisnostjo. Najnovejša gospodarska akcija avstrijske vlade je izražena v osnutku zakona z dne 1. januarja 1925, ki pomeni spremembo avtonomnih carinskih postavk. Vlada je hotela s tem zakonom omogočiti domači industriji in poljedelstvu razpečavanje blaga na domačem trgu. Vodilna misel carinske novele je, da so ostale avstrijske postavke n»a predvojnem nivoju, dočim so cene po vsem svetu znatno po- ""V". ..' — i _ —— ^ .. j-*- ■ ' - - . .,— skočile in da se mora torej zaščitna carina zvišati. Da Avstrija še ni zvišala carine, je kriv po mnenju avstrijskih gospodarskih krogov vpliv, ki ga je imela evropska gospodarska kriza za Avstrijo. Avstrijski gospodarski krogi trdijo, da je izvoz industrijskih izdelkov v inozemstvo nazadoval zato, ker so ga ovirale zaščitne carine sosednih držav in ker se Avstrija sama ni zav.arovala z zaščitno carino. Nade glede l-azvoja trgovinske bilance se niso izpolnile. Lansko jesen so v Avstriji računali, da se bo znižal deficit od 1000 na 500 milijonov zlatih kron. V resnici pa znaša deficit 650 milijonov in če pomislimo, da se je znižal lani uvoz za okroglo 400 milijonov, vidimo j.asno nazadovanje avstrijskega gospodarstva. Predstavniki avstrijska trgovine smatrajo sedanji carinski osnutek za zadnji poizkus, da se ohrani obstoj Avstrije na gospodarskem polju. Če se izjalovi še ta poizkus, bi moralo priti do združitve z Nemčijo ali pa obnova avstro-ogrske gospodarske zajednice. Za prvo možnost se navdušujejo industrijalci, za drugo pa poljedelci. KAMPANJA DRUŽBE SV. MOHORJA. Chicago, III. Kakor meseca aprila, tako se je tudi meseca maja naša redna seja zelo sijajno vršila. Sprejetih je bilo 24 novih članov in članic. Tako se približujemo svojemu cilju, ki je — 500 članov in članic ob petletnici. Sedaj pa nekaj o sprejemu. Takoj po obredu, ki ga je vodil naš predsednik br. Maks Omerzel, je stopila pred nove člane in članice sosestra Mary Vaupotich, ki jih je pozdravila s sledečimi besedami: "V imenu Družbe svetega Mohorja Vas prav prisrčno pozdravljam! Odzvali ste se in prišli v naše vrste. S tem ste pokazali, da ste dobri Slovenci in pravi katoličani. Vi niste prišli v ka- mesecev letošnjega leta, namreč koliko je eden, koliko drugi pridobil novih članov, zatorej se potrudite sedaj za to sejo. Vsak naj stori trden sklep, da bo pridobil vsaj enega novega. Sobratski pozdrav, John Gottlieb, tajnik. -o- KAKO JjJE GIBLJEJO SLOVENCI V DENVERJU. Denver, Colo. Binkoštna nedelja je bila za našo naselbino pomenljiv dan. Dopoldan je bil posvečen našim malim, ki so prvikrat pristopili k obhajilni mizi. Cerkev je bila ob tej priliki polna vernikov, tako da mnogi niti sedežev niso mogli dobiti več. Ganljivo je bilo videti otročičke, ki so v lepem redu v procesiji pri- jih je dvakrat priklicalo nazaj na oder. — Za njima nam je zapel zbor 'pevskega in dra-matskega kluba angleško pesem "Sailor." Da so povoljno izvršili svojo nalogo, nam priča to, ker jih je narod prisilil s ploskanjem, da so morali pesem ponoviti. Ko je bil program na odru izčrpan, se je pričel v dvorani živahen ples, ki je trajal do 1. ure po polnoči. Toliko zabave in toliko ljudstva kakor ta večer, še ni bilo v naši dvorani. Čistega preostanka se je nabralo okrog 120 dolarjev. V imenu Rev. Father Judni-ča, kakor tudi vseh faranov izrekam vsem tistim, ki so pripomogli, da je prireditev tako sijajno izpadla, iskreno zahvalo. Pred vsem smo dolžni zahvalo Rev. Schifferju, ki so preživeli pri nas mesec dni remu odprle oči, da ni vse to res, kar klevetajo o cerkvi in njenih naukih njeni nasprotniki. Govoril je res kot goreč misijonar in ljudje so izjavljali, da bi tega gospoda poslušali kar naprej. Udeležba je bila izvanredno velika pri vsaki po-božnosti. Veliko jih je prejelo sv. zakramente tudi takih, ki že dolgo let prej niso videli cerkve od znotraj. Uspeh misij ona je velik in bo gotovo rodil tudi žlahtne sadove za župnijo. Tako se je te dni vsa župnija na najlepši način pripravila za veliki čas XXVIII. mednarodnega evharističnega kongresa. Prenovljeni na znotraj, v duši, se bližamo dnevom, ko bo svet izkazal največjo čast svojemu nebeškemu Kralju Jezusu Kristusu v presv. Evharistiji. Zato vsa čast in zahvala tudi preč. g. župniku župnije sv. Štefana, da je preskrbel župniji sv. mi- vsled zdravstvenih ozirov in ki 'sijon in tako odličnega misijo- so porabili ta čas, da so tako temeljito izučili naše igralce. Žalibog, da jim ni bilo mogoče prisostvovati igri, za katero so se trudili. — Nadalje zahvala vsem igralcem in igralkam, ki so se s tako požrtvovalnostjo poprijeli svojih vlog, in se v tako kratkem času izučili za igro. — Hvala tudi vsem pevcem in pevkam, ki so s svojimi nastopi povzdignili slavnost in živahnost cele prireditve. — narja. Hvala veleč. g. misijonarju za njegov velik trud in požrtvovalnost pri tej priliki. Bil je to eden najboljših misi-jonov dosedaj pri sv. Štefanu in Vaše zlate nauke, veleč. g. misijonar, bomo skušali po najboljših močeh ohraniti v trajnem spominu, v kar naj nam pomaga ljubi Bog! Mr. Martin Kremesec, porotnik KSKJ., si dela krasen novi bungalow na 22nd Place korakali v cerkev, dečke z roko slabo društvo, ampak prišli |žami na prsih in belooblečene ste v pravo Slovensko Katoli- deklice z venčki na glavi. Med ško Družbo, ki ima vzvišen namen. V to Družbo bi moral spadati vsak katoliški Slovenec in vsaka katoliška Slovenka, ne glede odkod je doma. Nesite to idejo med Vaše prijatelje in znance. Pridobite jih za pristop v rrašo Podporno Družbo sv. Mohorja. Spomnite se pesnikovega izreka: Beseda dana, vez velja, ne oprosti jo ne meč ne moč sveta. V to nam pomagaj vsegamogočni Bog in naš družbeni patron sv. Mohor." Te njene gladko izgovorjene besede so napravile na vse navzoče globok utis. Gotovo se jih bodo dolgo časa spominjali in se po njih ravnali. Po končanem pozdravu so navzoče članice-dekleta pripele novim članom in članicam po en rudeč nagelj. Naj jih to spominja na bratsko in sester-sko ljubezen. Za prihodnjo sejo, ki se bo vršila v nedeljo, 6. junija, imamo zopet lepo število kandidatov in kandidatinj. Opozarjam vse člane in članice, ki imajo kakega novega kandidata ali kandidatinjo, da prinesete prošnjo meni takoj ko imate izpolnjeno. Ne čakati na zadnje dni. Ker nameravam objaviti rezultat kampanje za prvih šest sv. mašo je bila za prvoobha-jance globoko zamišljena pridiga. — Popoldne se je zopet vsa mladina zbrala pri popoldanski službi božji, in pri tej priliki jih je Rev. Eather Jud-nič obdaril s škapulirji in sve-tinjicami. Zvečer istega dne pa se je vršila v dvorani Doma slovenskih društev velika prireditev, ki se je ob mnogobrojni udeležbi občinstva pričela točno ob osmih. Najprej so prišli na oder pevci Pevskega in Dram. Kluba, ki so nam krasno zapeli pesem "Pod oknom." Nato so nastopili naši igralci v predstavi igre "Tri sestre." Preobširno bi bilo, da bi opisoval nastop vsakega igralca, oziroma igralke posebej, toda v splošnem moram reči, da so nad vse častno izvršili vsak svojo nalogo. Saj jih večino izmed njih že vsi poznamo kot izvrstne igralce, ki se znajo tako vživeti v svoje vloge, kot bi bili poklicani igralci, slovenski jezik pa obvladajo, kakor bi ravnokar prišli iz starega kraja. Po igri sta nas presenetila Frank Papež in Charles Blan-čar s pesmijo "Oglar." Pela sta tako krasno, da bi jih kar naprej poslušali. Občinstvo jima je izkazalo svoje priznanje z burnim ploskanjem, tako, da Končno se zahvaljujem tudi (med Lincoln and Robey cesto, vsem rojakom za nepričakova- Hiša je pravi kras za soseščino. no obilno udeležbo. Mr. Kremesec je eden tistih, ki Dne 13. junija bo obhajalo me verjame na selitev od slov. društvo sv. Roka št. 113 KSKJ. 201etnico svojega obstanka. Na cerkve, temveč je s tem pokazal, da mu je domača cerkvica dan te slavnosti bo zjutraj ob sv. Štefana preveč pri srcu, da pol desetih paradni obhod iz 'bi se odselil v oddaljena pred-dvorane v cerkev, katerega se jmestja. S tem je pa dal tudi bodo udeležila vsa slovanska ;dober vzgled drugim, da če društva z godbo na čelu. Popol- [nam je kaj za slov. naselbino, dne in zvečer pa bo ples in pro- ostanimo v bližini cerkve in šo sta zabava na vrtu Doma Slov. Društev. Vsi Slovani iz Denver-ja in okolice so vabljeni k tej slavnosti. Dne 18. julija pa bo letni cerkveni piknik v Elitch's Garden za našo cerkev, na kar rojake že zdaj opozarjam. Štorklja se je oglasila pri družini Mr. in Mrs. Omahen na 47 Franklin St. ter jih obdarila z zalim dečkom. Enaki dar je prinesla tudi družini Mr. in Mrs. Trontel v Globevillu. Frank Bohte je stopil v zakonski stan z Miss Mary Ba-bich. Želimo jima obilo sreče in zadovoljnosti. H koncu pozdravljam vse rojake širom Amerike in ptare domovine. Geo. Pavlakovich, le. Mr. Kremesecu v tem oziru vsa čast! Mr. Joe Kukman je otvoril te dni novo lepo moderno gro-cerijo in mesnico na 22. ulici. Družini Mr. in Mrs. Martin Mihelich se je narodila brhka hčerka, ki so jo krstili za Ka-rolino Matildo. Botra sta bila Mr. in Mrs. Blaž Petan. Družini naše čestitke! PISMO IZ STAREGA KRAJA. Vranja peč nad Kamnikom. Majhna in skrita je naša župnija in vendar ima primeroma mnogo faranov, ki so se razselili po širnem svetu — tudi v Ameriko — in mnogi že davno, davno, tako, da so nekateri popolnoma pozabili na petimi leti pa so nam jih omogočili trami iz cerkvenega gozda, pa tudi nekateri darežljivi dobrotniki, med temi tudi ameriški rojak France Bevk iz Chicago. Zlato poroko sta obhajala lansko leto stari Vidmar i® Vidmarca iz Lašice. Zdi se, da ju je redka petdesetletnica še pomladila, ker sta letos še bolj čvrsta in zdrava kot lanfak° leto. V tem času je griža 1. 19-" močno razsajala. Zahtevala Je nič manj kot 21 žrtev v H dneh. Mrtvi in pogrešani vojaki tirani so dobili ob lanskih vernih dušah dostojno spominsko p'0" ščo, vzidano v cerkveni zid. --Vseh imen je 18. 12 je mrtvit in 6 pogrešanih. Bila je pomenljiva slovesnost. Možje in fantje so se zadnJ1 čas z vnemo oklenili obhajp mize. Vsako prvo nedeljo i®*' jo zase skupno sveto mašo1" pristopi jih redno 50, večkia še več k obhajilu. — Deklet« so si ustanovile svojo Marij"18 družbo, ki jim nudi tudi v sv«' nem oziru v zasebnih sestanK1 marsikatero uro poštenega selja in izobrazbe. Manjka Pjj jim družbene zastave. Mor se kak Amerikanec vkoraj^1" jim pošlje v ta namen kak | lar. _ kljub i«" i da- Zadnji čas, namreč mu, da je vojska že precej leč s svojimi žalostnimi PoS.. ftfl ra Ho fU ve- h H n 4e iai M Poi i dicami, nič kaj dobro ne s1 mo, zlasti ne v gospodarsK« oziru. Beograd pritiska s sv°jj mi davki, letine so bile vse 'If slabe, zaslužka ni, ker se j p ■kam izseliti (nekaj jih Je ' J , 1 j-pju H( na Francosko, pa so me« js'e- tain časom že -na Holandskem) kateri domovi — posebno1 kjer je gospodar bil ali Jc vdan pijači, ali pa ima karno žensko, so pa kar tem, da bodo prodani na Ja dražbi. Nekaj posebnega je Še N ^ ši fari: Zadnje čase nifljJ, več ni kake gostilne, pa J° je na splošno tudi vedno ^ pogrešajo. Pravijo, da P ^ nost dela tatu in gostil'1'1 ^ marsikoga naredila pij:lIlCa svoj rojstni kraj. Morda sreča-tajn. cerkve Kr. sv. Rož. venca I jo tega ali onega te vrstice; za-o--'to podajamo nekaj splošnih no- SKLEP SV. MISIJONA PRI SV. ŠTEFANU. Chicago, III. Za Slovence v Chicagi in o-kolici je bil čas od 23. do 30? maja presrečni čas. znano, vršil se je v tem .času pri sv. Štefanu sv. misijon, katerega je vodil veleč. g. pater Regalat Cebulj, D.D., O.F.M.,' provincial slovenske frančiškanske provincije iz Ljubljane. Omenili smo že, da je imenovani veleč. g. pater eden najboljših govornikov sedanjega časa. Njegove globoko premišljene besede so marsikate- vic izza zadnjih let. Pred petimi leti preč. g. župnik Krek, ki so župnikovali na Vranji peči celih 25 let, kot pesnik in šaljiv Kakor že (družabnik pa sloveli tudi še daleč izven mej svoje župnije. Zupljanom pa so zapustili lep spomin nase v novih orgijah, cerkvenem tlaku, klopeh, mon-štranci, križevem potu itd. Nič čudnega, da se jih bodo žup-ljani še v poznih rodovih hvaležno spominjali. — Tudi novi zvonovi in sicer bronasti, zvonijo že pet let v župniji. Danes bi jih ne mogli napraviti, pred danes ni ali pa se je pot>0^-' rtrfflw 10 liv; "iti «o hr l«f iev S Mi Letos jeseni, ko se P° škof od vas iz Amerika u imeli sveto birmo. Do ta'1 -c. radi cerkev prebelili, Pa $ tije led Se, tie no luč" prenovili. Morda tudi v ta namen kak ud arsef' a* j . j od kaj čez lužo. Ce bo res ^ živa od vas, bomo še te kaj sporočili. . ^c- Pozdrav vsem znanim l!l' znanim! ti. I h 'k V V K Strela ubila deklic0' V Drami j ah pri Celj« j bila strela pridno 'cj,rf ^ m Frančiško Podkrajšck-bližajočo se nevihto J0.^ s polja proti domu. Nevl je prehitela, morala )e ;toP ----------,-- . ic A k sosedu po dežnik J .j*!' nadaljevala pot. Ko Je na vrh domačega hri^ darila v njo strela in to Našli so jo mrtvo šele 11 < je ponehala nevihta. Pr» i" m To reach the advertise in Slovenec!" °best cu*< "Amefl Rev. John Mikla^čic: SPOMINI Dvorana je ena najlepših v Sloveniji. Bolj polarne nune so se preselile iz samostana na grad. Več prefek-tinj se je tudi nastanilo na gradu, da so nadzorovale učenke notranje šole. Teh je bilo do 200. Kapelo grajsko so prenovile in olepšale. Napravile so marsikaj novega in jako slovesen je bil oni dan za grajsko samostansko družino, ko je Gospod Jezus začel bivati med njimi v najsvetejšem Zakramentu. Pozneje so se vse interne samostanske slovesnosti vršile v grajski kapelici. Tu so ljubljanski škof preoblekli novicinje, tu sb sestre napravile večne obljube itd. Vrt zadaj za gradom so tudi preuredili in sedaj je tako lep kot kak park. Okrog in okrog so pa napravili močan in visok zid « od samostana v mestu pa daleč naprej tako, da je vse njihovo posestvo v mestu in na gradu obdano in zavarovano z obzidjem. Pri tem prenovljenju smo tudi ministranti pomagali. Nune so bile hvaležne vsem delavcem, tudi nam ministrantom, ki smo te počitnice dobili vedno boljšo hrano kot po navadi. Vsako leto ob počitnicah je prišel en jezuit, ki je imel duhovne vaje za samostansko družino 8 dni. Jaz poprej nisem dosti poznal tega reda, dasiravno sem bil mnogokrat v jezuitski cerkvi sv. Florijana v Ljubljani pri maši in pri spovedi. Nekateri patri so bili z nami ministranti zelo prijazni. Dobro se še spominjam P. Hillenkampa od St. Andraža v Lavantinski dolini. S tem sem se toliko sprijaznil, da sem mfl naslednje leto pisal, da bi se on zame zavzel pri vodstvu samostana, da bi jaz ob počitnicah prišel v samostan v St. Andraž v svrho pri-učitve nemškega jezika. Pater je vprašal svojega predstojnika, a on je izjavil, da nima prostora. Te počitnice sem večkrat napravil z drugimi loškimi dijaki izlete na razne strani. Najbolj lep izlet je bil na Ljubnik, 1036 m nad morjem. Nas dijake je vodil kaplan od sv. Jakoba, Ferdinand Erker. Zgodaj zjutraj smo odrinili. Ob 7. je gospod maše-val pri sv. Lovrencu, ki je poldrugo uro daleč iz mesta. Odtod smo šli v Sušo in obiskali sušensko mamico. Vesela je bila žena našega prihoda. Mene je že poznala od poprej, ko sva bila z materjo včasih cel teden v Suši. Postregla nam je žena, kar je najbolj mogla. Prinesla je tudi na mizo več let starega tepkovca. Tepkovec je mošt iz hrušk — tepk. Kdor ga zna dobro napraviti, je boljši kot vino. Iz tepk so v naših krajih tudi delali šampanjca. Ob 10. zjutraj smo odšli proti Ljubniku. Ob 12. opoldne smo dosegli vrh. Krasen je bil tisti dan razgled. Od Kranja do Ljubljane in še naprej do sv. Planine blizu Štajerske meje, od Poljan notri na Goriško plat in diiloč notri v Istro je bil razgled.— Nešteto belih cerkva in cerkvic po hribih in dolinah smo videli. Lepe vasi in dobro obdelana polja, hribe in krasne doline. Ravno zato je doma tako lepo, ker ne najdeš same ravnine, ampak tam se vrste doline, hribi in hribčki, gore, pa vse tako lepo v redu, tako mikavno in nekam čarobno. Ni čuda, da se Father Oman "iz Cleve-landa že zopet letos pogaja z našim Fath-rom Kazimirjem in ga vabi, da bi zopet letos ali pa vsaj kmalu pohitela domov na Slovensko. 4 Krasna je res naša domača dežela. A tudi Amerika nam nudi prekrasne krajo in veliko lepoto narave. m ■■ /, t"' V mojem spisu Spomini pišem sar se še spominjam. Zato vam n*1 L|Cpc' stu tudi lahko napišem nekolik« ( Amerike in jaz sem prepričan, ^ kak Blejc ali Bohinjc videl kraj ■ % \ hi s N % \ si110 k k s. Si \ s v. rih vam nameravam v naslednjem 11 povedati, bi rekel: Lepa je stara <( p, lepa je blejska in bohinjska stran* tudi Amerika. 3StU. Kdor Ameriko pozna le v drvijo ljudje in se pehajo za denafl / če in lete za svojim ciljem, ta l'1"'1^ pi1^ ne bo dobil pravega smisla o lep" estne ..t/# ke. Kdor zahaja v različne nieM vjame nekaj lepote. Ven moraš ^ mesta, na deželo pojdi, oglej ^r^" steca na deželi, poseti ameris prirodne parke, potem b iske am . A oš rekel. ^ ^ je krasna. Navedel vam bom 'u> ^ iz Colorado, kjer som bil 18 mese s S k, ij, ° !h S \ ^ % C' ii e H* ! V mo- goz-ljivi ime-Chi- in a še bolj nsko .921/ la je v 14 d f»- ei-nib i plo-d." irtvib .men- adnji ijil»e rijin' r gvet" antf ra ve' kaP' klor^ ik & Iz življenja in sveta. ZAKAJ SE "NORGE" NI USTAVILA NA SEVERNEM TEČAJU. Polkovnik Nobile, konstruktor in voditelj zračne ladje porge," je napisal o težko-tllh polarnega poleta izčrpno Opravo, v kateri dokazuje, s takšnimi neprilikami se ima boriti zračna ladja, ki skuša Prekoračiti arktido. Kakor je ^avil Krištof Kolumb vse svoje Dade na ladjo, s katero se je ^Peljal na negotovo pot čez S11'oko morje, tako stavi tudi Polkovnik oile vse karte "Norge." Njemu sploh v Slavo ni šlo, da bi se ekspedi-ima- c'Ja utegnila ponesrečiti in da išoi" "'»orali njeni člani nadalje-čkrat fati potovanje s sanmi ali ka-;klet» »o drugače. Cisto nasprotno pa je mislil Fveški poročnik Rijser Lar-F1- On je bil pripravljen na eventualnosti, ki bi se uteg-llle Pripetiti. Bal se ni prav nič ^ svojo kožo in je računal z 'eJstvom, da bi lahko nastopile e izpremembe, ki bi zahte-Ja'e od posadke največje na- Kar se tiče pristajanja na severnem tečaju, je stvar z balonom docela neizvedljiva. Če bi skušali to vprašanje na krovu "Norge" praktično rešiti, bi ekspedicija zapadla poginu. dr. Vukašin Markovič. Radi nekega izgreda v Badnu je bil aretiran in izročen dunajskemu sodišču. V Badnu in na Dunaju je živel pod napačnim imenom in je bil zato obsojen na 6 tednov zapora radi ponarejanja potnih dokumentov. Jugoslovanska vlada je zahtevala, da ji avstrijske sodne oblasti izro-če dr. Markoviča, ker je pred cetinjskim sodiščem obtožen radi umora in drugih zločinov. Jugoslovansko poslaništvo je bilo že pretekli mesec pozvano, Da se zračna ladja lahko spusti k tlom, mora namreč odpre- \da predloži dunajskemu soditi ventile in izpustiti veliko ko- šču sodne spise, ki dokazujejo ličino plina. To bi seveda bilo krivdo dr. Markoviča na umo-mogoče, toda bi ladjo tudi one- ru. Naše poslaništvo je zahte-sposobilo za zopetni dvig na-\vane spise res predložilo, zlasti ubf ej ^ posle stoj1' rske* H;; se M? se"1 :d & 0 ta"1' 1 je J* t m kaii; ®re- Plemenska razlika med A ^! nca> J°bilom in Larsenom je torej P111 v tem obziru nad vse za-Nva. Nobile je slabotne, sloke po-jpe srednjih let z nasmeškom 113 Juana in s prijaznimi oč-r((Wadega študenta. ^ ne bomo mogli startati srede meseca maja," je iz-j.> "bomo primorani odpu-! 1 del našega moštva in me-e .Večje posadke naložiti več : n'a- Na polarnem ozemlju ugodno vreme le malo ^ Približno od 1. do 21. :etJa je nebo vedro in jasno so nevarnosti, kar se tiče -'|>t minimalne. Ta doba na-iJ; Potem, ko so se izdivjali zimski viharji in traja l''ko časa, dokler se topi površini. Pozneje se za- LeJ° 30 bo' ' t bi krat i ive£ * M a i ar s1 kaj vf cO- i« K4 pF a J vzgor. Da bi pa ladjo zvlekli k tlom, o tem ni mogoče govoriti. Za kaj takega ni na razpolago niti moštva niti drugih priprav.'" Sprva je polkovnik Nobile sicer mislil tudi na to solucijo. Dal je napraviti posebne vrste sidro, ki bi se prijelo kakega žleba v ledu, nakar bi moštvo šlo po lestvah iz vrvi navzdol. V zadnjem trenotku pa se je premislil. Prepričal se je namreč, da je tak poskus neizvedljiv. Kdo more jamčiti, da bi "Norge" obstala na mestu? — Zato je sidro nadomestil z veliko vrečo, ki lahko zajme 1000 kilogramov vode. Ta teža potegne ladjo nekoliko navzdol. Tega pripomočka se je hotel Nobile poslužiti tudi za slučaj pristajanja v bližini Alaske, v primeru, da se ne bi ladja mogla spustiti na kopno zemljo pri rtu Barrowu. Poleg drugih varnostnih priprav se je ekspedicija dobro oskrbela s sanmi. Bilo je domenjeno, da se posadka v skrajnem slučaju posluži vsega materijala ladje "Norge" in da si v sili in potrebi pomaga ž njim kakor ve in zna, samo da rešijo ljudje svoja življenja. one, ki se nanašajo na umor direktorja javnih del na Ceti-nju inž. Milovana Miluškoviča. Dunajsko deželno sodišče je razpravljalo o izročitvi dr. KAZNJENEC — DEDIČ 20 MILIJONOV. V padovanskih zaporih ijp nahaja neki kaznjenec Nino Gilli, ki je obsojen radi defrav-dacije in zločinskih konkurzov na več let ječe. Mož mora od-sedeti še par let, predno bo mogel dihati svobodni zrak prostih meščanov. Sedaj pa mu je njegov odvetnik sporočil, da je umrla neka njegova sorod-nica v Ameriki, ki mu je zapustila ogromno dediščino 19 in pol milijona lir. Moža je ta vest tako razveselila, da ga je od veselja skoro zadela kap. Šele po parurnem prizadevanju je uspelo odvetniku in kaz-nilniškemu zdravniku, da spravita moža k zavesti .Sodišče je sklepalo o stvari in bo defrav-dant moral, ker je sodba že pravoveljavna, obsedeti kljub ogromni dediščini v zaporih in Hje "e rjuhe megla. Kdor vja-Sl'ečen trenutek, lahko upa UsPeh, kdor ga pa zamudi, jjj.111 leka in mora polet odgo- PiL ar se drugega tiče, pa je o-Zla^ne plovbe čez se-' tečaj zelo velika. Žena fr Jl med Oslom in Lenin-(j °m je "Norge" zašla v me-s^1'1 je izgubila smer. Des-\ UcUa je trajala več ur. ^H ni Veclela> kje se na" i s Zračna ladja. "Norge" se U„,j|Ustila tako nizko, da je 'V/'k nad poslopji, a nihče % ! m°«tva ni mogel ugoto-Vj(|'j|.Je smo. Po zvonikih smo *'%]■ smo nac* rusk'm ie|j Jet11. gotovosti pa nismo sj "obene. Nihče ni mogel, gostjo trditi, da smo že1 Finsko. Naenkrat se V»ami prikazala reka. — S t' Sm° po nje- ' k>e se prav za prav n Jamo. A tudi to je bilo za-M4ji)) rimerjali smo lice po-\lr°v8 karto brez uspeha. Jlc nam ni preostalo nič Polarno ozemlje v nepre- ic. o iiato-l riU^ A 'V o 1 k1 »K ' K"1 0 V nkO1 "v < J t icP" ,11. f jeif' v« 1 'Ik ve / II »J A O cev' Markoviča. Po večurnem pro- Ipočakati, dokler ne odsedi vso učavanju spisov je sodišče skle- svojo kazen. nilo, da se dr. Markovič ne iz- -o- roči jugoslovanskim oblastim, ker se dunajsko deželno sodišče iz predloženih spisov ni moglo prepričati o krivdi dr. Markoviča. Obenem pa je sodišče sklenilo, da izroči dr. Markoviča policijskim oblastim, ki naj ga izženejo iz Avstrije. Dr. Markovič sam zatrjuje, da ni več jugoslovanski državljan, marveč, da si je že pred leti pridobil rusko državljanstvo. Rusko poslaništvo na Dunaju tudi v resnici posreduje za dr. Markoviča, ki bo zato najbrž izgnan v Rusijo. -o-- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" romar. --o- KRSTA CARJA ALEKSANDRA I. PRAZNA. Ko so boljševiki v Kišinevu odprli rakve ruskih carjev, so našli krsto Aleksandra I. prazno. Car Aleksander I. je bil nasprotnik Napoleona in je baje 1. 1825. v Taganrogu umrl na koleri. S prazno rakvijo se potrjuje legenda, ki jo je uporabil ruski pisatelj Merežkovskij v svojem romanu "Aleksander I." Legenda pripoveduje, da car Aleksander ni umrl 1. 1825, ampak da so v rakev položili nekega carju sličnega Fedorja Kuznickega, docim je car po-romal v veliki svet kot priprost NESREČE IN KATASTROFE PO SVETU. Iz Sofije poročajo o strahoviti nesreči, ki se je pripetila te dni v Ruščuku. Čoln, v katerem se je odpeljalo po Donavi 40 učenk mestne dekliške šole, se je naenkrat prevrnil. 25 učenk je utonilo. Ostale so rešili mornarji parnika, ki je prihitel ponesrečenim deklicam na pomoč. V bližini rumunskega pristanišča Konstanca je zavozil ruski trgovski parnik na poti iz Odese v Aleksandrijo na skalo in se razbil. Pri tem je utonilo 30 oseb. Iz severne Rusije prihajajo poročila o katastrofalni poplavi Volge, ki je narasla osobito med Jaroslavom in Nižjim Novgorodom tako, kakor še nikoli. Široka je 30 km, vodna gladina pa 14 m nad normalo. Doslej je utonilo v njenih valovih 22 oseb. Srednja Volga je preplavila Ribinsk, Kostro-mo in Jaroslav. Posebno težko je prizadet Nižji Novgorod. — Mesto je popolnoma odrezano od ostalega sveta. Največ škode je napravila voda na prostorih, kjer se nahaja vsakoletni velesejem. -o- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA." PREBIVALSTVO BELGIJE. Statistično letno poročilo Belgije prinaša zanimive podatke o ljudskem gibanju. Po štetju iz leta 1920. ima Belgija 7,465,782 prebivalcev. Število porodov kaže padajočo tendenco. Leta 1890. je bilo letno 175,828 porodov, 1. 1924. pa samo 153,138. V calonskem o-zemlju je število rojstev padlo močneje kot v flamski deželi. V provinci Limburg pride na 1000 prebivalcev 30.4 rojstev, v provinci Liittich pa le 16.1.— Število porok je skoro dvojno, namreč 80,088. Istotako je na-rastlo število zakonskih ločitev. L. 1890. je bilo 276 razporok, 1. 1924. pa 2955. 80 odstotkov razporok se je izvršilo v provincah Brabant, Hainaut in Liittich. — Umrljivost otrok pada. Leta 1923. je umrlo 22,242 otrok pod pet let starosti, v letu 1924. samo 14,483. ŠE JE CAS NOTARSKA DELA. Kupne pogodbe, pooblastila, af-fidavite in vse druge legalne listine lzdeljuje rojakom za tu in stari kraj JOHN JERICH. Slovenski notar, 1849 West 22nd St., Chicago, 111. 'it. ^ kakor da smo spustili "iih več liHtičev. V štirih J', k v ruščini, francošči-X , '(,s*ini in angleščini — je j ljudje, če pisano, na .(J j . kfeej linskim ozemljem, iz-Sijj r°ke, če smo pa JliifN jih Pritegnejo He so Poleteli na ze V° iih P°birali, čitali, a l)o ; o niso razumeli. Še- fe smo pa ze v k se-zemljo, tT__________ Snjj?eilu nekc postaje smo ^tojj'l' sP«znali, da smo nad T JO, X j« razvidno, kako določiti smer zračne aj, ko jadra ba-Pno zemljo. V megli a Položaj tisočkrat tež-i pa pretijo še po-W<',Hrno8ti' k<-'i' v tamoš-kompas in N je «~čiti > a?10 toda SvV01 J CM odpove \ol, 1 Posluževati kvečje-buaolo. POROKA S POLICIJSKO ASISTENCO. Te dni je razburil prebivalce mesteca Trenčina na Slovaškem dogodek, katerih je malo v poročnih analih. Proti žup-ni cerkvi se je pomikal v najlepšem redu poročni sprevod. Naenkrat so se morali svatje z nevesto in ženinom na čelu u-staviti. Na pragu cerkvenih vrat sta stala ženinova roditelja. Mati je stisnila pesti, skočila k sinu in začela na ves glas kričati: "Ne smeš je vzeti! Pusti jo in pojdi domov!" Ženin je bil v zadregi. Če bi bil stopil še korak naprej, bi se bil moral spoprijeti z roditelji, vrniti se pa tudi ni hotel, ker ga je bilo sram. Iz kočljivega položaja ga je rešil nevestin brat, ki je prihitel od nekod k cerkvi ter zgrabil ženi-novega očeta in mater za roke. Nekaj časa so se ruvaii, potem pa so zmagale fantove mišice in ovira je bila srečno odstranjena. Mlada dvojica je stala že pred oltarjem, ko je naenkrat planil v cerkev nevestin oče s palico v roki. "In vendar je ne vzameš!" je zadonel njegov glas po cerkvi. Planil je k nevesti in jo začel pretepavati s palico. Tedaj je hitel nekdo k župniku in mu povedal, kaj se godi v cerkvi. Župnik je takoj telefoniral na policijo in hitel, v cerkev, kjer je postal položaj že kritičen. Ženinov oče je pretepal tudi nevestine sorodnike, večna luč je ugasnila in preplašeni sorodniki so že hoteli navaliti na razjarjenega očeta. Župnik je napravil v cerkvi red. Kmalu je prispela tudi policija in stražniki so stali med poroko ves čas z golimi sabljami pri oltar ju. Ko sta se vračala novoporo-čenca iz cerkve, so ju radovedneži navdušeno pozdravljali. -o- AVSTRIJA NE IZROČI DR. VUKAŠINA MARKOVIČA. Skoraj dva meseca se že nahaja v zaporih dunajskega deželnega sodišča vodja črnogorskih odmeUiikov in komunist NAZNANILO IN ZAHVALA S tužnim sreem javljamo vsem našim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena hčerka in sestra Miss Johatta Volkar dne 15. maja ob 6:10 zvečer, previdena s sv. zakramenti za umirajoče v Gospodu zaspala. Pokojna je bila rojena v Chicago 27. marca 1907. Šolala se je v farni šoli sv. Pavla ,kjer je tudi izdelala višjo šolo. Bila je pridna in vesela, bodisi doma ali v šoli. Takoj, ko je končala s šolanjem, je začela delati. Medtem, ko je bila zaposlena pri Wagner Electric Company, se je prehladila ,nakar jo je napadla pljučnica, za njo pa je prišla jetika . Celih šest mesecev je potrpežljivo ležala v postelji in molila za zdravje. Vendar božja volja je bila, da je bila poklicana v večnost 15. maja ob 6:10 zvečer. t Naša dolžnost je, da se ob tej priliki prisrčno zahvalimo najprvo vrli družini Mr. in Mrs. Koshak iz Clarendon Hills, za njih pomoč in oskrbovanje za našo Ivanko. Prečuti so morali cele noči ob njeni postelji in cele dni skrbeli za njo, da so ji lajšali njene ure v bolezni. Umrla je na njih domu. Zahvaljujemo Mr. in Mrs. Martin Laurich, njene botre, za pomoč in krasni venec, dalje Mrs. Mariji Vider in njeni hčeri, istotako tudi družini Duša iz Jolieta in Dušatovim dekletom iz Chicage za njihovo prijaznost in zanimanje za pokojno. Hvala Rev. Kazimirju Zakrajšek za prekrasne pogrebne obrede in krasni govor ob krsti v cerkvi, Najlepša hvala tudi Rev. Leo Novitskiju in Rev. Father MiklavŽiču za molitve in obiske. Rev. Father Leo ji je podelil zadnjo popotnico dobro uro pred smrtjo. Rev. Goodman iz Downers Grove zasluži iskreno zahvalo za njegove obiske v njeni bolezni. Mr. in Mrs. Frank Schonta izrekamo posebno zahvalo, ker sta neprestano skrbela za njeno udobnost in st ase veliko trudila o bnjeni smrti in pogrebu. Hvala Mr. Ivo Račiču in njegovemu korskemu pevskemu zboru za krasno petje in godbo pri maši. Iskrena hvala Mrs. Kobal, Mrs. Gottlieb in Mrs. Stayer za njih trud in požrtvovalnost, ko so zbirale skupaj društvene članice dr. Marija Pomagaj št. 78. KSKJ. za pogreb in za društvene molitve ob krsti. Hvala tudi hčerke družine Mr. in Mrs. Štayer, mali Klari za slikanje pokojne, ko je bila položena k večnemu počitku. Prisrčna zahvala vsem darovalcem vencev in cvetlic. Družinam: Mr. in Mrs. M. Laurich, Mr. in Mrs. A. T. Kržičnik, družbi Wagner Electric Co. Miss Frieda Adams in Anita Kuchinkas, Mr. in Mrs. Leo Jurjovec, Mr. in Mrs. J. Stayer, Mr. Malešič, družina Kočevar, Mr. in Mrs. Nick Simec, Mr. in Mrs. Zeman, Mr. in Mrs. Perko, Mr. in Mrs. Baškovec, Miss Frances Duša in Marija Duša, Mrs. Marija Vider, Mr. in Mrs. Fr. Grill, Mr. Aleks Rejewski, Mr. Wm. Laurich, Mr. in Mrs. Dale, Mr. in Mrs. Cigan, Mrs. Synder, Mr. in Mrs. Bevčič, Mr. John Simec in Angeline Darovec, The Philadelphia Battery Co., Mr. in Mrs. Preželi, Mr. in Mrs. Jensch, Mr. in Mrs. Vesel, Dr. Roublek družini in hvala še vsem drugim ostalim, katerih imena nam niso znana. Iskrena hvala vsem! Prisrčna hvala tudi vsem ,ki so jo prišli kropit in moliti h krsti in tudi ob času pogreba v cerkev, kakor tudi vsem orfim, ki so se udeležili pogreba z lastnimi automobili. Hvala Mari-iini družbi, ki so prišli korporativno pokojnico kropit in molit za njen pokoj. Še enkrat najlepša hvala društvu Marija, Pomagaj št. 78. KSKJ .in njegovim vrlim uradnicam, ki so se toliko trudile, da se je vse izvedlo v najlepšem redu. Nadejamo se, da nismo pozabili nikogar zahvaliti, ako pa smo, se naj nam pa blagohotno oprosti, ka.iti naš iskreni nlmen je zahvaliti prav vse, karkoli je kdo storil v teh urah preizkušnje za pokojno ali za nas, in mi tega ne bomo nikdar pozabili. Z zahvalo na naših ustnicah prosimo Vas vse. molite za pokoj naše ranjke Ivane. Naj ji sveti večna luč in naj spava v miru, dokler se ne snidemo nad zvezdami! Žalujoči ostali: MR. in MRS. JOHN VOLKAR, stariši MISS ERNA VOLKAR, MISS M. VOLKAR, MRS. F. SCHONTA, sestre MR. JOHN VOLKAR JR., MR. A. VOLKAR, bratje Chicago, 111., 1. junija 1926. POZOR! Radi naraščajočega dela in števila naročnikov, potrebujemo več potovalnih zastopnikov z,a naše podjetje. Služba stalna ali pa tudi začasna. Kogar veseli potovati in ima potrebne zmožnosti, naj se obrne pismeno ali o-sebno na naše upravništvo za pojasnila. Sprejme se samo može katoliškega prepričanja. Upravništvo Amerikanskega Slovenca da se priglasite zfe eno ali drugo naše skupno potovanje v stari kraj. Poleg j obilne domače clružbe, izkušenega spremstva do Ljubljane, se nudijo potnikom še druge ugodnosti. Na 12. JUNIJA se vrši prihodnje j skupno potovanje in sicer preko Havre na parniku "PARIS," ki je pri Sloven-1 cih najbolj priljubljen parnik. Karta III. razreda od New Yorka| do Ljubljane stane $111.77, retur, Cround trip) pa $206.00. Vsi potniki III. razreda so nastanjeni v čistih, zračnih kabinah z 2, 4, ali 6 posteljami ter z električno lučjo in tekočo vodo. Na 3. JULIJA se vrši poslednje naše potovanje to poletje in sicer tudi to pot s parnikom "PARIS." Kar je| povedano zgoraj o potovanju na 12. junija, to velja tudi za to pot. KDOR bi šel rad skozi Cherbourg, Hamburg ali Bremen, naj nam piše po vozni red parnikov. Na TRST odplujejo parniki sledeče:'' "MARTHA WASHINGTON" 22.' junija in 10. avgusta. "PRESIDENT WILSON" na 6. julija in 31. avgusta. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na SLOVENSKO BANKO ZAKRAJŠEK & ČEŠARK 455 W. 42nd ST., NEW YORK, N. Y. Istotako se obrnite na nas: KADAR pošiljate denar v stari kraj, bodisi v dinarjih, lirah ali v dolarjih, bodisi po pošti ali brzojavno. KADAR bi radi dobili denar iz starega kraja. KADAR ste namenjeni dobiti kako osebo iz starega kraja, ali KADAR imate kako drugo zadevo s starim krajem. Vselej bodete najbolje nostreženi. I L "Si ti rekel gospodarju, da sem jaz norec?" "Ne, mislil sem, da on že to sam ve." * * * "Čudno kaj vse človek stori, da dobi pijačo." "Še bolj čudno pa je, kaj stori ko jo dobi." MALI OGLASI. HIŠE IN LOTE. •$500 TAKOJ, OSTALO KAKOR RENT. Honeymoon bungalow, 4 sobe, 7204-06 S. Rockwell St., tla hrast, les, hot w. ht., veliko podstrešje, 30 čev. lota, porč v steklu, odprto za pregled sobota, nedelja in Decoration Day. $7000. 5 sob na 7140 So. Maplewood Ave., na obroke $8000.__622-s,sr,č BUNGALOW 5 sob, moderno, nasproti parka na 91. cesti. $8000, takoj $1000, ostalo kakor rent. Chas. Horvath, 519 East 88th Pl. 623-s,sr,č BUNGALOW, 7 sob, ,hot w. ht., 33x 143, v gotovini ali obroke. 1917 So. Clinton Ave.. Berwyn, 111. 624-s,sr,č PRIDITE SI OGLEDATI 2-nadstr. hiše Rogers Park po 6 sob, cena nizka. Roger P. Minwegen, 1554 Devon Ave., Rogers Park 2000. 626-s,sr,č HIŠA S POHIŠTVOM, GARAŽA. Delaven Lake, $3500. E. A. Roes-ling, Janesville, Wis. 625-s,sr,č LES. dvonadstr. 2 in 6 sob, garaža za 2 kari, dohodki $1836. $5000 takoj. 1315 Otto St.__636-s,sr,č HIŠA 6 sob, vel. klet, furnace, $6500, takoj $2000. 433 N. Avers Ave. — Phone Neveda 0032. 633-s do t ' BUNGALOW 5 sob, omara za led, jewel furnace, garaža, plin, elektrika, cesta tlakovana, cena nizka. W. Tosch. 1330 Kenney Ave., DesPlaines, 111. Ph. 2591._635-s,sr,č ŠE DVE hiši za ceno $8500, takoj $750, mesečno $65.00 in obresti. Pet sob, parna toplota, jekl. konstr. 5651 S. Trumbull Ave. Ph. Hemlock 3818 _____631-s,sr,č NOVA HIŠA 4 nadstr., garaža za 6 kar, za zdravnika ali klube, lastnik na 2120 S. Millard Ave. 628-s do t HIŠA 12 STANOVANJ, South Shore, 1 leto stara. 1643 E. 72nd St.. 2. nad-str. Phone Midway 3527. 617-čdo č FARME NA PRODA J WILDWOOD, Fox Lake, 111., 50x150, 150 čevljev nad jezerom. Vprašajte P. DeChene, 6549 Ellis Ave. Phone Hyde Park 4092._612-č do č 150 A K. proda ali zamenja, farma, sadje, na M. 13, 12 milj severno od Grand Rapids, ■ 200,000 čev. hrasta, pri družini 80 let, tekoča voda v hiši in hlevu. Chaffee Bros., Furniture Co., 110 S. Division Ave., Grand Rapids, Mich._629-S,sr,t 10 AKR. ZEMLJE na 83. in 52. Ave. 666x666, $80.00 za čev. E. Padden, 2139 Sheffield Ave. Phone Divcrsev 2325. • 638-Č do č UGODNA PRILIKA. na I n -- V NAJEM 7 sob s pohištvom, ceno. John Critton, 6345 Blackstone Ave., 3. nadstr.___632-s do t CANDY NOTION STORE, 4 sobe, rent in cena nizka. 6631 S. May St. 627-s,sr.č t»»»»t»»» m www wwwvv wwwvwwvwwww* katerega priredi Društvo sv. Jožefa št. 169. K.S.K. Jednote v Collinwood, O. V nedeljo to. junija NA PINTARJEVI RAMI V NOBLE, OHIO DR. N. SCHRAYER zanesljivi dentist 866 Milwaukee Ave., Chicago, 111. Vogal Racine Ave. Phone Haymarket 3304. Najbolje delo potom najnovejšega sistema po najnižji ceni. Delo garantirano 10 let. 127 KAŽIPOT:—Vzemite (Shore Line) rudečo karo, izstopite na "Stop" 139. Ali pa po St. Clair Ave. ali po Lake Shore Blvd. do East 260. ceste ,kjer zavijete notri par blokov po tej cesti in prišli boste na lice mesta. PROGRAM bo v vsakem oziru bogat; bo veselje, kratkočasno, lušno in fletno ,tako, da raj ne bo nikogar, ki bi se ne udeležil našega piknika. Za vse je najbolje preskrbljeno. Tudi v slučaju slabega vremena se vrši piknik. Najuljudneje vabi ....ODBOR, LOWS STRITAR »e priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripeljani na dom. Prevažam pohi« itve ob času selitev in vse kar spada v to stroko* Pokličite me po telefonu 1 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221. R. PAVLOSKI Slovenski fotografist 719 No. Chicago St. JOLIET, ILL. Se priporoča slovenskemu občinstvu v naklonjenost! SLOVENCEM V JOLIETU! Naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstne slovenske povestne knjige, molitve-nike, angleške in slovenske; rožnevence in druge devoci-jonale iz knjigarne Amer. Slovenca. Kdor kaj izmed tega potrebuje, naj se zglasi pri meni, ali pa mi naj sporoči in mu prinesem na dom. MARKO BLUTH, Zastopnik Amer. Slovenca, 512 N. Broadway St. Joliet, III. i S i i S IZD A J A VEC Zgodovinska povest iz turških časov. SPISAL F. V. SLEMENIK * * * I- Kristjani so poljedelci in živinorejci, Grki tudi mornarji in trgovci; Turek pa len pohaja in ne mara za rodovitno zemljo, na kateri živi. Tu raste, kar kdo hoče: duhan, volna, olive, riž, turščica, pšenica, tudi žlahtno sadje in vino pripravljajo slovanski prebivalci. — Mak je posebno važen, zakaj iz njega se dela opij za lenega Turka. Roža daje imenitno olje in svilarstvo se tudi dobro obnaša. Mi Slovenci smo tudi mnogo, mnogo hudega prestali po Turkih. O tem vedo povedati narodne pesmi in pripovedke; in zgodovina je zapisala dobo turško-slovenskih vojsk v zlato knjigo v slavo naših hrabrih očakov, v izpodbudo sledečih rodov. Dobili smo v last lepe več ali manj rodovitne kraje, da pridne roke več pridelajo, kakor je potrebno za vsakdanje potrebe. To so Turki po svojem prihodu v Evropo kmalu zavohali, da od Jadranskega morja proti severu na široko stanuje marljivi slovenski narod, ki prebiva v rodovitnih pokrajinah. Ko so ničemurni sultani čepeli na prestolu turškega carstva, so plena in ropaželjni poveljniki zbirali ogromne vojske ter jih vodili skozi Hrvaško proti Slovenski. A naši očaki niso nepripravljeni pričakovali mnogobrojnega vraga. Kdo prešteje vse boje, ki so jih Slovenci bili z ropajočimi divjaki? Kdo prešteje junake, ki so v boju za vero in domovino storili smrt? Kdo prešteje nesrečne žrtve, ki so padale Turčinom v krute roke ter Bog ve kje daleč od dragega doma preplakale v sužnosti tugopolno življenje? Kdo šteje prelito kri, kdo prelite solze, kdo prešteje vse to? Hude so bile turške vojske ter mnogo bridkosti prizadejale slovenskim deželam. Vendar si ne moremo prikriti, da so ravno trdovratni boji imeli tudi dobrih nasledkov za Slovence. Ker je bila potrebna vsa narodova moč, da se ustavijo in odpravijo divjaki, prešinil je vse stanove, ves narod tisti čut, ki ga imenujemo domoljubje, in s tem je prišla tudi narodna zavednost. Slovenec ni bil več tujec na svoji zemlji, ljubil je to zemljo in se vesel podal za njo v boj. Vedel je, da je ves iir-^J ž njim ene misli, enega prepričanja, ene ljubezni; vedel je, da, ako pade v boju. i ti r ne bjdo pozabljeni njegova zapuščena ženn i.' otroci doma. Storilo je to, da je bila slovenska pogumnost na glasu, da je bilo v časti slovensko ime, kakor že davno ne. In sovražnik je ostrmel nad slovenskim ju naštvom ! Dobrodejna živahnost poprijela se je Slovencev ; s to živahnostjo se je množilo blagostanje, ker se je vsakdo kolikor mogoče trudil na svojem mestu. Beračev ni bilo med nami, niti tatov, in hiš ni bilo treba niti zapirati. Žrtve so bile velike, pa Turki so tudi strašno plačevali. Več kakor dvestotisoč Tufkov je v slovenski zemlji pokopanih, in naši očaki so nam pokazali, kako se naj po njih zgledu ravnamo ter borimo za vero in svobodno domovino. POGODBA. Spomladi 1. 1575. zapusti vitez Vovk Za-vrh oskrbniku Tomažu rekoč, da se podaja v južne kraje si poboljšat zdravja. Pošteni Tomaž seveda ni zapazil, da se je pri teh bese- dah Luka obrnil na drugo stran ter potisnil usta v dlan, da skrije smeh, v katerega so ga silile vitezove besede. "Ta gre res zdravja iskat na jug," se smeje Luka. "Zalega leka išče pri — Turkih! Spremil bi viteza, pa misel me obhaja, da se mu morebiti le kaj neukretnega pripeti in da ne utegne več priti nazaj, potem je pa Zavrli m o.i t" "In ti, Luka," se obrne vitez od Tomaža do Vohača, "pomagaj s svojimi znanostmi oskrbniku, da ne bo imel preveč skrbi. Bodi medtem nadzornik mojih posestev in izpij ga včasi kupico na moje zdravje." Luka se debelo nasmeje. "Kar se tiče pitja na vaše zdravje, vem, da bom to izpolnil v vašo zadovoljnost. Spremim vas pa do Novega mesta." Kmalu imata Zavrh za seboj. Po samotni cesti se mnogo pogovarjata in mnogo smejita. "Rekel sem vam že, vitez, zakaj vas ne spremim vso pot. Vidite, ako se raznosi, da ste se kam podali v italijanske toplice, verjel bo to vsakdo, in da mene ni z vami, bo vsakdo našel kakega razloga. Ako pa idem z vami po krajih proti turški meji, bi me ljudje, ker sem v teh krajih dobro znan, spoznali, in vprašali bi se, kaj imava na Turškem opraviti? Za vašo reč je mnogo važno, da potujete sami. Ni to jasno?" Vitez nehote prikima, dasitudi se mu je navedeni razlog zdel nekoliko omahljiv. "Še to sem vam hotel omeniti," govori Luka, "vaša pogodba s Turkom, — kako mu je že ime?" "Ferat-beg." "Vaša pogodba s Ferad-begom se mi ne dozdeva čisto jasna. Izpregovoriva še nekaj o nji, morebiti vam to še koristi. Kako veste, da je Ferat-beg poveljnik turške Bosne, in da stanuje v Sarajevem?" "Od potnikov se to lahko izve, in tebi je znano, da od nas v Bosno ni prehudo daleč. Da ti ni treba vprašati, ti še enkrat razložim ves načrt. — Ali nisem obljubil maščevati se za to, ker so mi tako razžaljivo odrekli Lav-rino roko? Zdaj je prišel čas! Dolgo sem čakal. Zakaj me plemstvo mrzi? Naj tudi izkusi jezo viteza Vovka. Plemstvo naj pade v boju, Herbart in Vit tudi. Za oholo Lavro bo izguba Vita že ostra šiba. Strica Gregorja pa odpravim pozneje s tvojo pomočjo ter se polastim — že vem, kako — Visokega, in Lavro, ako bi ne marala postati moja žena, zapodim prazno v svet." "Pa kako in kje bode padlo zoperno vam plemstvo in Herbart Turjaški in Vit," poizveduje Vohač. "Kako? Zato grem v Sarajevo, da se raz-govorim, kako. Več o tem izveš, ko se povrnem. Zdaj ti naj to zadostuje, da na tem ni mnogo ležeče, kje se ugonobe moji nasprotniki med plemstvom, da se le ugonobe. V sedanjih večnih bojih ne bo težko speljati jih kam doli proti Turkom, in da posebni moji ljubčki ne najdejo rešitve, za to moram zdaj poskrbeti." Vohač se je povrnil v Zavrh ter pridno praznil vitezove sode, za kratek čas pa še stopil v Dvor in tam tudi poskušaval razna vina. Katoliška Tiskarna " f BE PRIPOROČA V NAKLONJENOST ~ uJ —vsem slovenskim druitvom in orgsniiseljta^ —vsem slovenskim trgovcem in obrtnikom, —z« vsakovrstna tiskarska naročila« —Naročila Izdlaljnjemo lično, ločno In hitro, —naio cono so vodno mod najnižjimi, —poizkusita in prepričajte Mf. —Naia ipecijaliteta so zlasti društvena dela, —društvena pravila, in vse druge tiskovino, —izvršujemo prestave na angleško in obratno. KADAR RABITE KAKIH TISKOVIN, PlSlTE VEDNO NAJPRVO NA SVOJO KATOLIŠKO TISKARNOi Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" V BLIŽINI SLOV. CERKVE se proda hiša s 6 sobami. Vse udobnosti, kopalna soba, elektrika, plin ter zaprt "porč," ki se rabi poleti za spati. — Lepa prilika za kako slov. družino, ki želi živeti blizu slov. cerkve. Več se izve pri lastniku na: 1846 West 23rd Street, Chicago, III. s,č,p,s PO NIZKI CENI PRODA opravo za grocerijo in trgovino z mesom, peči, postelje in druge hišne potrebščine, kakor tudi različno pohištvo. — Proda skupaj, ali vsako posebej za nizko ceno. J. F. Bulger, 1830 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: Canal 3020. Nove obleke za poletje z enimi ali dvojnimi hlačami. ZA MOŠKE IN DEČKE ; I MAMO TUDI V ZALOGI OBLEKE ZA I Z- VAN-REDNO DEBELE. Baš došla velika množina. Z eno ali dvojno vrsto gumbov — zadnja novost iz najboljših tovaren v deželi. — Posebna lepa izbira v svetlih barvah, sive kakor tudi temnejše, u-ključeni modri serge. Vse obleke so delane na roko. Nikjer ne morete dobiti boljših; cene zelo nizke, za $25.00 dobite lepo obleko. — Druge vrste do $50 M. H. JELINEK, lastnik COR. BLUE ISLAND AVE. & 18th ST., CHICAGO Za one, ki živijo zunaj mesta je prav pripx*av-no, ako pridejo k nam kupovat ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer ali pa v nedeljo dopoldne. Ne kupujte drugje! dokler niste videli naše preproge, linoleum', congoleum in vsakovrstne karpete za kuhinjo in druge sobe. č Ceneje kakor v mestu dobite pri F. NOVIČKI 1738 W. 18th St., Chicago, 111. Established 1857 Ni boljšega časa kakor sedanji Premoienje te hm^t r«»B $13,000.00000 i,.•■.■..'.,..........................................i'.....'■•'.......I'll.................................. da začnete z varčevanjem in polagate sistematično gotovo vsoto v našo banko. Presenečeni boste, ko boste videli,, k.ako naglo raste vaše premoženje, ki vam bo nekdaj prišlo prav. Za-toraj ne pozabite položiti gotovo vsoto vsaki plačilni dan v našo banko. Začnite potovanje po poti finančne neodvisnosti DANES in takoj vložite gotovo vsoto v našo banko. PISANO POLJE j I »Ji T____t. ^ J. M. Trunk. S® In zopet je klobasa na mizi. Žarkometar sicer pravi, da mu jaz postavljam klobase o živalicah, dušicah, morali na mizo, a hoče meni usiliti, kar sam dela. S takimi rečmi je on prišel, in prihaja iznova, in jaz mu postavim nekaj te "rihte" na mizo, ker pač njegove klobase — podahnejo. Prijetno in lepo bi pa bilo za njega, vem, ko bi ostale njegove klobase na mizi. Ni odpomoči, dokler "rihta" ne bo O. K. V št. 92. Prosvete je zopet morala in še marsikaj na redu. Najprej je našel — kontradik-cijo. Halo, to bo udarec. "Rad bi vedel, kako je res s to reč-jo," pravi, "namreč.z odgovornostjo za vojno. Trunk pravi, da je za vojno odgovoren tisti, ki jo začne, toraj oblast, ne podložen narod in ne posameznik — na drugem mestu kutar-skega lista je pa zapisano, da vojno zakrivijo 'vsi ljudje na zemlji.' To je zopet kontradik-cija." Tako radovedni žarkometar. Ko bi on ne iskal s tako vnemo kontradikcij in ne videl zajca za vsakim grmom, ter rabil svojo pamet, na katero se drugače tako možato sklicuje, bi si bil radovednost lahko prihranil in še bolj težavo glede kontradikcije, ko bi ta težava ne bila tako slastna. Da bo radovednosti konec, mu povem: Kadar začne vojno oblast, bo oblast odgovorna, kadar jo pa začno "vsi ljudje," tedaj so pa ti odgovorni. Tacol. In kontradikcija gre rakom žvižgal. Na dušo mu pade do 20 milijonov v svetovni vojni ubitih. Sicer je g. Molek glede "grehov" zelo liberalen, trdi, da greha ni, a če s kakim grehom more flikniti cerkev, pa govori o "strašni grehoti, strašni odgovornosti." Kakor njegov ravno ne ljubi bratec pri Delavski Sloveniji, hoče to strašno gre-hoto naprtiti kratkomalo cerkvi. Ali je cerkev pričela in vodila svetovno vojno? Pa mu dela težkoče stališče cerkve. "Kako je s kaznijo s stališča cerkve?" poprašuje. — Tudi to težkočo bi si bil lahko sam razvozlal, ko bi mu bilo kaj na resnici, in bi ne hotel samo cerkve flikniti. Cerkev stoji in bo stala na stališču zahteve morale, da je ubijalec odgovoren za uboj, naj gre potem za posamezen uboj ali za 20 milijonov. Ni pa zadeva cerkve, da bi zahtevala obsodbo kakega cesarja, če je on vojno zakrivil. Cerkev sodi in obsodi v svojem lastnem delokrogu, kakor sodi in obsodi poseben sodnik, kjer je za to postavljen, a če stvar, kakor pri odgovornosti za kako vojno, ne spada v njen delokrog, stoji pač na stališču, kar zahteva morala, sodbo bo izrekel pa oni, kateremu je vsak moralič-no odgovoren. Ta pa je govoril že v stari zavezi: "Moje je maščevanje." Na Kitajskem se koljejo kar dan na dan. Ali naj cerkev (katoliška) pozove na sodbo razne kitajske generale in naj jih kaznuje? To ni njena zadeva, a tudi pri kitajskih ho-mati j ah in umorih in ubojih stoji cerkev na stališču, da Je prav vsak odgovoren za to, kar počenja, in bo sojen za vsak čin. Ako je revolucija sodila in obsodila, potem gre zopet za to, ali je bila opravičena soditi, in ali je bila njena obsodba pravična, in bodo za to revolucionarji odgovorni. Da je cerkev vse revolucije proklela, kakor trdi g. Molek, to ne odgovarja resnici, ker tudi nasproti kaki revoluciji za' vzema cerkev le stališče rale, kakor nasproti kakem11 štrajku. Če je nemški cesar rekel, * iof ljiti. Vsak lopov bo dobil s' ^ ro sredstev, da se sodbi dr11 . odtegne in se ji v pest Ali naj potem ostane pr1 tel® ,dbe' Ali naj za lopova ne bo so ne kazni? Ta "zdrava i" c j, večanska etika" je tako 1 mentna, da bi bil vsak jj res pravi lopov, ako bi ne tudi lopov. Kakor vsa klobasa, ta Molekova "morala bod°c sti" ni gnila, pač pa — dlS1' ,a D« Krščanska morala, • va z® vse, prav vse sojeno m * ^ vano, je pač neprijetna, se jo mora malo —- Pofi''11„1iji "zdrava človečanska" je pa zelo prijetna, ker se "družbi" brada gladi, i«^ leg tega se tudi družbi, ko ' . prija, osle pokaže. PRIPOROČAM SE rojakom na Ely, Min®-' i" kdor potrebuje sveže r° ^ vence, dobi največjo pri meni. FR. PENGAL, Mesec junij PO" je posvečen češčenju presv. Srca Jezusovega. sebna knjiga: "Premišljevanje o božjem Srcu sovem," je kaj primerna za vse one, ki želijo nlf.se ca junija opravljati posebne' pobožnosti. KnJ1^ ka^ vsebuje premišljevanje za vsaki dan meseca, dela to pobožnost posebno zanimivo. Stane samo (50 centov. i ve" Kipi presv. Srca Jezusovega se dobe v vsen ^ likostih. Navadno se rabi velikost 12 inčev, ' in velikost 20 inčev, $3.50. Naročila pošljite na : AMERIKANSKI SLOVENEC III- 1849 West 22nd Street, Chicago. BBEBBBBBBBB S \ \ Ji * Ji