STEV.—NUMBER 281 8ub*crlpUuii tO UO Uh«> Tltk 4an U>u«d dallg , ETO—YEAR XXV. PROSVETA GLASILO &OVENSKE NARODNE PODPORNE JEDN07E Uradniški to opravai«rt mi B. Laws4alo A** OtflM of Publisetie« MM Booth LawndaW fcn, T«Upbon« toelnroU 1904 _______M. Ml«. m Um hrt oWw Ur A« et Onim «< mmk i. Itto- Chicago, UL torek, 29. novembra (November 29), KM2. ORGI ENOTNE II AJI6Uyp Vate« diskusije v preraijerje ven uradu o vprašanju vojnih dolgov. — Francija in Grška trdila* da n* mofleU poravna-ti svojih obvoaioati v Ameriki Borba rudarjev v Oklahomi Boj traja ž« tri smsoc«. Unijo se branijo priznati tri večje kompanij«. ' & '' Si i X Acceptaoee tor maliiac st ipocUl rat* of posta«« proi POBIJANJE KO MMIZMA V JUŽNI AMERIKI London, 28. nov. — Stanley Baldwin, Neville Ohamberlan in sir John Simon so se včeraj se-„taii v uradu premijerja Mac-Donalda ter razpravljali o noti ameriškega državnega tajnika Stimsona, v kateri je slednji po-aval Veliko Britanijo, naj poravna svoje tf vewsti v Ame-riki, ki znstojo $«>,>500,000 in japadtjjo 16. decembra. Na konferenco v premijsrje-vem uradu je bil pozvan tudi Walter Runciman, predsednik Britske tcgovsks »bornice, ki pa ni prišel ker so ga zadržali nujni opravki. Danes se bodo dis-kuziie/nadaljevale in pričakuje st dn bo britska vlada v kratkem sestavila odgovor in ga poslala Stimsonu. Člani kabineta se bodo posvetovali z voditelji liberalcev in laboritov, predno bodo odgovorili Stimsonu. Njihov cilj je organiziranje enotne fronte proti ameriškim zahtevam in politični opazovalci pravijo, da se jim bo to posrečilo. Dejstvo namreč je, da laboriti kakor liberalci vodijo že več lat agitacijo *a Črtanje vseh vladnih obligacij vrveži z vojnimi dolgovi. Odgovor Ameriki bo najbrž sestavljen v tem smislu. Velika Britanija bo skuAala prepričati Združene drtave, da je revizija stališča ameriške vlade potreb, aa. Ako1 bo Amerika zahtevala svoj funt mesa, bo občutila posledice na svoji lastni ko4i. Delo lausannake konference, ki je odvzela Nemčiji breme reparacij-skih plačil, bo uničeno, kar pomeni nov konflikt med Francijo in Nemčijo. Tak konflikt bi o-nemoffočil rehabilitacijo Evrope in vrnitev normalnih trgovinskih aktivnosti. Pariz, 28. nov. -- Tukaj se je razvil močan sentiment proti poravnavi francoskih obveznosti v Ameriki. Časopisje in uradni krogi naglašajo, da vilic navidezni prosperiteti, Francija vm-eno ne more plačati $10,261,432 Ameriki 16. decembra. Francoska banka Ima sicer veliko zalogo zlata v svojih shrambah, toda to ni državna banka kot domnevajo v Ameriki. temved privatna kompaoijs, ki ima posebni ^Her Ad vlad*, na čigar podlflgf opravlja svoje posle. Sklad frsncoskegs sakiad-nifttva v tej banki Sna« le »40, ooo.ooo. r' Atene, Grške, 2nov. — Grika vlada je v svojem bdgovbru na poziv ameriftkegs državnega tajništva odgovorila, da ne more Plačati obresti v vsoti $440;000 na njen dolg v Ameriki, ki znaša 112.000,000. V odgovoru Grika poudarja, da js posojilo, dasl je bilo napravljeno po svetovni vojni. porabila za financiranje re-^•iMrukcljskih del. ameriške države na koaf eo, ki bo »spravljala o načrtih ss pobijanje prevrata« propagande MeAlester, Okla. — Prunanje. unij« in $8.75 dn«vne plač« sta Čilski premijsr bo posvsl južno- glavni zaht«vi oklahomskih ru-' ----— ------■—— dar jev, ki so na sUvki že iri mesece in se morajo boriti proti vsem zaprekam, ki so karakteri. stične za to industrijo. Skoraj vsi manjši operatorji so s« ž« podali, upirajo se le še tri močne kompanije, ki obratujejo štiri premogovnike, kjer je stavka še v teku. Situacija je dnevno bolj napeta, odkar so operatorji dobili Saatiago, Chile, 28. nov. — Premijer JavUer lAngel Figue-roa je včeraj naznanil, da bo povabil representante juinoameri ških držav na posebno konferen ________^______w______oo, "katera naj bi podviela ko- injunkcijo, ki prepov«dujV,vsakr-| rake proti komunistom, prepo-šno piketiranje. Ker se rudarji vedela vstop sovjetskim agen-niso zmenili sa odlok sodnika Hal tom v te države in izdelala na Johnsona iz okraja Shavvnee, jih Urt » satiranje prevratne pro-je bilo na en mah aretiranih 175 pagande ln izgredov/' f ns povelje načelnika državnega To nasnanilo je bilo objavlje-kriminalitenega biroja I Ray-1 no kot odgovor na apel Argenti- for IS U08, Act of OcL 1» 1| ■aii ^rar m " IT, Trockijev govor o ruski revoluciji Policija zaatraiila dvorano v bo-jaanl pred aoggažnimi demon- MESTNA VLAIA LOPNILA PO DELAVCIH ja, ki je s njimi napolnil držav no ječo v tem mestu. Simpatije Ijudstvs so na strani stavkarjev, ne pa državnih oblasti razen načelnika delavskega departmenta, ki je te dni apeliral na operatorje, naj sklenejo mir z rudarji. Goveroer "Alfalfa Bili* Murray ne ve, ali naj simpatisirs z operatorji ali rudarji. Stavkarjem je zagrozil z državno milico, če se ne bodo obnašali "mirno." Nasilja skuša- ne in Peruja, naj čilska republika prične izvajati določbe dogovora* katerega so skupno pod. pisale in v katerem so se isrekle za boj proti komunističnim aktivnostim. Figueroa je isjavil, da mnogo juinoamerlških držav poseduje dokumente, ki dokazujejo, da je Moskva v zadnjih desetih letih napela vse sile, ds dobi kontrolo nad delavskimi organizacijami v Južni Ameriki in jo provoclratl operatorji, kate- da ima veliko število svojih a-rim ne manjka denarja za po-|*entov v vseh državah, bojnike, ki stražijo skebe ln is-zivajo stavkarje. r Nominalno vodi stavko Lewi-sova unija, faktično pa oklahom- "Ust "E1 Diario Illustrado," konservativni časopis, piše, da je Figueroa z naznanilom o skll can ju konference prisnal, da se ski rudarji sami. UMW je imela nobena posamezna država ne mo- zadnja leta' več "organizator- re sama boriti proti komunistič- jev" v tem kraju, ampak niso ni nevarnosti in da je sa to po- organizirali niti enega ru^ja. trebna skupna akcija in koope- Gibanje se fe pojstfio med n ji-rai sadnjo spomlad, ko so rudarji sami sklicali več Ujnih sesUn-kov brez Lewisovih hotelskih "organizatorjev." Vprašanje, h kateri uniji naj pripadajo — atari ali Progreslv Cepenhagea, Danska, 28. nov. Leon Trockij je včeraj imel svqJ je prvo predavanje, odkar ga je Stalin, diktator iovjetske Rusije, poslal v izgnana t v o. Preda vanja se je uddSilo krog 2,500 in se je vršilo v veliki športni palači, ki so jo jkastražlli močni policijski kof*#. "Politično seih še vedno komunist — staroat me ni reformirala," je isjavil Trockij v uvodu predavanja o »uski revoluciji. Komunisti so skušali organisi rati demo^stepclj«, da tako vzbudijo pozornost tftse, kar pa je I>ollcija preprečila. Poleg policije so bile pripravljene tudi vojaške čete n* akcijo, ako bi to za-h te vala pcifcr«ba. Trockij je prilel v Copenhe-gen na povabilo Danske unljs socialistični)! dijakov. Pred pre-davanjem je podal vsebino svo-je teme p6 telefonu v London, od tam pa so Jo po radiu oddali v Ameriko. Dansko avtoritete niso dovolile, d« bi Trockij govoril direktno scenske radiopo-staje. Za ta govor je prsjel bivši' sovjetski voditelj $1,500, od neke ameriške filmske družbe, sa katero je rekor^tral »voj govor, pa nadaljnjih pittisoč dolarjev. V svojem goveru, ki je bil po-slan v Ameriko, Je Trockij pri merjal rusko r#riucijo s civilno vojno s namenom, da upraviči visoke staott* te rsvolucije. Trockij je bil Simpatično sprejet, ko se je ptfkasai na platformi v Športni »alači. V prvem delu predavanja Je očrtal dve r^ ski revoluciji M ^ T zultirala v strmdtrlavljenju cari- Obdavčltl hoče plače. Načrt la-delala trgovska abornlca. Or-! ganlalrano dolavatvo protesti- I jenle komunističnih doktrinama v marcu 1017. potem pa ok-kljub temu pa je v deželi na de- tobersko boljševiško revolucU«, lu Veliko število sovjetskih agen-| ki je resultirala v ustanovitvi so. tov vjetske vlgdo. V drugem delu nriDadaio - i»n au rrusr«..-. Domneva se, da bo konferenca se je bavil z vprUanjem, da-ll S ^ne igrs v^em boju nobene južnoameriških držav rezultira- je oktoberska r«vnMja doaSgU vloge. GlavAo je, da smo orga- la v poMbni pogodbi, ki bo raclj. Isdelala ga jt trgov-ska zbornica In predvideva od pet do deset milijonov dolarjev davkov. Davke bi pobirali i>odJet-nikl, ki bi utrgali določeni sne-sek od plač ln pri tem sasluftlU dva odstotka od nabrans vsote. Mestni svet, ki Je v rokah no-torične Varejeve mašine. Je pred tem savrgi l kakega pol ducata predlog sa obdavčenju vele-blsnlsa. Mesto Js bankrotno vslsd ogromne korupcije, ki ne zaostaja ne sa tamanitsko niti za Cermak-Thonipsonovo v Chlcagu. Proti tej predlogi se Je dvignila centralna delavska unije ln druge*dslavsks tsr llbsralns skupine. Centralna unija uprisoJ! demonstracije pred mestno hlle, ko bo sadeva sopet prišla na dnevni red. Načrt kritisira tudi bivši šu-pa u Mackeyjf pravi, gatine pred veljlm ob-davčenjem. S tako sakonodajo se lssove le nemire In vodi do revolucije." Mestna administracij^ je ia» grozila, da bo snlftala plače mastnim uslužbencem sa nadaljnjih 25%, ako U načrt ne bo sprejet. Posredni namen Uga davka Js prlsadevanje Vareja, da ojači svojo mašlno, ki Je sadnje čase sačela nekoliko popuščati Ratifikacija rusko-poljskega pakta Poljaki zunanji adaiater vidi v ratifikaciji v«llko pridobitev Varšava, 28. nov. — Poljska vlada je včeraj ratificirala ne-napadalno ln mirovno pogodbo, ki je bila nedavno sklenjena med njo ln sovjetsko Rusijo. Predsednik Moecleki je podpisal sa-devne dokumente in s tem je pakt vstopil v veljavo. Pogajanja med Poljsko in So-vjotsko unijo glede sldsnltve pakta so pričela v mesecu juliju v Moskvi. Vodila sta jih poljski poslanik 8tanislav Patak ln sovjetski komisar sa sunanje sa-dsve Maksim Lltvinov. Poljski sunanjl minister Beck je nspmm časopisnim poročeval-oem podal isjavo. v kateri phtvl, "da smatra ratifikacijo nenspa-dalnoga pakta sa velik uspeh tako sa Poljsko kot u sovjfctsko Rusijo, ker je bila s Um ustvar-fona podlaga sa tesnejše prlja-Uljske odnošaje med obema d*-ftavams. PolJsko-sovjeUki pakt je eden od sllčnlh paktov, ki ud bili davno sklenjeni med sovjsUko Rusijo, FreneUo ln nskaUrlml drugimi drftavami. Sedaj so Uku pogajanja med Rusijo ln Rumunijo in pričakuje se, da bodo uspela. V vssh takih paktih se obe stranki IsrečeU sa mir ln proti vojni kot sredstvu sa poravnavo morebitnih medsebojnih konfliktov. Britski fctaat o razrtM MMIIVM ^piS§nK f I"«' ww,n iajst flpšsni prihodnjen lahington, 1 V govoru j| konveneUI A meriš- Fshtaraka kampanja sklpthiriskl I Knoxville, Tenn. — Kampanja dobrodelnih organlsadj^JiftUn cilj Je bil sbratl sklad $800,000 sa podpiranje irUv bresposelno. ati, se Je isjalovila. Dobrodelne organizacije so v štirih tednih kampanje zbrale samo $46400, Za oskrbo bednth v slmsklh me-aoc I h potrebujejo orgaHIsaelje najmanj $400,000. Zsvarovnlnlnskl blsnls ereU ? Nsw Vork. — Število ljudi,! ki so saposlenl v savarovslnliv-sksm bisnlsu, se je povelplo m VVashingion, D. C. -»Ekssku tivni svet ^iMrlške delavske fe. deraolje js poročal konvenciji, da bo imel novi kongres 14 unl------ --------- onistov. TI bodo predaUvljall i 88 odstotkov v zadnjih deeetlh krog 2.5^ Članstva v kongresu.!letih. Harlan. Ky. - Vlr811 Hutton. ki je bil obtošen umora nskegs (^putljs. ko ga je ** nji skušal aretirati, je W1 epo znsn krivim m obsojen ns pH let kdo, v kateri Clasinnall, O. - (FP) -Cherles Mkes, ki je prišel na koevensljo Ameriške delavske federacije kot braUki delegat in reprezentant Britskega kongrese strokovnih unij, Je Imel sna' čilen govor o rasrednl borbi, k je napravil globok vtis. "Ne sanlkamo obstoja eko-MfMflfc konflikta," je deja Dukea. "Vse pravioe, katere je delavstvo Isvojevalo, so bile lis • Ijene od vladajočega rasreda. Holse ln mehki sentiment! ne odločujejo. Lakomnost, ielia po profitu ln visokih dlvidendiA sU odgovorni aa to svetovno e» konomsko katastrofo. Ko bo de« lavstvo prišlo as krmilo Anglije, I kar ee bo v kratkem zgodilo, toda J ne bo potrebna razredna Dukes se Jelf, svolem govoru dotaknil poelueov VHttklh plu-tok rs to v v svrho redukoljs sta» ropenslj«! brezposelnost^«-gs sirtarovanja, zdr*v nfške o-skrbe tn vsgoie, da se rešijo pred višjim! davki. Dokasal je, ds vsota letos Izplačanih mesd poleg vseh stroškov sa socialno o-skrbo je še vedno polovica nižja od one, ki je Isglnlla v privatnih žepih. Smešil Je Idejo sodclfl-nlštvs dela In keplUla, ker je neizvedljiva. KapiUllsem hoče imeti proflt, ki pa je nemogoč bres izkoriščanja. MDelavska politična akcija je potrebna^je rekel Dukes. "Brit-ako delavstvo je bilo le večkrat preverjeno v sadnjlh petdesetih letih, ker je saupalo liberalcem In konservativcem. Hvatovns ds-ptesljo iil posledica svstovne vojns, Umveč bistveni del kspl UlUtičnegn gospodarstva." CerkvanjaHI IKOtl psHrljiAsms aaslljs Los Angslaa, Cal. — Na kon-feronel asociacije metodlstlčnlh prigarjev je bila spreJeU renolu-clja, vsebujoča protest proti policijskemu nasilju v svssi s demonstracijami brssposslnlh da-Isvcev. Konferenca je Imenovala tudi komlUj, kateremu Je bila poverjene naloga, da preišče ak tivnosti polkijakogs kapsUne W111 lama Rynssa, čigar taktika je regbijanjs »hodov, k! Jih aklL 1 eujejo radikalne organlseclje KAPITALIZEM Stt ZASLOMBE PRI FASZMB failamu vidijo uaplUHetl rs-ilkio bilko, pravi Nosring lNew York. — (FP) — Kapitalistične proposicije glede ekonomskega planiranja, da se prepreči stradanje ln isluščl rsd la obstoječega kaoaa.so ali sksme sa raaUgnltev racionalizacije a-i pa načrti aa ustanovlUv fa-Šlsma, pravi 8cott Nearlng. "S propozicijami sa večjo eke-pansljo racionalizma namerava-o pojačiti obstoječi ekonomski sistem, napraviti ga bolj sposobnega* da bo nosil večje profiU.» posedujočemu rasredu, a fašističnimi skemaml pa hočejo podvreči želje ln sahUve delavstva sodslsftnlštvu vOlebisnlsa ln centralne vlade." Nearlng pravi, da te propoai-clje prav sa prav niso načrti, Umveč samo sugestije aa povečanje in stabiliziranje slsUma: kom peticije, bresnačrtne proM-tarske ekonomije. On dokasuje, da so vsi kapitalistični "načrti" bistveno narodnega snačaja, da Ignorirajo ali pa pe Izogibajo svetovnih problemov, da so vel zgrajeni na blanišklh tradicijah, kar naj dovede še do večje koncentracije bogastva in moči v rokah vladajočega rasreda. "Kapitalistični načrti operira-Jo od vrha navsdol," argumentira Nearlng, "in vsi so birokrati-čnl. Delavstvo mora biti vedno spodaj, kajti kaplUlIstlčna dru-žbs odklanja iiprememb«. To je vzrok, da kapitalistični aistem ne more odpraviti stradanja, kajti konflikti In kontradlkclje sistema ket Ukega ustvarjajo masno stradanje. k ^Edlna mošns alUrnatlva nasproti skonomskemu kaosu, ki ga ustvarja majajoči se kspitall-sem, Js korak naprej v smeri novega ekonomskega rasvoja, čigar središče ne bodo več lastniki bogastva tn doblčkolovcl, Umveč dslsvcl ln ustvarlUljl bogastva. Ta napredek bo razširil obzorje tn ustvaril nove ekonomske možnosti. Cilj kapitalistične ekonomije je msksjmalnl proflt M tiste, ki lastujejo sredstva produkrlje, dočim Je cilj »oeiall-ims dostojni žlvljsnsk! Ibetv nek sa vsskesa eians člo\o1ke družbo." Norphlet, Ark. — Bna šetrtU aa farmarjev y tej diiavlJeo-bremenjeaa s dolgovi, piše list "Liberty Spokesman", la poro-čila, ki ga je objavila rskonetruk-eUika finančna korporaclja, je razvidno, da si je 48,186 farmarjev, v Arkansasu igpoeodllo nad pet milijonov dolarjev pH str -CU Samo. Karmarsko prebivalstvo v UJ dršavl ŠUjs krog dve-sU tisoč družin. Ust piše, de farmarji ne bodo nikdar poravnali svojih dolgov, ker ne morejo smegovatl alti o-bresti na poaojlla saradi nlslrih cen, ki jih prejemajo sa poljeke produkte Dolgovi tlačijo farmarje v Ar. s ka-t l vaa-V kasen 1 stetlaoč llleading, Pa. — Sodišč« je ob-sodilo šest uradnikov farmera Netlonal Bank k Truat kompanij«, ksr so lansko leto ukrsdlt $100,000 ig bošlčnegs sklade vla-gaUlJsv. Dobili so od 18 mseeeev do tr«h l«t Joče. V primeri s ka-snovanjem bresposelnlh, ki mejo U potrebe, je U ' majhna. Nskl deček je bil v K*ntu< kyju pred nekaj tedni ob-sojen na dosmrtno Jato, ker je ukradel par hlač. Kil pregled e težkih Indo- strijsk N«w Vork. — Lebor Research aeosiaclja je pričela Isdajatl me-ssčno poročilo o Jsklerskl Industriji. imenovano "Steel Notea," ki jo natrpano s sa delevstvo važnimi podatki. Slične poročila Izdaja tudi e premogovni In stilni industriji. PROSVETA Kuznrtsku. zsp&dnit h ilavo^tvt ■llHijansa, FoaoijUDov. U Časopis pri* UUmmi -k« UM WVO nf »nit 2». NOVEMBRA PKOSVBT* •Li-i-i. _ Pa«aalt|Mi Jlj VH9IMII rHPflfiilli Jugoslavije Senator (»erald P. Nye, pro-grafi v ec it Norih DntooU. J« btl Med votlino kampanjo ranjen v evtnl nesgodl v NViaconslnu. /daj leti v bolnišnici v St. Peuttf/ Od škandala v avesi i oplenltvljo Kotne banko Ih Še večjega škan-dela, ko «o sodišča obrostlla ol>-tošene uradnike, kanadske vlade skrbijo, da ne pride do bančnih ^Ksnsda Ima sedsJ to onajst narodnih bank, tods ŠUvlIo bančnih uradnikov v primer* s Ms-vitem prebivalstva je vsčje kot v ftdrušenlh drtavah. NedaV*e, ko jo bite Bsnque Nstionsle v nevarnosti poloma, je j# quebe-| tta vlade podprla s $10,000,000. ■ Itkom depresije no trt pro-I vtnčne vlsde In domlnlonska *»• t »iu.,iJ "tiMMM i.,,." miMiilin i m i ee»M»e »nirwii«m prwnownjB I baSk • posojili veš imMjonov d«-Mev> potem, ke so prišlo banke« nraee no v novarsost, kor niso I MMlAflK/m v olet si [je nlade suspendirale liplečite v slstu, ljudstvo pe Je morslo pre. afiHSaSgtt ne. f Dtol monopol § »Isvna tej- vlado, kader so njihovi Interesi ogrdSeni. t. 4, Gertsed Je pnsd krotkim isjsril v psrlsmentu. "da kanadske agrlkultura plačuje višje? obresti bankam kot * griksltura katere k oltiltms oivl-Netesne drieoe". Ko Jo &rmer-sko-taboriuks grupo ssdeveo aehtmrsls usakoniUv nsčrta, de m obresti ns posojilo omeje ne esdsmodstotkov lo dš se kršilci strogo kaznujejo, s* m liberel e| iS konssMtlvol sdrutlii In skupno nastopili Ur pomslll pro- : Msmies. sit m. Jo moral A-dem ukoj isselltl Is raje, čim Jo pojedH jabolko s prepovedo-noge drovossT — Seveds, drago dote. Ksj »e ni Mlo treba po. prej ood ne odfrovedetl? _ NTERY NTERY T S J5*r. •Sri PEOSVBT* ŽELEZNA PETA Soeijalni roman.—Prevol Ivan Vuk. ata še je naglo apremenilo. Po- Opazila aem. da ae je ode jezil zbog Ernsto-vega molka. Porabil je neko pavzo in ga proail. naj nekaj pove. On pa je, češ, "da nima ničesar povedati." zmajal s plečl, Ur mirno dalje jedel oaoljene mandeljne. Ali oče ae ni dal odpraviti. Cez nekaj čaaa reče: "Med seboj imamo člana delavskega razreda. Prepričan sem, da lahko razjaani a svojega stališča maraikaj, kar bi 1/ilo koristno ln razve«* Ijivo. Prosim, goapod Everhard!" Navzoči ao pokazali dobrovzgojeno zanimanje in proaili Eraata, naj obrazloži avoje poglede. Obnašanje vaeh napram njemu je bilo tako trdovratno in prijazno, da je bilo videti narav-noat ponižujoče. Videla aem, da je Ernat to opazil in da ga je zabavalo. Ozrl ae je počaai naokrog in opazila aem smejoči blisk v njegovih očeh. . ' ... "Nisem vešč v pristojnoeti duhovniških zabav," je rekel in nato skromno ln neodločno obmolknil. "Povejte, povejte," so ga Jeli siliti In dr. Hammerfield reče; "Odkritoerčnoet mota, ako Je reenična, nam ne bo neprijetna." Ernat se lahno naemehne. "VI torej razlikujete odkritoerčnoet In rea- nieo?" Dr. Hammerfield tetko vpdihnei in * zagrne svoje beaede v izrek: ' ' "Najboljši iz naa se lahko zmoti, mladi go- spod, na DTžan Jt mi pptem po- vedati Že V naprej, da se motiU Val. Vi e delavskem razredu ne veate nič in še manj nego nič. Vaša sociologija Je napačna ravno Uko in n* robe, kakor vaš način življenja." Ni u&okovalo tako zelo to, kaj Je povedal, nego, kako, j* povedal. ZgražaU aem ae pri prvih zvokih njegovega glaau, ki je bil tako smel. Ukor njegove oči. Kakor glaa trombe, me Je prešinil U glaa. In vaa družba ae Je vznejevoljjla in bila pokolebarta v »vojl enoličnosti ln puščobi. "Kaj je Uko itrašno napačnega ln narobe v našem mišljenju, mladi mož," je vprašaj dr, Hammerfield. In ie Je Malo nekaj neprijaznega v hjegovem glaau in govoru. • "MeUflzIk sU. VI lahko dokažete vm potom meUfIsttte; ineato Uhko vaak meUfizik drugemu meUflšiku v avojo laatno zabavo dokaže, da ae moti. Vi >U anarhlatl v načinu mišljenja ln slabi urejevalci aveU. Vaak it vea živi v svojem avetu, kl al ga je uatvarll aam po avoji lastni fantaziji in po svojih laatnlh željah. VI ni poznaU resničnega aveU, v kaUrem žlvlU ln vaše mišljenje nima v resničnem »vetu nobenega proatora, raaen toliko, v kolikor je kot pojav duševnih zmed. Ali veeU, na kaj ate me spominjali, ko eem, sedeč pri mizi, poalušel vaše razgovore? Na školaetike v srednjem veku, kl eo evečano in učeno razpravljali napeto zagonetko, koliko an-geljev lahko pleše na koncu igle. Torej, gospoda, vi stojiU intelektualnemu življenju dvajaetega stoletja Uko daleč oddaljeni, kakor Indijekl čarodej, ki je pred 10.000 leti oprav-Ijal v pragozdovih evoja zakllnjanja." Ko Je Ernat govoril, j« njegov obraz gorel v lahnem razburjenju, njegove oči ao bleščale In ae iekrlle. Brada In čeljusti eo pa bile, kakor pripravljene k spopadu. To je bila njegovapo-sebnoet, kl je vedno podžigala poalušalce. Nje- gov udarjajoči način napada, ki je bil, kakor udarjajoče kladivo ne nakovalo, je učinkoval, da ao poslušalci pozabljali na vae drugo okrog sebe in na eebe. Tudi sedaj ae je zgodilo, da ao pozabili na aamega eebe. Škof Morehouae ae je nagnil naprej in napeto poelušal. Nejevolja in ard eU porudečlle obraz dr. Hammerfielda. Tudi nekaUrl drugi ao ee razsrdili, dočim eo ae zopet drugi emehljali zabavno in e previdno aa-mozaveetjo. Meni sami ee je etvar zdela žabama. Ozrla aem ee mimoleteče na očeta. Bala sem se, da ee začne amejati uspehu U človeške tafmbc, kaUre eksplozijo Je zakrivil aam. "Veše beaede ao precej nejasne," mu je eegel v besedo dr. Hammerfield.. "Kaj misliUe tem povedati, prosim, da nas ImenujeU metafizike?" "Pravim vam metafiziki, ker preaojaU me-Ufizično," je odgovoril Ernat. "Veš nečin mišljenja ln presojanja je naeproUn znanetve-nemu načinu mišljenja. Vaši zaključki ao brez vaaka veljave. Vi lahko doka tete vse in nič ln niti dva se ne moreU sporazumeti o kakšni stvari. VeakUri izmed vea se išče aam in ai raslega veeoljstvo po svojem lastnem prepričanju. Ravnotako se lahko vzdigneU od tel za ušesa avojih lastnih fkornjev, kakor razlagate prepričanje potom prepričanja." j •Ne razumem," reče škof Morehouae, "3^1; ae ml, * ad"vsi duhovniki metiaflzjkl. Najtoč: nejša fo heovrgljiva znanoet, maUmatlka, je popolnoma meUfizičfi*. Vaak proees mišljenja znanstvenega rariakovalca Je meUflzičetl. O Um ite gotovo sobani." "V kolikor trdite, * ne rezumeU," Odgovori | Ernat. "MeUfizik, presoja deduktivno tk avoje-', ga laetnega razumevanja, znanetvenlk induktivno jz reeničnoeti skušenj. MeUfizik zaključuje iz teorije resničnoet, znanetvenlk iz reeničnoeti teorijo. MeUfizik proglaša vee lz eebe, znanetvenlk eebe iz vaega. "Hvalabogu, da niamo znanstveniki." zamr-mra dr. Hammerfield sadovoljno. "Kaj tU poUm?" vpraša Ernet. "Filozofi." "Ahe,w se ameje Ernat. "Zapuetili eU reanična in trdna tla In tU te podali med oblake. PridiU, proalm, zopet na zemljo in povejte mi na kratko in Jedrnato, kaj razumeU pod besedo: filotofija." ' "Filozofiji Je" . . . Dr. Hammerfield Je nekoliko poatal in ae odkašljal, ". . . nekaj, ki te lahko tistim obrazloži razumljivo, ki eo temi razpoloženi filozofsko. Ozkoefčni znanetvenlk!, ki vtičejo avoj nos v retorU, ne morejo razumeti filozofije." Ernat jc pogoltnil pušieo. Bila je vedno njegova navada, da Je oetrino obrnil na naeprotni-ka. in to je naredil tedaj if bomo. "Potem boaU brezdvomno razumeli razlago, t katero hočem aedaj obrazložiti filozofijo. Ali predno začnem, vaa protim, da ugotovite morebitne napake, ell pe oaUneU molčeči meUfizi-kl—Filozofija sploh, je vaa znanosti objemajoča znanoet. Njen način mišljenja ln presojanja je enak mišljenju in preaojanju vtake druge apecialne znanotti in enak vtem zlanoatim. In valed Uga enakega načina, induktivne metode, tpaja filozofija vae specielne znanosti v eno veliko. Kakor Je dejal Spencer, to otnovne poteze vsake znanoatl deloma latovretna apozna-nja. Filozofija združuje znanje, pridobljeno od veeh znanoatl. Filozofija Je znanoet znanotti, Je, ako hočeU, mojeter znanoatl.—Kako te vam tdl U raslega f (DalJs prihodnjič.) aebi pa tudi nimam ničesar, kar bi ji dar v *asUvovzato ee ai-eem upal etopiti k ftagajni. Sicer aem bil pa prepričan, da pride žena prej aH alej. Zato sem naročil koello še (frugič.^Natakarice ao Uko čudne žeiu**. "Rea je! Poznam Jih. Ni dobro Imetr z njimi <*>ravka." ^NaročM sem torej klobaaico s krompirjev im pirejem," Je nadaljeval Božiček. "Jedel sem kolikor mogoče počaai, a v dveh urah' aem vendar vte snedel. No, da ne bom pripovedoval pol ure, kako aem naročal, vam aamo naštejem, kaj vae sem moral pojesti in popiti. Poskušal sem tudi Uko, de nekaj čaaa,nisem nič narodi^ toda naUkarfca me Je gledala teko srdito, da eem moral nepnsUno naročati. Zdej pe pride najhujše. Cim več sem jedel, tem bolj sem te bel konca. Moj račun je skočil pokoncu, I kakor bi ga bil nfckdo zbodel fi^J£aj V* j^ vzkHffhil. "Kaj mi I pripovedujete?" Obrnil se je in izgledal kakor blazen okoli aebe, poUm pa je j zakrilil z rokami in obupno za-I tulil: % 'MoJ Bog! Zmotil sem aet i Čakale me Je v Lfonau!' |'No, ho,1"'aem ga ljubeznivo potolažil. (Zdelo, ee mi je, da mu gre že na Jok.) "Vendar ne mialiU, da vaa t&m puatil na cediHi. Ne bodo,yfc zaprli. Val račun plačam." Možičkov obrae se je adajci | zjasnil. Zgrabil me je za roke in ml jih jel iz hvaležnoati tre-| ati, da mi jih je ekoraj iztrgal. aN0, hvala vam . . , iskrena I hvala . . . kako eU bili dobri z t A aem ga p* tolažil. Pet minut nato aem mu dal avojo poeetnico in še enkrat sem moral poelušati vae izraze njegove hvaležnoati. Nato ava: se razšla kot najboljša prijatelja. • Teden dni nato sem slučajno spet stopil v neko reeUvracijo na Marble Arch. Ko sem gledal po goetih, sem opazil, da sedi za aeaednjo mite neki goapod, ki aem ga na videz poznal, zraven njega pa nekdo, ki mu ni-eem mogel videti v lice Nena^ doma pa eem začul glas, ki je pravil mojemu znancu: -vrV j "Sodim, da ne morete biti slab človek; Zaupati vam hočem kako jetz menoj: Čakam namreč avojO ženo . . ." Ko aem začul U beaede, sem vstal in krenil k njemu. Ostro aem ga pogledal: | 'Zdi se mi," sem mu velel, "da ate mi dolžni še ato dva in dvaj-aet . . ." Toda molče je že tekel proti vratom in izginil na ulici . . . (Prevel B. R.) TOREK, 29. NOVEMBRA fl Rudar VVUliam Denniaon, obetreljen na glavi v teku stavk« \ Decaturju. UL™ 0 Pred sodiščem imo to, da Sodnik začudenj frKaj svoj* piva, štiri prvotno priziarije nafUirat pM ra litra Čft ClicuJeU?-^ ^ Obtoženec: Da, K. H. G. Brtnon: Mož, ki j« mšmn sr iskal mi "Da, m/fttmMM Bal aem ae že, 4» n« »w«M H Hvala ta pri- pogledal na avojo uro. prav gre Dobil sem ga v reaUvradJl ABC blizu Marble Arch. Sedal je v naslanjaču za m bo ln Žalostno strmel na eteneko uro. 8< svojo raamršeno brado, ki Je izpod nje gledala rdeče, ogoljena pentlje, je bil videti kakor preplašena ovca. » Sedel ml Je nasproti. Priato-pila Je naUkarlca. potegnila a prezirljivim obrazom krajni krožnik Izpred njega ln osorne rekla: "AH naj še kaj prinesem?" Možlček s« je streael. še enkrat pogledal na uro In rekel z drhtečim glasom: "Želel bi ... morda ... morda bi mi lahko prinesli ... Jajoe ne maelu . . "Jajoe na maslu T je Izzivalno |>onovlla natakarica in ae obrnila š« k meni. Plaho aem Ji IKivedal svoje skromne želje. Dvignila Je glavo in pooosnu odšla. Možlček sa je nekaj česa nervozno igral z vilicami. Bojazljivo mr je ogledoval od glave do nog. pokašljal In rekel potem v tadregi: "Oprostite, goapod, aH bi ml lahko nekaj povedali T "Proeim. če bom le mogel." sem ga vt|>odbudil. "Ali .. . ali gre U ura pravr •žaloetno odvrnil jasnost" L Natakarica ae je apet pokazala ta njegovim hrbtom? postavila na mino kroftalk in odKa«ii( .. ______ bolj ponoano kakor prej. ' govorim. Tudi Jaz aem oženjen Možlček je vadihiitl fn a* * - toda še ašnjalo se ml nl nl- 'Sedem ur!" aem zečudenoj menoj, ubogim alfomakom f oo . . . v treh, vzkliknil. ^Ali jelo mogoče r' "Sedem ur !" Je T>otrdfl možic. Dogovorila ava te, da te opoldne doblve tu. In veeh eedem ur te U nisem ganil s atoU." Te besede so me Uko tmedle. da nTaem Vedel, kaj naj mu od Smeh je ena i#ied najprvot-nejših oblik za iražanje čuv-stev in baš zaradi tega se ne vprašujemo nikoli, zakaj se prav ze prav amejemo. Toda za Umi atvarmi, ki ao same ob aebi umevne, se skrivajo najčešče za znanost najgloblji smi. Ali je ameh rea sgmo eljt in sproščenja? Vsaje ve,-da ae<Človek ne smeje aamo iz vaadja, ampak tudi iz obupa, ličnejših razlogov. Vri je razlogi te tu odrittajo: pr delni smeh. Kdor se smeje nB nad človekom, ki je v nebogljJ nem in smešnem položaju, J smeje v občutku, da stoji na< tem Človekom, da ga prekaša, občutek lastne moči pa je ugo-den in to ugodje je vzrok smehu, medUm ko je pri izenačevj nem smehu ugodje samo posle dica smeha. Kdaj se kdo smeje, je lahka zelo značilno za njegov karakter. Jtdor vidi n. pr. sočloveka v smešnem položaju, iz katerega ai ena pomagati, ae lahko na< , besa itd., tmeJS flf ^a *nu skuša poJ magati. Ta dva načina vedenja dajeta seveda dober vpogled v ato piama od neke dame — Rea je, to ao računi, ki mi jih nepreetano pošilja šivilja moje žene. -j . - t-i S elnškia jami je križ S služkinjami je pa res križ! Naše skuha vsako jajce trdo. — Pri naa pe nobena« tako dolgo ne vzdrži, da bi te jiajce aku-halo. -/.if H m >P •' Mmttm — Nikar ne plakij, dečko. Kako ti Je Ime ln lpe |Unujeftr >. — Ne vem, šele jjredv^rajš-nJim a«tK> te j« p« pad. Dober primer ia prvo vrato smeha je ameh iz zadrege. Ljudem, ki ao premalo odrezavi, ae čeato zgodi, da ne najdejo v primernem, trenutku primernega odgovora in ae le zaamejejo. Tudi zasmehljivi smeh apada dostikrat v to vrsto m prikriva člo-v vekovo, notranjo zadrego in nezmožnost. Iz čiato drugih,vzrokov prihaja besni, obupani smeh, a tudi razposajeno tračni smeh. V teh primerih gre za močno duševno napetoat, ki jo smeh sprosti. Sineh in Jok učinku j eU tu v o-bjfeh, primerih kot vernoatni za- drugegt je spet napa- lahko smejejo na čisto samobiten način. Narod, ki je ustvaril Do-na Quichota z njegovo groteskno patetiko, ali narod, ki je u-stvaril Tilla Eulenspiegla. ki je ze vao avojo norčavostjo o vred-noati vaega posvetnega razmišljajoči filoaof, moraU biti duševno povsem različna naroda. Smeh izdaja mnogo, česar ne povedo besede, > ' f i n I sam "Pol sedmih je," sem dejal in'čakam še mvm nekakšnim izrazom gnusa zagledal v prinešeno Jed. /'Strašno, Je obupno zaatokal. Kes strašno . ; "Da, prav lmaU,H aem mu prisnal. "de nikdar nlaem videl Uko ogabnega jajca na maalu Toda ... aaj vam ga ni treba pojesti . . ." Možlček je skoraj sajokal in skril obraa v dlani. 44Ne razumete me, goapod," odvrnil. "Nlaem oašetil ne ampak aa avojo utedo> Oh. liko aem še naročttf^ Sumljivo me je pogtedel. poUm pa je po kratkem raamišlja-nju odrinil Jajce t maslom stran, pomaknil avoj atol k moji in rekel: IBodlm, da ne morete biti slab človek. Čakam namreč svojo ženo i * * "Ahr aem odvrnil va ae Je malce zakasnila. Zato se vem pe vendar ne bl bilo treba razburjati. Rajši še male počekaJU! Saj poanaU žen. skeT "Vem!" Je aaječel "Vs* ao enaka. Nobena nl keijša od mo-Je. Toda morali fel vedeti, Ha jo ur T kdar. da Je mogoče najti človeka. kl bi se tako daleč tapoaabil, de bi čakal ženo celih aedem ur. Gotovo Je moral opaziti moje Mtčudenje; tato ml je hitro po-pU: "Ah. saj je vee ekupej malo drugače. V normalnih rasme-reh tudi jaz ne bl čakal niti pol ■ JSfodllo pa te je nekaj dru-. Ko aam ša čakal akoraj urp. me ja tačela nataka-začudeeo gledati. Ker aam lačen, aa« naročil koallo. Kolin potem še Pojedel aam vaa, a žene bil* Čakal aam jo do pol nato aam ae odločil, da _________MP^Ml __ 1 storiti, iker je šana vade danar. preden je šle od doma. jaa pa ga sploh nikdar na nosim prj sebi. Tako nlaem mogel plečeti računa" •To je rea neprijetna okolftči-t,' sem odvrnil« "Pa ven-dar . . ♦Je še vea," mi je možic ako-čll v beaada "Vem. da bl leh-ko hiagnjnlšerkl potožil avoje gorje — toda vprašaju jo, ali M mi verjela ln ml zaupala. Po Jfckki nl»em.>ideti bogataš, pri Samo posojilo naj dneh te vrnem.. . dajU mi. pro-thh, avoj našlov . . . Ni " ca . . . Račun . . . Plačai-■ Zatekarlck Je Iniloktno pri ŠU, hftto tračuhata in vrgla U- fjk na miao. "122 frankov 40 centb^f ae je možic prestrašil. NAJBOLJŠE CENE DOBITE ZA MOBGAŽE. BON DE in certifikate. Oflaeite so alt IM N. U Salle »t, room Slf. Chieaao. Odprto ob ve^erik. -(Adv.) POJASNILO Valed depresije In ogromni krize, ki je zadela tudi nak Članstvo oziroma naročnike na- atopnlkom Proavete, da lahke vsamejo od naielnlkov za M Proaveta naročnino tudi aamo u pol leU ln kjer nl drugače tudi aamo sa četrt leta. Vzemite kai ae dobiti da, ker razmere zahte rajo U, Uat PiesveU je zek prizadet v ti krisi In sato apeli reme na Ujnike In naročnike, da aknieje kjerkoli mogoče » hraniti naročnike aa daevnik ApeMraaao tudi ua poaaaiezne neročnfce, da naj če le mot* poravnajo svoje naročnino in h nl mogoče plačati celoletno plačujte polletne naročnine, «« da as ohrani Ust ia nadalje kot Philip Godina, upravitelj. TBLKFON ROCKWBLL 1904 P I M h; IV SPREJEMA VSA VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO ^NJJ. PA TISKOVINI NAROČA V SVOJI TISKARN) Vaa pojnshila daje voditn tlakama In aa pel SNPJ f. PRI laže 9740, M Mu M9749 So. Lnurarinle Avenne CHICAGO, ILL. TAM SE DOBI NA tKUO TUDI VSA USTMENA POJASNILA ufralitflfi TE08V1TA WT t Unftk