Uvodnik
Spoštovane bralke in bralci!
Pred vami je tematsko pester nabor prispevkov in poročil s konferenc. V času, ko zaradi pandemije covida-19 večino časa preživimo v domačem okolju, ko celo delovne dolžnosti opravljamo od doma, se zdi razmišljanje o turističnih potovanjih kot oddaljen spomin. Za raziskovalce pa je takšna situacija tudi svojevrstna priložnost, kar dokazujeta Anže Petrič in Ksenija Vodeb, ki sta pripravila prispevek o varnostnih dejavnikih, ki vplivajo na odločitve za turistična potovanja. Čeprav varnost naj ne bi bila turistična kategorija (saj se v turizmu tako ali tako pričakuje), avtorja v raziskavi ugotavljata, da je varnost pri večini anketirancev zelo pomembna, ko se odločajo o izbiri turistične destinacije, kljub temu pa se vedno najde tudi manjši delež posameznikov, ki je pripravljen sprejeti večje tveganje. Prav epidemija covida-19 pa je (pričakovano) občutno posegla v zmožnost in željo po potovanjih.
Miha Dvojmoč, Andrej Sotlar, Bernarda Škrabar, Boštjan Ban in Vanja Ida Erčulj so pripravili prispevek, ki na osnovi raziskave med študenti in detektivi predstavlja poklic detektiva v Republiki Sloveniji. Raziskava je več kot dobrodošla, saj o poklicu, ki ga trenutno opravlja približno 90 ljudi, nestrokovna javnost ve relativno malo. Avtorji ugotavljajo, da ocene študentov navajajo na sklep, da študenti Fakultete za varnostne vede ne vedo, kako je z detektivskim delom v praksi. Poklic detektiva jim je sicer zanimiv, poznajo tudi nekatere pogoje za opravljanje poklica, vendar kot tipične delovne naloge navajajo drugačne od tistih, o katerih najpogosteje poročajo detektivi. Glede na to, da so vsebine s področja detektivske dejavnosti tudi del študijskih programov na FVV, je to nekoliko presenetljiva ugotovitev in samo še dodatno potrjuje, da je detektivski poklic v slovenski družbi zelo slabo poznan.
O korupciji v Sloveniji govorimo veliko, obtožbe o korupcijskih ravnanjih ali vsaj tveganjih se na veliko uporabljajo tudi v političnem diskurzu (in obračunavanju), zelo malo pa je empiričnih raziskav, ki bi se ukvarjale s to boleznijo človeštva. Od leta 2012 je za vse institucije javnega sektorja v Republiki Sloveniji zavezujoč načrt integritete. Jasna Fedran, Matevž Bren, Branko Ažman in Bojan Dobovšek pa so raziskovali povezanost integritete organizacije z načrtom integritete in ugotovili, da sta integriteta organizacije in načrt integritete statistično značilno povezana oziroma da med njima obstaja pozitivna statistično značilna korelacija. Ugotovitve so še pomembnejše, saj je v raziskavi sodelovalo kar 16,8 % vseh zavezancev za pripravo načrta integritete v Republiki Sloveniji.
Simon Slokan, Sebastian Mohorič in Alojz Sladič so pripravili prispevek o vedenjskih vzorcih pogrešanih oseb. Gre za zanimivo strokovno delo, ki je rezultat izkušenj avtorjev, ki se s tem področjem vsakodnevno ukvarjajo, teoretičnih podlag in normativno-pravnih okvirov. Avtorji opozarjajo, da zadeve na normativni ravni še niso urejene, kar vpliva na njihovo uporabo na operativni ravni, in da službe, ki se ukvarjajo z iskanjem pogrešanih oseb, dejavnosti še vedno izvajajo brez pomoči raziskav.
V zadnjem prispevku Mateja Lepoša in Bojan Dobovšek predstavljata
1
rezultate študije o poznavanju in zadovoljstvu z delom Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) med prebivalci Pomurja. Avtorja ugotavljata, da na (ne) zadovoljstvo z delom KPK med anketiranimi prebivalci Pomurja najbolj vplivata ocena sodelovanja KPK z drugimi institucijami ter ocena profesionalnosti in integritete, medtem ko takšnega vpliva nimata ne ocena narave dela KPK, ne zaznava korupcije v Pomurju.
Številko dopolnjujejo poročila s konferenc, kjer so sodelovali tudi naši raziskovalci. Iza Kokoravec je pripravila poročilo z Dneva inštituta za varstvoslovje, Bojan Dobovšek in Maja Loknar z webinarja »Kokainski cevovod« v Evropo, Jošt Meško pa s četrte mednarodne študentske konference o varnosti v lokalnih skupnostih - primerjava ruralnih in urbanih okolij.
Spoštovani bralci in bralke, žal vas moram obvestiti, da smo se bili ob zaostrenih pogojih financiranja in ob dejstvu, da Varstvoslovje že leta objavljamo tudi v odprtem dostopu, primorani odločiti, da v letu 2021 prenehamo z izdajanjem tiskanih izvodov revije. Revija bo še naprej prosto dostopno izhajala na spletni strani https://www.fvv.um.si/rv/, občasno, ob posebnih priložnostih, pa bomo izdali tudi kakšno tiskano številko revije. Glede na to, da v Sloveniji spremljamo veliko (predvsem političnega) besedičenja o »digitalizaciji«, lahko - malo za šalo, malo zares - to jemljete tudi kot naš skromen prispevek k digitalizaciji slovenske družbe.
Izr. prof. dr. Andrej Sotlar Gl. in odg. urednik
2