41. štev. V Kranju, dne 10. oktobra 1908. IX. leto. GORENJEC Političen in gospodarski list. Stane ta Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, ta pol leta S K, za druge države stane 560 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na naroCbe brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravni S t v o je na pristavi gosp. K. Floriana v -Zvezdi«. Izhaja vsako soboto ===== zvečer ===== Inserati se računajo za celo stran BOK, za pel strani 80 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša omenila se plačuje za peti t-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat snaUa popust — Upravni*tvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se na vračajo. Pomožna akcija v zadevi pomanjkanja krme! (Dopis iz gorenjskih kmečkih krogov.) Z velikim pompom in hrupom je pisalo go-to\o časopisje, da se mora letos temeljito pomagati kmetu, ker je bila letina in spomladanska košnja, to je seno, prav revno po Kranjskem. Tudi vlada je nadlegovala naša županstva z raznimi potrebnimi, še bolj pa z nepotrebnimi razglasi in okrožnicami, da končno ni bilo znano, kaj se pravzaprav koče s tem nadlegovanjem. Končno je državna vlada na Dunaju vendaile dovolila malenkostno podporo za nakup krme revnim kmetom v znesku 300 000 kron, katera podpora pa se je na odločno zahtevo kranjskih županstev čvišala te za 200 000 kron, tako da zueša skupaj pol milijona kron (500.000 K). Županstva so sprejemala in zapisovala naročila na seno od kmetovalcev, seveda samo popol-noma revnih. Treba je bilo uradno potrditi po županskih in tudi župnijskin-uradib, končau so se ta naročila odposlala okrajnim glavarstvom, katera ž,o? so-H*sju z deželno vlado veliko, veliko centov krme ponekod čttala. Tako na primer so posestniki kranjskega okrajnega glavarstva prosili za nekaj nad 62 vagonov sena, dovoljeno jim je pa samo 38 vagonov, torej 24 vagonov manj nego uo kmetje naročili; v radovljiškem okrajnem glavarstvu so naročili 30 in pul vagonov, dobe simo 22 vagonov; v kamniškem okrajnem glavarstvu so naročili 154 vagonov, dovoljene krme jim je 116 vagonov. Marsikateri posestnik si je že mislil, saj iz cele stvari ne bode nič, ker se tako vleče kakor jeseni ljubljanska megla, kajti kdor bi bil navezan PODLISTEK. Prvi krvavi krst. Na starem ljubljanskem pokopališču pri Sv. Krištofu je pozabljena gomila, kjer „križ in kamen ne stoji" — v njej počiva slovenski mučenik Rode. Kolikor je znano piscu teh vrstic, je on prvi, ki je dal življenje za naše slovenstvo. Bilo je leta 1869. Na binkoštni ponedeljek se je zbralo kakih 30X00 ljudi na Vižmarjih, kjer je bil velik slovenski tabor. Peš in na vozovih je privrelo od vseh strani naše domovine toliko ljudstva skupaj, da se je bilo čuditi. Prišla je deputacija koroških Slovencev z Jezerskega; prihiteli so vrli Štajerci in neustrašeni Primorci; mnogobrojno je bila zastopana Kranjska, zlasti Gorenjska. Dež je lil curkoma, a njegov naliv ni mogel pogasiti ognja, ki je gorel v srcih na taboru zbranih Slovencev. Navdušeno so pritrjevali govornikom, poudarjajočim, da bodi na slovenski zemlji Slovenec gospodar, in da mu idejo vse tiste pravice kakor Nemcu. Z vso silo je planila na dan tedaj slovenska narodna zavest Ponosno smo nosili taborske svetinje na trobojnih trakovih. Po zgledu čeških to* varšev smo si omislili dijaki narodne čepice. A prišli so takoj po vižniarskem taboru hudi časi. \emska vlada in nemčurski mestni magistrat so na to krmo, temu bi živina desetkrat prej poginila od lakote, predno bi pripeljal domov prvo bilko sena. Da sc ohrani kmete pri boljši volji, je končno prevzela agitacijo za celo pomožno kratko akcijo v roke še kranjska duhovščina. Res ganljivo je bilo poslušati, ko se je zadnjih par nedelj raz prižnic prepovedovalo o senu, njega ceni in pa vabilo ljudi, naj pridejo popoldne v župnišče, da podpišejo, da bode pač gottivo vsak seno s kolodvora prevzel, tudi magari Če ga takoj doma rabi namesto stelje! Človek bi mislil, sedaj je stvar v redu, in seno se prične dobavljati, dokler je še lepo, vedro in suho vreme, da ga spravijo kmetovalci lahko demov pod streho. Seveda, kmet obrača, a avstrijska, kaucelijska birokracija pa obrne. Zopet romajo razglasi pod št. 22.892 z dne 28. septembra od deželne vlade na okrajna glavarstva, odtod pa na županstva, prav tako, kakor romarji k sv. Kumu, v kojih se ganljivo pripoveduje in naznanja, da dobe sedaj le samo polovico one krme, katera jim jc že dovoljena. A grom in strela, vse bi še bilo, če bi prav v tem rarglasu ne bilo rečeno, da naj županstva sprejemajo še nova naročila, katera se smejo glasiti tudi na otrobi, preše, oves, koruzo i. t. d. Županstva naj pa ta naročila vsaj do 14. oktobra zopet odpošljejo deželni vladi. šine takoj revmatizem, čim promenira njih mogočnost, deželnega glavarja namestnik po Blei« weisr»ovi cesti. Pregovor pravi: Kdor hitro da, ta dvakrat da, zato mislimo, če se hoče kmetu ras kaj dati od podpore pol milijona kron, naj se d« takoj, sicer si moramo misliti, da so načelni nameni vmes. Sicer si pa mislimo, da bi bila najboljša in najizdatnejša pomoč, da bi se kranjskim kmetom vsem zemljiški davek popolnoma odpustil, Tako bi bili podpore deležni vsi, ne pa samo nekateri: stvar bi bila hitro rešena« ns bilo bi si raznim svetnikom po nepotrebnem ubijati glav, kmet bi pa vsaj vedel, pri čem da je. Ce pa se bode sanacija sanjske akcije vršila g tako hitrostjo kakor dealej, prida poprej večnost, \ predno bode seno razdeljeno. Zaplenjeno! Potem pa kakor se se govori, mešetarijo edini kmečki prijatelji, kateri s sebičnostjo niso prav nič v zvezi — seveda, kaj še — naši klerikalci, dr. Lampe nima samo v de-elnf m odboru prve in zadnje besede, pač pa tudi pri dežiilni vladi. Zato pa tudi gospode pre- Priklopitev Bosne in Hercegovine k Avstro-Ogrski. Avstrijski cesar je razširil svojo suvereniteto in dedne pravice svoje dinastije na Bosno in Hercegovino. To je oblika, v kateri se je izvršila anek-sija doslej okupiranih dežel Obenem so dobile ivstro-ogrske čete nalog, zapustiti sandtak novo« pazarski, kjer so bile doslej ces. in kr. posadke poleg turških. Cesarski manifest obljubuje prebivalstvu Bosne in Hercegovine deželni zbor, okrajne zastope, svobodo osebo, tiska, pisemsko tajnost, tborovalno in društveno pravico, pravosodne reforme i. t d. Bosna in Hercegovina sta bili doslej deželi pod turško suvereniteto. Avstrija pa je upravljala kot mandatar velesil, ki ao podpisale berolinski ugovor. Seveda je Avstro-Ogrska te doslej vladala v nam stopali na prste, kar se je dalo. Gorje mu, kdor je zaklical „živio* na ljubljanskih ulicah ali nosil kak narodni znak. Nemštvo je izzivalo kar naravnost in brez vseh zaprek. Takoj v nedeljo po vižmarskem taboru, namreč dne 23. velikega travna 1869, so napravili ljubljanski nemški tumarji izlet na Janče in v Vevče. Svarili so jih od več strani, da naj ne hodijo na kmete, kjer je vse naperjeno zoper nemštvo; ali ti opomini jih niso odvrnili. Šli so z vojaško godbo na Jančji hrib in še tisti večer smo izvedeli v Ljubljani, da je tekla slovenska kri. Prijatelj, tajnik »Slov. Matice" Fran Pod-krajšek, poroča iz svojih bogatih spominov o tem tako-le: Neko nedeljo spomladi 1. 1869 so iz* leteli turnarji na Janče, kjer so jih napadli kmet-ski fantje. Dolgin Dornik je nosil turnarsko zastavo. Fantje so ga napodili. Bežal je z zastavo, a v neki grapi se je prevrnil. Tedaj so ga fantje naklestili in mu vzeli zastavo. O Dorniku se je pela potem pesem: Hali, halo, želoda več ne bo! Dornik je en osel, ki je zastavo nosil. Na begu so se vstavili turnarji v Vevčah in tudi tamkaj izzivali. Kmetski fant, vojak na dopustu, Rode, se je nekaj upiral patroli, češ, da tudi on ve, kaj zahteva postava, saj je korporal. Tedaj mu je nastavil orožnik bajonet na prsi in ga pre« bodel. Mrtveca so pripeljali na navadnem koleslju v ljubljansko mrtvašnico. Voz je spremljalo krdelo orožnikov. Ti varuhi postave so prignali četo fantov z Janč in Vevč, in nekateri izmed njih ao bili kaznovani. Razburjenost v Ljubljani in okolid je bila nepopisna. Trumoma so hodili kropit Ro-deta. Neki kmet je v mrtvašnici, pokazavii m križanega Krista, vzkliknil vpričo ihteče množice: Kakor je Kristus nedolžno umrl, tako tudi Rode —• oba v sovražnikovih rokah I Oospa dr. Zar-nikova je v spremstvu narodnih dam prinesla k Sv. Krištofu venec s trobojnimi trakovi in z na« pisom; Narodnemu mučenikul Rodetu so nameravali Slovenci napraviti velikanski pogreb, ali vlada ga je prepovedala. Za-grebli so Rodeta kakor psa ponoči. K Sv. Krištofu so hitele velikanske množice, misleč, da bo pogreb, a Rode je bil le v zemlji. Orob mu je bil pokrit z venci. Pred pokopališčem je bilo razpostavljeno vojaštvo in dva topova s topničarji. Naii ljudje so se mirno razšli. Tedaj je skrbna vlada pozvala v Ljubljano tudi husarje. Neki htt-sarski stražmeiter je zahajal k Weissovim na prvo železniško čuvajnico od Ljubljane proti Zalogu, kamor sem večkrat prišel k svojemu prijatelju in sošolcu. VVeissovi so bili Radgončani in so govorili med seboj nemško, a z menoj slovensko. Spominjam se, da je tisti stražar grozno zabavljal čez Slovence. ,Te kranjske pit moramo poteptat« teh deželah tako kakor V tvojih, sultanova suvereni teta je bila samo na papirju in nihče ni mislil, da prideta obe pokrajini se kdaj v turško oblast Toda s tem, da je hahaburška suvereniteta razširjena na Bosno in Hercegovino, je Turčiji odre-čena dose Janja formalna pravica, vtikati se v bosanske zadeve; prebivalci Bosne in Hercegovine so postali avstro-ogrski državljani in vsako stremljenje po združitvi g kakšne izvenharrburlko državo postane zanaprnj veteizdajniško. S tem, da je Avstro-Ogrska odpoklical* svoje čete iz sandžaka novopar.arskega, je hotela irreči, da smatra nove razmere za dJiaitivne. Izpraz-njenje sandžaka j« taujo takorekoč zaključna pika za aneksijo. Na zunaj se je državnopravno razmerje terae-jito izpremenilo. Kaj pa znotraj? Navider.no je vsa stvar sila enostavna. Bosna dobi takozvano ustavo, svoje ministrstvo, nekaj kakor parlament, nekaj kakor konstitucionalno življenje. V okviru monarhije ostane Basna-Hereego-vina avtonomna. Toda že s tem je dosedanja organizacija monarhije bivstveno izpremenjena. Bosna ne postane del Avstrije, ne del Ogrske. Poleg obeh je novi teritorij tretji del habsburške monarhije in s tem je stvarno dualizem pokopan. Tega državno-pravnega fakta, ki se najbolje izraža v posebni bosensko-hercegovski vladi in v bosensko-hercegov-skem, od dunajskega in budimpeštanskega parlamenta neodvisnem deželnem zboru, ne izbriše noben naslov «Heichslande». Faktično imamo torej za-naprej trializem namesto dosedanjega dualizma. Razume se pa, da to razmerje ne more biti definitivno. Vprašanje, kako se bo Bosna-Hercego-vina udeleževala skupnih zadev, še ni rešeno; vsaj znana še ni oblika za to. Kakšen bo odnošaj avtonomne Bosne napram delegacijam in narobe P Vsaka ureditev mora biti, dokler velja sedanja avttro-ogrska nagodba, samo provizoričnega značaja. Najpozneje v desetih letih, ko poteče ta doba, pa morajo izbruhniti vsa notranja državopravna vprašanja z vso silo. Pripravljati pa se začno vsi prizadeti deli nedvomno takoj; brez vsake težave se lahko ugane, da se razvije povsod najživahnejša agitacija zaradi Bosne in Hercegovine. Med prebivalstvom Bosne in Hercegovine so različne stroje; kako ae po aneksiji izkristalizirajo razmere, bo treba počakati. Gotovo je pa vendar, da se zahteve bosanskega ljudstva ne bodo mogle meni nič tebi nič trajno prezirati. Aneksija pa bo delovala čudi na druge strani. Bosna bo do neke meje avtonomna. Vsaj navidezno bo njena avtonomija večja, nego je samo-uprava avstrijskih dežel in avstrijskih narodov. Vsa politična izkušnja kaže, da bo češkim strankam neznosna misel, da bi uživala kraljevina češka manjšo avtonomijo kakor Bosna in češki državno-pravni boji bodo oživeli v novem ognju. Poljaki bodo močneje naglašati gališko deželno avtonomijo, naravno pa je, da bodo tudi nasprotniki teh idej tem močneje reagirali. Pričakovati imamo torej nove strastne boje, Mogoče je, da težave, ki nastanejo vsem vladam, pospešijo rešitev narodnega vprašanja, gotovo pa je, da prihajamo v jako nemirno dooo. Na vsak način morajo nove razmere močno interesirati Slovence. K. P. Kranjska hranilnica. Znano Je, da se nahaja v Knalijevili ulicah v LJuoljani denarni zavod, cegar vodstvo in uradniki so prepojeni vsenemškega mišljenja. Znano Je, da ta denarni zavod, v katerega se steka osobito denar lz naše Gorenjske, kar slnlje denar za vsenemške naprave. Znano Je tudi, da ravno Kranjska hrana-niča vzdržuje umetno vse maloštevilno nemštvo na Kranjskem. Dopisi. Tršlške novice. — Ena najstrupunejših čenčur v Tržiču je izvestno ženska, ki piše na naši loteriji. Doma jo na Bistrici pri Tržiču, kjer se še nikoli m govorilo nerusko, vzlic temu pa je huda nem-skuta. Ta čencura misli, da je njeno pravo delo zabavljati na Slovence, ne pomisli pa, da bi ona že davno morala od hiše do hiše za kruhom, da ni Slovencev v Tržiču. Ko je tukajšnje bralno društvo one 22. septembra izobesilo črno zastavo v znak žalosti, da je tekla radi nemške podivjanosti v Ljuoljaui nedolžna kri, je odgovorno to babse na vprašanje neke kmetice, zakaj visi črna zastava: «V Ljubljani sta crknila dvapsa.» Nezaslišano 1 Vse nemško časopisje divja v zadnjem času proti vsemu, kar je slovenskega, in vendar se ni en Časopis m povzdignil do take izjave, kakor ta vrag v ženskem krilu. Najorze se je preobjedla belega kruiia, ki ga ima od Slovencev, kajti če bi živela on črnem, katerega je bila vajena prej, u.....a bi bila tudi ona že zdavnaj na kakem gnoju. A tudi sicer ne da ta čenčura s svojim ■trupenim jezikom iniiu nikomur, ki je Slovenec Zato pa so uau čudno zdi, ua more zakupnik loterije, k i \j e Slovenec, trpeti pod svojo streho tako žensko. Sicer pa bo v kratkem prisiljen pokazati tej ženski vrata, ker nekatere poštene Slovenke so se zaklele, da stavijo svoje številke rajši v Kranju vse dotlej, dokler ne izgine omenjeno babše iz tržiske loterije. Tako je pravi Sicer pa — vrag je vrag, a nujša od vraga je hudobna ženska. — In zopet občinsko gospodarstvo. Pred nedavnim smo poročali o poneverjenju daca na žganje. Ni še zarasla trava tega poneverjeuja, poneverilo ae je zopet, in sicer iz iste blagajne. Fobirauje daca se je odvzelo občinskemu stražniku Majcnu in poverilo sir^i Martinu. Ko je v začetku meseca le-ta pobiral dac, naietel je na mnogo prodajalen, ki so dac plačah že Majcnu. Majcen je pobiral dac, kakor um je pač kazala njegova potreba — v začetku, v sredi ali tudi koncem meseca. Ko ga je Martin opozoril, da naj vrne dac, ki ga je že pobrat, postal je surov in ga začel obirati z najlepšimi priimki; šele, ko mu je Martin zagrozil, da vso stvar naznani županu, je odšel, drugi dan v jutro pa mu je tudi prinesel denar, ki ga je pobral že za dac. To bi bilo tako daleč vse v redu. Vendar pa si dovoljujemo vprašati slavno c. kr. okrajno glavarstvo, ali je taka uprava, kakršno praktična nemška klika v Tržiču, še vredna zaupanja?! Čo se poneverja v malem, kaj mora biti šele z veliko blagajno I Zdi se nam, da so nastopili zopet oni časi, ko je župan na svojo pest In za svoj žep sekal les iz občinskih gosdnv, in skrajni čas bi že b 1, da bi glavarstvo enknt odredilo koko revizijo občinskih knjig, v prvi vrsti pa revizijo blagajne. Vemo, da te vrste ne bodo omajale 7aupanja, ki ga stavi gospod glavar v nemške glive tržiske, saj se nam je še celo za časn glavarjevanja G tettenhofarja godilo bolje in so se nam uslišale vsaj upravičene pritožbe in želje. V sedanjem času pa se vsaka pritožba, ki pride od slovenske strani kratkomalo odbije, želje in prošnje pa romajo «als gegen* standslos* v koš. Še je pravica na svetu, samo naša vlada je ne pozna. — Jubilejna slavnost. Dne 3. oktobra je odredilo županstvo, naj se praznuje šestdeset-letnica cesarjevega vladanja. V ta namen so se razsvetlile hiše, požarna bramba oa je «ausrukala» s tovarniško godbo na čelu. «Fajerber» je mar-iiral skozi Tržič in nazaj do svoje lesene shrambe, potem pa nazaj do gostilne na pošti, kjer so •gasili*, da jih je bilo veselje gledati. Sicer pa razen še nekaterih cesarskih zastav nič ni kazalo, kako veleporaembna slavnost se je vršila. Ljudstva malo in — vse tiho. Živimo pač še vedno pod vti-skom poslednjih ljubljanskih dogodkov. — Kaj je s policijsko uro? G. kr. okrajno glavarstvo je odredilo, da se morajo v sedanjem času do preklica tega odloka zapirati vse gostilne in kavarne že ob enajstih zvečer. To je prav in mi bi bili popolnoma zadovoljni, samo če bi se ta ukaz ne izvajal samo na Slovencih, Nemci in nemčurji pa bi imeli poslej isto pravico; kakor prej. Istina je namreč, da je bila gostilni č trka, ki je imela odprto prvo soboto pol ure dalje, kaznovana na ovadbo občinskega stražnika na 40 K globe, dočim imajo vsi nemški gostilničarji odprte svoje gostilne do dvanajstih in še celo do jutra. A pravica ima zavezane oči in strežnik Majcen tudi, a samo tam, kjer so lahko zastonj napije. Sicer pa mislimo, da velja vladni ukaz tudi za županstva, in vendar si je dovolil naš župan pretečeno soboto podaljšati policijsko uro do ranega jutra. A gloj spaka! Ko -e je naznanilo, da je policijska ura za vse javne lokale določena na enajsto uro ponoči, zaničevalo se je vsem slovenskim gostilničarjem, da se morajo držati tega ukaza. Podaljšanje policijske ure po županu pa so jo pozabilo naznaniti slovenskim gostilničarjem, to se pravi, slovenske obrtnike se je ogoljufaloza tistih par grošev, ki bi jih lahko zaslužili po enajsti uri. Pravico se meri pri nas z dvojno mero: Nemcem na flrkeljne, Slovencem na litre. O morala 1 — Uzor-učitelj Miklitsch. Pred nekakim dobrim mesecem se je spravil ta možicetj na naša dva slovenska učitelja v «D. Sl.», kjer poveličuje samega sebe, se postavlja kot vzgled ostalemu učiteljstvu s svojo «tnue DicnsterluUung und erspriesslicher Diensteifer», zraven pa na najpod- " način denuncira svoja dva kolega. Takrat od- — je rentačil — prvega, ki še mi postavi po robu, ustrelim kakor psa ali mu razkoljem glavo." Straž-mešter je rohnel tako seveda v nemškem jeziku, njegovi tovarši pa so bili večinoma Madjari. Misleči, da so poslani na Nemce, so kričali prišedii v Ljubljani; ,Wo Švaba?" (Kje je Nemec?) Prvi krvavi krst je prejela naša sveta Slovenska stvar dne 23. velikega travna 1869, drugi, se groznejši krvavi krst pa se je vršil dne 20. kimavca 1908. Slovenci, ali bomo zopet pozabljivi, kakor Snto pozabili pokojnega Rodeta? Naši dragi mu-ceniki, ki so oblili s svojo srčno krvijo našo slovensko Ljubjano, naj nam ne zginejo iz spomina. Nabirajmo darove za naše ranjence in za spomenik mučenikoma. »Slov. Branik". Politični porod slovenskega naroda. Daije. Na Hrvaškem se je med tem časom širil ilirizem, pri nas pa so se polagoma tvorili razni pisateljski krogi. V Gradcu se je okoli 1. 1830 zbrala četa navdušenih Ilirov, na Koroškem so se narodni duhovniki zbirali v Japljevem in Slomškovem krogu, v Ljubljani so ljubljanski seme-nišniki osnovali svoj krog, poleg tega so bili tam le Čebeličarji s Prešernom in Čopom, središče narodno-zavednih ljudi na Goriškem pa je bil Stanič. Vsi so med znanci pospeševali narodno zavest in delali na slovstvenem polju. Bili so v pismeni zvezi z drugimi slovanskimi rodovi, po* sebno s Hrvati. Štajerski Slovenci so bili zelo naklonjeni Gajevemu ilirizmu. Število narodno zavednih ljudi se je znatno povečalo izza Vodnikove dobe. Vendar pa tedaj Slovenci zaradi Metternichovega absolutizma niso delali na političnem polju. Najbolj delaven mož v tej dobi je bil A. M. Slomšek (1800—1862). Njegovo načelo je bilo: *Malo govoriti, vse potrpeti." Že kot semeniščnik je poučeval svoje tovarše v slovenščini in jih navduševal za slovenski jezik. Kot kaplan na Bizeljskem je otvoril nedeljsko šolo. Navduševal je tudi druge duhovnike, naj osnujejo nedeljske šole« posebno mnogo je dosegel v tem oziru kot špiritual v Celovcu. Nedeljske šole so bile osnovane popolnoma na narodni podlagi. Kmalu je zaslovel Slomšek kot izvrsten pedagog in nedeljske šole so se okrog 1. 1830 zelo razširile. Toda manjkalo je knjig, ki bi bile pripravne za take šole. Zato je postal Slomšek šolski pisatelj. Leta 1842 je izšlo njegovo najboljše delo v tej stroki i »Blashe ino Neshiza v nedelski sboli." Narod je knjigo z velikim navdušenjem sprejel, 4000 izvodov prve izdaje je bilo tekom nekaterih mesecev razprodanih. Tudi v cerkvi je Slomšek zbujal narodno zavest. Na binkoštni pondeljek 1. 1838 je rekel med pridigo v Blatnem gradu na Koroškem tudi sledeče: »Oh, veliko se najde Slovencev, ki se svojega maternega jezika celo sramujejo in ne pomislijo, da je pregrešno, se svojega jezika sramovati, ga zatajiti in celo po- zabiti . . . Ravno v tem jeziku, v katerem so vas vaši ljubi starši žebrati in lepo govoriti naučili, ste dolžni tudi vi svoje otroke učiti ; ako ne, tako niste vredni biti dobri sinovi in hčere svojih poštenih staršev." Zaradi velike požrtvovalnosti narodnjakov je narodna zavest počasi napredovala, dasiravno je bilo treba premagati mnoge ovir. Zavest narodne enote so motile separatistične težnje ljudi v raznih kronovinah. Poleg tega niso imeli Slovenci nobenega časopisa, ki bi jih družil in zastopal v javnosti njihovo mnenje. Zato so si skušali kolikor mogoče hitro pridobiti svoj političen list. Od 1838 do 1842 leta so vložili Kordeš, Blaznik in Smole razne prošnje za dovolitev političnega lista. Šele s posredovanjem nadvojvode Ivana je vlada dovolila, da izhaja list in tako so dobili i. 1843 Slovenci zopet političen list »Novice". V začetku je bilo mnogo zaprek, Preširen poroča (29. julija 1843) Stanku Vrazu, da Bleiweis, urednik „Novic", in mnogo njegovih so-trudnikov ni veščih slovenščine. Zato jim pre stavlja Malavašič razne sestavke v slovenski jezik. «Novice" so mogočno vplivale na razvoj slovenskega naroda; postale so središče slovenskih pisateljev in uveljavile enoten pravopis; razširile so med ljudmi veselje do knjig in tudi narodno zavest. Posebno je vplival Koseški v .Novicah* na narodno prob u j o. 2e 1. 1844 se je oglasil v »No I. priloga „6orenlcu" Šfev. 41 z 1. t$6ft. govoriti se Dam ni zdelo vredno, ker smo vedeli, da nam ta učitelj vseh učiteljev v najkrajšem času ponudi priliko, da se malo pobavimo z njegovo ctreue Diensterfullung*. Evo je 1 Pretečeni četrtek je bilo slavlje nekake zaroke v eni tukajšnjih go-stilen, kjer se je pilo do jutra — opozaramo na to županstvo, ker je odlok glavarstva za vse. Zjutraj v petek se prične ob 8. uri zjutraj pouk, a učitelja Miklitscha nikjer. Šele ob 1/39. uri je pricapljal ta ne zadostuje. Obenem pa opozarjamo na ta članek tudi slavni okrajni šolski svet, če hoče priče, izve jih v uredništvu «Gorenjca*. li Bohinja. Letoviška doba pri bohinjskem jezeru je za letos končana. Tujci, kateri so zasedli vse postelje ob jezeru, so odšli, in vrača se zopet navadni mir v to naravno krasoto. Imamo sedaj res lepe dneve, da se je sedaj v resnici prav težko ločiti od jezera in planin. To leto je bilo tu prav veliko tujcev. Drugo se to leto pri jezeru ni izpre-menilo. Govorilo se je o cesti okrog jezera, govorilo o napravi nove ceste ob desnem bregu jezera in da se bode cesta od sv. Janeza do konca jezera rabila le za izprehajališče. Vse pa se je le govorilo, dasiravno vsakdo ve, kako velikega pomena za celi Bohinj bi bila cesta okrog jezera in kako mogočno bi se povzdignil letoviški pomen jezera, ako se napravi nova cesta ob desnem bregu jezera. Ta cesta je tudi v varstvenem oziru neobhodno potrebna, kajti sedanja cesta je veliko preozka. Vsi moitovi so jako slabi in čez te mostove dr dr a po leti do sto vozov in tudi večkrat prav težki avtomobili, iies čudno, da se doslej ni pripetila kaka nesreča. Prejšnje čase je bila ta cesta zapuščena, le včasih se je pripeljal kak voziček k Savici. A sedaj, ko pelje železna cesta do Boh. B.strice, je pa na tej cesti, posebno v poletju, oživelo prav mestno življenje. In naravno je, da vsled tega cesta mnogo več poprave zahteva nego poprej. Ako se hoče skrbeti za to, da se ob tej cesti ne pripeti kaka nesreča, napraviti bo treba povsod mostove iz betona. Za prihodnje leto pa se nam obeta, da se na prelepem razgledu ob cerkvici sv. Duha sezida nov moderni hotel. Lega, na kateri bo stalo poslopje, je ena najlepših ob jezeru, h poslopja videl se bo ves Bohinj, par korakov od poslopja si tik jezera na cesti v košati senci. V obližju tega prostora je na posestvu verskega zaklada močan studenec z najboljšo vodo v Bohinju, ki bi se dal z malimi stroški napeljati v novo stavbo. Zal, da tako napeljavo verski zaklad zabra-njuje. Tu bo pač treba, da vzamejo zadevo naši poslanci v roke. Ks zabite Cirit-MctodoVe družbe! Umetnost in književnost □□□□ Nova knjiga. Društvo «Pravnik* v Ljubljani je ravnokar izdalo že davno zaželjeno 5. kniigo • Poljudne pravna knjižnice* (zvezek XI. in XII.), ki obsega predpise zoper okvaro poljščine (poljskega blaga) za vse slovensko pokrajine. Knjižica, ki stane le 80 vin., ima naslednjo vsebino: I. Državni zakon o uradnem stanju stražarskega osebja. II. Predpisi za Kranjsko, a) Zakon o obrambi poljščine, b) Razglasiloi ukaz o vinograjskem zakonu, c) Zakon za vinograde, d) Okrožnica dež. odbora vinogradnikom, e) Zakon ob znakah čuvalnih organov, f) Ukaz k temu. g) Zakon o varstvu planik in kraljeve rože. III. Predpisi za Koroško, a) Zakon o obrambi poljščine, b) in c) Dodatni predpisi k temu zakonu. IV. Predpisi za Goriško - Gradiško. 9) Zakon o varstvu poljskega blaga, b) in c) Dodatni predpisi, d) Zakon o zahtevkih za javne stražnike, e) Zaken v varstvo planike. V. Predpisi za htm. a) Zakon o varstvu poljskega blaga, b), c) in d) Dodatni predpisi k temu zakonu, e) Zakon o reji in paši koz. f) Ukaz k temu zakonu. VI. Prodpisi za Trst a) Zakon o varstvu poljskega blaga, b) Razglas k temu zakonu. VII. Predpisi za Štajersko, a) Zakon o varstvu poljskega blaga, b) in c) Dodatni predpisi k temu zakonu. Sklepne urednikove pripomnje. — Urednik dr. Ed. Volčič v Novem mestu pravi v svojih sklepnih pripomnjah: V svojem uradovanju sem mnogokrat opazil, da naiim kmetovalcem, pa tudi županom, prav pogosto ni znano, kako je županstvom dana pravica, da sodijo sami o škodi ali okvari, storjeni na poljedelskih zemljiščih ali stvareh. Priročna zbirka teh predpisov je bila torej jako potrebna. Ni treba omenjati, da se s takim priprostim končanjem prepirov na občinskem uradu prihrani mnogo potov, časa in sovraštva. Pravdarjem pa, ki radi takih oškodeb deželnim zakonom nasproti le Se iščejo troškov na sodiščih, jih sodnik pač ne bi prisodil, tudi ko bi dobili pravdo, ker ti troški niso bih potrebni — tudi noben odvetnik so ne bi trgal za take pravdice. Omenjeni zakoni so vinorodnim krajem velike važnosti tudi za to, ker razen štajerskega in tržaškega dajo županstvom oblast, da določijo dobo trgatve. Ko bi se izpolnjevala določila tudi s te strani, bi ne bilo radi vsakoletnih največ prezgodnjih trgatev tolikih nerodnosti, o katerih pravi že okrožnica kranjskega deželnega odbora od 16. maja 1874, natisnjena na strani 28, da so na škodo posameznim vinogradnikom, pa gotovo tudi vinotrštvu kranjskemu sploh. Vsebina in nizka cena priporočati knjigo sami. Jezik je jako umljiv in krepak, saj je velik del teh predpisov svoj čas sestavil pokojni pesnik France Levstik« Ponatis iz te knjige z nekimi pristavki je »Stenska tabela s kazenskimi doložili zaradi obrambe poljščine*, ki velja za vsako kronovino posebej po 20 vin. Oboje se dobiva po vseh knjigarnah, v Novem mestu tudi pri uredniku dr. Ed. Volčiču. Trgovski koledar sa leto 1909 je izšel tre ima sledečo vsebino: Slovensko trgovsko društvo »Merkur" in odbor, posredovalnica, trgovski dom, koledar, kolkovne lestvice, podrobna določila za kolkovanje listin, spisov, računov i. t. d., poštne določbe, kovani denar raznih držav, mere in uteži, obrestne tabele, preračunjevalne tabele, lovski red, užitninska tarifa za Ljubljano, uvozna carina, avstrijski konzulati, nekoliko o varstvu patentov vicah" s pesmijo: »Slovenija caru Ferdinandu", kjer pravi med drugim o Sloveniji; Snuje v oserčju mi duh, čuka na bedri mi meč, Hrast se omaje in hrib — zvestoba Slovencu ne gane I Na koncu 1. 1845. opominja Slovence: Svetu pokažite lik domače navade in misli, Biti slovenske krvi bodi Slovencu ponos. Spomnite se imenitnosti del pokojnih očetov, Cenite vrednosti scer roda sedajnega tudi Kdor zaničuje se sam podlaga je tujčevi peti. Povzdigoval je duševne zmožnosti slovenskega kmeta in ob novem letu 1847 je z sklical bralcem .Novic" i Gani sel komur je mar Zahvala prlhodniga vnuka, Gani se! kogar je sram zasmehovanega rodu, Ako boli vas ošabnih besed ostrupeno žčlo, Vam če slavenske kervi v srcu pretaka se žar, Z umam orolite se, ne bojte se znoja na čelu. Povdarjanje slavne preteklosti in naglaševanje duševnih zmožnosti slovenskega naroda je silno povzdignilo narodni ponos. »Slovenci so opustili tisto klečeplazenje pred svojim mogočnim gospodarjem, in oživila se jim je zavest, da so tudi sami sicer msjhen, toda čil in vrl narod na svetu. V tem oziru so Koseškega poezije živahneje in izdatneje vplivale na naše očete nego vse politične razprave, vsi politični govori in oklici. — Koseški je zatorej naš največji politični pesnik«11 (Leveč) Pa tudi nekatere druge stvari so bile ugodne ta Slovence. V letih 1845 in 1846 so se v ljubljanskem gledališču večkrat pele slovenske pesmi; kar je izzvalo burno odobravanje. Že 1. 1845 je nameraval Slomšek ustanoviti Mohorjevo družbo. Ko se mu to ni posrečilo je začel naslednjega leta izdajati »Drobtinice", katerih se je vsako leto prodalo okoli 5000 iztisov. Zasluga »Drobtinic" je, da so zelo povzdignile narodno zavest in vzgojile precejšno število pisateljev. Leta 1846 je postal Slomšek lavantinski škof in začel je misliti na združitev štajerskih Slovencev v eno škofijo in na premeščenje škofovske stolice iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor. (Nadaljevanje sledi.) Izza poletne sezone. Ivan S. Olievski. Dalje. Kake pol ure nad Volčjo vasjo leži lepa pro* itrana trata, kjer smo se se kot otroci igrali ro-kovBjačev, skrivalca, bili klinca ali rihtarja, po navadi pa zaključili tako igro s kregom in prepirom, nato pa se takoj pri prvi priložnosti zbrali kot najboljši prijatelji k zopetni igri — delo, katero sedanja otroška generacija opravlja s istim veseljem in navdušenostjo kot mi nekdaj. Ta kraj smo določili za zbirališče, od katerega naj bi se podali k sv. Antonu na gori. Solnce je stalo še precej visoko, ko konSta-tira g. Diplomat, da smo i prihodom g. učitelja Kibica in njegove gospe, ki sta v tem trenutku stopila v naš krog, zbrani polnoštevilno. Z njima vred pa je prišel tudi še nam znani gostilničar is Žabja vasi, Jaka Škaberne. Ogledovali smo po strani in vzorcev, trgovska korespondenca, tabela za razredčevanje alkohola, kalkulacija, nasvet trgovcem z jestvinami, pojasnila glede železnice, potni listi, razprodaje, krošnjarstvo, dopustnost trg. poslovanja, kako se protokolira firmo, kaj Je treba storiti osebam, ki postanejo samostojni trgovci, posebna določila za izvrševanje trgovine z mešanim blagom, s špecerijska, materiialnim in kolonijalnim blagom, olajšave glede obnašanja sposobnostnega dokaza, sposobnostni dokaz sa trgovinske obrte in trgovske družbe, obrtne pravice trgovcev, ki prodajajo storjeno moško, žensko in otroško obleko ter prodajalcev čevljev, pokojninski zakon za zasebne uslužbence, trgovsko-obrtni strokovni tolmač, ugodnosti na železnicah za trgovske potnike, ki imajo kovčeke z vzörd. Koledar obsega 131 tiskanih strani, uredila sta ga gg. dr. Rudolf Mara in Silvester Škerbinec. Koledar je naročiti naravnost pri slovenskem trgovskem društvu »Merkur' v Ljubljani Gena koledarju je 1 K, po pošti 1 K 20 v. Cisti dobiček koledarja se steka zakladu za »Trgovski dom". Knjigo «Matten Slavonsko* se vse üskajo in izidejo brezdvomno pred Božičem. P. n. gg. poverjeniki, ki za letos Se niso poslali članarine, naj blagovolijo te storiti čim preje. Poedinci morejo denar (4 K) poslati tudi direktno Matici v LJubljano, samo naj po možnosti navedejo, pri katerem poverjeništvu so doslej dobivali knjiga Odtiski podob iv. Cirila la letela, prav okusno izdelani, so na razpolago v družbini pisarni. Želeti je, da jih priporočajo posebno gg. učitelji in kateheti ljudskih šol učencem, ki naj ž njimi zaznamujejo svoje šolske knjige. Naj torej ne manjka na nobeni učni knjigi odtisk podob slovanskih blagovestnikov, enako bi bilo primerno za molitvenike. Cena enega odtiska 10 vin. Prešernove poeilje. Znana ljudska izdaja Prešernovih poezij, ki jo je uredil prof. Luka Pinta?, je izšla v drugi izdaji. Godovi prihodnjega tedna: 11. Negoslava, Zvonimir; 12. Maksimilijan, Dragislav, Priba; 13. Edvard, Sibislav; 14. Kaust, Budivoj, Preslava; 15. Terezija, Trujina, Rt-dislav; 16. Oal, Drživoj, Velena; 17. Hedviga, Branko, Mira. Sejmi na Gorenjskem prih. teden; T" 15. v Kamniku. Zgodovinski in slovstveni pregled sa minuli in prihodnji teden. 4. oktobra. — 1321. Potom zastave m israe. dežela in mesto Heb Janezu Ceskomu. :•—> 14321 Albert V. Avstrijski dobi Moravsko v fevd in je proglašen za dediča češke krone. — 1473. t Slikar Luka Cranach. — 1648. Svedje pred, Prago* — 1830. f Feldmaršal Jork pl. Wallenburg. — 1877. f Pisatelj pater Karel Robida v Celovcu. — 1881. f Pisatelj dr. Jožef Waga v Konjicah. 6. oktobra. - 1582. V katoliških deželah uvedejo Gregorijanski kalendar; datum pomaknejo za 12 dni naprej___ 1744. * Nabožni pisatelj Anton Clementini v Stari Fužini v Bohinju. —1813. Francozje na ljubljanskem gradu kapitulirajo. — 1880. f 1. Offenbach. — 1902. f Pisatelj dr. Jožef Pavlica v Gorici — 1905. f Pisatelj Franca Afarn v Topuskem na Hrvaškem. ....................«■.............."i........■«saaonaapa njegov ne ravno skromen trebušček in isr»ziU na primeren način svoj dvom, da bi ga njegov gospodar mogel prinesti do sv. Antona. «Kaj, do sv. Antona da bi ga ne prinese!? Bil sem Ž njim še na Storitteu, da na Malem Triglavu, pa da bi na prišel do sv. Antona, ono uro po ravnem, dvO pa v breg! Bomo.vkwli 1» Zagrabil je gorjačo in jo živahnih korakov vreial naravnost po poti k sv. Antonu. Razvrstili smo so sa njim in mu komaj sledili. Hodili smo že kake pol ure molče, ko samomlja g. Sabljač: •Taka okrogla krota pa tako urna!* In hitet Si je brisati znoj. •Stric, ali se res od strahu prod sv. Antonom potite?* podraži, ga gdč. Francka. Smeh, ki je sledil tem besedam, so ni hotel poleči. G. Sabljač p« jo šs bolj hitel brisati si znoj in šele, ko je stekel suknjo, je mislil, da jo našel primaren odgovor sa porodno stričnieo. cšment, le počakaj, Te bo le Se minulo! Saj še nisi na vrhu l» Nato pa je kar naenkrat postal galanten in je svoji sosedi, - učiteljevi gospaj, joi delati s pahljalo veter. Zopet smo leteli molče sa našim vodnikom, kl ja bil vedno kakih pet korakov prod utrni« Sled« njič se oglasi g. učitelj t «Ali vas je zadnjič, ko sto šli It Žabjo rasi, kaj dobro dtž naprti ?» G. Sabljaču je to vprašanje vidno dobro delo? kajti prav od srca ja privoščil mladim geska», ktkor jo blagovolil titaUrtU fospodllme * ajSkovj 6. oktobra. — 106 prod Kristom. Cimbri uničijo pri Arsasio tri rimske Tojne. — 1547. * Pisatelj don Migusl do Cervantes. — 1789. Pariški mob gre v Versailles. — 1848. Na Dunaju bukne vstaja. — 1906. Avstrijski državni zbor se izjavi sa splošno volilno pravico. 7. oktobra. — 1571. Pomorska bitka pri Le-pantn; don Juan d' Austria premaga Turke. — 1794. * Pesnik grških pesmi Viljem Mailer. — 1847. * Emil Holub. — 1861. f Pisstelj Jernej Len ček v Šempetru pri Novem mestu. — 1871. Požar v Gikagi — 1904. f Vseučiliiki profesor dr. Vladimir Leveč v Ljubljani. 8. oktobra. — 1854. Cola di Rienzi umorjen. — 1624. f Pisatelj Janes Csndik v Gorici. — 1669. f Slikar Rembrandt — 1788. General Laudon vzame Belgrad. — 1803. f Laški pesnik Vittorio Alfiern. — 1813. Pogodba v Riedu med Avstrijo io Bavarsko v osvoboditelj ni vojni proti Napoleonu; Bavarska pristopi na stran zavezancev. — 1826, * Pisatelj Luka Svetec v Podgorju pri Kamniku. — 1827. f Pesnik Stefan Modrinjak pri Sv. Mtklt'ss. 9. oktobra. — 1336. Habsburžani in Laksem-huržani sklenejo v Ennsu pogodbo, po kateri pride Koroška v nemotene posest Habsburžanov. — 1626. * Pisatelj dr. David Loj v Pliberku na Koroškem. — 1683. Cesarske čete premagajo Turke pri Par-kanju-ju pod poveljstvom mejnega grofa Ludovika Bavarskega. — 1788. * Pisstelj Jožef Košič v Be-lotincih ob Muri. — 1818. * Skladatelj Guiseppe Verdi. — 1841. f Slavni stavbenik Karel Schinkel. — 1846. * Danski pesnik H. Drachmann. 10. oktobra. — 1529. Turki oblegajo Dunaj od 10.—16. oktobra. — 1716. * Gideon Laudon avstrijski feldmarial, zmagalec v Bitkah pri Linay in Nakendorfu (28. in 29. julija 1757), pri Dom-stadtu (2. jul. 1758), in pri Kunnersdorfu (12. avgusta 1759), — 1806. Princ Louis Ferdinand pade pri Saalfeldu. — 1825. * Pesnik Martin Semrajc ▼ Tomačevem pri Ljubljani — 1846. * Slikar Mnnkscsv. — 1854. * Pisatelj nadškof dr. France Sedej v Cerknem. — 1857. f Jožef Ressel, iznaj-ditelj ladje na vijak. — 1861. * Slavni preiskovalec severnega tečaja Frithjof Nansen. 11. oktobre. — 1531. Ulrik Zwingli pade pri Kappelu. — 1794. Poljski junak Kosciuszko v jet. — 1807. f Pisatelj Juri Japelj v Celovcu. — 1825. * Konrad Ferdinand Meyer. — 1851. * Zgodovinar Simon Rutar pod Krnom na Goriškem. — 1877. f Pisatelj Ferdo Kočevar-Zavčanin v Gradcu. 12. oktobra. — 1414. Jan Hus nastopi pot v Kostnico. — 1498. Krištof Kolumb odkrije otok Gnanahani in s njim Severno Ameriko. — 1576. t Cesar Maksimilijan II. — 1795. Avstrijci premagajo Francoze pri Hdchstu. — 1859. f Robert Stephenson, sin iznajditelja lokomotivi. 18. oktobra. — 1424. f Jan Žižka iz Trocnova obleganju trdnjavo Pfibislav. — 1741. * Pesnik pold Volkmer v Ljutomeru. — 1781. Cesar Jožef podpiše tolerančni edikt (razglašen 25. oktobra). — 1804. * Pisatelj pater Karel Robida v Mah vasi pri Ljubljani. - 1863. * Skladatelj Hrab-roslav Volarič v Kobaridu. — 1870. Francozje raz-strale St. Glond. 14. oktobra, — 1714. f Pisatelj Janez Krstnik od Sv. Križa v Gorici. — 1758. Lavdon in Dann napadata Friderika II. pri Hochkirchu. — 1794. * Pesnik Luka Dolinar v Loki. — 1806. Napoleon I. premaga Pruse pri Jeni in Auerstadtu. — 1809. Mir med Avstrijo in Francosko v Schonbrunnu nenavzočnosti, tisto knajpanje, čeprav je bil sam pri tem moker. Že je hotel povedati, kako je bilo v tisti jami, ko ga prebiti gdč. Ana: •Prav pošteno nas jo, g. učitelj 1 Toda upajmo, da nas danes ne bo!» •Mislim, da smo lahno bres skrbi? nebo je jamo in veter je ugodeni* Ko pridemo do prve vasice, so utaborimo na predlog g. Sabljača, g. učitelja In Jaka Skaberneta V prvi gostilni. Hodili smo te skoraj celo uro, zato jo bilo treba privezati dušo. G. učitelj pa je trdil, da potrebujemo že provijanta. Gostilničar Miha Zganjegoj nas je vsprejel kar najprijazneje. Tudi ni bila šala t saj je vendar nje« gor bratranec, veljavni g. Jaka Skaberne delal nenavadno svečan obraz« v svesti si svojega dostojanstva kot voditelj tolike in tako imenitne gospode. Zato je Miha Zganjegoj takoj vedel« kako so mora ravnati s tako odličnimi gosti i govoril je pfav sladko in poniino so venomer priklanjal in drsal klobuk v roki. «Prosim kar na vrt, če jim bo všeč. *» Prav lopi teta je itt zračna t» Sli smo na vrt, svečano In resno, kot se spodobi« Na čelu pa je stopal Jaka Skaberne, podoben s svojimi «o* nogami košatemu ovnu, kot ]o trdil g. Mana. Uta pa jo bila v resnici zračna; tri steno so bile deloma razbito, ko pa so je na četrto naslonil g. Sabljač, jo pa so ta milo zaječala in so sumljivo a»fuU*- ou> prih' pri Dunaju; največje ponižanje Avstrije; začetek kraljestva Ilirije. — 1816. * Pesnik Anton Zakelj (Rodoljub Ledinski) v Ledinah pri Zireh. 15. oktobra. — 70. pred Kristom. * Pesnik Publij Vergilij Maro. — 1681. f Zgodovinar Janez Ludovik Scboenleben. — 1829. * Pisatelj Janez Božič v Lescah. — 1844. * Pesnik Simon Gregorčič na Vršnem pod Krnom. — 1844. * Modro-slovec Friderik Viljem Nietzsche. — 18G4. f Pesnik Matevž Lotiič v Železnikih. — 1897. f Nabožni pisatelj France Rup. 16. oktobra, — 322. pred Kristom. f Demo-sten v svetišču Apolonovem na Kalauriji. — 1553 f Slikar Luka Cranacb. — 1630. f Astronom Kepler. — 1793. f Marija Antoaneta v Parizu obglavljena. — 1813. Bitka pri Lipskem, prvi dan boja. — 1818. f Pisatelj Luka Jeran v Javorjah nad ŠkoQo Loko. — 1827. * Slikar Arnold Bocklin v Bazlu. 17. oktobra. — 1757. f Fizik Renumur. — 1797. Mir v Kampoformiju, konec prve koalicijske vojne. — 1805. Mesto Ulm kapitulira. — 1815. Napoleon I. dospe m otok Sv. Helene. — 1815. * Pesnik Emanuel Geibel. — 1849. ■]■ Skladatelj France Chopin. — 1895. t Mac Mahon. — 1903. t Pisatelj Janez Znidaršič v Sarajevu. Gospodarski del. b O □ □ □ □ ff£- Tedenski sejem v Kranja dno 10. oktobra 1908. Prignalo se je — konj, 103 glave domače goveje živine, 161 glav hrvaške goveje živine, 5 domačih telet, — hrvaških telet, 125 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domačih ovac, — hrvaških ovac, — koz, 60 buš in — bosanskih volov. — Pitani voli 100 kg 66—70 K, na polovico 100 kg 58—62 K, za pitanje 100 kg 54—56 K, kumerni 100 kg 36 -40 K. Pšenica K 11*50, Sroso K 750, rž K 10—, oves K 850, ajda \ 9*—, repno seme K —, fižol ribničan K 13-—, mandaion K 13-—, koks 14*— za 50 kg. krompir K 2*— Mestna hranilnica v Kranja. V mesecu septembru 1908 je 343 strank vložilo 87.780 K 09 v, 271 strank je dvignilo 74 652 K 50 vin. 7 strankam se je izplačalo posojil 12.950 K — vin. Stanje hranilnih ylog 4,458,373 K 13 vin. Stanje posojil 2,893.025 K 13 vin. Denarni promet 301.555 K 21 vin. Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu septembru 1908 je 215 strank vložilo 70.057 K 39 vin. 210 strank vzdignilo 42.939 K 44 vin. 17 strankam se je izplačalo posojil 13.100 K. Denarni promet 210.622 K 76 vin. Mestna hranilnica v Kamnika. V mesecu septembru 1908 je 235 strank vložilo 66.605 K 83 vin. 101 strank vzdignilo 26.162 K 06 vin. 2 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 1.100 K. Stanje hranilnih vlog K 1,730.048 K 24 vin. Stanje hipotečnih posojil 1,282.038 K 64 vin. Denarni promet 207.392 K 67 vin. Dobavni raspii. C. kr. ministrstvo za javna dela naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da si namerava c. kr. ministrstvo za domo-bramstvo pri malih obrtnikih zagotoviti različne oblačilne in opravne predmete kakor: suknje, bluze, hlače, čevlje, jermena, torbe i. L d. Dobave se morejo udeležiti le mojstri in jim je na prosto voljo dano, dobave se udeležiti ali kot člani pristojne, na podlagi obrtnega reda obstoječe obrtne zadruge ali kot člani kake obstoječe ali se snujoče pridob-ninske zadruge, ali pa tudi samostojno. Ponudbe je najkasneje do 20. novembra 1908, 12. cre opoldne vložiti pri c. kr. ministrstvu za dorao-brambo na Dunaju. Razglas o tej dobavi, vsebujoč vse podrobnosti, je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Dobavni ralpis. C. kr. trgovinsko ministrstvo naznanja trgovinski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo dne 12. oktobra t. 1. vršila pri ravnateljstvu srbskih državnih železnic v Belgradu ponudbena razprava za dobavo 875 m« podbojev in latev iz mehkega lesa in 2000 latev iz mehkega lesa za okna ter 6 m jelovih desk. Ponudbe je do označenega roke poslati na navedeno ravnateljstvo. Natančnejši pogoji se dobe pri gospodar-stvenem oddelku gori navedenega ravnateljstva. Hasslal o oddaji čistokrvnih plemenskih bikov pittegavske (rdeče-belo pisane) pasme, kupljenih z državno podporo. Glavni odbor c« kr. kmetijske družbe kupi meseca oktobra s podporo, ki jo je c. kr* kmetijsko ministrstvo dovolilo za pospeševanje govedoreje, nekaj bikov pinegavske pasme. Te bike bo odbor oddajal na podlagi došlih prošenj, in sicer s ozirom na potrebo čistokrvnih pleme-njakov po dotičnih krajih. Prošnje je vložiti do 15. oktobra t. h pri glavnem odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Vsak prosilec za bika mora v prošnji naznaniti, oziroma zavezati sat 1. da je pripravljen bika sprejeti o pravem času na oni postaji, ki bo določena, in sicer tistega bikat ki ga določi odbor j t, da plača ob sprejemu bika polovico tistih stroškov, ki jih je podpisani odbor imel sanj pri nakupu, in 8. da podpiše za-vezno pismo, da se zavese imeti prejetega bika dve leti za plomo in, čs ga is kateregakoli nezadostnega vsroks s dovoljenjem podpisanega odbore proda, I povrniti po 20 K za vsak mesec, ker ga pred časom odda. Živinorejec, ki bo imel prejetega bika čez dve leti za pleme, in sicer najmanj štiri mesece dalje, dobode 40 K in za vsak nadaljni mesec po 10 K nagrade. Program delitve premij sa govejo živino, ki bo v ponedeljek, 12. oktobra 1.1. v Postojni za Notranjsko, v četrtek, 15. oktobra 1.1. v Spodnjib Gorjah za Gorenjsko, v ponedeljek 19. oktobra 1.1. v St. Lorencu ob Temenici za Dolenjsko. Namen razstavi in delitvi premij je: a) da se živinorejci tega okraja s primerjanjem goved vzpodbudijo za napredek živinoreje in se o njej pouče, b) da se razvidi uspoh, ki se je zlasti z državno in deželno podporo dosihdob dosegel pri reji naše goveje živine. — 1. Pravico do premij imajo vsi živinorejci določene pokrajine. 2. Do devetih dopoldne more vsa živina biti na mestu razstave, in sicer posebej junci, posebej telice in posebej krave za ograjo privezane. Vsak lastnik mora sam skrbeti, da ima njegova živina hlapca ali deklo, ki ji streže. 3. Da živina more biti deležna premije, mora najmanj že pol leta biti lastnina tistega gospodarja, ki jo razstavi. To mora razstavnik dokazati s spričalom svojega županstva. 4. Možje, ki bodo sodili o premovanju živine, se izberö po dotičnem predpisniku c. kr. ministrstva za kmetijstvo in se morajo ravnati po predpisih, zato določenih. 5. Kdor je premijo dobil, se mora s posebnim pismom zavezati, da spolni vse, kar veleva omenjeni ministrski predpisnik, ter da obdarovano govedo najmanj eno leto obdrži za pleme. 6. V razstavo se pripuščajo; junci, ki so pol do tri leta stari; breje telice, ki so najmanj dve leti stare; molzne krave, ki so imele eno, dve, tri, Štiri, k večjemu pet telet. K premovanju v Postojni za Notranjsko je dopuščena čistokrvna goved siraodolskega (rumenkasto- in belopisanega) plemena in živali domače reje, katerih vnanjost je slična temu plemenu. Za premovanje v Spodnjih Gorjah na Gorenjskem velja ta določba za čistokrvno goved pinegavsko-belanskega plemena (belo-in rdečecikastega) in istotako za živali domače reje, ki so slične temu plemenu. V Št. Lorencu La Dolenjskem se bo> premovalo le goved enobarvnih (sivih ali pšeničnih) plemen, potem goved shuo-dolskega plemena in živali domače reje, katerih ▼nanjest je slična tem plemenom. 7. Za lepo ži7ino so določene naslednje premije: I. za bike 12 premij, in sicer ena 75, ena 50, ena 40, ena 30, 3 po 20 in 5 po 10 kron. II. za krave 12 premij, in sicer ena 50, ena 40, ena 30, tri po 20 in 6 po 10 kron. III. za breje telice 12 premij, in sicer ena 50, ena 40, ena 30, tri po 20 in 6 po 10 kron. Posestnikom, ki pripeljejo k premovanju v vseh oddelkih najlepšo skupino goved, sme presojevalni odbor prisoditi vrh gorenjih premij tudi prisnaniko diplomo za umno živinorejo in v posebnem slučaju še izredno posebno premijo. Razatavniki morajo od živali, ki jih razstavijo, s seboj prinesti Živinske potne liste. V Kranja, dne 10. oktobra 1908. Delegaciji sta bili v četrtek, 8. t. m. popoldne otvorjeni. Cesarjev prestolni govor je izzvenel v akord največje miroljubnosti. V svojem govoru je cesar naglašal, da je bila aneksija Bosne in Hercegovine potrebna, da se končno uredi državno-pravno stališče med državo in okupiranima deželama. Prebivalstvo okupiranih dežela je pod upravo avstro-ogrških organov v kulturnem oziru tako napredovalo, da je upravičena njegova zahteva, da se mu da pravica, da bo sodelovalo pri zakonodaji in upravi. V to svrho je bilo treba urediti državno-pravno razmerje. To se je zgodilo z aneksijo, s katero se je državi priklopilo tudi formalno Bosno in Hercegovino, ki sta faktično že itak spadali Av8tro-Ogrski. Dalje je omenjal cesar, da je vlada umaknila svoje čete iz Sandžaka-Novipazar, da dokaže s tem svojo miroljubnost ter dokumentira, da nima namena, da bi še nadalje špekulirala na kako teritorialno povečanje. O tem se bo prepričala tudi turška vlada sama, do katere goji Avstro-Ogrska odkrite simpatije, kakor želi otomaaski državi vse najboljše. Končno je cesar naglašal, da so odno-šaji Avstro-Ogrske k ostalim državam, zlasti k Nemčiji in Italiji, prijateljski. — V avstrijski delegaciji je fungiral za starostnega predsednika baron Schwege 1. Za predsednika je bil izvoljen vites Madeyski, za podpredsednika pa dr. Fuchs. Predsednik vitez Madeyski je v svojem otvoritvenem govoru izrazil svoje zadoščenje, da je cesar raztegnil svojo suverenito nad ti osno in Hercegovino. Med sejo je bila na galeriji deputacija bosanskih katolikov, ki je prišla v PeŠto, da izroči ce« sarju posebno spomenico. Guverner Bosne In Hercegovine. «Neues Wiener Tagblatt* javlja, da bo za guvernerja Bosne in Hercegovine imenovan eden izmed članov habsburške hiše. Prvi pride v poštev nadvojvoda Friderik. Za SladoturkOt ki so si s svojo klasično revolucijo pridobili simpatije vsega resnično naprednega sveta, je postala situacija zelo težavna. Vsi, ki so kdaj stremili po političnem obogatenju na turški račun, mislijo, da je prišel zanje čas. Začetek je napravila Bolgarski z razglasitvijo neodvisnosti in kraljevine. Ta prokla-macija ne bi bila napravila veliko hudega na Tur« škem, če no bi bila bolgarska vlada že prej ras« burila duhov ssadsvo orientalskih telesnioi 5loVroci ar4 2-2 fKopnite In zahtevajte le najboljše čistilo 9 (krema) za čevlje in usnje v prid družbi -v. Cirila in Metoda katero se dobi vedno ie v trgovini J. Kušlan v Kranja. VitisKe sode |z hrastovega lesa mod^eiiB^-dobrem stanja od|300^o;400:iitrovf od 400^0/600 litrov [nadalje sode z vratcami 223 is-io od700 do 1200 litrov, od 1200 do 6000 litrov oddaja po Jako zmerni ceni tvrdka ML Rosner & Co. poleg Koslerjeve pivovarne Upravnižtvo našega lista je prejelo: Za ljubljanske žrtve sla darovala gospodična Kani Polak in gospod ing. dr. Jovo Simic 60'— K. Ta znesek se je namreč ponudil v neki častni zadevi od nasprotne strani kot sprava, katere pa zgoraj navedena nista mogla sprejeti. Da pa ljubljanske žrtve ne bodo oškodovane, sta omenjena iz svojega darovala zgornji znesek v to svrho. o Omefs« "V Kranju, proda;'« « lOl * ï«»>«5 I MlUoVO «>K:1J«3 lik vlite liotlo JVIurl« i. 339 5 Stanovanje s prijaznim vrtom, pripravno za gostilno ee da takoj v najem. Tozadevna pojasnila daje upravnistvo tega lista. Odhod Iz LJubljane vsak torek. POZOr I! 327 52-10 Samo 6 dni vozijo francoski brzoparniki La Provence, La Savoie, La Lorraine In La Touraine iz Havre v Newyork. - Najkrajša črta. ssss— Veljavne vozne listke in brezplačna pojasnila daje konc potovalna pisarna Ed. Štnarda, Ljubljana Dunajska o. 18, nasproti znane gostilne ,pri Figovcu Darila. Za ranjence in spominek nedolžnih žrtev v Ljubljani je nabrala v Kranju gospa Marica dr. Kušarjeva znesek B4f» K. katere so darovali dame in gospodje: dr. Kušar 20 K, K. Savni k 5 K, Jeannette Sajovic 5 K, Karla m Nuša Sajovic 2 K, A. Zupan 1 K, Hani Sajovic 1 K, I. P. 6 kron, Fr. in M. Lrobath 10 kron, Pučnik 5 kron, Kokalj 20 kron, Pavšlar 20 kron, Jer ca Šinkovec 3 krone, Ivan Rakovec 5 kron, Mara Rakovec 8 krone, Miklavčič 2 kroni, Ana Mayr 2 kroni, Hlebd 8 krone, V. Majdič 20 kron, C. Pire 5 kron, Marenčič 2 kroni, Josip Majdič 5 kron, Meden 2 kroni, Anton Majdič 6 kron, Ferd. Polak 3 krone, M. Likozar 5 kron, SI. Duller 1 krono, Windischer 10 kron, P. (it 146) 50 kron, Sumi 5 K, NuSka Polak 2 kroni, Engelman Marija 2 kroni, Habian Iv, 1 krono, Ručig*j Angela 2 kroni, Marija Volčič 3 krone, Magda Rant 2 kroni, Frančiška Engelman 1 krono, Marija Aiman 2 kron', J. Hafner 1 krono, Ivan Kummer 2 kroni, Joaipina Pavšlai 2 kroni, Marija Pavšlar 2 kroni, Helena Špenko 1 krono, Matija Drukar 1 krono, Ljudmila Wendling 1 krono. Minka Mrješič 1 krono, Marija Jezersek 1 krono, Marija Jakofčič 1 krono, Marija Prevc 1 krono, Franja Jezersek 1 krono, Margareta Smolej 1 krono, Hermina Valenčič 1 krono, Ivana Habjan 2 kroni, Z. Kranjc 2 kroni, Franc Omersa ml. 2 kroni, Logar 10 kron, Merkur 5 kron, Pfeifer 2 kroni, Stempihar 5 kron, A. Mally 2 kroni, Fr. Omersa ■en. 20 kron, K. Savnik 10 kron, Premerstein 1 krono, Ivan Potočnik 1 krono, R. 8 krone, Marija Ovčjak 5 kron, Josipina Koukolik 5 K, Ana Brilli 2 kroni, Marija Jeglič 4 krone, M. Koitl 1 krono, Malči Pravst 1 krono, J usti Kovačič 2 kroni. Zaloga raznovrstnega pohištva n trdp*a in rnehkega iesa« posteljne modrooo iz žime in erin de Afrque. :::: Tu je tudi konGesJSDirani pogrebni and za Kranj ii okolice. V zalogi so raznovrstne mrtvaške krsto, tudi kovinaste. imam prte, blazine, čevlje, nogavioe, otročje obleko©, sveče za mrtvaški oder in nagrobne venoe. 330 10—8 ge prjp0roga s spoštovanjem | W% ■ mizar Kranj štev. 56. Martinova oesta 20 9 £ m n m HarUnova oesta 20 Postajališče električne cestne vfJ* 99 *• «jp železnice pri ientpttsrski cerkvi LJUBLJANA ::: Zalagate!) društva c. kr. avstr. dri. uradnikov. Bogata zalogu pohištva vsake mta v vseh oenah. Ogla-dala, Bilke v mh velikostih. Popolna oprava za vile. Špeoljallteta ; QostlInlSkl atoli. Pohištvo Iz železa, otroške postelje jn vozički po mkl eenf. Modreci Iz liani' tega omrežja, afrl-ôansks trave aH žime, prve vrtte vedno v zalogi. Za spalno sobo ed 180 gld. naprej. Dlvan z okraski. Oprava za Jedilne sobe, ealone, predsobe, oele garniture. Špooljalltett r nevestinih balah. Ve-lisi prostori, pritlično in f I. nadstropju, čudovito pooenl za hotele, vile In za letovišča 62 gld. Za sobe t postelji, nočna omarloa, ©• mlvalna miza, Obešalnik, miza, stensko ogledalo. Idnnjjana Mmm ulice 9. Griča* o) jYtejac Iijublj&na uljudno naznanjata > da je zaloga za jesensko sezono tako v oblekah za gospode in dečke kakor v konfekciji za dame popolna in se priporočata za prav obilen poset, zagotavljajoč točno in solidno postrežbo. 348 6- 15 H7 D4^C potrti najglobjc žalosti javljamo vsem Y sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša iskreno ljubljena in nepozabna hči, soproga in mati, oziroma sestra, teta in svakinja, gospa Josipina Pollak roj. Mihelič po dolgi in mučni bolezni, previdena s svetotajstvi za umirajoče, v 31. letu svoje sta'osti, danes dne 7. vinotoka 1908 ob pol 10. uri zjutraj mirno v Gospodu zaspala. 362 Pogreb predrage ranjco bode v petek, dne 9. vinotoka 1908 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališč*. Sv, maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji župni cerkvi. Blagi pokojnici bodi ohranjen ljub spomin. V KRANJU, dne 7. vinotoka 1908. Janko Pollak, soprog, Janko, Marijan in Jelica, otroci. Jernej in Marija Mihelič, starti. Masti« omot. Benkovič, Antonija Mihelič, sestri. Ivan Benkovič, svak. Zahvala. Za obile dokaze srčnega sočutja ob bO/lezni in smrti naše iskrenolj ubij ene in n.epozabne hčere, soproge io matere, oziroma sestre, tete in svakinje, gospe Josipina Pollak roj. Mihelič ter za mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku, posebno pa g. dr. Ed. Globo'niku za njegovo požrtvovalnost ter kaplanu g. Sitarju in vsem znancem in prijateljem z* tolažbo in postrežbo med boleznijo kakor vsem darovatetjem prekrasnih vencev izrekamo tam potom najtoplejšo zahvalo. Kranj, dne 10. vinotoka 1908. Žalujoči ostali. ■* «• ■4 •«§ -I 4 ■41 4§ gFr i poroča svojo veliko zal oo nsjbljlih pnlk in eamokreoov najnovejšega zi-stema. Kakor tudi munloijo in vsa druge lovske priprava po najnižjih cenah. Popravila aa lavrlnjojo toono. m CnoviJM la zskimtie zutoil m poštnine prosto. «t 822 12-18 IV FR. ŠI!¥CISf pnškar £ v LJubljani, Židovske ulice 7. IV |v> IV ■■■■■■■■■■ uuuDuuuuuu 1 ■ aUktrifina gbnllna sila. B B Tefirai il)iatlh linf, laka \n firtstla Brsta Cbcrl 6rkoclikarja, lakirarja, stavbena in pobiitvona pleskarja flfiiJtillfia Miklošičeve ulice 6, l»JiilJ#PSf nasprotihot.,Union« i7staaovlj.no i«42 ■ Telefon 164. .62—1*. ______............. □QQD□□□□□□ Loterijska srečka dne 26. septembra 1.1 _Gradec 27 52 73 41 29 Stanovanje s 3 sobami kuhinjo, shrambo, z lepim razgledom se takoj odda. — Več pove upravništvo »Gorenjca". Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 180—65 Iv. Jax-a v Ijubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šiv. stroje in kolesa Ceniki na zahtevanje zastonj. ttCttieMirana soba če mogoče na Glavnem trgu, s postrežbo in za]ntrkom brez brane za eno samo osebo. Kdo? pove iz prijaznosti upravništvo «Gorenjca». Cepo stanovanje na Glavnem trgu s tremi sobami, kuhinjo, shrambo, kletjo, drvarnico se dobi takoj pri 358 3—1 Pavlu Bizjaku, Kuj, iv. 102. Angleško 0. Bernatovlč skladišče oblek $ Ljubljana, Mestni trg 5. Moftka konfekcija i Cez 2500 oblek od . . K 8 — > 1500 površnikov in zimskih sukenj . . » 12.— » 2000 plaščkov . . » T— » 800 kožušnih sacco s krznastim ovratnik, t 16'— » 2000 suknenih hlad . > 890 ■B HI naprej Dedka konfekcija: Cez 1800 oblek ... K 890 » 500 plaščkov s kapuco » 390 » 250 površnikov in zimskih sukenj ...» 8-— naprej Da maka konfekcija: Jesen, in zimske obleke od K 10 — nap. Jesenske in zimske jopice » » 4"— » Jesenska in zimska krila » » 8*90 » Jesenski in zimski ran- glani..... » » 6'— » Jesens. in zimski paletoti > > 8'— » Dežni plaščki s kapuco » » 7"— » Suknene in delainove bluze..... » » 3 90 » Dekliška konfekcija: Velika izbira oblekic, paletotov, dežnih plaščkov in zimskih sukenj. V zalogi hi 1000 VcloorfctobcHe* po K 5*80 in ?cz 5000 HlobnHoVin ijap ed K 1*— naprej Samo edini poizkus 4»Jt> sjT^^ prepriča, da /V»w^\^ vzdržuje 318 52—13 Istotako je Ralnerjevo hitro bliSeeče Vodilo zavito v podoljasfih rdečih škatljah po 5, 8,1 kom. pri H priznano dobre kakovost. Julij Raimr, Beljak za asne čevlje in usnjene stvari nepremočljive, prožne in mehke Te **** t« i ^C »* * los k svoj i ixi! Narodni botel 9PjntriJaa v Ljubljani Kolodvorsko ulice* 3 minute od južnega kolodvora. Priporoča svojo priznano dobro restavracijo, izvrstna domača vina. Vedno sveže pivo. — Potujočemu občinstvu so na razpolago udobno urejene najelegantoejše sobe po nizkih oonah. 356 2—2 Za mfiogObrojen poset se uljudno priporoča SVOJI k STOJilll! Marija Novak, hoteiirka. Naznanilo dražbe. Naznanja se, da se bode v ©točah, pri Pezdicu hiš. it« 5. prodalo na javni dražbi sledeče* 7 goveje živine, 5 prašičev, mnogo slame, otepov, sena in detelje, nadalje več poljedelskega orodja, vozovi, stroj in vsa druga pri gospodarstvu se nahajajoča pritiklina. Dražba bode 13. t* m.a to je v torek. Pričelo se bode ob O. uri zjutraj. SIIVGER šivalne stroje naj se kupuje lc v naših prodajalnah, ki se jih spozna po teh napisnih tablah. Naj se ne pusti premotiti po priporočilih, ki imajo namen, z navedbo imena SINGER prodajati že rabljene stroje ali stroje drugih vrst; kajti naši stroji ae ne oddajo prekupcem, temveč se jih prodaja naravnost od nas cenjenemu občinstvu. SINGER Go. Akc. dražba za šivalne stroje Kranj St. 53. 31 1 Nova kubična knjiga! Za vsakovrstni okrogli les, rezan ali tesan, v stari in novi meri, razvidno je iz sledečega kazala, da je to dosedaj najboljša kubična knjiga. Kazalo 1 1. Okrogli les, premer v colah, dolžina v čevljih; f. Okrogli les, premer v centimetrih ali v colah, dolžina v metrih, vsebina v kubičnih čevljih; 3. Okrogli les, premer in obseg v centimetrih, dolžina v metrih, vsebina v kubičnih metrih; 4. Rezan in obtesan les za deske in trame vse dolgosti, debelosti in širokosti; 5. Preračunjenje col v centrimetre; 6. Pre-računjenje centimetrov v cole; 7. Preračunjenje čevljev v metre; 8. Preračunjenje metrov v čevlje; 9. Preračunjenje kubičnih čevljev v kubične metre; 10. Preračunjenje kubičnih centimetrov v kubik čevlje; 11. Preračunjenje kubičnih metrov v kubične čevlje; 12. Tabela, po kateri se izračuna teža lesa; 13. Načrt, po katerem se lahko napravi merilo, da se lahko izračuna vsako kubično vsebin« okroglih debel; 14. Kubična telesna mera. 233 52—37 Knjiga stane v močno celo platno vezana S K, po poŠti 80 vin. več. K tej kubični knjigi se priveze tudi lahko zraven Hiirl računar, ki je za trgovce z lesom zelo pripraven. Obe knjigi skupaj vezani staneta 6 K 80 vin« Knjižica se dobiva pri založniku Viljemu Požgaju v Kranju. JftaVricij 5»olej ur ar Jesenicah fa priporoča svojo veliko zalogo pravih švicarskih žepnih ur vsake vrste, dalje budilke, ure na nihala* prstan« in verižice, po najnižjih osnih. M Popravila mm se izdelujejo v lastni delavnici, ter sem zmožen po moji blizn 20letni skušnji vsaka tudi najtežja popravila izvršiti natančno in po nizkih cenah. Popravljajo -e budilke po 80 vin. do 1-40 K. Žepne ure od K 1'20 naprej. — Zaradi kakovosti priporočam posebno precizijsko uro 19 INTACT». Kolesarske potrebščine NB. Aka telite imeti uro res dobro popravljeno jo ne umrijfj niti isuotai niso. IV 92 4 Brata HLAVKA izdelovatelja kirurg, instrumentov atelje za ortop. aparate in bandaže Ejnbljana, Prešernove nI. 5 priporočiitn svojo veliko zalogo obvezil za zdravstvo in bolniško postrežbo, bižejev, irigatorjev, aparatov za mrzle in inha-lacija s paro, sterilizirane obveze in bandaže, kakor tudi nogavic za krčne žile, kilne pasove, vsakovrstne brizgalke in aparate za samoklistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih stvari in gumijevih posteljnih podtazk. — Vse ban-daže se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po od-243 52—30 redbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja naročila ee Izvršujejo točno, hitro in dlekretno. Galva nični p t niklovani zavod s obratom na motor. Popravila ee iz.reujeje točno jn osno. i Sladoled 2i>9 26-21 najfinejši, ven; vrst, kakor tudi ledena kava, čokolada i. t. d. se dobi vsaki dan sveže pri E. Brandlu, Kranj. Zunanja naročila točno in ce-* neje kot povsod drugod! * Ludovik Borovnik puakar v Borovljah (Ferlach na Koroškem) se priporoča v izdelovanje vsa* o vrstnih pnfit za lovce in strelce po najnovejših si temih pod popo nim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vspre-jema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preizkuševalnici in od mene preizkušene. 181 62--62 Iiu.trovani oeni^l KaatonJ. WEIBL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomškove ulice &t. Sbvbeio-onetio li koBstrokclisko kljoCtvilMro. Žično omrežje na stroj, ograje na mire dvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike i. t. d Špecijaliteta: 152—47 valjiČni zastori (Rollbalken). kZIat« svetinje: Berlin, Pariz, V« itd. Najboljše kosmetično ZObOčistilno sredstvo Jzdelovatelj 0* Seydl rjOjub/jana, Spitai.-Stritar.ul. 7 ■ 422-36 tovarna za stroja, železo in kovinblivsrna v IJubljani priporoča kot posebnost iage In vse stroje « obdelovanje lesa. Francis-turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vrati lom. Sesalno-generatorski plinski raotori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 v. za konjsko silo in uro. Kavama »Ilirija" v Ljubljani eddal|raa 3 Minute od talnega kolodvora je vsak dan 81S13 celo no? odprta. Priporoča se najuljudneje p. n. tujcem za mnogobrojen poset g|m Svoji k svojim! 266 52-81 Starosnana narodna tvrdka: Anton Iv. Pečenko GORICA :: ulica Jos. Verdi 26 postreže pošteno in to fina s priatnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in drugih priainanih vinogradov po oeni 30—50 vin. liter; potem s plsenjskim pivom f> fS2—47 A. VIVOD-MOZETIC v KRANJU na glavnem trgu v hiši g. Pavšlarja Priporoča M pomlad in poletje elegantne klobuke sza dame in otroke pariške in dunajske modele. Žalne klobuke. * Klobuke sprejemam v popravilo. ===== Zunanja naročila točno. - , I ¿ f J f * lil ra o >§ S ne; S e a> a> o 3 iS m ta Glace in svilnate rokavice Moderne srajce Ovratnike Kravate Nogavice Žepne robce Gumbe Denarnice Prsnlke Naramnice Glavnike Garniture Milo Parfum Zobozdravniški atelje dr. čdVard Globožnik. ▼ Kranju 844 52—6 e od 16. septembra 1908 slav. občinstvu na razpolago vsaki dan in tudi v nedeljo. Steckenpferd lilijtoo milo najboljie mile sa kožo. Slovenci 3 kupujte vžigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda! Sutern Bilk» M. Podkrajšek frizer za dame in gospode LJubljana, Sv. Petra oeata 35. Filijalka U7 52-58 nasproti hotela »Union" priporoča za gojitev las in za umivanje glave svoj zdravniško priporočeni gorko in mrzlo zračni sušilni aparat. Suši brez nadležne vročine. Ne provzro- čuje skrčenja las. Vpliva dobro na pospeševanje rasti las. Zaloga vsakovrstnih vpletk striženih in zmetanih las. Oddcltlf za dane 5 separatnim Vbodom. Kupujejo se zmešani in odstriženi lasje po najvišjih cenah. Zobotcisirji atetjf Oton 5eydl v Roossovi hiši nad prodajalno v Kranju. ZOBOVJA, tudi ne da bi se odstranile korenine, z aH brez nebne plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNICE In OBTURATORJI se Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH. ln-69 Sprejemne ure vsako nedeljo in pondeljek od 8. ure dopoldne do 5. ure popoldne. POSOJILNICA V RADOVLJICI regiitrovana zadruga s omejenim poroitvom s podružnico na Jesenicah Sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po kres odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe kres amortizacije po 5V«% ali s 17* amortizacijo, na menice pa po 6%. — Eskompti-rajo se tudi trgovske menice* Denarni promet v letu 1907.: K Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. Uraduje se v centrali in v podružnici vsak dan od 8. tU 12. ure dop. in od 2. do 6. ure pop izvzemši nedelje pop Pustno-hranilnični ra čun centrale št. 45.867 Podružnice na Jeseni cah št. 75.299. 120—6» màâ («laja keeeeraj «Oereajoaa, OdfOTerai vedáis Lsvoilav Mlkni. U^toias ís Uaok U. Pr, Laiapret« ir Kranja.