. 152.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto Din 90'— za pol leta Din 45*—
Leto II
Uredništvo i* uiirsvnistvo * Ko* oitaric*1 »o it«« 6 — raltfM arMfliiiva i**v aS — faltfoo šaš upiCVci-tva štu'i. 323 aoc
GENE PO POSTI:
za četrt leta Din 22*50 za en mesec Din 7*50
V upravi stane mesečno Din T— Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane 50 p
Deiragogia? od zgoral. | RHffian^lfsi obdolinle našo vlado nemlras o
Kakor Poncij Pilat se te dni v francoski poslanski zbornici pred svetom pere-ta gospoda Poincare in Viviani, ki bi zaradi krivde, ki jo imata na svetovni vojni, morala skupaj z Viljemom sedeti na obtožni klopi, medtem ko je drugega njihovega sokrivca, nesrečnega carja Nikolaja, že poklical Bog na sodbo k sebi. Francoska državnika zagotavljata, da sta za izbruh resnih dogokov 1. 1914 izvedela še-le, ko sta se vračala iz Rusije, zamolčujeta pa 8eveda, da sta bila odpotovala v Rusijo ravno zato, da zlomita zadnji odpor carja proti že davno prej zasnovani svetovni vojski. Ta dokaz je doprinesel že profesor Lomonosov na podlagi od sovjetske vlade Odprtih aktov tajnega arhiva ruskega zunanjega ministrstva; upati pa je tudi, da se bo krivda tako angleških, francoskih hi ruskih kakor nemških državnikov na strahovitem klanju še bolj očitno dokazala, ko bo ljudstvo oblastnike prisililo, da odpro tajne arhive, ki jih do današnjega dne tako skrbno zapirajo. Takrat tudi Poincare in Viviani ne bosta dobila več zaupanja francoskega parlamenta, kakor sta ga dobila 7. t. m. od večine zastopnikov francoskih bank in težke industrije.
Značilno za buržuazijo vseh narodov in časov je tudi to, kako sta francoska državnika zopet zagovarjala »žalostno, a Ueobhodno potrebo« svetovne vojne, češ da so oni hoteli braniti svobodo zasužnjenih narodov, upostaviti enakopravnost na svetu, se zavzeti z mečem v roki za zatirane proti tlačiteljem. Ta plemeniti cilj seveda opravičuje smrt milijonov in milijonov ljudi, gladovanje njih družin, revolucijoni-ranje vsega gospodarstva in temu sledeče razdejanje ljudskega blagostanja po celem svetu. Sedaj pa poglejmo hinavščino kapitalističnega razreda j A ko se namreč Vzdignejo zastopniki delavnega ljudstva in zahtevajo, da naj se svoboda narodov za-sigura s pravično mednarodno zakonodajo, da naj Francija, ki je osvobodila Belgijo, osvobodi tudi svoje kolonije, da naj se ne zavzame samo za zasužnjene narode, ki so trpeli pod Avstrijo in Nemčijo, temveč tudi za socialne pravice svojega industrijskega in kmetskega delavstva ter naj ga reši pred izkoriščanjem svojih kapitalistov — potem vsi kapitalisti, najsi že bodo francoski ali nemški ali jugoslovanski, hinavsko zavijajo oči proti nebu in vpijejo: »To je revolucija! To je utopija! To so goljufiva gesla! S tem se zavaja ljudstvo in se omamlja, kajti revolucija je strašno zlo, ona zahteva neizmerne žrtve, ona ni zmož-Ua izpolniti svojih obljub,< i. t d....
O hinavci in pobeljeni grobovi! Kaj pa svetovna vojna? Ali je mar ona izpolnila obljube, katere so dajali zaslepljenemu, omamljenemu in ogoljufanemu ljudstvu bjeni povzročitelji?! Kje je svoboda vseh narodov, kje enakopravnost? Kje blagostanje množic? Kdo vživa njene sadove? Brezposelnost, draginja, osiromašenje na eni strani, na drugi podesetorjena eksploatacija, nesramno verižništvo, organizirana kraja in goljufija povojnih bogatašev. Ali hiso oni, kapitalisti, diplomati in siti bur-Žuji s svojimi vojnimi gesli tisočkrat bolj omamljali, goljufali^ in sleparili smrti Žrtvovane očete, može in brate, nego jih omamlja danes najbrezvestnejši demagog in agitator?
Oni se zgražajo nad socialno revolucijo, z evangelijem v roki, ki ga s svojim razkošnim življenjem in odiranjem revežev vsak dan omadežujejo, dokazujejo, da je Zadovoljena, kažejo na njene pogubne posledice in kličejo zoper njo na pomoč Cerkev, ki jo drugače preganjajo. Kaj pa je njihova vojska drugega nego najstrašnejša revolucija? Med vojsko so oni ukinili vseh deset božjih zapovedi, veleli so ubijati in krasti, rekvirirali so in konfiscirali, od-UČili ljudi spoštovati tujo lastnino, prevrnili so sploh vse človečanske nravstvene pojme. Kdor pa uči, da naj se družabni tad preosnuje na nravnih načelih socialne levičnosti, ta jim je nevaren utopist, če-?idi je za mirno rešitev socialnega vpra-8anja; če uči revolucijo, je pa itak veren nčenec njihovih nasilnih in breznravstve-nih metod. Kakšno pravico ima torej bur-Vazija se zgražati? Seveda mi to razumejo. Med svetovno vojno so kapitalisti slikali narodom raj na zemlji, ki da ga bo Veegla borba »za svobodo in pravico«, kot nekaj čisto dosegljivega zato, da so narodi »U na morišče za predite njihovih petrolej-
o macedoflifi.
Belgrad, 8, julija. (Izv.) Predsednik vlade Nikola Pašič je prejel od rumunske vlade odgovor, v katerem izraža rumun-ska vlada svoje mnenje, da ona nima vtisa, kakor da bi se mir na Balkanu kršil od strani Bolgarov, temveč je z ozirom
na poslednje dogodke dobila vtis, kakor da bi hotela naša vlada izzvati na Balkanu konflikt. Kakor se govori v parlamentarnih krogih, je ta odgovor rumunske vlade zelo iznenadil Pašiča, ki te note še vedno ni sporočil ministrskemu svetu.
Bolgarija prosi zašffte si Zoeze sairoSsa.
Sofija, 7. julija. (Izv.) Bolgarska vlada je sporočila velesilam, da je primorana zahtevati od zveze narodov zaščite in jo prositi, naj imenuje mednarodno komisijo, ki bo preiskala položaj ob meji in ugotovi-
la, da Bolgarija ne more biti krha za ta-mošnje revolucionarno gibanje, ker ne more zaradi razorožitve zavarovati svojih mej.
ltaWmaka sscisldHHohrac^a zs sodeleitanlt
v vidi.
Hoi socieldemokracife pada.
Trst, 7. julija. Dne 5. t. m. se je v Genovi zaključilo zborovanje Splošne italijanske delavske zveze, na katerem se je bil boj med pristaši sodelovanja ter nasprotnimi radikalnimi strujami. Ob končnem glasovanju je dobil predlog konfede-ralistov, ki zahteva za poslance svobodo, da morejo podpirati vlado, ki bi dala glede najnujnejših delavskih zahtev potrebna jamstva, 537.351 glaosv. Nasprotna predloga komunistov in Serratijevih maksimali-stov sta ostala v manjšini, in sicer prvi z 253.558, drugi za z ‘247.433 glasovi. Skupina III. intemationale je dobila 34.784 glasov, glasovanja zdržalo pa se je 13.003 upravičencev.
Posl. D'Aragona je v svojem govoru opozoril na veliko desorientacijo italijanskih družb; ideale družabne preosnove pa slikajo kot utopijo zato, ker bi potem zgubili svoje ugrabljeno in iz ljudske krvi izsesano premoženje in privilegije. Zato mora vsak, kdor uči boj — ne zoper druge narode — ampak zoper kapitalizem, ki lastni narod tlači, izmozgava in osiromaši — veljati za »demagoga«, ki ubogo ljudstvo zavaja.
Hvalabogu pa je socialna zavest ljudstva že tako napredovala, da ne izprevidi samo, kaj se skriva za gesli ene vrste demagogov, ampak vidi danes jasno tudi, kakšni nameni se skrivajo za onimi, ki se nad demagogijo pritožujejo. Oni so drug drugega vredni.
Rile tobačnih opnhB-ienem
Vpokojenci tobačne tovarne v Ljubljani že dolgo prosimo nujne pomoči, a vs zaman! Naša slavna demokratična(l) vlada ima dovolj denarja za Wranglovce, za sokolske domove, za gledališča in druge športne naprave, dočim pusti, nas uboge trpine, ki smo mlada leta in zdravje žrtvovali delu in v prid države, lakote umirati. Bosi, napol nagi in izstradani prosimo in čakamo pomoči, pa za nas »nema para«. Vsak pameten človek vč, da delavec, ki je 25—40 let v nezdravem zraku trdo delal, ni zmožen več za kako privatno delo, da bi si na ta način pomagal, pripo-znati mora pa tudi, da z 800 K mesečno ni mogče živeti. Mi obnemogli vpokojenci nimamo nobene moči, kar merodajni faktorji vedo, zato se jim ne zdi vredno na naše prošnje se ozirati.
Vemo, da nas je država dolžna preživljati na stara leta kajti naša pokojnina temelji na nastnoročnem cesarskem podpisu in je torej zakonita. Ce so se v naši novi državi sprejeli vsi prejšnji zakoni, mislimo, da ima tudi ta, ki govori za nas vpokojence, še veljavo. Mi ne silimo za večjimi dokladami, ampak dajo nam naj tisto pokojnino pa tiste cene kot pred vojno, ali pa nove cene in njim primemo pokojnino, pa bomo zadovoljni. Sicer pa ne bomo več beračili za stvari, do katerih imamo zakonito pravico; naša zadnja prošnja Je, da nas naša slavna demokratična vlada da enostavno postreliti, da ne bomo vsled pomanjkanja počasi umirali, česar vendar nismo zaslužili. S tem, če naša slavna vlada ugodi tej naši poslednji prošnji, bo državi mnogo »ogromnih« stroškov prihranila, obenem pa se bo oro-
skega proletariata in na nevarndst, ki vsled tega preti njegovi stvari. Proletariatu manjka pravih mož, ki bi ga vodili. S silo proletariat svoje stvari ne bo izvoje-val. Kar mu je treba, je svoboda gibanja. Da to doseže, ni treba generalnega štrajka, ampak je le treba vreči sedanjo vlado.
Iz D' Aragonovih navedb je razvidno, da število italijanskega socialistično organiziranega delavstva silno pada. Še koncem leta 1920. je štela Splošna konfederacija dela okroglo 2 milijona članov, danes jih šteje le še okolu 1,200.000.
Končna rešitev o sodelovanju socialističnih poslancev na parlamentarnih tleh pade na bodočem občnem zboru socialistične stranke, ki se bo vršil jeseni.
slavila pred celim svetom, ker tako bo pokazala vsem narodom, kako se po novem sistemu popolno primitivno rešuje socialno vprašanje. — Vpokojenci.
Pred novo stuMMrag-sko naredim?
Ljubljana, 8. julija.
Od zanesljive strani sem izvedel, da se na stanovanjske najemnike pripravlja težak udarec. V demokratskih krogih se govori, da je dr. Kukovec pisal dr. Žerjavu, ki je še vedno minister za socialno politiko, naj izposluje za Slovenijo popolnoma novo stanovanjsko naredbo, stara pa naj se odpravi. Smisel te nove naredbe mora biti, da se opusti sedanje varstvo najemnikov, kar bo v oči-gled revščini najširših slojev prava katastrofa. Če se uresniči ta zla napoved, ne bodo prizadeti le delavci, mali obrtniki, ampak tudi cele legije uradništva, ki je doslej — vsaj deloma — tako kratkovidno podpiralo demokratsko stranko.
Stanovanjski najemniki, zganite se in pazite!
Stanovanjski najemnik.
Poslanec z reuoJearfsm
Radi fcoruDdie.
Belgrad, 8. Julija. (Izv.) Na včerajšnji seji parlamente je prišlo do burnih scen, ki bi kmalu prav tragično končale. Najpreje je prišlo do prerekanja med radikalnim poslancem Ševičem in pa socialdemokratoma Kristanom in Brkičem. Tekom tega prerekanja je zemljoradnik Vidakovič očital radikalu Ševiču njegove intervencije v prid bančnega konzorcija. Ševič in njegovi prijatelji intervenirajo namreč, da bi se velika posestva, ki jih imajo sedaj dobrovoljci, podelila na eksploatacijo temu bančnemu konzorciju do leta 1944. Vsled tega je Ševic napadel Vidakoviča z raznimi nelaskavimi priimki. Ker predsednik ni hotel poklicati aeviča k redu, mu je Vidakovič priložil precej krepko zaušnico. Ševič je nato potegnil revolver in ga naperil na Vidakoviča, ki je vsled tega v strahu pobegnil. Ševič je z revolverjem v roki tekel za Vidakovičem ali se je pozneje vrnil in izjavil predsedniku, da je omadeževana njegova čast in bo v slučaju, če predsednik ne ukrene potrebne korake, Vidakoviča ustrelil. Predsednik je sejo prekinil za pet minut, na kar se je morrla v miru dokončatL
Sielifi pomlSoSfien.
Belgrad, 8. julija. (Izv.) Ministra dri Ninčič in dr. Markovič kljub pozivu še vedno nista prispela v Belgrad in ju pričakujejo danes. Med tem se poroča z Bleda, da je kralj ostal pri svojem stališču glede Stojiča in ga pomilostil. Vlada ne misli izvajati konsekvenc, pač pa se govori, da bo dr, Laziča Markovič takoj po svojem prihodu v Belgrad podal ostavko. Tudi dr. Ninčkj namerava odstopiti, če Pašič ne bo popi* stil glede pogajanj z Italijo, kajti pri teh je bil dr. Ninčič istotako udeležen kakor mi« nister dr. Krstelj.
Državni svet.
Belgrad, 8. julija- (Izv.) »Novosti« poročajo, da je bil včeraj pri ministrske® predsedniku Pašiču predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec in zahteval, da se eno mesto v državnem svetu prepusti Jugoslovanskemu klubu. Predlagal ja tudi listo nekaterih kandidatov, od katerih naj vladne stranke izberejo ono osebo*, ki jim ugaja. Med drugimi je dr. Korošeej predlagal dr. Dulibiča in dr. Mazija. Ta dvai1 kandidata sta v vseh krogih sprejeta, f simpatijami.
TromtilC ti parlatmifu.'
Belgrad, 7. julija. Današnja seja je bila; mestoma zopet viharna. Poslanca Vidakovič in Šegvič sta se zaradi nekega nesporazuma celo dejansko spopadla. Vendar je v zbornici prevladoval vtis, ki ga je napravil govor poslanca dr, T r u m b č a. Dr-Trumbič je brezobzirno razgalil sedanji režim kot naravnost škandalozen in rekel, da ta režim oleužuje tudi vse drugo javno življenje. Razmere na Balkanu so pod tem režimom strašnejše nego kdaj prej, raz* bojništvo je v največjem razmahu. Ta država, kakor je urejena danes, nima nravnega temelja. Zadnji čas je, da se stvari do tal izpremene. Hrvatom je treba reči: »Prosimo, naj bo tako, kakor vi želite!« Na ugovore iz klopi vladnih strank je dr. Trumbič rekel, da se čudi, kako mislijo Srbi, da morajo oni igrati v državi prvo vlogo. Ostalim ne pada na um, da bi se zadovoljili s stališčem državljanov druge vrste, ker moramo biti v državi vsi enaki. Končno je govornik izjavil, da bo glasoval proti proračunu zato, da s tem izrazi nezaupnico sedanji škandalozni vladi.
Prihodnja seja jutri, v soboto.
Sospod podfinnzuJ so rekli...
T0CNE INFORMACIJE NAŠIH DIPLOMATOV.
Prijatelj našega lista je imel sinoči priliko razgovarjati se z diplomatom našega zunanjega ministrstva, ki je potoval včeraj skozi Ljubljano na svoje novo mesto pod-konzula nekje v Ameriki. V pogovoru sta prišla tudi na politične razmere v Sloveniji
in je ta podkonzul H ič, ki je do sedaj
sedel na izviru informacij v Belgradu, podal o Sloveniji sledečo sliko: »Znaš, brate! U Slovenačkoj jeste ovako: Kukovec stoji odlično; dr. Žerjav zbog nekakvih afera lično ne stoji baš dobro, zato pak njegova partija stoji vanredno. što se odnosi kmetijaca (saraostojneži), to stoje oni izvrstno, a socialdemokrate če listom pobediti medju ra-dništvom. Za dr. Korošca i njegovu partiju znam sigurno, da su posve propali, a komunista uopče nema.« Iznenaden nad takim izrednim poznavanjem naših razmer, mu je prijatelj našega lista povedal, da bo dr. Korošec in SLS dobila pri prihodnjih volitvah najmanj 70 odstotkov, je prekanjeni diplomat vzkliknil: »Pa ovaj, kako je to moguče, bre, pa sam ti ja bio u Beogradu, pa ču valjda znati tačno, kako kod vas stoje stvari!«
Če ta podkonzul tako pozna razmere t Ameriki, 1- or pozna slovenske, ni čuda, da se naijir	plomatom smeje ves svet.
DanaSnii predborze.
Ziirich, 8. julija. (Izv.) Petta 0.40, Berlin 1.07; Italija 23.40; London 23.29, New* york 523.50, Pariz 41.50, Praga 11.25; Dunaj 0.025; avstrijske krone 0.0275; So fija 3.50, Zagreb 1.575. Varšava 0.105, He-landsko 202.75»
Osjeikl k&mnrisii.
Včeraj, 7. t. m,, se je pred osješkim sodiščem končala razprava proti petorici osjeških komunistov, ki jim je stal na čelu 18letai fant Šuler. S Šulerjem so bili obtoženi še profesor Maslarič, Reis, Čejka in Weiss. Proces je trajal več dni ter se je včeraj končal z obsodbo vseh obtožencev- Obsojeni so bili na 1—5letno ječo. Kakor poročajo listi, je obsodba izzvala veliko senzacijo, ker je zelo stroga.
Kakšni so ti nevarni revolucionarji? »Hrvatska Obrana« z dne 6. t. m, popisuje proces in obtožence ter pravi: Šuler — i81etni fantič — je obtožen, da je kot zaupna oseba osješke organizacije imel zveze z dunajsko centralo. Najsi so se Šuler in tovariši še toliko izdajali za komuniste, dejstvo je, da je med njimi le en sam komunistični idealist, ki je nezadovoljen s sedanjim redom, ki bi se pa težko odločil, preiti od teorije v prakso. Dobro poznamo ljudi, ki silno glasno govore o krvavem maščevanju, a poblede v lice, ko ridijo kri zaklanega piščanca. — Reis je obtožen, da je iz Hamburga za Šulerja prejemal neke komunistične knjige. O teh knjigah je le toliko znano, da so komunistične in da jih malokdo bere. Niti predsednik sodišča se ni onesvestil, ko je prebral naslov ene teh knjig. Ali je branje komunističnih knjig prepovedano? »Hrv. Obrama« odgovarja, da to vendar ni kaz-njivo ter pristavlja: »Hvala Bogu, čitali smo jih in citatno jih i mi i drugi, ki jih za to pač nihče ne bo dolžil komunizma, četudi nas sicer proglašajo za »protidržav-ne elemente«. Pa niti vzdrževanje zvez s komunistično organizacijo z namenom, nabavljati si njihove knjige, ne more biti predmet kazenskega preganjanja, ker bi v tem slučaju moral biti obsojen tudi g. Ciovarič, ki je v »Beogradskem Dnevn.« priznal, da mu knjige z Dunaja pošilja komunistični emigrant. — Dalje so bili obtoženi, ker so z Dunaja prejeli 40.000 K (grozna vsota!), da pokupijo delnice »Delavske tiskarne«, da ne bi prišla v roke demokratov.
Zato so ti možje morali pred sodišče. Pet oseb — cela komunistična nevarnost v Osjeku. Med njimi je najnevarnejša intelektualna osebnost profesor Maslarič — pa še ta iz Sombora. Weiss napravlja vtis šahista, Reis in Čejka pa sta kot dva dobrodušna ognjegasca. Mali Šuler, 18 let stari fant, pa je poglavar vseh, ki maha z zastavo, misleč, da ga gledajo vse punce.
S takimi procesi in tako ostrimi obsodbami se ne propagira državotvornost. Ti procesi v času, k ose je od najvišjega mesta izrekla misel, da je že dovolj vladanja »močne roke«, dokazujejo, da je ta ražim na vrlo slabih nogah. Vrzite ta režim, pa se vam ne bo treba bati takih »revolucionarjev«, ki so včeraj bili obsojeni v Osjeku na podlagi izjemnih zakonov!
Vajna krioda Is francoski parlament.
Pariz, 7. julija. (Izv.) Po govoru ministrskega predsednika Poincareja je zbornica odklonila s 487 proti 66 glasovom dnevni red, ki so ga predlagali socialisti in ki se nanaša na izvolitev odbora za preiskavo vzrokov za svetovno vojno, in je sprejela s 532 proti 65 glasovom dnevni red, ki žigosa in biča kampanjo, ki so jo vprizorili le zaradi tega, da se Nemčija odtegne vojni krivdi kljub očitnemu priznanju, ki ga vsebuje versaillska mirovna pogodba, katero so tudi podpisali in kateremu je nemški državni zbor dal izraza v svoji seji dne 12. maja 1921. Z vzkliki »Živela sveta unija! Živela republika!« je bila seja zaključena.
Stavka v Zagrebu.
Zagreb, 7. julija. (Izv.) Danes zjutraj so spedicijski delavci začeli stavkati, ker je zagrebška sekcija udruženja špediterjev odklonila njihovo zahtevo po 30 odstotnem povišanju mezd. Inšpekcija dela in delavska zbornica je bila o stavki obveščena. Obe instanci bosta najbrže posredovali v sporu. Doslej pa se pogajanja še niso začela.
Rudarski Stralk na Štajerskem.
Gradec, 7. julija. (Izv.) V pogajanjih med stavkajočimi rudarji in delodajalci, ki
so se danes nadaljevala pri deželni vladi, se je dosegel sporazum. Zastopniki delavcev so z vsemi proti 3 glasovom sklenili, da se v zapadno- in vzhodno-štajerskih premogovnikih konča stavka in da se delo takoj zopet začne.
PO BOJIH V DUBLINU.
Dublin, 7. julija. (Izv.) Devalera je pobegnil v ambulantnem vozu ali po drugi verziji preoblečen. Mesto zadobiva polagoma svoje staro lice. Škoda znaša 4 milijone funtov. Število mrtvecev v Dublinu znaša 65, ranjencev pa 270.
tfoUtlčni dogodki
+ Odpor proti Radičevemu demago-štvu. Ob grobu zagrebškega mestnega svetnika duhovnika Močilarja je i^tcl St. Radič govor, v katerem je nesramno klevetal katoliško duhovščino in slavil pokojnika, češ, da je bil med njo izjema. To je končno izbilo dno potrpljenju duhovščine, ki politično sodeluje v hrvatskem bloku. Zagrebški mestni župnik pri sv. Marku zr. Ritting je objavil izjavo, v kateri ostro obsoja gornji nastop St. Radiča ter mu sploh očita demagoštvo. Dr. Rittig pravi, da Radič v svojem glasilu »Slobod-nem domu« sistematično izpodkopava moralično in duševno moč hrvatskega naroda. Končno dr. Rittig izjavlja, da se njegova in Radičeva pot v javnem življenju ne bosta več križali, — Ta izjava kaže, da v hrvatskem bloku narašča odpor proti Radiču in njegovemu demagoštvu,
-f- Brezvestna finančna politika. V tem ko v drugih državah dovoljujejo razne olajšave za prevoz življenjskih potrebščin, pa naša vlada zvišuje železniške tarife za 50 odstotkov. To mora prinesti le novo draginjo. Radi tega je posl. Stanovnik vložil interpelacijo in zahteval, naj se to povišanje ukine.
4- lz našega vojnega sodstva. Posl. Stanovnik je vložil interpelacijo, v kateri zahteva od vojnega ministrstva pojasnila, kaj je s stvarjo nekega slovenskega vojaka, ki je že deset mesecev v preiskovalnem zaporu, ne da bi se proti njemu uvedlo pravilno sodno postopanje.
+ Zakon v varstvo republike v nemškem parlamentu. 5. t. m. je nemški državni zbor začel razpravo o zakonu v varstvo republike. Notranji minister ga je toplo priporočil in naglasil, da je država v nevarnosti. Govorniki centra in socialnih demokratov so se izjavili za zakon.
3)tievnl dogodki.
— Položnice smo poslali vsem, ki še nimajo plačane naročnine do konca junija. Poslužite se istih takoj, sicer ustavimo list s 15. t. m.
— »Socialna Mišek, VI. številka, prinaša sledečo vsebino: I. Petrič: Kapital in politika. — Fr. Terseglav: Narodno vprašanje z nravstvenega vidika. — Dr. I. Samsa: Naša srednja šola in socialna misel. — Ivan Bukovnik: Odnos dela in kapitala. — Dr. A. Gosar: Načrt političnega programa.
— Pregled: Kongres Lige narodov. — Važen političen moment v Bolgariji. — Režim zlatega diktatorja v Romuniji. — Srbski federalist. — Boj za in proti antanti v Angliji.
— Francoski imperializem v afriških kolonijah. — Svetovna politika. — Vera in komunizem. — Katoliška vprašanja. — Revije. — Socialna vprašanja in gibanja. — Prihodnja, VII. številka, bo dvojna (za iuli in avgust) ter bo obsegala po vsej priliki 40 strani.
— »Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani« se je preosno-vala s 1. julijem 1922 v smislu zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922 Ur. List št. 62-22 v izpostavo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Interesenti se opozarjajo, da naslavljajo vse dopise na naslov: Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, izpostava I. v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 3.
— Proletarec dr. Soukup. Senator socialne demokratične stranke dr. Soukup, ki so- ga zadnji čas komunisti v Krču, kjer ima svojo vilo, neprenehoma napadali, je sklenil vilo prodati ter se preseliti iz krške delavske občine, kjer je bil svoje dni kot neimovit mož močno priljubljen. Kupil si je zadnje dni lepo domačijo za 1. 1,300.000 čK, kjer bo preživel v vsej udobnosti ostale dni življenja nekdanji siromašni prole-
tarec. Tako končajo svojo kariero voditelji strank, kateri imajo pred očmi samo svojo lastno korist, ne pa ljudstva, katerega zastopajo. — Naš nepozabni Krek je zapustil dolgove, ker je bil poštenjak od nog do glave. Kako nam manjka v današnjih materialističnih časih mož Krekovega kova!
— Ubogi kapitalisti. Moklavia-Gene-rali, zavarovalna delniška družba v Pragi, je imela te dni svoj občni zbor. Kakor se da posneli iz njenega lelnega poročila, je znašal čisti dobiček rečene delniške družbe v zadnjem poslovnem letu 5,333.628 č. K. Sklenili so izplačati 5 odstotno dividendo, 5 odstotno superdividendo, potem 12 odstot. tantieme v znesku 531.030 č K upravnemu svetu in v enakem znesku uradništvu; 1,121.667 ČK dobe ustanovitelji v razpolago, zavarovalnemu uradniškemu zakladu se izplača 1,000.000 čK, glavnica se zviša s 446.637 čK na 1,000.000 ČK, ostanek dobička, t. j. 400.447 ČK se je pa na novi račun prenesel.
— Blamaža NSS v Litiji. Poročajo nam: Skupina NSS v Litiji je priredila 25. jun. svojo uradno veselico, ker je obhajala desetletnico svojega življenja. Postavili so mlaje, razobesili zastave v čast svojim dušlim gostom. Bobnali so okrog, da jih bo 60 do 100, toda — oh nesreča — bilo jih je samo 15! Veselica se je vršila klaverno in žalostno, končala pa s trikratnim tepežem. Naročili so tudi neko žensko iz Ljubljane, da bi prodajala pecivo, pa je morala bežaii pred pretepači; drugo jutro je prodajala pred litijsko predilnico v svojo izgubo. Tovariši in tovarišice, sedaj vidite napredek in omiko NSS, kak krasen vzgled za vse člane! Ko je priredla JSZ svojo veselico, so padali vsi mogoči grehi nanjo. Sedaj pa poglejte svoje vrste, kake pretepače imate! Zato pa, tovariši in tovarišice, pokažite NSS hrbet!
— Opustitev državnega podjetja. Avstrijska vlada je sklenila opustiti državno podjetje >Staatliche Industriewerkec, ki je visoko pasivno.
— Tatvine, Dne 2. julija 1922 okrog 13. ure je bil Feliksu Polak, ravnatelju Prve Muslimanske banke v Brčki, ukraden iz II. razreda osebnega vlaka v Zidanem mostu med časom, ko se je isti podal v kolodvorsko restavracijo, ročni kovček iz temnorjavega usnja, prevlečen z zelenim platnom, v katerem se je nahajala zlata moška zapestna ura, tri pare novih svilenih nogavic, nekaj drugega perila, brivski aparat, usnjata doza za sraodke, več svalčic »Balkan«, par sobnih čevljev iz usinja in bilanca banke. Skupna škoda je 15,000 kron. — Dne 25. junija t. 1. je bilo po dosedaj neznanem storilcu Frančiški Polanec iz Slov. Bistrice št. 79 na zagrebškem vlaku št. 518 sledeče pokradeno: 3 m plavcbarvanega blaga, dva naglavna robca in par rujavih nogavic. Skupna škoda 360 K. — Dne 28. junija je bila Tereziji Suhanek, stanujoči v Žapu-žah štev. 2, iz nezaklenjene sobe ukradena harmonika, vredna 4000 K. Sumljiv te tatvine je okrog 20 let star moški, majhne šibke postave, suhega obraza, rjavih oči, oblečen v žametast jopič, črne hlače in je nosil črne čevlje na zadrgo. — Isti je ukradel Suhanekovi tudi potni list, veljaven za potovanje v avstrijsko republiko in nazaj.
£jubljanski dogodki.
lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov bo imelo jutri na Rožniku sv. mašo, h kateri vabi vse svoje člane in
prijatelje. Pri sv. maši bo pel društveni!
pevski zbor. Pričetek je točno ob 7. uri lj Poroka. V župni cerkvi sv. Petra se je danes poročil železniški uradnik g. Ft Nabergoj iz znane primorske družine * gdč. Antonijo Fabčičevo.
lj Abiturijentski tečaj drž. trgovski akademije v Ljubljani. Ta tečaj je obiskovalo v šolskem letu 1921/22 44 rednih slu*, šateljev in 7 hospitantov. Vpisovanje ^ abit. tečaj za leto 1922/23 se vrši od ll-septembra do 3. oktobra. Ilospitanti za abit. tečaj se sprejemajo na pismeno prošnjo le izredno od slučaja do slučaja po od*, delku ministrstva za trgovino in industrijo! na predlog ravnateljstva trg. akademije*
—	Ravnateljstvo.
lj Državna trgovska akademija v Ljufc ljani. Ta zavod je obiskovalo letos 73 učen*; cev in učenk. V I. letniku jih je bilo 37 (+ 5). V II. letniku jih je bilo 31. Učni uspehi: V I. letniku: odlika 1, prvi red 32, ponavljalni izpit 1, neizprašan 1. V II. letniku: odlika 5, prvi red 22, neizprašana 2. Trgovska akademija bo imela v šolskem letu 1922/23 tri letnike. V vsak letnik se sprejme 40 učencev (učenk). Hospitanti se ne sprejemajo več. Vpisovanje se vrši od 11. do 14. septembra. — Ravnateljstvo.
lj Tožba dr. Kramerja proti inž. Tavčarju. Včeraj se je na tuk. okr. sodišču začela razprava proti dr. Tavčarjevemu sinu inženerju Francu Tavčarju, katerega toži bivši minister dr. Kramer zaradi razžalje* nja časti. Inž. Tavčar je bil namreč o priliki neke seje J DS trdil o dr. Kramerju, da je kompromitiran in v dokaz navedel slučaj, da kot minister ni hotel preje odobriti nacionalizacije vevške papirnice, dokler ni del akcij spravil v roke svojih političnih prijateljev. Ti prijatelji so dejansko dobili 3000 delnic vevške papirnice. To stvar je Tavčarju odkril svak Arko iz Zagreba. Na razpravi je toženec inž. Tavčar ponudeno poravnavo odklonil, češ da ne more ničesar preklicati in da naj se stvar raačisti. Dr. Kramer je nato predlagal nove priče in zahteval, naj se razprav® kolikor mogoče pospeši. Razprava se je odgodila.
d Šentjakobsko prosvetno društvo priredi v nedeljo, 16. t. m. izlet na Homec. Odhod ob osmih zjutraj z glavnega kolodvora. Ob desetih bo na Homcu sv. maša s pridigo. Popoldne si pojdemo ogledat novo misijonišče v Grobljah, zvečer odhod l Domžal ob osmih# Vse člane in prijatelje društva uljudno vabimo, da se polnoštevilno izleta udeleže. Ker je blizu, stroški #© bodo preveliki. Udeleženci nai se priglase vsaj do torka zvečer v šentjakobskem žup-nišču II. nadstr. Vsak naj prijavi, če se udeleži skupnega kosila na Homcu.
Odgovorni urednik Jožel Rutar.
Izdaja konzorcij >Novega Časar.
Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Pošteno dekle
staro 15 do 16 let, se sorejme k otrokom pri dobri, krščanski družini. Naslov pove upravništvo lista pod št. 85.
m«»i—■ ————................ ■■■■■....
Mizarski pomočnik
dobi mesto v novo ustanovlj. strojnem mizarstvu na deželi pod pogoji po dogovoru. Vešč mora biti dela pri mizarskih strojih. Stanovanje v tovarni obenem kot oskrbnik pripad. gospodar, poslopja. Ponudbe na upravništvo Novega Casa pod Mizarstvo.
Spalna s^ba
smrekova, dobro ohranjena se proda za ii 9000, v Rebri 15.
Pomnite!
Lisi krščanskega delovnega ljudstva
NOVICAS
le odvisen le od Vaše pomoči in Vašega sodelovanja! »NOVI CAS« le glasilo krščanskega delovnega liudslvo m Vaš listi
Delujte neumorno, da se razširi ui da se po njem razširijo ideje krščanskega socializma v vsako kočo I
Popolnoma varno naSoiite svoj denar v
VZAJEMNI POSOJILNICI 'J LJUBLJANI
r. z. z o. z. — sedaj poSeg nunske cerkve,
1. 1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela „UN10N“.
Hranilne vloge se KOI brez odbitka rentnega in obrestujejo po	|0 invalidskega davka.
Vloge v tekočem račune se obrestujejo po 412 °o
Hranilne vloge vezane na dobo četrt leta po S\ °o
na dobo pol leta po 51|2 °|o
I
<
(
t
1
1
-a
Oblačllnlca za Stooeniio r.z.ze.z. o Ljubljani,
Zadružna centrala za manufakturo en gros en detail. Zgolj prvovrstni češki in angleški izdelki.
SltladlSCe o >(§fresl|lMt Ltngarjeca ulica fl, pro® nadsfropie. Prodajalna na drobno o $'sf?ar|eol ulici It. 5. "m
Upoštevajte pri nakupih!	Podružnica	d Sambam (EtaCka), Hicksandrooa ulica St. II.	Upoštevajte	pri	nakupih!