,v-'T •VC-i-'£«1^ lAZol/sJJJ' '-Zj\ -Jj\s>OSilDj usmsuumim jiajo-j r SVILENA NARCISA, UlIM fN ANIMOMA ISSN 0040-7712 9 770040 OKTOBER 2001 LETNIK XXXX CENA 350 SIT e mc-22 (komplet) ' * '■ Kat. št. 4818 za območje 35 MHz Kat. št. 4818.B za območje 35 MHz B Kat. št. 4819 za območje 40 MHz - oddajnika mc-22 f - sprejemnika C 19 - servomehnizma C 577 - para kristalov - oddajniškega akumulatorja - multi-svvitch-modula (kat. št. 4158) - stikalnega modula (kat. št. 4151.1) - proporcionalnega modula (kat. št. 4152) mc-22 (posamezni oddajnik*) Kat. št. 4818.77 za območje 35 MHz Kat. št. 4818.77B za območje 35 MHz B Kat. št. 4819.77 za območje 40 MHz Paket ie sestavljen iz: m - oddajnika mc-22 - oddajniškega akumulatorja - multi-svvitch-modula (kat. št. 4158) - stikalnega modula (kat. št. 4151.1) - proporcionalnega modula (kat. št. 4152) 1 Za ceno posameznega oddajnika pokličite (01) 750 90 60. [Pooblaščeni uvoznik: Ml BO MODELI d. o. o. • Stara cesta 10 • 1370 Logfctec^""' ' e-pošta: trgovina@mibomodeli.si ■ URL: http://www.miborftodeli.si Tel.: 01/750 90 60 • faks: 01/756 42 84 f m03 d V A’ MODEL/ / Slika prikazuje popolnoma opremljen oddajnik mc-22. Natančnejši opis lahko najdete v Graupnerjevem katalogu FS in v novostih. GRAUPNER GmbH & Co. KG Postfach 1242 • D-73220 Kirchheim/Teck www.graupner.de • www.graupner.cono KAZALO 2 Revija za tehniško ustvarjalnost mladih OKTOBER 2001, LETNIK XXXX, CENA 350 SIT, POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠTI 1102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Za založbo: Ladislav Jalševac telefon: 01/479 02 12 e-pošta: jalsevac@tehniska-zalozba.si Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, telefon: 01 /479 02 20, faks: 01/479 02 30, e-pošta: joze.cuden@tehniska-zalozba.si internet: http://www.tehniska-zalozba.si Naročniški oddelek: telefon: 01/479 02 24, faks: 01/479 02 30, e-pošta: tzs-lj@siol.net Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslovu uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 350 SIT, naročnina za prvo polletje pa 1 750 SIT. Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet Ljubljana: 50101-601-280532 Celoletna naročnina za tujino znaša 6600 SIT (65 DEM oziroma 30 USD). Devizni račun pri Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 1, 1000 Ljubljana: 900-27620-3250/6 Glavni urednik revije: Jože Čuden Lektoriranje: Ludvik Kaluža Računalniški prelom in izdelava filmov: Luxuria, d. o. o. Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Tisk: Tiskarna Ljubljana, d. d. Revijo sofinancirajo: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8 %. Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Fotografija na naslovnici: Evropski prvak v zračnih bojih Sašo Santelj z modelom messerschmitt Bf-109 ob štartu Foto: Santelj KAZALO 1 8 6 6 7 1 2 4 5 5 8 11 EAG 01 - EVROPSKE IGRE V ZRAČNIH BOJIH. TIMOV PORTRET 13. ALPSKI POKAL. NOVO NA TRGU AERONCA L-3 IZDELAVA ZADNJE LETVICE 12 15 16 EIFFLOV STOLP (2. DEL). RAZPIS ZA POKAL TELSTAR UPORABA RADIJSKIH POSTAJ ZA VODENJE MODELOV 25 26 28 30 32 33 34 36 37 40 LIGHTSHOW - MOČNOSTNI DEL ELEKTRIČNI POGON - POLNILNIKI. ČASOVNIK ZA ZAPOREDNO IZSTRELJEVANJE RAKET PISARNIŠKO STOJALO. TIMOVO IZLOŽBENO OKNO - DE HAVILLAND MOSQUITO B. MK. IV, IKARUS S-49A PRESTREZNIK - PAPIRNATO LETALCE IZDELAJMO PTIČJE STRAŠILO . .. PTIČJE STRAŠILO NA OKENSKI ŠIPI SVILENA NARCISA, LILIJA IN ANEMONA. UGANKARSKI KOTIČEK lET^Tj 2 oktober 2001 1 REPORTAŽA EAG 01 - Evropske igre v zračnih bojih Crngrob, 18.-19. avgust 2001 SAŠO BABIČ Pred dvema letoma so bile vrhunec sezone Evropske igre v zračnih bojih v Ripi na Švedskem. O tem ste lahko v Timu prebrali obširno fotoreportažo. Ta prireditev je pomenila preobrat v razvoju zračnih bojev pri nas, saj ji je sledil pravi bum. Takratnega EAG se nas je udeležilo le nekaj navdušencev, a so naši spomini, slike in reportaža po¬ skrbeli za to, da so se zračni boji prijeli, in začelo se je dogajati povsem zares. Nad takratnim pilotiranjem tekmoval¬ cev smo bili neverjetno navdušeni in mislili smo, da bo trajalo še precej časa, da bodo tudi naši piloti dosegli tako raven. Resno smo se lotili dela in se trudili pritegniti čim več novih zanesenjakov. Naši tekmovalci so se začeli udeleževati tekem v tujini, kjer so se izkazali kot do¬ bri piloti. Po štirih letih je bilo naše pri¬ zadevanje več kot poplačano. Slovenija se je izkazala kot dober organizator evropskih iger v zračnih bojih, za po¬ vrh pa je tudi zmaga pripadla domače¬ mu pilotu Sašu Šantlju, ki je v finalni bitki pokazal izredno pilotiranje. Pričakovati je bilo več gledalcev in tekmovalcev, vendar sta čas dopustov in izredna vročina prispevala svoje. Med seboj se je tako pomerilo 23 tek¬ movalcev iz vse Evrope, kar je slaba po¬ lovica glede na EAG 99. Ključ za sodelo¬ vanje je bil tak, da lahko iz vsake države tekmujejo štirje najboljši v seštevku te¬ kočega leta. Kljub nekoliko manjši ude¬ ležbi, kot smo jo pričakovali, je bilo vendarle kaj videti. Tekmovalci so si ta¬ bor postavili poleg vojaškega strelišča. Na lepo urejenem prostoru in v taboru je bilo ves čas tekmovanja živahno. Po¬ sebej je bilo zanimivo opazovati vrvež v improviziranih delavnicah, kjer se je neprestano nekaj dogajalo. Modelarji so pripravljali modele za boj, popravljali poškodovane, videli pa smo lahko tudi marsikateri razdrt motor med hitrim servisom. Tako kot smo bili pred dvema leto¬ ma na Švedskem presenečeni nad kon¬ ceptom minimalističnega modela, ki je zgolj potrošni material, saj je izdelan hi¬ tro in iz poceni gradiv, smo tokrat nale¬ teli na povsem drugačno sliko. Name¬ sto »foamijev«, modelov iz stiropora, prekritega z belim lepilom in ovojnim papirjem, so tu kraljevali povsem dru¬ gačni modeli. Posebej češki tekmovalci so postavili popolnoma nov standard. Vsak izmed njih je imel s seboj nekaj zelo lepo izdelanih modelov, skoraj vsi brez izjeme pa so imeli trupe in krila ELSV s striroporno sredico, prekrito z balzo. Modeli so navduševali že od da¬ leč, še bolj pa od blizu, saj je bila kako¬ vost izdelave pri nekaterih na zavidljivi ravni. Tekmovalci so se tako potrudili, da so imeli izdelano tudi notranjost ka¬ bine in celo detajle na površini modela. Menim, da bi jih nekaj mirne duše lah¬ ko sodelovalo na tekmovanju letečih maket. Tekmovalci zdaj veliko več po- Zmagovalec Sašo Šantelj pripravlja svoj messerschmitt Bf-109 za fi¬ nalno bitko. Zmagovalni model, po zadnjem letu ovešen z dvema odrezanima trakoma, je bil za razred boljši od drugih. Lepo izdelani modeli Andreja Pervinška in Tomaža Starina: tony, mustanga, hellcat, hurricane in mig 3- Češki tabor v senci dreves med pripravo modelov 2 oktober 2001 TOI! 2 REPORTAŽA 11-2 šturmovik Jaroslava Foršta na katapultu v bojni pripravlje¬ nosti Nekateri tekmovalci so poskrbeli za visoko raven izdelave modelov. zornosti namenjajo letalnim lastnostim modelov - hitrosti, okretnosti in trd¬ nosti. Tekmovanje je potekalo v največji vročini, kljub temu pa so tekmovalci prikazali izjemno letenje. Med seboj so se lovili in borili tako zagrizeno, da je bilo pravi užitek opazovati modele v zraku. Vsak izmed tekmovalcev je imel s seboj tudi nekaj navijačev, ki so bili največkrat tudi njegovi mehaniki in po¬ močniki. Že samo kriki publike so do¬ volj zgovorno nakazovali, da se v zraku dogaja nekaj napetega. In res je bilo kaj videti! Kaže, da je za izpeljavo takega tek¬ movanja največji problem zagotoviti dokaj veliko število ljudi, posebej klju¬ čen je izbor glavnega sodnika in njego¬ vega pomočnika. Tako smo vsi po naj¬ boljših močeh sodelovali pri sojenju. Če samo opazuješ boj, vidiš celotno sli¬ ko dogajanja, drugače pa je, če si kot sodnik osredotočen na enega samega tekmovalca. Opazuješ lahko le njegovo taktiko, način napada in slog letenja. Kot sodnika so me dodelili Jaroslavu Forštu. Ta je letel na belem iljušinu 2, ki je zaradi Martina Machure in njegovih uspehov z njim postal znan in razširjen model. V izvirniku je to rusko jurišno oklepno letalo. Model odlikujejo majh¬ na teža, okretnost ter velika razpetina kril. Po hitrem štartu s katapultom in rezanjem traku že na samem začetku boja se je Jarda skril malo višje in ostro krožil med tekmovalci. Ko ga je pomoč¬ nik opozoril na kakšen model v njego¬ vem dosegu, se je divje zapodil za njim Posvet s sodnikom pred bitko ... ... in nastavljanje motorja ter merjenje obratov v času pripravlje¬ nosti Nenavadni model češkega tekmovalca je imel že na tleh težave z mo¬ torjem. Videti je bilo veliko nenavadnih in neznanih modelov. V ozadju zmagovalec zračnega boja vleče za sebojporaženčev trak. TTET 2 oktober 2001 3 Tudi v boju nenavadni model ni imel sreče. Andrej Pervinšek kot sodnik in organizator opazuje napet boj šestih modelov. Po dolgi poti so švedski tekmovalci pokaza¬ li svoje mojstrstvo v zraku in poskrbeli za dobro voljo. in njegovim trakom. Nekajkrat je agre¬ sivno napadel, nato pa je močno počilo. Z desnim krilom je zadel spitfireja, ki se je v zraku razletel, iljušin pa se je le grdo zagugal in odletel naprej. Lepa zračna zmaga - kosi spitfireja so še lep čas padali na tla -, medtem pa smo vsi s pogledali sledili iljušinu. Po pol kroga in poskusnih zavojih je pilot ocenil, da je model še sposoben za letenje, toda po divjem letenju se je čez dve minuti zgodilo neizogibno. Zaradi vibracij je dokončno popustilo višinsko krmilo in odpadlo kot list. Model je z višine kakih trideset metrov pod strmim kotom pa¬ del na tla, a na njem presenetljivo sploh ni bilo velike škode. Vsi smo seveda nestrpno pričakova¬ li nedeljski finale. Skrivali smo se v sen¬ ci in iskali hladno pijačo. Finale ni razo¬ čaral. Prvi trak je bil odrezan že takoj na samem začetku pri štartu modelov, boj pa je bil prava poslastica. Najprej sta se z glasnim pokom zaletela dva modela, tretji pa se je čez nekaj časa nekontroli¬ rano zrušil. Sašo Šantelj je že do tu s svojim majhnim in izredno hitrim mes- serschmittom Bf-109 pokazal izredno pilotiranje in premoč v zraku z dvema odrezanima trakovoma. To, da je velik mojster, pa je dokazal v zadnjih treh mi¬ nutah. Ovešen z dvema odrezanima tra¬ kovoma in s svojim je njegov model za¬ radi zračnega upora postal precej poča¬ sen. Gledalci so opazili, kaj se dogaja, in vsi skoraj brez izjeme začeli glasno na¬ vijati zanj. Trije preostali tekmovalci so ga tri minute neprestano izredno agre¬ sivno napadali in večkrat skoraj trčili med seboj, Sašo pa jim je s skoraj nemo¬ gočimi akrobacijami vedno znova ube¬ žal. Po sireni, ki je naznanila konec bit¬ ke, so se po strelišču razlegli glasni kri¬ ki navdušenja nad slovensko zmago. Ta je bila res zaslužena. Po zanimivih in predvsem toplih dveh dneh je bil vrstni red prvih dese¬ tih tekmovalcev naslednji: Vsakoletne spremembe pravil se zmeraj opazijo na modelih. Tako je bilo tudi tokrat. Organizator je skrbno pre¬ gledal vse modele in propelerje ter pridno meril obrate, da kdo ne bi imel v zraku premoči zaradi motorja. Tudi na¬ merno zaletavanje v zraku ni več dovo¬ ljeno. Modeli so iz potrošnih »foamijev« postali lepe makete lovcev iz druge sve¬ tovne vojne. Novi EAG bo spet čez dve leti, kraj dogajanja pa bo izbran naknad¬ no v vrhu organizacije ACES z glasova¬ njem med nacionalnimi komiteji. r -^ Timov portret Sašo Šantelj se je rodil leta 1977 v Po¬ stojni. Z modelarstvom se je prvič srečal v šestem razredu osnovne šole, ko se je vpisal v modelarski krožek. Njegov prvi izdelek je bil prostoleteči jadralni model kategorije Al. Modelarstvo ga je tako navdušilo, da si je kmalu izdelal tudi svoj prvi radijsko vodeni model. Take modele je do takrat videl le na fotografijah v Timu, izdelava modela pa je bila temu primerna. Zaradi napake pri grad¬ nji ta model ni dolgo ostal cel. To mu ni vze¬ lo volje in zavzeto je nadaljeval z gradnjo no¬ vih in novih. Sčasoma si je pridobil veliko iz¬ kušenj tako pri gradnji kot pri pilotiranju. Večino modelov je v celoti izdelal sam, v zadnjem času pa mu je poseben izziv tudi konstruiranje lastnih modelov. Zanima ga več zvrsti letalskega modelarstva. Navdušuje se nad jadralnimi in motornimi akrobatski¬ mi modeli, s katerimi leta pretežno na leta¬ lišču v Divači. Letenje ga je tako prevzelo, da se je leta 1995 pričel šolati za pilota pravega jadralnega letala. Po dveh letih je opravil iz¬ pit in sedaj je član Aerokluba Postojna. Po¬ leg tega že dve leti vodi modelarski krožek na Osnovni šoli Postojna. Za boje z radijsko vodenimi maketami letal iz druge svetovne vojne je zvedel prek interneta. Pritegnili so ga majhni, hitri in okretni bojni modeli, saj je z modeli podobnih lastnosti že imel izkuš¬ nje. Prve tekme se je udeležil leta 2000. Že od vsega začetka je imel samosvoj pristop. Sicer mirni in skromni Sašo pri tekmovanju ničesar ni prepustil naključju. Doslej je edi¬ ni slovenski RV-pilot, ki za štart modela za zračni boj uporablja katapult. Poskušali so tudi drugi, pa je samo Sašu uspelo skonstrui¬ rati in izdelati zares učinkovito napravo. Vedno uporablja modele Me-109 lastne kon¬ strukcije, opremljene z motorjem MWS 2,5 cm'. Njegovi modeli so zelo lahki, imajo od¬ lične aerodinamične lastnosti in so izredno natančno izdelani. Posebno nenavadno je, da so opremljeni s petimi servomotorji: vi¬ šinsko krmilo, levo krilce, desno krilce, plin in celo smerno krmilo. Z ustreznim progra¬ miranjem oddajnika lahko doseže take ma¬ nevrske lastnosti modela, kot jih z običajno metodo ni mogoče doseči. Če v bitki opazi¬ mo model, ki je hitrejši in gibčnejši od dru¬ gih, je to skoraj gotovo njegov Me-109. Tako vrhunsko pripravljeni modeli od Saša zahte¬ vajo zelo veliko truda, še več pa znanja. Nje¬ govi modeli niso za začetnike, pa tudi za srednje dobre pilote ne. Za njihovo varno upravljanje je potrebna stalna vaja, kar Sašo tudi počne. S takim načinom dela so tudi njegovi uspehi lažje razumljivi. Že prvo leto tekmovanja se je uvrstil med najboljše. Us¬ pelo mu je doseči nekaj res odličnih rezulta¬ tov. V slovenskem nacionalnem pokalu 2000 se je uvrstil na drugo mesto, pri tem pa se je na posameznih tekmah redno uvrščal med najboljše. Zmagal je na veliki medna¬ rodni tekmi v Lungauu v Avstriji, septembra 2000 pa je v Crngrobu na tekmi za Eurocup dosegel tretje mesto. V letošnji sezoni je na tekmah za slovenski pokal trenutno na tret¬ jem mestu. V Crngrobu je 19. avgusta letos na Evropskih igrah v hoj ih z radijsko vode¬ nimi maketami zmagal in v tej disciplini po¬ stal evropski prvak. Njegova zmaga je velika spodbuda tudi za druge slovenske tekmoval¬ ce v tej disciplini. 4 oktober 2001 - 2 _ REPORTAŽA 13. Alpski pokal ROBERT RESMAN Na praznični dan, 15. avgusta, se na letališču v Lescah že zelo zgodaj prične modelarski vrvež. Prava letala na ta dan ostanejo v hangarju in celotno letališče zasedejo modelarji z vsakoletno priredi¬ tvijo Alpski pokal malega letalstva. Letos je bila že 13. po vrsti. Na prireditvi nasto¬ pajo makete pravih letal, ki jih sodniki ocenjujejo najprej s primerne razdalje na tleh nato pa še v zraku. Seveda vsi modeli ne sodelujejo v tekmovalnem programu. Tokrat smo lahko videli tudi nekatere druge, npr. modele za zračne boje, mode¬ le za zabavo in tekmovalne akrobatske modele. Večina sodelujočih je bila iz tujine, saj je bilo med 45 modelarji le 21 domačih. Tekmovalo se je v treh disciplinah, in si¬ cer jadralni modeli, motorni modeli s kla¬ sičnim propelerskim pogonom in modeli z reakcijskim pogonom. Videli smo tudi nekaj startov v aerozapregi, ko je motorni model povlekel v višino jadralnega. Zaradi zdravstvenih razlogov ni bil navzoč starosta te prireditve, Marjan Men¬ cinger, vendar so tudi drugi slovenski mo¬ delarji pokazali precejšen napredek, predvsem pri gradnji večjih maket. Med našimi modelarji je izstopal Samo Kuder s svojim reaktivnim modelom hot spot, ki ga poganja modelarska turbina jetcat 80. Poleti s hitrostjo čez 300 km/h so navdu¬ šil vse navzoče. Znani pilot in restavrator starih letal, Albin Novak, je nastopil z dvokrilnim mo¬ delom Po-2, ki ga je pilotiral Tomaž Kav¬ čič. Model se je s svojim počasnim lete¬ njem tudi v zraku izkazal kot veren posne¬ tek pravega letala. David Kocjančič je med nastopom z modelom Jak 54 imel precej smole in proti koncu programa ne¬ srečno treščil ob tla. Kljub temu je vse navzoče prepričal, da sto štartov na me¬ sec le naredi dobrega pilota. Podjetje Mibo iz Logatca je predstavilo skoraj ves svoj proizvodni program. Leteli so pred¬ vsem z jadralnimi modeli ventus in ASW 15B, ki sta jih pilotirala Bogo Štempihar in Boris Sekirnik. Toni Bitenc je prikazal let z nekoliko manjšim jadralnim akrobat¬ skim letalom swift Sl. Zaradi svoje veliko¬ sti je bil model v zraku zelo hiter in atrak¬ tiven. Matej Rozman je z modelom CAP 231 EX dokazal, da zelo hitro napreduje. Ker je lesko letališče znano predvsem po panoramskih poletih z letali cessna, tudi to ni manjkalo na letošnji prireditvi. Dani¬ lo Čerič je nad letališčem tudi z modelom cessna opravil modelarski panoramski polet. Od tujcev so izstopali predvsem Itali¬ jani. Claudio Boribello je predstavil v sa¬ mogradnji izdelan model pitts special v merilu 1 : 2, ki ga poganja motor s 150 cm'. Po pripovedi avtorja je gradnja traja¬ la dve leti. Bruno Zarpellon je predstavil model suhoj z motorjem ZDZ 80, Luciano Zanchi pa je z reaktivnim modelom skyray F4D douglas prikazal vrhunsko le¬ tenje, ki mu je na koncu prineslo prvo mesto med reaktivnimi modeli. Paolo Za- nin je nastopil z enakim modelom sagitta- rio kot leto prej. Drugače kot lani, ko je letel s pulzoreakcijskim motorjem, je le¬ tos v model vgradil pravo modelarsko tur¬ bino. Edini model s fan pogonom je pri¬ peljal Sergio Giaretta, in sicer aermachi MB 339A pan v barvah italijanske akrobat¬ ske skupine Frecce Tricolori. Tudi avstrijski modelarji so pokazali kar nekaj privlačnih modelov. Hans Wal- ner in Gernot Bruckmann sta še lani na le¬ tališču občudovala pravo letalo jak 55M, letos pa sta se prireditve udeležila z dve¬ ma popolnoma enakima modeloma v ena¬ ki barvni shemi kot izvirnik. Edina ženska na prireditvi je bila avstrijka Sylvia Wach- ter z modelom fox. Johann Ogris, ki je znan po tem, da vsako leto pride z novim modelom, je letos predstavil gigantski model v merilu 1 : 2. Model z razponom osem metrov je v zraku deloval res veli¬ častno. Udo Dettelbacher je nastopil z modelom cap 232. Upajmo, da bo prihod¬ nje leto že nared njegov naslednji projekt, ki se delno izdeluje tudi pri nas. To je mo¬ del fuga magister, ki naj bi bil največji reakcijski model v Evropi. Čeprav nas je ves dan peklo vroče av¬ gustovsko sonce, smo doživeli lep mode¬ larski dan, katerega podobo naj pričarajo pričujoče fotografije. Novo na trgu KAKOVOSTNI DIGITALNI KRMILNIKI Graupnerjevi digitalni krmilniki hitrosti so zelo majhni, lahki in cenovno ugodni. Pico 8 (kat. št. 7171) stane 6389 SIT, po- wer V 18 (kat. št. 2859) 8.848 SIT, power V 30 (kat. št. 2860) 10.980 SIT in naj¬ zmogljivejši power V 60 (kat. št. 2847) 12.318 SIT. CAP 232 CAP 232 je polmaketa akrobatskega leta¬ la, izdelana iz lesa in v celoti prekrita s fo¬ lijo. Primerna je za dvotaktni motor do 10 cm' ali štiritaktni motor do 15 cm'. Kom¬ plet stane 49.990 SIT. SHOW FLYER Show flyer (kat. št. 6240) je skoraj dokon¬ čan akrobatski model iz balze, prekrit s folijo oracover, namenjen 3D letenju. Predviden je za dvotaktne 7,5 cm' ali štiri¬ taktne 11 cm' motorje. Cena je 59 990 SIT. Trgovina MIBO modeli, d. o. o., Stara c. 10, 1370 Logatec, tel.: (01) 750-90-60, e-pošta: mibo.export@siol.net TTJLI 2 oktober 2001 5 REPORTAŽA Foto: Robert Resman Samo Kuder je predstavil model hot spot z reakcijsko turbino. Model ima razpon 150 cm in maso 11 kg, turbina je tipa Jetcat 80. Kljub hudi tuji konkurenci je dosegel 2. mesto. Andrej Pervinšek s svojo jloto combat modelov. V ospredju kawasaki Hi-61 tony in FW190-D9. Albin Novak s svojim velikim Po-2. Pilotiral ga je Tomaž Kavčič. Razpon 2,8 m in masa 16 kg. Za pogon uporablja motor ZG 62. David Kocjančič z modelom jak 54. Model ima razpon 2,4 m Podjetje Mibo modeli iz Logatca s svojim celotnim proizvodnim in maso 11 kg. Za pogon uporablja motor ZDZ 80. programom. Leteli so z jadralnimi modeli ventus in ASW 15B. 6 oktober 2001 TTRT 2 REPORTAŽA Claudio Boribello iz Italije je pripeljal model pitts special v merilu 1:2. Motor 150 cm 3 , razpon 2,65 m in masa 19,5 kg. Reakcijski model skyray douglas je delo modelarja Luciana Zanchija iz Italije. Razpon 120 cm in masa 7 kg. Hans Wallner in desetletni Gernot Bruckmann sta nastopila s popolnoma enakima modeloma jak 55 M. Razpon 3,4 m in masa 17 kg. Med modelarji je še vedno veliko zanimanje za velike akrobatske Najbolj pogosti modeli na mitingih so predvsem suhoji jadralne modele kot je swift S-l. V ospredju je salto z V-repom. v vseh različicah. Sergio Giaretta iz Italije je nastopil z modelom aermachi MB 339A PAN sfan pogonom. Johann Ogris je predstavil model v merilu 1:2. Model je imel razpon celih 8 metrov in maso 19,8 kg. £-L_ 2 oktober 2001 7 PRILOGA Aeronca L-3 SAŠO BABIČ Leta 1940 je na natečaju ameriške voj¬ ske za lahko izvidniško letalo zmagala aeronca L-3 »grasshopper« (kobilica). Od¬ likovale so jo izredno preprosta gradnja, majhna minimalna hitrost, zanesljivost, robustnost in nizka cena. V osnovi je to lahko dvosedežno letalo. Letalo ima 11 m razpetine kril, prazno je težko 380 kg, že¬ ne ga štirivaljni motor bokser s 65 KM. Skoraj v celoti je izdelano iz lahke alumi¬ nijeve zlitine, konstrukcija pa je prekrita s platnom. Po vojni leta 1945 je bila na vo¬ ljo civilna izvedenka z imenom aeronca Champion. Letalo še zdaleč ni akrobatsko. Najlepše leti počasi, iz njega pa je zaradi velikih oken dober razgled. Oprema v le¬ talu je prav špartanska, saj je služilo pred¬ vsem šolanju pilotov. Samo vojaških iz¬ vedenk je bilo izdelanih čez 1400, za civil¬ ne ni podatka. Še danes je to letalo izred¬ no popularno; veliko je restavriranih, lju¬ bitelji pa gradijo tudi replike. Model ima skoraj brezčasno obliko klasičnih dvose¬ dežnih letal iz štiridesetih let. Na voljo je ogromno barvnih shem od vojaških do civilnih. Za model ne potrebujemo veliko ma¬ teriala, pa tudi narejen je zelo hitro. Kljub na videz zapleteni konstrukciji poteka gradnja hitro in tekoče. Delo do prekriva¬ nja vzame največ dva deževna konca ted¬ na, tretji pa gre za montažo vseh kom¬ ponent. Izbira pogona Model s svojo razpetino, izbranim pro¬ filom in majhno težo omogoča lenobno in počasno letenje. V zraku se izkaže kot zelo stabilen. Pred izbiro pogona pa je vendar¬ le dobro malo razmisliti, saj se ponujata dve privlačni možnosti. Prva (slika 1), za katero sem se odločil, je motor z notra¬ njim zgorevanjem. Uporabil sem motor OS max .10 FP, ki je že dalj časa čakal na polici. Motorček se je izkazal za pre¬ močnega, saj se aeronca s polnim plinom brez vsakršnih te¬ žav vzpenja pod kotom 60°. Druga možnost je vse bolj priljub¬ ljen električni po¬ gon. Z njim bi bil model še bolj vero¬ dostojen, saj motor z izpuhom kazi njegov videz. Za pogon bi bil naj¬ bolj primeren mo¬ tor razreda 400, 7,2 V z reduktor¬ jem 2,33 : 1 in eli- so slimprop 9x5. To v kombinaciji z osmimi celicami 1400 mAh obeta polete od 17 do 20 minut, odvisno od režima letenja. Različica z motorjem z notranjim zgo¬ revanjem je nekaj lažja, kar se kaže v manjši minimalni hitrosti in boljšem vzpenjanju, čeprav na papirju električna različica dosti ne zaostaja. Žal je treba mo¬ del po vsakem letenju tudi očistiti masti in umazanije. Prekrit in sestavljen model brez motorja in RV-komponent tehta 320 g. Morda bi se zaradi tega izplačalo razmisliti tudi o pogonu z močnejšim mo¬ torjem razreda 280 (Permax). Gradnja Aeronco sem si zamislil kot model v popolnoma klasični izvedbi z zanimivo konstrukcijo trupa (slika 2). Trup je na¬ mreč nekakšna sestavljanka, saj stoji sku¬ paj skoraj brez lepljenja, rebra pa se med seboj izredno dobro povežejo v trdno in lahko celoto. To sicer terja kar nekaj po¬ trpljenja in časa, da si za gradnjo pripravi¬ mo vse kose in koščke, izdelek pa je prav veličasten. Materiala porabimo zelo malo - vse dele zanj z izjemo večjih reber trupa Slika 1. Z modelom zadovoljni avtor po prvem letalnem dnevu in torzijskega nosu pri krilu sem izrezal iz odpadnih kosov. Tudi krilo je zasnovano tako, da rebra in trakove zanje naredimo iz balzovih ostankov, celi potrebujemo samo dve poli balzovega furnirja debeline 1,5 mm za torzijski nos in zadnjo letvico. O gradnji modela ni kaj dosti poveda¬ ti. Vsi gradbeni postopki so bili že toliko¬ krat opisani, da je pregledno narisan na¬ črt popolnoma dovolj. Kazalo bi le nekoli¬ ko podrobneje opisati približni postopek gradnje trupa. Najprej izrežemo vse dele in čez načrt izdelamo stranici trupa iz balzovih letvic 5x5 mm. Stranici spojimo z deloma ST in NK. Pazimo, da naredimo eno levo in eno desno stranico! Nato ju spojimo še čez rebra R 2, R 3, R 4, PK in DT, pri čemer se trup sam poravna (slika 3). Ko vse polepimo, vstavimo v konstrukcijo nosi¬ lec motorja N in sprednje rebro R 1. Stra¬ nici trupa rahlo zvijemo po nosilcu mo¬ torja in ju prilepimo. Na zadnjem koncu ju obrusimo, da lepo naležeta skupaj, in ju 8 oktober 2001 TIHE 2 PRILOGA Slika 4. Izdelava trupa je v grobem končana. Konstrukcija je lahka in izredno močna. Slika 5- Ko na trup preizkusno montiramo rep, začne model dobivati obliko. zlepimo. Seveda pred lepljenjem pregle¬ damo, ali je trup popolnoma poravnan. Ostane nam še zaključevanje sprednjega dela z dnom trupa DT iz balze in zgornje¬ ga dela nosa z balzo 1,5 mm. Podobno za¬ ključimo sprednji del krila nad kabino. Trup je tako v grobem končan (slika 4). Vanj vlepimo samo še bovdna za smer in višino. Tu si lahko pomagamo z nosilci bovdnov v rebru R 4. Rep sestavimo iz balzovih letvic 5x5 in 10x5 mm (slika 5). Za zaključke na konceh uporabimo pravilno odrezane kose iz 5-milimetrske balze (glej načrt!). Tako kot rep na ravni deski čez načrt zgradimo tudi krilo modela, ki je sestav¬ ljeno iz treh delov: leve in desne polovi¬ Slika 6. Trupu manjkajo samo še detajli in vgradnja RV-komponent; za vse je več kot dovolj prostora. ce ter srednjega dela, s katerim ga pritrdi¬ mo na trup. Krilni polovici sta narejeni vsaka iz šestih reber, sprednjega torzij- skega nosu in zaključka iz topolove veza¬ ne plošče (slika 7). Zadnja krilna letvica je zlepljena iz dveh balzovih trakov debe¬ line 1,5 mm. Po vseh rebrih so na zgornji in spodnji strani nalepljeni balzovi trako¬ vi. Kot nosilec krila so na zadnjem delu torzijskega nosu po celotni dolžini krila med rebra vlepljeni pravokotniki iz 5 mm debele balze. Srednji del (slika 8) je zelo preprost - vanj pride med rebri NK vlepljen bukov zatič 0 5 mm, s katerim krilo zataknemo v trup za rebro R 2 (slika 9). Sprednji del NK je hkrati tudi bajonet za spojitev krilnih polovic. Krilo privije¬ Slika 7. Konstrukcija krila je klasična, zaključek krila je iz topolove vezane plo¬ šče. mo na trup s plastičnim vijakom M 4 sko¬ zi rebro PK v trupu, v katero vrežemo na¬ voj ali vanj vlepimo lesno matico (sliki 12 in 13). Zaključna dela Podvozje modela (slika 6) zvijemo iz jeklene žice 0 3 mm (žica 0 2 mm se je izkazala kot prešibka, saj se ob pristankih v travo rada skrivi). Na trup je pritrjeno s štirimi samoreznimi vijaki in plastičnimi ušesci na dno trupa iz topolove vezane plošče. Nosilec repnega kolesa zvijemo iz žice 0 2 mm, ali pa naredimo samo ostro¬ go. To prilepimo na trup, potem ko je trup že prekrit. Zasteklitev kabine izrežemo iz Slika 8. Sredinski del krila spoji obe krilni polovici in skrbi za njegovo pritrditev na trup. Slika 9- Krilo je pritrjeno na trup, prehod med njim in manjkajočim Slika 10. Prekrit in sestavljen model, nared za vgradnjo opreme teh- delom na trupu je skoraj neopazen, ta 298 g. 'TrS.?* 2 oktober 2001 9 Slika 12. Lepo je vidna pritrditev krila: spre¬ daj bukov zatič, zadaj lesna matica za pla¬ stični vijak (zgoraj). Slika 11. Poskrbeti je treba še za izdelavo pokrova motorja, pozitiv zanj je že priprav¬ ljen (levo). in potem z barvo, ki se ujema z barvo mo¬ dela. Pokrov motorja pritrdimo na trup s Slika 13. Plastični vijak se skrije v papirnat tulec, vlepljen v krilo. Na zadnjem robu kri¬ la ni stopnice, da nam ob morebitnem nerodnem pristanku ne odleti krilo in poš¬ koduje trupa. Trup in rep modela najprej prekrijemo in ju šele potem zlepimo. Glede na izbiro Slika 14 Za rezervoarjem je servomehanizem za plin, pod njim spre¬ jemnik. za njim baterije in zadaj servomehanizma za smer in višino. Slika 15. Aeronca z delujočim motorjem čaka na nov polet. tanke prozorne folije in jo nalepimo na trup šele potem, ko je model prekrit. Upo¬ rabimo lepilo, ki folije ne »zamegli«. Nos modela naredimo iz ELSV (slika 11). Tako lepo zaključimo obliko modela in skrijemo velik del pogonskega motorja. Pri električni različici pa imamo tako obi¬ lico prostora za dostop do motorja in pre¬ nosa. Na načrtu so vsi trije pogledi, po ka¬ terih izdelamo pozitiv iz modrega stiro- dura. Nanj potem laminiramo vsaj tri pla¬ sti steklene tkanine 50 g/m 2 . Ko se epok- sidna smola strdi, laminat snamemo z mo¬ dela. Po rahlem brušenju ga najprej po¬ barvamo z osnovno barvo (t. i . »primer«) štirimi majhnimi samoreznimi vijaki kar na stranici trupa. Preostane nam še izdelava krilnih opornic. Izdelamo jih iz primernega ma¬ teriala (npr. smrekova letvica s konci iz 2-milimetrske žice, ki jo obrusimo v kap¬ ljasti profil in prekrijemo s folijo v barvi letala), montiramo pa jih pri sestavljanju modela tako, da opornici preprosto zatak¬ nemo v trup in v za to predvidena mesta na krilu. Izgotovljena konstrukcija modela je zelo lahka, trdna in lepa - že neprekrit model je privlačen. Model prekrijemo s folijo v želeni barvni shemi (slika 10). barvne sheme si lahko omislimo vojaško ali civilno izvedenko modela. Vojaška se od civilne razlikuje po večji zasteklitvi. Naredimo jo tako, da v trup kjer sta zad¬ nje okno in hrbet trupa nad oknom, ne vlepimo balze, temveč ta del zasteklimo (risba razlike med civilno in vojaško izve¬ denko). V model vgradimo še RV-komponen- te, ki na načrtu niso narisane (slika 14). To pa preprosto zato, ker so med seboj zelo različne. Po trupu, v katerem je do¬ volj prostora, jih razporedimo tako, da nam modela na koncu ni treba obteževati. Konstrukcija trupa omogoča idealno pri- 10 oktober 2001 TIKE 2 MODELARSTVO Izdelava zadnje letvice trditev mizice za servomehanizme, bateri¬ jo in sprejemnik, saj je trup v spodnjem delu raven in dovolj trden. Letenje Hode krmilnih površin si nastavimo po občutku; za izhodišče si lahko nastavi¬ mo hod smeri do polnih odklonov ki jih še omogoča višinsko krmilo, na višini pa bo po 8 mm premika v vsako smer več kot dovolj. Pri prvem poletu naj nam pomočnik model vrže naravnost. S polnim plinom se model lepo vzpenja, leti mimo in je do pi¬ lota »prijazen«. Z letenjem ne bi smeli imeti težav. Model je skoraj nemogoče prevleči. Pri minimalni hitrosti leti počasi s povsem odklonjeno višino navzgor in ne pade v vrij. Vse kar naredi, je široka in počasna spirala. Zmore osnovne akrobaci¬ je in nima z lupingom (pozitivnim in ne¬ gativnim) zaradi motorja nobenih težav. Hrbtni let zahteva dobršno mero dodaja¬ nja višinskega krmila naprej, vendar je iz¬ vajanje krogov in osmič na hrbtu nezah¬ tevno. Najlepša izmed vseh akrobacij s tem modelom je premet čez krilo. Aeron- ca se v zraku popolnoma ustavi in se ele¬ gantno počasi obrne okoli svojega težiš¬ ča. Navdušujejo pa tudi nizki in počasni preleti. V zraku sploh daje vtis večjega modela, kot je v resnici. Čeprav ima vse lastnosti dobrega tre- nažnega modela, je aeronca namenjena predvsem za sprostitev. Gre za tistih ne¬ kaj počasnih večernih krogov po letenju z bolj »strupenimi« modeli. Najlepša pa je pri počasnem preletu, ko skozi njeno konstrukcijo posije sonce. Zaključek Ob načrtovanju in gradnji tega mode¬ la sem hotel dokazati, da se da narediti t. i. park-fly model klasične konstrukcije z razširjenimi in lahko dostopnimi gradivi ter običajno RV-opremo. V model sem vgradil standardne servomehanizme, ki tehtajo po 52 g, paket običajnih baterij AA in sprejemnik standardne velikosti. RV-opremo sem vanj prestavil kar iz stare¬ ga trenažnega modela. Povsem opremljen model s praznim rezervoarjem za gorivo tehta 832 g! Izdelava modela ni draga, ves trud pa bo poplačan z užitki, ki nam jih bo aeron¬ ca pripravila med letenjem. SAŠO BABIČ Pri klasični gradnji letalskih kril se velikokrat srečamo s problemom izde¬ lave zadnje odtočne letvice. V trgovini sicer lahko kupimo trikotno oblikova¬ ne balzove letvice, a je treba tudi te obi¬ čajno predelati. Seveda je najceneje, da se stvari lotimo sami (cena ene trikotne letvice dosega ceno balzove deščice prave debeline). Pri sestavljanju krila na zadnji rob reber namesto trikotne letvice prepro¬ sto prilepimo dovolj debelo balzovo le¬ tvico (risba 1), ki jo iz ustrezno debele balzove deščice izrežemo z modelar¬ skim nožem. Pri tem uporabimo kovin¬ sko ravnilo in naredimo več potegov, da nam nožek ne uide po morebitnih izrazitejših letnicah. Ko je krilo sestavljeno, iz njega po¬ beremo vse bucike, ga odstranimo s podlage in letvico do konca obdelamo. Na zadnjem robu krila jo z modelar¬ skim obličem na britvice previdno pooblamo skoraj do prave oblike (toli¬ ko, da se oblič ne dotakne reber). Oblic vlečemo tako kot kaže risba 2. Pomem¬ bno je, da oblič s smerjo pomika oklepa ostri kot in da rezilo ne reže pravokot¬ no, ampak malce postrani. Tako gre hi¬ treje, z manj napora in z lepšim rezom. Zdaj pooblano letvico z brusilnim papirjem, prilepljenim na deščico, pre¬ vidno zbrusimo do konca. Da pa med brušenjem ne bi pokvarili oblike reber (risba 3a), jih na koncu zaščitimo s koščki lepilnega traku (skica 3). Tako se lahko v miru posvetimo samo bruše¬ nju letvice. Pri tem pazimo, da je zadnji rob krila debel vsaj milimeter do dva. Če je tanjši, bomo imeli težave pri pre¬ krivanju krila, pri transportu pa se bo hitreje poškodoval. Risba 3 a NAROČILNICA ZA KATALOG HO ROCO 2001 Pošljite mi kom katalogov ROCO 2001 po ceni 1990.- SIT + poštnina. Kupnino bom poravnal ob povzetju. IME IN PRIIMEK NASLOV POŠTNA ŠT. IN POŠTA TELEFON IPODPTS" Trgovina: Hobby & IIM Tel.:(02)2519217 Naročilnico pošljite na PRIMOTEHNA d.o.o Partizanska 3-5 2000 Maribor naslov: i<|7 Zactr busch VOLLMER "-lil 2 oktober 2001 11 Eifflov stolp (2. del) Model v merilu 1 : 320 iz vezane plošče MATEJ PAVLIČ Tisti, ki ste se po napotkih iz prejšnje številke revije Tim lotili gradnje modela Eifflovega stolpa, najbrž že nestrpno pri¬ čakujete obljubljeno nadaljevanje opisa iz¬ delave in načrt preostalih delov, ki sestav¬ ljajo srednje in zgornje nadstropje. Tudi zanje velja, da so iz 5 mm debele bukove vezane plošče; izjema sta le ograja druge ploščadi in stene razgledne ploščadi na vrhu stolpa, ki so 2 mm tanjše. Postopek prenosa obrisov posameznih elementov, ki so v merilu 1 : 1 objavljeni v prilogi na sredini revije, na obrušeno vezano ploščo je bil podrobno opisan že prejšnjikrat, zato ga nima smisla ponavljati. Srednji del stolpa sestavljajo štiri ena¬ ke stranice (6), ki imajo na spodnji strani po dva čepa za spojitev s prvo ploščadjo (2), zgoraj pa prav tako dva čepa za te¬ snejši stik z drugo ploščadjo (7). Čeprav stranice srednjega dela (glede na navpič¬ nico) niso tako poševne kot pri spodnjem delu, je vseeno priporočljivo utore po končanem žaganju nekoliko posneti z majhno ploščato pilico (slika 1). Najbolje je vse utore izžagati nekoliko ožje in vse čepe za malenkost večje, nato pa toliko časa prilagajati posamezne elemente med seboj, da so vsi stiki čim bolj natančni. To se zgodi takrat, ko dele lahko brez upo¬ rabe sile sestavite v celoto, ta pa obsta¬ ne skupaj tudi brez uporabe ščipalk, majhnih modelarskih spon ali celo lepila (slika 2). V nasprotju s prvo ploščadjo, pri kateri so oporniki (5) in ograja (3, 4) med seboj ločeni, so pri drugi ploščadi njeni oporni¬ ki (9) hkrati tudi nosilci ograje (8). Zaradi tega je treba po obodu ploščadi (7) izžaga¬ ti 28 pravokotnikov in skozi tako dobljene odprtine potisniti prav toliko majhnih opornikov (sliki 2 in 3). Če ste bili pri ža¬ ganju natančni, se mora ograja druge ploš¬ čadi (8), ki je iz 3 mm debele vezane ploš¬ če se ponoči postavimo pod pravi Eifflov stolp, se nam skozi odprtino v prvi ploščadi odpre takšen pogled proti vrhu. Kako torej izžagati vseh 154 trikotničkov, kolikor jih je v eni stranici zgornjega dela našega modela Eifflovega stolpa, ki je dol¬ ga nekaj milimetrov manj kot pol metra? Na obeh straneh bi z nekaj muje sicer še šlo, toda kaj narediti na sredini, saj bi se lok s svojim vrhom zataknil ob rob obde- lovanca. Pokaže se, da je stranico najbolje še pred začetkom rezljanja prežagati na Slika 1. Vsi sestavni deli srednjega dela modela Eifflovega stolpa in druge ploščadi z ograjo Slika 2. Poskusno sestavljanje srednjega dela stolpa Slika 3■ Oporniki druge ploščadi so hkrati tudi nosilci ograje. če, okrog in okrog enakomerno dotikati vseh vrhov opornikov (slika 3). Sedaj je na vrsti izdelava zgornjega, najvišjega dela stolpa. Ker njegova dolži¬ na presega dolžino lista formata A 3, ga je najbolje prefotokopirati na dva lista for¬ mata A 4, natančno zlepiti z nekaj koščki lepilnega traku (slika 4) in nato z odstran- ljivim lepilom prilepiti na ustrezno velik in popolnoma raven obrušen kos vezane plošče (slika 5). Sedaj je običajno na vrsti stavek: »Element čim skrbneje izžagamo.« No, tokrat bomo naredili izjemo, saj smo se znašli pred oviro, ki pa se ji je mogoče elegantno izogniti na način, ki bo opisan v nadaljevanju. Modelarske rezljače, ki so naprodaj v trgovinah, se na prvi pogled sicer nekoli¬ ko razlikujejo med seboj (presek loka, na¬ čin vpenjanja, oblika ročaja), vendar ima¬ jo kljub temu eno skupno lastnost: razda¬ lja med polkrožno oblikovanim vrhom loka in žagico navadno ne presega 30 cm. Pogled na spodnji in zgornji razgledni bal¬ kon druge ploščadi Eifflovega stolpa 12 oktober 2001 - -E-- 2 Slika 6. Da bi bilo stranice zgornjega dela stolpa sploh mogoče rez¬ ljati, jih je treba prej prežagati po označeni prekinjeni črti. Slika 4. Predlogo za rezljanje zgornjega nadstropja stolpa je treba sestaviti iz dveh delov. Slika 5. Lepljenje predloge z odstranljivim lepilom Slika 7. Poskusno sestavljanje zgornjega dela stolpa Slika H. Sestavljanje in lepljenje posameznih parov zgornjih in spod¬ njih delov stranic zgornjega nadstropja To so le štirje izmed 72 priimkov znamenitih francoskih izumiteljev, znanstvenikov in raziskovalcev, ki jih je mogoče videti nad prvo ploščadjo Eifflovega stolpa. Črke so visoke 60 cm. pol. Seveda ni vseeno, kje to storimo. Stolp se proti vrhu namreč ne oži enako¬ merno (kot zelo visoka piramida), ampak ima z vseh strani nekoliko usločeno obli¬ ko. Te z uporabo 5 mm debele vezane plošče sploh ni težko doseči, zato pa je bolj vprašljiv stik točno na sredini preža¬ ganih stranic, saj bi bil stolp na tem mestu precej oslabljen, prehod pa ne hi bil po¬ vsem enakomeren. Pri izdelavi modela, prikazanega na fotografijah, se je kot naj¬ boljša rešitev izkazala oblika reza, ki je na načrtu označena s prekinjeno črto, kaže pa jo tudi slika 6. Utor na desni oklepa se¬ stavljeni polovici čepov na levi, s čimer je zagotovljena potrebna trdnost, stik pa je tudi pri manj skrbni izdelavi komaj opa¬ zen (slika 7). Posamezne pare zgornjih in spodnjih delov stranic zgornjega nadstropja je treba po končanem rezljanju seveda spet sestavi¬ ti. To storite na kosu ravne iverne plošče (slika 8). Podlago na mestu, kjer boste na stik nanesli belo lepilo, prelepite z lepil¬ nim trakom. V nas¬ protnem primeru bi nekaj lepila lah¬ ko prišlo v stik s podlago, tako da zlepka po končanem su¬ šenju ne bi mogli odstraniti brez poškodb, kar bi bilo po toliko urah vloženega dela prava tragedija. Da se stik med sušenjem lepila ne bi premaknil, ga utrdite z nekaj modelarskimi bucikami ali manjšimi žeb¬ ljički, ki jih zabijete v podlago. Z izdelavo modela smo tako počasi »priplezali« prav do vrha, od koder se pri pravem stolpu ponuja lep razgled, tam pa so tudi v muzej preurejeni nekdanji pro¬ stori Gustava Eiffla. Nad tretjo ploščadjo so štirje lokasto oblikovani nosilci, ki drži¬ jo navpično pod oblake štrlečo anteno. Vrh stolpa je na našem 320-krat pomanj¬ šanem modelu seveda nekoliko prirejen, rjjfninmimHtrsn? TTT 2 oktober 2001 13 Slika 9■ Sestavni deli tretje ploščadi s televizijsko anteno na vrhu Slika 10. Za fino obdelavo utorov je najbolje uporabiti iglaste pilice s trikotnim in kvadratnim prerezom. Slika 11. »Pomerjanje« opornikov tretje ploščadi saj vseh detajlov preprosto ni mogoče na¬ rediti. Sestavljen je iz 4 glavnih delov, ki so iz 5 mm debele vezane plošče, razgled¬ na ploščad in njenih osem sten pa so iz 3 mm vezane plošče (slika 9). Osnovo vsega skupaj tvorita dva antenska nosilca (17, 18), ki stojita pravokotno drug na druge¬ ga. Na njune »podaljšane« noge so s spod¬ nje strani po vrsti nataknjeni podstavek antenskega nosilca (16) ter osemkotni razgledna ploščad (13) in tretja ploščad (11). Njun obod (slika 10) je prekrit s šti¬ rimi daljšimi in štirimi krajšimi stranica¬ mi razgledne ploščadi (14, 15). Tem je treba pred lepljenjem nekoliko posneti notranje robove navpičnih stranic, da med njimi ne bi zevale špranje. Tretjo ploščad s spodnje strani držijo štirje pari opornikov (12). Ta detajl je prikazan na sliki 11. Morda bo kdo razočaran ugotovil, da njegovemu modelu Eifflovega stolpa, ki je za zdaj sestavljen le »na suho«, do obljub¬ ljene višine 1 m zmanjka nekaj centime¬ trov. Res je; manjka štiridelni podstavek (19), kakršnega ima tudi pravi stolp. Na¬ redite ga iz 30 mm debele poskoblja- ne bukove deske. Bukovina je izbra¬ na zato, ker je tako ali tako ves model iz bukove vezane plošče, obenem pa je bukov les zaradi svoje gostote tudi precej težji od, de¬ nimo, smrekovega. Štiridelni podsta¬ vek torej nikakor ni namenjen »lov¬ ljenju« ustrezne vi¬ šine modela, am¬ pak zagotavljanju trdnosti stikov med stranicami spodnjega nad¬ stropja in boljši stabilnosti celega izdelka. Najzahtevnejši del izdelave modela Eifflovega stolpa, ki terja tudi največ časa, je s tem pri kraju. Ostala so samo še »lep¬ ša« opravila, tj. sklepno sestavljanje, lep¬ ljenje in zaščita izdelka pred prahom in vlago. (Nadaljevanje prihodnjič) Mestna zveza društev za tehnično kulturo Ljubljana, Komenskega 7, tel./faks: (01) 231-19-40, e-pošta: mzdtk.lj@siol.net Mladinski tehnični center, Kersnikova 4/111, tel.: (01) 431-22-30 organizira CELOLETNE IZOBRAŽEVALNE TEČAJE ZA OSNOVNOŠOLCE IN SREDNJEŠOLCE in vabi k vpisu. Osnove modelarstva I. - četrtek od 16.30 do 19.00. Teme: izdelki iz papirja, sestavljanke iz papirja, enostavni modeli (za učence na razredni stopnji - 1. in 2. razred). Osnove modelarstva II. - četrtek od 16.30 do 19.30 Teme: izdelki iz lesa, sestavljanke, modeli (za učence na razredni stopnji - 3- in 4. razred). Letalsko modelarstvo - ponedeljek, to¬ rek in petek od 15.00. do 18.00. Teme: ponedeljek - modeli F1H (Al), to¬ rek, petek - radijsko vodeni modeli (za učence na predmetni stopnji in srednje¬ šolce). Raketno modelarstvo - četrtek od 16.30 do 19.00. Teme: rakete s padalom, rakete s trakom (strimerjem), raketoplani in makete (za učence na predmetni stopnji in srednje¬ šolce). Ladijsko modelarstvo - sreda od 15.00 do 18.00. Teme: modeli motornih čolnov, modeli jadrnic razreda P in G ter radijsko vodeni modeli F5G (za učence na predmetni stopnji in srednješolce). Elektronika v modelarstvu (modelar¬ ska svetovalnica) - torek od 15.00 do 18.00 (tečajna oblika po dogovoru). Teme: osnove elektronike in elektroteh¬ nike, načrtovanje vezij z računalnikom, tehnologija gradnje vezij, predelave ser- vomehanizmov, usmernikov, servotester- jev itd. Začetek tečajev bo v ponedeljek, 1 okto¬ bra. V tečaje se lahko vpisujete vsak torek, sre¬ do, četrtek in petek od 9.00 do 11.00 ure ter od 15.00 do 17.00 ure v Mladinskem tehničnem centru na Kersnikovi 4/III ali po telefonu (01) 431-22-30. Informacije na spletnih straneh: http://www2.arnes.si/~osljmikral/mzdtk 14 oktober 2001 TIET 2 MODELARSTVO Razpis za pokal Telstar Kraj in čas tekmovanja: Tekmovanje se bo odvijalo v soboto, 14. septembra 2002, v Kamniku (Mengeško polje) s začetkom ob 9.00 uri. Tekmovalci naj pridejo vsaj pol ure pred začetkom tekmovanja. Prijave: Modelarski klub Kamnik, Medvedova 12, 1241 Kamnik, ali modelar@pan- optikum.si Startnina: Startnina ob pravilni predhodni prijavi znaša 2500 SIT in se plača pred za¬ četkom tekmovanja. Za prijavo na mestu tekmovanja je štartnina 3500 SIT. V štartnino sta vključeni majica s štartno številko in malica. Pritožbe: Pritožbe v pisni obliki sprejemamo do konca tekmovanja. Kavcija 5000 SIT se v primeru pozitivne rešitve vrne. Pritožbe rešuje vodstvo tekmovanja. Pravila tekmovanja: Tekmuje se samo z modeli TELSTAR 400 in EON 400, sestavljenimi iz kompleta. Mo¬ tor mora biti tipa 400, največje število celic je 8. Večje spremembe na modelu niso dovoljene. Tekmovalec ima lahko dva modela. Tekmovalec ne sme imeti pomočnika. #-* Tekmovanje bo imelo tri turnuse in dva tly-offa, v katera se uvrsti 10 najboljših. V vsakem turnusu bo imel tekmovalec v svoji skupini na voljo 15 minut (900 s). Šteje se let z vklopljenim motorjem in brez njega. Vsaka sekunda je 1 točka. Za prista¬ nek lahko tekmovalec dobi še dodatnih 100 točk. (Pristanek 10 cm od označenega mesta prinese 100 točk, vsakih nadaljnjih 10 cm 1 točko manj). >♦"* Pristanek po 15 minutah ne šteje. >♦-* Zadnjih 20 s leta v vsakem turnusu tekmovalec ne sme vklopiti motorja. (Prista¬ janje v točko s pomočjo motorja ni dovoljeno.) V vsakem turnusu se preračunajo točke tako, da jih prvi dobi 1000, naslednji pa ustrezno manj. V primeru enakega števila točk štejejo boljši pristanki. V finalu se rezultati iz prvih treh turnusov ne prištevajo. Zmagovalec dobi 100.000 SIT, preostali pa praktične nagrade. Vse dodatne informacije in pripombe sporočite na modelar@panoptikum.si TIMOVI NAČRTI - KNJIGE Bralce obveščamo, da imamo na zalogi vse TIMOVE NAČRTE: TIMOV NAČRT 1 - BASIC 4 STAR. motorni letalski RV-model. 650,00 TIMOV NAČRT 2 - LIPA I. RV-model jadrnice 550.00 TIMOV NAČRT 3 - HOT-94. jadralni RV-model 650,00 TIMOV NAČRT 4 - CESSNA 180. polmaketa letala 700,00 TIMOV NAČRT 5 - KIM I. RV-model katamarana 550,00 TIMOV NAČRT 6 - TIMOV HLG. jadralni RV-model za spuščanje iz roke. 550,00 TIMOV NAČRT 7 - HOT-95, jadralni RV-model. 650,00 TIMOV NAČRT 8 - TIMOV HLG-2, jadralni RV-model za spuščanje iz roke. 550,00 TIMOV NAČRT 9 - T0MY-E, elektromotorni jadralni RV-model.... 700,00 TIMOV NAČRT 10 - POLIKARPOV 1-15 BIS. polmaketa lovskega letala. 550,00 TIMOV NAČRT 11 - GITA, jadralni RV-model. 700,00 TIMOV NAČRT 12 - RACOON HLG-3 . 650,00 TIMOV NAČRT 13 - AKROBAT 40, trenažni motorni RV-model. 650,00 TIMOV NAČRT 14 - UTVA-66H, maketa vodnega letala. 550,00 TIMOV NAČRT 15 - RV-MODEL TRAJEKTA 550,00 TIMOV NAČRT 16 - SPITFIRE, RV-polmaketa za zračni boj. 550,00 TIMOV NAČRT 17 - TRENER 40, trenažni motorni RV-model. 650,00 TIMOV NAČRT 18 - LUPO. elektromotorni RV-model 650,00 TIMOV NAČRT 19 - P-40 WARHAWK. RV-polmaketa za zračne boje. 650.00 TIMOV NAČRT 20 - POTEPUH. RV-model motorne jahte 650.00 TIMOV NAČRT 21 - BAMBI. šolski jadralni RV-model 650,00 TIMOV NAČRT 22 - SLOVENKA. RV-jadrnica metrskega razreda 650,00 TIMOV NAČRT 23 - E-TRAINER, trenažni RV-model z električnim pogonom. 650,00 TIMOV NAČRT 24 - P-51 B/D MUSTANG. RV-polmaketa za zračni boj. 550,00 TIMOV NAČRT 25 - MESSERSCHMITT BF-109. RV-polmaketa za zračni boj. 550,00 Načrte lahko naročite na naslov uredništva: Revija TIM, Lepi pot 6, 1000 Ljubljana, tel.: (01) 479-02-24. Poleg načrtov vam iz našega knjižnega programa priporočamo še naslednje izdaje: J. Čuden, R. Snoj: RAKETNO MODELARSTVO .3.240,00 R. Zupančič: LADIJSKO MODELARSTVO.2.400,00 V. Zupan: MALE ŽELEZNICE .2.400.00 Dr. R. Cajhen: RADIJSKO VODENJE LETALSKIH MODELOV.2 700.00 M. Zorec: Svetovni splet.2.900,00 J. Bohm: Elektronika v domači delavnici 3 985.00 F. Kiessling: Izdelajmo sami 6 156.00 D. Bajt: VSEVEDNIK 13. predelana Izdajal 6 990.00 M Ban: ELEKTRONIKA ZA ZAČETNIKE MLADINSKA ENCIKLOPEDIJA ZNANOSTI 2 980.00 Delit. Botermans. Oker: MISELNE IGRE VSEGA SVETA 3 980.00 Naročniki revij TIM in ŽIT imajo pri nakupu knjig 20 % popusta. TUCANO 400/480 razpetina: 780 mm Vsi modeli so konstrukcijske gradnje izdelani na CNC strojih. TELSTAR HLG razpetina: 1500 mm Več o modelih in ostalem modelarskem materialu preberite na: www.panoptikum.si Modele lahko kupite v bolje založenih modelarskih trgovinah, oziroma naročite na modelar@panoptikum.si PANoptikUM d. o.o. Medvedova 12 SI-1241 Kamnik tel.: 01 831 90 60 faks: 01 831 90 65 EON 400 razpetina: 1580 mm 100 000 SIT vec o tekmovanju v prihodnji številki Tima ZIP LETEČE KRILO razpetina: 1200 mm PIPER J-3 CUB razpetina: 1090 mm TIK: 2 oktober 2001 15 RADIJSKO VODENJE Uporaba radijskih postaj za vodenje modelov ANDREJ MARINŠEK Ogledali si bomo, kdaj oziroma v kak¬ šnih okoliščinah lahko uporabljamo mo¬ delarske oddajnike, da zaradi motenj, ki jih z njimi lahko povzročimo, ne bi ogro¬ žali letenja modelov svojih kolegov ali ko¬ garkoli oziroma česarkoli drugega. In za¬ kaj so potrebna opozorila v zvezi s tem? Prvič, model, ki tehta nekaj kilogramov in leti tudi z več kot 100 km/h, je ob udarcu na tla lahko smrtonosni izstrelek ali vsaj povzroči veliko škodo. In drugič, mož¬ nost za take dogodke je v zadnjih letih precej narasla; predvsem med modeli na električni pogon ali tudi z manjšimi kla¬ sičnimi motorji, ki jih vedno več lahko ku¬ pimo že skoraj narejenih (angl. ARF), je mnogo takih, ki ne potrebujejo vzletno- pristajalne steze, zato je z njimi mogoče leteti skoraj na vsakem dovolj velikem travniku. Zaradi tega narašča število sa¬ mostojnih modelarjev, pa tudi skupin mo¬ delarjev (na primer kombat) z modeli, ki urejenih letališč ne potrebujejo, zato se selijo med zanje primernimi lokacijami. Ob tem se lahko približajo drugim mode¬ larjem oziroma njihovim letališčem na razdaljo, pri kateri se začnejo medseboj¬ no resno motiti v radijskem vodenju. V praksi se običajno pojavljajo tri različne, v nadaljevanju opisane situacije. a) Znotraj enega letališča modelarji zlahka med seboj takoj preverijo, ali je ka¬ teri od kanalov že zaseden, in istih kana¬ lov pač ne uporabljajo hkrati (časovna de¬ litev). Ob motnjah v oddajniku svojega kolega lahko na opozorilo takoj reagirajo in ugasnejo svojo postajo. b) Zelo resna težava glede mo¬ tenj se pojavi, če se modelarji ne nahajajo na istem letališču, ampak so med seboj od¬ daljeni od nekaj sto metrov do približno 2,5 km; to številko bomo utemeljili z izra¬ čunom pod toč¬ ko c. V tem pri¬ meru neka prak¬ tična izmenjava informacij o upo¬ rabljenih kanalih ni mogoča, medsebojne motnje pa so lahko zelo velike in za mo¬ dele tudi usodne. V takšnem položaju je edina rešitev, da sc modelarji z letališč, ki so (pre)blizu skupaj, dogovorijo za razde¬ litev kanalov, kar pri njihovem sedanjem razpoložljivem številu (42) ni več prob¬ lem. Da bi ta rešitev delovala, pa je po¬ trebna pripravljenost obeh strani na do¬ govor in seveda disciplina pri njegovem izvajanju. c) Najboljša rešitev pa je zadostna raz¬ dalja med modelarskimi oddajniki oziro¬ ma letališči, ki omogoča, da lahko neovi¬ rano kadar koli uporabljamo poljuben ra¬ dijski kanal, ne da bi motili druge. Za do¬ ločitev minimalne potrebne razdalje (d) med modelarskima oddajnikoma uporabi¬ mo izračun, ki je naveden v članku »Mot¬ nje pri radijskem vodenju modelov« (A. Marinšek, TIM 5, januar 1995), in ob od¬ daljitvi modela od nas za razdaljo r, dobi¬ mo za razdaljo d: f d = 1 + S P, C 02 2 V P, G m - G S) Podrobnejše obrazložitve in področja (meje) v enačbi nastopajočih parametrov so navedene v omenjenem članku. Od tam privzamemo največjo oddaljitev (le¬ talskega) modela od nas (r, = 500 m) in pa razmerje med signalom in motnjo (S/M = 3); za določitev neke realne in hkrati var¬ ne razdalje, ki nam zagotavlja dovolj majh¬ ne in kratkotrajne motnje, izberemo, da model polno sprejema motilni signal (G 0 > = G s2 = 1) in polovično koristni signal (G sl = 0,5). Razmerje izsevanih moči med od¬ dajniki raznih tipov in proizvajalcev v praksi zelo niha (namesto dovoljenih 100 mW ima slab oddajnik lahko moč tudi manj kot 20 mW!), zato bomo za tukajšnji primer predpostavili, da vodimo model z neko vsaj povprečno dobro radijsko po¬ stajo, katere moč ni manjša od 50 mW, tako da je najslabše možno razmerje med Risba 1. Napačna in pravilna lega antene oddajnika Motilni oddajnik močjo motilnega oddajnika (P 2 ) in korist¬ no močjo našega oddajnika (P,) enako P 2 /P| = 2. In na koncu poglejmo še fak¬ tor G 0 i, to je ojačenje oddajne antene. Odvisno je od lege modela proti od¬ dajni anteni; ta izseva največ energije pra¬ vokotno na svojo os in najmanj v sme¬ ri osi; razmerje med izsevoma je okrog 1 : 10, včasih pa tudi več! Zato dodatno predpostavimo, da med letenjem, še pose¬ bej če je model bolj oddaljen od nas, drži¬ mo oddajnik vedno tako, da je os antene obrnjena čim bolj pravokotno na model (risba 1). Če se tega držimo, lahko vzame¬ mo, da je G 01 stalno enako 1. To velja tudi za vse oddajnike, katerih antena je nanje pritrjena tako, da je obrnjena navpično navzgor. In še eno opozorilo: originalnih dolgih anten pri oddajnikih ne zamenjuj¬ te s kratkimi! Čeprav so te za uporabo zelo udobne, boste z njimi zmanjšali izse¬ vano moč; v poštev pridejo samo, če je kratka antena kot edina že originalno pri¬ ložena oddajniku. Ob upoštevanju vsega naštetega kot rezultat iz gornje enačbe dobimo, da je potrebna minimalna razdalja med mode¬ larskimi oddajniki (d) enaka 2,3 km; zara¬ di nekaj rezerve to številko zaokrožimo na 2,5 km. In koliko modelarskih letališč se ob tem pogoju lahko nahaja na nekem pro¬ storu? Postavimo svoje letališče (1) v sre¬ dišče krožnice z polmerom 2,5 km (d), ki jo nato razdelimo na šest enakih delov; iz geometrije vemo, da so vse tako dobljene točke na krožnici enako oddaljene med sabo in tudi od središča kroga (risba 2). Vidimo, da se v krogu s premerom 5 km lahko nahaja 7 (!) modelarskih letališč, če so le ustrezno razporejena. Če na dveh ali treh od njih oddajniki delajo na istem ka¬ nalu, ob prej omenjenih pogojih praktič¬ no ne motijo modelov drugih modelarjev. Večje motnje so lahko predvsem na osred¬ nji lokaciji (1), če bi oddajniki na istem kanalu delovali hkrati na večini narisanih letališč, kar pa je v praksi zelo malo verjet- Risba 2: Optimalna razporeditev mode¬ larskih letališč Če torej želimo doseči, da bodo pri vo¬ denju modelov radijske motnje znosne oziroma jih praktično ne bo, morajo biti modelarska letališča oziroma modelarji s svojimi postajami med sabo oddaljeni vsaj 2,5 km, da lahko brez skrbi uporabljajo kateri koli modelarski kanal. Če je razda¬ lja manjša, se morajo dogovoriti za delitev radijskih kanalov. Samo tako je mogoče zagotoviti, da bo letenje z modeli varno in da ne bo nikogar ogrožalo. 16 oktober 2001 TIE.!! 2 ELEKTRONIKA plastično. Če je kovinsko, ga moramo ozemljiti. Potenciometri naj imajo plastič¬ ne osi in gumbe. Oba dela lightshowa (kr¬ milni in močnostni del) lahko vgradimo v isto ohišje ter ju povežemo z žicami. Če želimo močnostni del priključiti na oseb¬ ni računalnik, ga vgradimo v svoje ohišje in uporabimo kabel z ustreznim konek- torjem. Zaključek Na koncu še opozorilo, ki naj ne bo odveč. Vezje močnostnega dela je med delovanjem priključeno na omrežno na¬ petost, zato je smrtno nevarno! Pred vsa¬ kim posegom vanj ga obvezno izključimo! vo potrebujemo še kaj več kot le svetlobo iz utripajočih LED-diod. Vezje, ki ga objavljamo, je drugi del lightshowa iz prejšnje številke Tima in omogoča priklop žarnic omrežne napetosti 230 V na krmil¬ ni del. Opis Vezje je univerzalno, tako da je uporabno tudi za druge krmilne naprave. V tem primeru moramo prilagoditi le nivo vhodnih signa¬ lov. Vhodi so optično ločeni, zato jih lahko brez skrbi krmilimo tudi z osebnim računalnikom. Z vezjem lahko nastavimo tudi svetilnost posameznih žarnic. Pri lightsho- wu je to še posebej uporabno, če imamo žarnice različnih barv ali celo različnih moči. Tako lahko ti¬ ste, ki svetijo premočno, poljubno zatemnimo. Ker je vseh deset de¬ lov (kanalov) naprave enakih, je na vezalni shemi (risba 1) narisan močnostni del za krmiljenje ene žarnice. Tiskano vezje (risba 2) je p narisano za krmiljenje petih žar¬ nic. Za krmiljenje desetih žarnic potrebujemo torej dve vezji, ki ju združimo. Delovanje V Timu je bilo že veliko napisa¬ nega o uravnavanju svetilnosti žar¬ nic. Ta je lahko zelo preprosta. Kljub temu si oglejmo, kako deluje naše vezje. Glavni element je triak. Ko mu na priključek G (gate - vra¬ ta) dovedemo ustrezen prožilni impulz, začne prevajati in žarnica zasveti. Svetilnost žarnice uravna¬ vamo tako, da triak prožimo z za¬ kasnitvijo. To pomeni, da bo žarni¬ ca v eni polperiodi sinusne nape¬ tosti svetila manj časa in bo tako 0 - 0 - 11 O 11 11 Risba 2. Tiskano vezje Ž Ž Lightshow (Močnostni del) JANEZ REKEL! Uvod V zadnji, dvojni številki prejšnjega let¬ nika Tima smo objavili prispevek o krmil¬ nem delu lightshowa. Kot smo že napisa¬ li, je to naprava, ki je že sama lahko zaklju¬ čena celota, vendar za večjo zaba- povprečna moč na njej manjša. Čas zaka¬ snitve vklopa triaka izvedemo z RC-čle- nom, ki ga predstavljajo upor R 1, poten¬ ciometer P ter kondenzator C 1. Ko vrti¬ mo potenciometer P, spreminjamo časov¬ no konstanto RC-člena. S tem krajšamo ali daljšamo čas polnjenja kondenzatorja C 1 do napetosti, ki je potrebna za proženje triaka. Element Ot je optotriak in ima ena¬ ke lastnosti kot navaden triak. Razlikuje se le po načinu proženja. Namesto z nape¬ tostnim impulzom ga prožimo s svetlobo iz vgrajene LED-diode. Z uporabljenim elementom poenostavimo vezje, poleg tega pa predstavlja galvansko ločitev na¬ prave od krmilnega dela ter s tem prepre¬ čuje možnost njegovih poškodb. Vezje brez hladilnih teles na triakih je primerno za manjše moči, kar pomeni, da lahko nanj priključimo žarnice do 100 W. S tria- kom TIC206 sicer lahko preklapljamo tudi večje moči, vendar ga moramo takrat obvezno priviti na hladilno telo. Izdelava O sami izdelavi tiskanega vezja in spaj- kanju elementov ne bomo izgubljali be¬ sed. Vezi, ki so na tiskanem vezju širše, pospajkamo. Za uporabo vezje obvezno vgradimo v ustrezno ohišje, po možnosti Seznam elementov: TIV (2 kosa) Tr (10 kosov) Di (10 kosov) R 1 (10 kosov) R 2 (10 kosov) R3 (K) kosov) C (10 kosov) P (10 kosov) Ot (10 kosov) Ž (10 kosov) 132 mm x 66 mm triak TIC 206 ali podoben diak ER 900 ali podoben upor 47 kti / 0,5 W upor 10 k£2 / 0,5 W upor 470 ti / 0,25 W kondenzator 100 nF / 400 V potenciometer 220 kti optotriak MOC 3041 žarnica 230 V / 100 W TTEI 2 oktober 2001 25 MODELARSTVO Električni pogon Polnilniki BOŠTJAN PERDAN Če hočemo pogonsko baterijo dobro izkoristiti, jo moramo najprej dobro na¬ polniti brez nevarnosti prenapolnjenja. Da bi nam bilo letenje z električno gnanimi modeli v čim večje zadovoljstvo, potrebujemo dober in zanesljiv polnilnik, ki bo brez našega nadzora v čim krajšem času povsem napolnil naš »rezervoar«, medtem ko letimo z modelom oziroma brezskrbno klepetamo s kolegi. Metode prekinitve Prvi polnilniki so bili zasnovani na metodi časovnega polnjenja. Bili so kar se da preprosti, vgrajeno so imeli 15-mi- nutno stikalno uro, ki je prekinila polnje¬ nje po izteku nastavljenega časa. Kako je potekalo časovno polnjenje? Baterijo smo morali pred polnjenjem obvezno iz¬ prazniti, saj nismo imeli podatka o preo¬ stalem naboju v bateriji. Po končanem praznjenju je bil potreben naboj, enak kapaciteti, ki smo jo delili s tokom pol¬ njenja in tako dobili podatek o času pol¬ njenja. Če je bil ta daljši od 15 minut, smo morali baterijo polniti v dveh inter¬ valih. Med polnjenjem se nekaj energije izgubi v obliki toplote, zato bi moralo polnjenje dejansko trajati nekoliko dlje, kot smo izračunali. Kljub temu pa smo se morali strogo držati izračunane vredno¬ sti, da ne bi prišlo do prenapolnjenja ali celo do poškodbe baterije. Po današnjih standardih so časovni polnilniki dokaj nepraktični za uporabo in primerni kveč¬ jemu za v muzej! Večina današnjih polnilnikov temelji na t. i. metodi delta peak, ki omogoča av¬ tomatsko prekinitev polnilnega procesa in je postala standardni način zaznavanja polnih baterij. Metoda se zanaša na karak¬ teristični potek napetosti celic. Med pol¬ njenem namreč napetost celic narašča sprva počasi, proti koncu polnjenja pa vse hitreje. Ko je baterija polna, napetost doseže maksimalno vrednost oziroma vrh (angl. peak) in nato nekoliko pade. Polnilnik zazna napetostni vrh in tedaj avtomatsko prekine polnjenje oziroma preklopi na dopolnjevanje, ki vzdržuje baterijo polno vse do uporabe v modelu in se zato imenuje tudi vzdrževalno pol¬ njenje. Nekateri polnilniki imajo še dodatno temperaturno zaznavalo, katerega funkci¬ ja je predvsem povečanje varnosti. Meri¬ tev porasta temperature je namreč alter¬ nativni način zaznavanja polnih baterij in služi predvsem kot rezerva v primeru od¬ povedi metode delta peak, lahko pa tudi kot samostojna metoda. Na začetku pol¬ njenja temperatura celic celo nekoliko pade, potem pa začne vedno bolj narašča¬ ti. Ko je celica polna, je naraščanje tempe¬ rature še posebej intenzivno, saj se vsa dovedena energija pretvarja v toploto. Po¬ vsem polna celica mora biti nekoliko to¬ pla na dotik, tedaj je temperatura 6 do 7 °C nad začetno, če smo začeli polniti pri temperaturi okolice. Polnilnik prekine polnjenje pri mejni temperaturi, ki je obi¬ čajno tovarniško nastavljena na neko do¬ ločeno vrednost. Nekateri polnilniki pa nam celo omogočajo, da jo nastavimo sami. Glavna pomanjkljivost te metode je, da potrebujemo dodatno temperaturno zaznavalo, ki mora biti v stalnem stiku z baterijo. Ojačevalnik napetosti Pred nakupom polnilnika se moramo odločiti, koliko celic bomo polnili oziro¬ ma uporabljali v prihodnosti. Nekaterim bo zadostoval že preprost polnilnik brez ojačevalnika napetosti, ki lahko polni naj¬ več 7 celic. Večina pa si bo prej ali slej omislila model, ki bo potreboval 10, 14 ali še več celic. Če nameravamo kasneje lete¬ ti z večjimi modeli, je najbolje, da že takoj na začetku nabavimo zmogljiv polnilnik z ojačevalnikom napetosti, zmožen polniti 8 celic in več, lahko vse tja do 36. Ojače¬ valnik napetosti je potreben, da dvigne napetost 12-V akumulatorja na ustrezno vrednost. Slednja je neposredno odvisna od največjega števila celic, ki jih polnilnik lahko polni. Polnilna napetost mora zna¬ šati vsaj 1,7 V na celico; torej potrebuje¬ mo za 7-celično baterijo napetost 11,9 V, za 30-celično pa kar 51 V. Funkcije Osnovne funkcije, brez katerih si da¬ nes polnilnika praktično ne moremo za¬ mišljati, so predvsem polnjenje in praz¬ njenje z nastavljivim tokom ter merjenje kapacitete. Poleg teh ima večina polnilni¬ kov še obilo dodatnih funkcij, med kateri¬ mi so najpogostejše: - avtomatsko delovanje, - možnost polnjena različnih tipov celic, predvsem Ni-Cd, Ni-MH in Pb, lahko tudi Li-ion in Tadiran (LiMnO), - možnost nastavljanja občutljivosti delta peak prekinitve, pri celicah Ni-MH namreč potrebujemo bolj občutljivo zaz¬ navanje napetostnega vrha, - vzdrževalni program, ki opravi več zaporednih ciklov, - refleksno polnjenje, - razne funkcije, povezane z napaja¬ njem polnilnika, - možnost povezave z osebnim raču¬ nalnikom. Avtomatsko delovanje V avtomatskem načinu delovanja pu¬ stimo polnilniku, da misli namesto nas! Četudi nimamo točnih podatkov o celi¬ cah, ki jih imamo namen polniti, bo pol¬ nilnik sam izračunal optimalni tok polnje¬ nja. Avtomatski način delovanja omogoča hitro in hkrati kar se da nežno polnjenje baterij. Polnilnik stalno preverja stanje baterije in prilagaja polnilni tok njeni zmožnosti sprejemanja naboja, hkrati pa upošteva svoje maksimalne zmogljivosti. Polnilnik preverja stanje baterije in dolo¬ ča tok polnjenja na podlagi njene notra¬ nje upornosti. Meri lahko le celotno upor¬ nost, ki je skupek notranje upornosti ba¬ terije, upornosti kablov in upornosti pri¬ ključkov. Da bi polnilnik deloval čim bo¬ lje in polnil baterijo z največjim možnim tokom, je bistvenega pomena, da je dodat¬ na upornost minimalna! To dosežemo z uporabo kratkih kablov ustreznega prese¬ ka, najbolje 2,5 mm 2 , in kakovostnih poz¬ lačenih priključkov. V avtomatskem načinu delovanja je tok sprva majhen in znaša le nekaj 100 mA, potem pa prične postopoma na¬ raščati vse do optimalne vrednosti. Ko se polnjenje bliža koncu, polnilnik postopo¬ ma zniža tok do končne vrednosti. Zaradi avtomatskega zniževanja polnilnega toka proti koncu polnjenja se baterija segreje manj, kot bi se v primeru klasičnega pol¬ njenja s konstantnim tokom. Ko zazna polno baterijo, polnilnik preklopi na do¬ polnjevanje. Začetno vrednost toka pri praznjenju polnilnik izračuna na podlagi največje to¬ plotne moči, ki jo lahko odvaja, hkrati pa upošteva tudi največji dovoljeni tok praz¬ njenja. Ko dosežemo mejno napetost praznjenja, ki znaša od 0,85 do 0,9 V na celico, se tok postopoma zniža, dokler ne doseže končne vrednosti. Takrat polnil¬ nik prekine praznjenje. Na ta način lahko iz baterije spravimo vso preostalo razpo¬ ložljivo energijo. Refleksno polnjenje Pri refleksnem polnjenju tok polnje¬ nja ni stalen, pač pa polnilnemu pulzu sle¬ di kratek negativni refleksni pulz. Smisel tega pulza je zaviranje prehitrih ionov s preveliko energijo, ki lahko povzročijo razpad elektrolita v celicah baterije, kate¬ rega posledica je tvorba plinov. Ti ločuje¬ jo elektrodo od elektrolita in tako pove¬ čujejo notranjo upornost baterije, posle¬ dica je tudi večje sproščanje toplote. Pri refleksnem polnjenju se baterija manj greje in ima nižjo notranjo upornost. Raz¬ lika je najbolj očitna pri starih baterijah, pri novih pa manj. Poleg tega refleksno polnjenje pomaga odpravljati spominski efekt in je idealna metoda dopolnjevanja delno polnih baterij, npr. baterij, s kateri¬ mi napajamo postajo za radijsko vodenje. Zaenkrat še ni bilo dokazano, da ima ref¬ leksno polnjenje bistveno prednost pred klasičnim, najsi bo glede učinkovitosti približno 1 s “I polnilni pulz +1 0 -- L—t—.- i -► t negativni refleksni _J pulz i l_ Risba 1. Pri refleksnem polnjenju polnilne¬ mu pulzu po krajšem premoru sledi kratek negativni refleksni pulz, po ponovnem kraj¬ šem premoru pa se celotni cikel ponovi. 26 oktober 2001 TIET 2 MODELARSTVO Slika 1. Dolgoročno gledano je bolje, da kupimo posebno baterijo, ki dopušča globoko praznjenje, na primer eno iz serije dryfit A 500 Cy- clic nemškega proizvajalca Sonnenschein. polnjenja, zmogljivosti ali življenjske dobe baterije. Napajanje polnilnika Za napajanje polnilnika na terenu naj¬ bolj pogosto uporabljamo kar avtomo¬ bilski akumulator. Polnilnik lahko priklju¬ čimo na akumulator avtomobila le, če je motor ustavljen. Prav tako ga ne smemo priključiti na akumulator, ki ga hkrati pol¬ nimo. Poraba polnilnika lahko znaša prek 20 A, zato potrebujemo dober stik, ki nam ga priključek vžigalnika cigaret ne more zagotoviti in je zato bolje, da ga ne uporabljamo. Dolgoročno gledano je vsekakor bo¬ lje, da kupimo posebno 12-V baterijo, ki dopušča globoko praznjenje in ima kapa¬ citeto vsaj 40 Ah. Avtomobilski akumula¬ torji namreč niso najbolj primerni za našo nilnika. Neustre¬ zen usmernik bo motil delovanje mikroprocesorja v polnilniku, v naj¬ slabšem primeru pa lahko pride celo do poškodbe us¬ mernika in/ali pol¬ nilnika. Ker se pol¬ nilniki med seboj razlikujejo in imajo različne zahteve, moramo pri izbiri usmernika upošte¬ vati nasvete pro¬ izvajalca! Pri zelo zmog¬ ljivih polnilnikih lahko v primeru uporabe usmerni¬ ka omejimo maksimalno moč polnjenja in tako zagotovimo, da ostane poraba polnil¬ nika v okviru zmogljivosti usmernika. Slika 2. Polnilnik Schulze chamaleon isl 6- 636+ lahko polni od 4 do 36 celic s tokom do 6,5 A oziroma 8 A v avtomatskem nači¬ nu delovanja. uporabo, ker ne prenašajo dobro globo¬ kega praznjenja. Baterije, ki dopuščajo globoko praznjenje, so sicer razmeroma drage v primerjavi z avtomobilskimi aku¬ mulatorji, a se lahko nadejamo večletne uporabe, saj zdržijo do 800 ciklov. Ker imajo elektrolit vezan v gelu, so tudi bolj varne za uporabo in jih lahko uporablja¬ mo oziroma polnimo kar v stanovanju. Izbiramo lahko med baterijami slo¬ venskega proizvajalca TAB iz Mežice in nemškega proizvajalca Sonnenschein. Uvoznik slednjih je podjetje Gryps iz Idri¬ je, ki ponuja tudi ustrezne polnilnike iste¬ ga proizvajalca. Za naše potrebe so naj¬ primernejše baterije serije Dryfit A 500 Cyclic. Večina boljših polnilnikov nadzira na¬ petost avtomobilskega akumulatorja in v primeru prenizke napetosti avtomatsko prekine polnjenje. V osnovi imajo nastav¬ ljeno najnižjo napetost, ki nam še omogo¬ ča zagon avtomobila, nekateri izmed njih pa nam celo omogočajo, da sami nastavi¬ mo najnižjo napetost. To je še posebej do¬ brodošlo v primeru, ko uporabljamo za napajanje posebno 12-V baterijo, ki do¬ pušča globoko praznjenje. Polnilniki so namenjeni predvsem uporabi na terenu, občasno pa se pojavi potreba po uporabi v delavnici in z njo problem napajanja polnilnika, sploh če nimamo na voljo posebne 12-V baterije. Uporabimo lahko stabiliziran usmernik, a za tovrstno rabo niso primerni kar vsi po vrsti. Slednji mora biti dovolj zmogljiv in primeren za napajanje občutljivega pol¬ Slika 3■ Posebnost polnilnikov Orbit je ref¬ leksno polnjenje, verzija microlader race lahko polni od 1 do 12 celic s tokom od 0,1 do 8 A. (Foto: Miran Kos) Slika 4. Hit lanskega leta, polnilnik Simprop intelli-control lahko polni od 1 do 25 celic s tokom do 5 A. Ponudba polnilnikov Ponudba polnilnikov je kar pestra, še posebej razveseljujoče pa je dejstvo, da se pojavlja vse več cenovno dokaj ugodnih, a vseeno zmogljivih polnilnikov. Med nemškimi proizvajalci sta najbolj znana Schulze in Orbit z bogato ponudbo zmog¬ ljivih polnilnikov. Schulze ponuja serijo polnilnikov kameleon (nem.: Chamale¬ on), letošnja novost je polnilnik isl 6- 330d, s katerim so dodatno popestrili svo¬ jo ponudbo. Njihov polnilnik isl 8-936g slovi celo kot najboljši na trgu, zato po njem pogosto posegajo modelarji, ki tek¬ mujejo z električno gnanimi letalskimi modeli. Njegova posebnost so kar trije iz¬ hodi in grafični zaslon, ima večino našte¬ tih funkcij in še nekaj dodatnih, ki jih ni¬ smo niti omenili. Schulze izdeluje tudi ve¬ čino polnilnikov, ki jih pod svojo blagov¬ no znamko prodaja Graupner. Orbit po¬ nuja serijo treh polnilnikov microlader, ki se razlikujejo predvsem po zmogljivostih. Lastno ponudbo polnilnikov ima tudi Robbe, izmed katerih še posebej izstopa polnilnik power peak infinity 2. Hit lan¬ skega leta je bil nedvomno Simpropov polnilnik intelli-control, predvsem zaradi izredno ugodnega razmerja med ceno in zmogljivostmi. Kljub razmeroma nizki ceni je imel precej funkcij, ki so jih imeli do tedaj le dražji polnilniki. Letošnja no¬ vost je Graupnerjev polnilnik ultramat 25 s prav tako ugodnim razmerjem med ceno in zmogljivostmi, ki pa po funkcio¬ nalnosti celo prekaša polnilnik intelli- control. Zmogljivi polnilniki so sicer do¬ kaj dragi v primerjavi s cenenimi modeli, ki lahko polnijo največ 7 celic, a le na prvi pogled! So tudi precej boljši tako po zmogljivostih kakor po funkcionalnosti in vsekakor vredni svojega denarja. Rokovanje s polnilnikom Polnilnik moramo zaščititi pred nepo¬ sredno sončno svetlobo, prahom, vlago in dežjem. Če se zmoči, ga pred ponovno uporabo dobro osušimo in očistimo. Pol¬ nilnik se med obratovanjem greje, zato moramo poskrbeti za ustrezno hlajenje. Večina oddajnikov za radijsko vodenje ima baterijo zaščiteno proti obratni pola- riteti z diodo. Če želimo uporabiti hitri polnilnik, ki nadzira stanje baterije, za polnjenje oddajniške baterije, moramo diodo premostiti ali pa vzeti baterijo iz oddajnika in jo polniti zunaj oddajnika. Polniti ne smemo: - baterij, sestavljenih iz različnih ti¬ pov celic, - baterij, sestavljenih iz novih in sta¬ rih celic, - celic, neprimernih za polnjenje (suhi člen), - baterij v električnem kontaktu z drugimi komponentami. Navadimo se preverjati količino nabo¬ ja, ki ga je prejela baterija med polnje¬ njem, in primerjati vrednost s pričakova¬ nim nabojem oziroma kapaciteto baterije. To je namreč najboljša informacija o »zdravju« baterije oziroma pravilnem de¬ lovanju polnilnika. Samo na ta način lah¬ ko ugotovimo stanje, ko polnilnik predča¬ sno prekine polnjenje. Poskus poleta z delno polno baterijo se lahko v najslab¬ šem primeru konča s strmoglavljenjem! ~ TRI 2 oktober 2001 27 Časovnik za zaporedno izstreljevanje raket JURE MIKELN Pred leti, ko sem bil še član raketar- skega kluba, smo s prijatelji seveda izdelo¬ vali rakete - najrajši demonstracijske, kjer je prišla do izraza naša domišljija. Že ta¬ krat sem imel v mislih napravo, ki bi ime¬ la podobno funkcijo kot ta in ki jo boste spoznali tokrat. Seveda pa takrat nismo niti sanjali o mikrokontrolerjih in podob¬ nih programabilnih vezjih. Uvod Pravzaprav se z mikrokontrolerji in njihovim programiranjem bolj ukvarjam zadnji dve leti. Bolj ko sem spoznaval mi- krokontrolerje, bolj mi je bilo jasno, da je delo z njimi hitro in učinkovito. Tudi to¬ kratni časovnik je nastal tako. Zaradi upo¬ rabe samo enega mikrokontrolerja je ti¬ skano vezje kompaktno, pa vendarle iz¬ polnjuje vse zadane naloge. Ves program je bil napisan v programu basic za progra¬ miranje mikrokontrolerjev, ki se imenuje Bascom. Več o Bascomu si lahko prebere¬ te v ustrezni literaturi. Opis vezja V časovniku za zaporedno izstreljeva¬ nje raket je srce naprave mikrokontroler AT89C2051. To je mikrokontroler z 20 priključki. Za normalno delovanje mora¬ mo nanj priključiti le kristal in dva kon¬ denzatorja. Za manj časovno zahtevne pri¬ mere lahko celo uporabimo keramični re¬ sonator brez dodatnih kondenzatorjev. Tokrat sem se keramičnemu resonatorju izognil, ker sem želel dokaj natančno ge- neriranje časa. Časovnik ima dva LED-pri- kazovalnika, kjer odčitamo čas odšteva¬ nja, po katerem se sproži niz zaporedne¬ ga izstreljevanja raket. Ta čas nastavljamo z dvema tipkama (gor in dol) in se lahko nastavi od 9,9 pa do 0,1 sekunde. Ko ta čas preteče, se sproži niz zaporednega iz¬ streljevanja treh raket. Elektronske vžigal¬ nike prožimo s tremi močnostnimi tranzi¬ storji MOSFET. Tudi pri zaporednem iz¬ streljevanju raket imamo možnost nasta¬ viti čas, ki naj preteče med posameznimi izstrelitvami. Tega prav tako nastavimo s tipkama gor oziroma dol v območju od 0,1 pa do 9,9 sekunde. Vezje časovnika ima vgrajeno signali¬ zacijo pravilno priključenih električnih vžigalnikov, ki je narejena s tremi LED- diodami (LED 1 do LED 3). Kot dodatno varnost ima časovnik dodan še piskač, ki nas s piskom pred začetkom odštevanja opozori, da se je odštevanje časa začelo in da se moramo odmakniti od raket. Za do¬ datno varnost sem poskrbel tudi pri pro¬ gramski opremi. Ko priključimo napajal¬ no napetost na časovnik, ta postavi stanje vseh števcev na 0. Če bi takrat nekdo po nesreči pritisnil tipko za štart (in bi bili vžigalniki že priključeni na vezje), potem bi to pomenilo neizogibno nesrečo, saj bi časovnik odštel 0 sekund in takoj vklopil vse tri vžigalnike. V našem primeru tega seveda nisem dopustil, zato sem ob začet¬ nem stanju števcev (ki je 0) dodal rutino, ki ob pritisku na tipko start postavi se¬ kundni števec na 9. Če bi takrat še enkrat pritisnili tipko za štart, bi se začel niz od¬ števanja in še tako nerodni operater bi imel ob oglašanju piskača dovolj 9 se¬ kund, da se umakne na varno razdaljo. Delovanje časovnika Omenil sem že, da ima časovnik več tipk, prek katerih nastavhamo vse čase. Časovnik ima 4 + I tipko. Štiri tipke so ak¬ tivne, kar pomeni, da z njimi nastavljamo čas (gor in dol). Tipki gor in dol delujeta na malce specifičen način. S tipko gor na¬ stavljamo čas v desetinkah sekunde, ki gre lahko od 1 do 9. Ko presežemo število 9 desetink, se poveča števec sekund za 1. ul vm Slika 3■ Izdelani časovnik S tipko gor lahko torej nastavljamo tudi sekunde, vendar je le malce zamudno, če bi morali tipkati s tipko gor do 9,9 se¬ kund, zato sem dodal tipko dol, s katero pa nastavljamo števec sekund. Z njo npr. čas 5,5 sekund najhitreje nastavimo tako, da nekajkrat pritisnemo tipko dol, da pri¬ demo do števila 5, podobno pa s tipko gor prištevamo desetinke do števila 5. Kljub malce neobičajnemu načinu sem se nastavljanju časa hitro privadil. Ker imamo samo dva LED-prikazoval- nika, je bilo treba tudi nekako ločiti nasta¬ vitve časa izstrelitve od časa, ki določa za¬ poredno izstrelitev raket. Ko priključimo napajalno napetost na časovnik, se na pri¬ kazovalnikih pokaže »0.0.«. Vključeni de¬ cimalni piki pomenita, da v tem režimu delovanja nastavljamo čas izstrelitve. Ko pritisnemo tipko režim, decimalni piki iz¬ gineta. To pomeni, da smo v režimu na¬ stavljanja časa zaporednih izstrelitev. Oba časa lahko nastavljamo kolikorkrat želi- vcc ONO Vžigalnik st 1 Vžigalnik st 2 Vžigalnik st 3 28 oktober 2001 2 Vžigalnik št. 1 Vžigalnik št. 2 Vžigalnik št. 3 +12V Napajanje GND Risba 2. Razpored elementov na tiskanem vezju mo. To pomeni, da se lahko večkrat vrne¬ mo iz enega režima delovanja v drugega in nazaj. Preden pritisnemo tipko start, pa vendarle predlagam, da ostanemo v reži¬ mu, ki prikazuje čas izstrelitve (vklopljeni decimalni piki). Tako bomo na obeh pri¬ kazovalnikih spremljali odštevanje časa izstrelitve. Časovnik lahko pustimo v dru¬ gem režimu, kjer bo po pritisku tipke start časovnik sicer odšteval nastavljeni čas izstrelitve, na prikazovalnikih pa se bo ves čas kazal nastavljeni čas zapored¬ nih izstrelitev. Ko poteče čas izstrelitve, se vklopi prvi vžigalnik, za njim drugi in potem tretji v časovnih intervalih, ki smo jih prej nastavili. Lahko celo nastavimo, da bodo vse rakete štartale hkrati. To naredimo tako, da čas zaporednih izstrelitev nasta¬ vimo na »00«. Po uspešni izstrelitvi raket se bo na no ohišje. Tranzistorji in na¬ petostni regulator so na¬ mreč precej višji kot prika¬ zovalnika ali tipke. Ker so omenjeni elementi montira¬ ni na strani spajkanja, se jih na risbi 2 ne vidi. Na strani spajkanja sta tudi dva kera¬ mična SMD-kondenzatorja 33 pF. Naj vas to ne skrbi, kondenzatorja se prispajka tako, da ju s kapljico lepila najprej pritrdimo na TIV, nato pa ju prispajkamo s spajkalnikom, ki ima ostro konico. Tisti, ki ste že bolj vešči spajkanja, boste SMD- kondenzator prispajkali brez lepila. Kot piskač lahko uporabimo piezozvočnik iz stare glasbene voščilnice ali pa miniaturni brenčač. Velika večina mi- krokontrolerskih projektov je takšna, da začno delovati brez dodatnih umerjanj. Tudi predstavljeni časovnik je te vrste. Ko pravilno prispajkamo vse elemente na svoja mesta, vstavimo v podnožje sprogra- miran mikrokontroler in priključimo na¬ pajalno napetost, mora časovnik takoj de¬ lovati. Na prikazovalnikih se bo pojavil iz¬ pis »0.0.«. S tipkami lahko nastavljamo oba časa. Ko pritisnemo tipko start, se bo za¬ čelo odštevanje časa. Preden boste s ča- sovnikom izstrelili prvo oziroma prve ra¬ kete, predlagam, da se prej malce privadi¬ te rokovanja s časovnikom. Predvsem pa ne priklapljajte električnih vžigalnikov na časovnik prej, preden nanj priključite na¬ pajalno napetost. Mikrokontroler namreč ob vklopu napajalne napetosti za kratek čas inicira vhodno-izhodna vrata, kar bi povzročilo vžig električnega vžigalnika. rijskemu vrtalniku (14,4 V), lahko pa ga napajate tudi iz drugih napetostnih virov, ki morajo biti zmožni dovesti dovolj toka, ko tranzistor MOSFET vklopi električni vžigalnik. Takrat namreč stečejo veliki to¬ kovi (odvisno od vrste električnega vži¬ galnika). Tokovno nezmogljiv vir bi po¬ menil, da bi časovnik sicer normalno de¬ loval, le najbolj kritične funkcije - vžiga vžigalnika ne bi zmogel opraviti. Glavno vodilo pri napajalni napetosti naj bo torej vrsta električnega vžigalnika, ki smo se ga odločili uporabiti. Za konec V časovniku je uporabljen mikrokon¬ troler, ki ne bo deloval, če ne bo prej us¬ trezno sprogramiran. Na spletni strani www.svet-el.si/download boste našli pro¬ gram Raketni časovnik, ki ga sprogramira- te v mikrokontroler. Na omenjeni spletni strani je še en podoben program, ki pa se imenuje samo Časovnik. Zato pazite, da ga ne zamenjate z našim časovnikom za izstreljevanje raket. Kdor nima programa- torja se lahko za pomoč obrne na avtorja prispevka, ki ima na voljo tudi že izdelana tiskana vezja, na elektronski naslov: stik@svet-el.si. Z opisanim časovnikom naš mikro¬ kontroler še ni do konca izkoriščen. Števi¬ lo izhodov bi še lahko povečevali do 6, vendar bi to zahtevalo malce več progra¬ miranja in večje tiskano vezje. Morda bi lahko več takšnih časovnikov sinhronizi¬ rali. Verjetno se bo še kdo od bralcev spomnil kakšne zanimive nadgradnje. Va¬ bimo vse, da jih opišejo in pošljejo na elektronski naslov avtorja ali uredništva Tima. prikazovalnikih izpisalo 00, nato bo po približno eni sekundi časovnik ugasnil vse porabnike (razen vklopne napetosti na MOSFET-ih) električnega toka in mi¬ krokontroler bo prešel v režim spanja. Funkcijo spanja sem dodal zato, da prihra¬ nimo električno energijo. Mikrokontroler v režimu spanja porabi le nekaj mA elek¬ tričnega toka. Tudi MOSFET-i ne potroši¬ jo energije, če so njihova vrata na logični enici. Ker bremena (električnega vžigal¬ nika) ni, potem MOSFET porablja zane¬ marljivo malo električne energije. Omenil sem, da ima časovnik 4+1 tip¬ ko. Do zdaj sem opisal štiri tipke, peta pa je tipka za rešet. S pritiskom nanjo reseti- ramo časovnik na začetno stanje oziroma ga zbudimo iz spanja. Izdelava časovnika Časovnik je izdelan na dvostranskem tiskanem vezju. Vsi upori so montirani ležeče, LED-prikazovalnikov nisem pris- pajkal direktno na tiskano vezje, pač pa sem jih montiral v ustrezna podnožja. Tako je kasnejša zamenjava uničenega prikazovalnika precej enostavnejša. Tipke naj bodo visoke, kristal pa naj bo v niz¬ kem ohišju. Če ga ne dobimo v nizkem ohišju, ga montirajmo na strani spajkanja. Močnostne elemente - izhodne tranzi¬ storje T 1 do T 3 in napetostni regulator IC 1 montiramo s strani spajkanja. Za montažo s strani spajkanja sem se odločil zato, da časovnik laže vgradimo v ustrez¬ Napajanje Predlagam, da časovnik napajate iz do¬ volj zmogljivega vira napetosti. Sam ga na- Literatura: J. Mikeln: Uvod v programiranje mikro- kontrolerjev s programskim jezikom Ba- scomLT, Atmel microcontrollers. pajam z baterijami, ki so namenjene bate- TTKI 2 oktober 2001 29 ZA SPRETNE ROKE Pisarniško stojalo LEOPOLD VUZEM Moj namen je bil razviti uporaben izdelek, primeren za različne učne oblike in zvrsti šolskega dela. Konstrukcija stojala je zato kom¬ promis med njegovo uporabnostjo, razpoložljivim gradivom in uskla¬ jenostjo tehnične dokumentacije z vsebinami tehnične vzgoje. Uporabnost stojala Stojalo ima prostor za odlaganje pisal, raznih drobnarij in blok- cev, zato na nobeni pisalni mizi ne more škoditi. O videzu naj sodi vsakdo sam. Razpoložljivo gradivo Projekt zagotavlja dovolj dela ob minimalni porabi gradiva, ki ga dobijo učenci v kompletu z delovnim zvezkom za 6. razred. Dodati je treba le vezano ploščo za en del (pozicija 3). Usklajenost tehnične dokumentacije s vsebinami tehnične vzgoje Pri projektnem delu ne izhajamo iz klasičnih vsebin tehnične vzgoje, temveč iz potreb v projektih. Projekt stojala tako vključuje predvsem vsebine s področja tehničnega risanja in obdelave lesa. Omenim naj le nekatere. Sestavnih delov stojala je toliko, da je uteme¬ ljeno risanje posebej sestavne in posebej delavniške risbe. S tem uče¬ nec spozna obe vrsti risb in njun namen. Uvidi smotrnost kotiranja kota, če pri žaganju nekaterih delov nastavi na žagi kot žaganja. Delav- niška risba je precej natrpana, kar utemeljuje risanje skrajšanih pogle¬ dov in uporabo znakov 0 in kvadrat. Stojalo je mogoče izdelati v okviru projektnega tedna, tehniških dni, proizvodno-tehničnih interesnih dejavnosti, pri pouku in za last¬ ne potrebe. Sam sem obe risbi uokviril in ju obesil na zid učilnice, stojalo pa stoji na katedru. Učencem oboje služi kot zgled, ki ga analizirajo, ko se ukvarjajo s tehničnim risanjem in izdelavo tehnične dokumentaci¬ je, ali drugače povedano, stojalo z dokumentacijo živi pristno šolsko življenje. Kosovnica Prerez A-A A 30 oktober 2001 TIST 2 s ZA SPRETNE ROKE TIMOVI OGLASI PRODAM čoln extreme z motorjem speed 400 in pogonsko gredjo ter stoja¬ lom za 6000 SIT. Prodam še nedokončan čoln orion za 1500 SIT. Klemen Tel.: (031) 505-727 (po 14. uri) PRODAM enostopenjsko raketo, primer¬ no za osnovnošolsko tekmovanje, za 2.500 SIT, in vse komponente za izdela¬ vo dvostopenjske rakete za doseganje iz¬ jemnih višin, za samo 3000 SIT. Avgust Potočnik UT. Mersijev 10 3252 Rogatec Tel.: (041) 822-366 PRODAM RV-model jadralnega letala go fly 245 z razpetino 2450 mm, pomožnim motorjem 1,5 cm’ in 4-kanalno RV-napra- vo. Model je letel samo dve uri. Cena je 49.000 SIT (40 % nove cene). Rok Rozman, Poljska pot 7, 4240 Radovljica Tel.: (04) 531-23-17, (041) 419-888 PRODAM kompleten model letala spitfire z razpetino kril 1080 mm (vsi servome- hanizmi, motor Super Tigre 5,5 cm', pod¬ vozje, propeler, kapa propelerja ...). Cena po dogovoru. Slike so na: http://www.geocities.com/matic_kle Matic Tel.: (041) 227-765 PRODAM sestavljene makete vojaških le¬ tal v merilu 1 : 72. Tomaž Tel.: (031) 687-433 Tm 2 oktober 2001 31 MAKETARSTVO Timovo izložbeno okno De Havilland mosquito B. Mk. IV (Revell, kat. št. 04625, M 1 : 72) PRIMOŽ DEBENJAK De Havilland mosquito je eno najbolj znanih britanskih letal in je bilo poleg nemškega Ju-88 najbolj vsestransko letalo 2. svetovne vojne. V uporabi je bilo kot bombnik, fotoizvidnik, nočni lovec, lov¬ ski bombnik, torpednik, pa tudi kot z ra¬ ketami oboroženo letalo za napad na lad¬ je. Nekaj mosquitov je med vojno uporab¬ ljala tudi britanska letalska družba BOAC za polete na Švedsko. Mosquiti so bili izdelani pretežno iz lesa. B. Mk. IV je bil prva bombniška izpe¬ ljanka in je v boje prvič posegel maja 1942. Ta letala zaradi svoje velike hitrosti niso potrebovala defenzivne obrožitve. Nemški lovci, ki so bili le neznatno hitrej¬ ši, so jih lahko sestrelili le z obilo sreče, saj so morali najprej vzleteti in potem še dohiteti bombnik. Američani so med voj¬ no uporabljali tudi nekaj izvidniških mos- quitov. Po končani vojni so mosquiti lete¬ li tudi v letalstvih mnogih drugih držav (vendar pretežno kot lovski bombniki in z radarjem opremljeni nočni lovci): Šved¬ ske, Norveške, Kitajske, Francije, Belgije, Jugoslavije, Turčije, Češkoslovaške in Izraela. Revellov B. Mk. IV je prva maketa te iz¬ peljanke v merilu 1 : 72, gre pa za še pre¬ cej svež izdelek znane japonske firme Ha- segawa. Maketa je točna, vendar žal omo¬ goča samo izdelavo izpeljanke Mk. IV, ki ni bila preveč razširjena. Revell je maketo opremil z novimi nalepkami, ki so dokaj kakovostne, moti le to, da je rumeni rob kokard rahlo zamaknjen. Nekaj kritike za¬ služi tudi izbira oznak, saj je res zanimivo le eno od obeh ponujenih letal, ki sta si povrh vsega precej podobni. Gotovo bi bilo bolj zanimivo npr. letalo s sovjetski¬ mi ali švicarskimi oznakami. Maketa je zasnovana tako, da omogoča izdelavo različnih izpeljank. Trup, repne površine in krila so skupni za vse izpeljan¬ ke, medtem ko nos in motorja sestavimo posebej. Sestavljanje kril in pritrjevanje motorjev nanju utegneta manj izkušenim maketarjem povzročiti nemalo preglavic. Spodnja polovica krila zaradi manjkajoče¬ ga motorja nima potrebne trdnosti, zato se pri sestavljanju krila nisem ravnal po seveda terja pre¬ cejšnjo skrbnost pri sestavljanju. Obe ponujeni letali imata enako kamuflažo: temno¬ zeleno (dark gre- en) in oceansko sivo (ocean grey) zgoraj ter morsko sivo (medium sea grey) spodaj. Revellove na¬ vedbe barv so nekoliko zavajajoče. Barva 65 je sicer kar dober približek za temno¬ zeleno, priporočena barva 47 pa se zelo razlikuje od morsko svetlosive in je pre¬ cej bolj podobna oceansko sivi. Odtenek morsko sive dobimo z mešanjem Revello- vih barv 47, 75 in 374 v enakih delih. Oceansko sivi sem dobil z mešanjem Humbrolove barve 106 in nekaj črne. Kot osnovo za temnozeleno sem vzel priporo¬ čeni odtenek 65, ki sem ga rahlo posvetili s kančkom barve 45. Nalepke so, če odmi¬ slimo manjšo zamaknjenost rumenega roba kokard, kakovostne, dobro se prime¬ jo na lakirano podlago, pravilen je tudi barvni odtenek (sky) črk na trupu, ki proizvajalcem nalepk ponavadi povzroča največ preglavic. Okenca za kamere na dnu trupa je tre¬ ba naslikati, čeprav bi bilo bolje, če bi bila ponujena v obliki temnosivih nalepk. Odločil sem se za zanimivejšo od obeh alternativ - letalo GB-D s sličico na nosu. Fotografije letal iz te enote (105. squadron) kažejo, da je bilo za izpu¬ šnimi cevmi kar nekaj saj, rahlo potemne¬ le so bile tudi spodnje površine vodorav¬ nega repa. Maketa je kakovostna in točno izdela¬ na, spričo delikatnosti pri sestavljanju pa jo priporočam predvsem maketarjem z nekaj izkušnjami, ki bodo lahko z malce truda izdelali dober posnetek tega slavne¬ ga letala. Utva 75 (Aeropoxy, M 1 : 72) MITJA MARUŠKO Kdo ne pozna šport¬ nega šolskega letala utva 75, ki ga srečamo tudi v slovenskih aeroklubih! Maketo letala je pripravil jugoslovanski Aeropoxy. To je blagovna znamka, za katero stoji Nenad Miklu- šev. Maketa premore 20 epoksidnih delov in va¬ kuumsko stisnjeno kabi¬ no. Po kakovosti delov je podobna maketi ikarus S- 49A in pomeni velik zalo¬ gaj za začetnika. Površin¬ ske detajle je treba na kri- navodilih, temveč sem na nosilca, ki štrli¬ ta iz trupa, najprej prilepil omenjeni spodnji del krila, nato namestil dno jaška za podvozje (z vgrajenim, že pobarvanim podvozjem), zatem pa prilepil zgornji del krila. Ko se je lepilo dobro posušilo, sem prilepil še motorja. Tudi pri sestavljanju trupa je treba biti zelo pozoren, saj je v zadnjem delu trupa samo en zatič, tako da se kaj hitro lahko zgodi, da zlepljeni trup rahlo »striže«. Notranjost kabine je dokaj poenostav¬ ljena, vendar je za to merilo vendarle do¬ volj detajlirana. Nekoliko preveč poeno¬ stavljeni sta nogi podvozja. Zasteklitev ka¬ bine je zaradi kapljastih izboklin ulita v dveh kosih (leva in desna polovica), kar lih pokitati in na novo vgravirati. Žal zna¬ čilna rebrasta površina na krilcih ni upo¬ dobljena. V pilotski kabini, ki premore dva sedeža, pilotski palici in instrument¬ no ploščo, lahko dodamo prenekateri de¬ tajl. Podvozje in propeler sta oblikovana solidno. Za oblikovanje kovinskih okvir¬ jev kabine je na voljo samolepilna folija Aeropoxy Coli Frame. Maketa žal nima na¬ lepk, priložena pa je Aeropoxyjeva šablo¬ na za oznake Jugoslovanskega vojnega le¬ talstva v letu 1999. Na priloženih načrtih najdete podatke za utvo 75 V53/53176 z oznakami JVL z letališča Batajnica 1997, utvo 75 z jordanskimi oznakami JY-AKI, utvo 75 YU-DMM z napisom Coca-Cola in utvo 75 YU-DGC/53170. Čeprav kakovost te makete ni primerljiva z najnovejšimi epoksidnimi maketami drugih proizvajal¬ cev, je edina maketa tega letala. Odločitev je torej vaša. Maketo je mogoče naročiti pri N. Mikluševu (http://aeropoxy.free- servers. com in yasig@eunet.yuX ki je prispeval izvod za oceno. Oznake za po¬ stojnsko utvo 75 S5-DCA z »zobmi« in ma¬ kedonsko Z3-DCC najdete v posebni izda¬ ji revije Insignia: Air Forces of Former Yu- goslavia 1991-1999 - Part 2, Slovenia & Macedonia, ki je za 3500 SIT na voljo pri ZGPMS, Tržaška 48, 1000 Ljubljana (Grad¬ nja makete utva 75 s postojnskimi oznaka¬ mi je bila podrobno z načrtom in slikami predstavljena v članku J. Miljeviča v Timu 8 in 9-10/1999. - Op. ur.). 32 oktober 2001 TIE.I! 2 ZA SPRETNE ROKE Prestreznik - papirnato letalce DARJA ZOREC Mala preprosta papirnata letala, ki jih i zgibanjem naredimo iz enega kosa pa¬ pirja, so izredno zanimive in tudi poučne igrače. Odlikuje jih predvsem hitra izdela¬ va, ki ji lahko sledi še tako neučakan nade¬ budnež. Poleg tega pa otroci ob igri sko¬ raj nevede spoznavajo lastnosti papirja (pouk tehnike v 5. razredu) in osnovne zakonitosti letenja (obtežitev, vloga kril in stabilizatorjev,...). Izdelava papirnatih letal ni zahtevna. Moramo pa biti, kot pri vseh zgibankah, čim polj natančni in vse robove, ki med zgibanjem nastajajo, dobro utrjevati (z gladilnikom ali z nohtom večkrat močno potegnemo čez rob zapognjenega papir¬ ja). Če se tega držimo, je uspeh zagotov¬ ljen. Ker skoraj vsakdo zna narediti vsaj eno od osnovnih različic papirnatih letal, se bomo tokrat lotili letalca nekoliko bolj nenavadne oblike, ki pa za izdelavo ni nič bolj zahtevno. Slika 1 Za izdelavo potrebujemo list papirja velikosti A 4. Papir prepognemo po dol¬ žini na pol, nato list raz¬ grnemo in zgornja vogala prepognemo do sredine. tiMii Slika 2 Nos zgibanke prepogne¬ mo navzdol do spodnjega roba papirja. Slika 3 Trenutna zgornja vogala prepognemo do sredine. Slika 4 Sedaj zloženko razgrne¬ mo, kot prikazuje slika. Prepognjena ostaneta vo¬ gala na zgornji strani li¬ sta. Naslednji korak je ne¬ koliko bolj zapleten, zato si ga bomo ogledali v več stopnjah. Dobro poglejte nastale pregibne črte. Slika 5 Zgibanko primemo na koncih vodoravne pregib¬ ne črte in ju začnemo pre¬ vidno približevati druge¬ ga k drugemu. Slika 6 Med približevanjem se izoblikujeta vogala, ki se srečata na navpični sre¬ dinski črti. Vrh zgibanke se dvigne navzgor. Slika 7 Sredinski rob dvignjene konice potisnemo navz¬ dol in dobro utrdimo na¬ stale robove. Slika 8 Če je šlo vse po sreči, je na vrhu zgibanke nastal lep kvadrat. Slika 9 Delo nadaljujemo z zgiba¬ njem stranskih vogalov kvadrata. Levi in desni vogal prepognemo do sre- diščnice zgibanke. Slika 10 Vrh kvadrata prepogne¬ mo navzdol na spodnjo stran zgibanke. Slika 11 Vse pregibe dodatno utr¬ dimo, nakar zgibanko razgrnemo do kvadrata, kot prikazuje slika. Slika 12 Spodnji vogal kvadrata primemo in ga povlečemo navzgor. Pri tem z drugo roko zadržimo vogala pregibov pod kvadratom. Slika 13 Vrh kvadrata previdno povlečemo vse do mize, tako da se zgibanka spet splošči. Pri tem poskrbi¬ mo, da se papir pregiba po pripravljenih pregib¬ nih črtah. Na koncu vse robove dobro utrdimo in osnovna oblika letala postane vidna. Slika 14 Delo nadaljujemo z izde¬ lavo kril in repa letalca. Zgibanko prepognemo na pol. Slika 15 Krili in trup letala ločimo tako, da vsako polovico zgibanke znova prepogne¬ mo po pregibni črti, ki naj bo 1-1,5 cm od pregiba. Slika 16 Ko obe krili prepognemo, je letalce videti takole. Slika 17 Krili letalca razgrnemo in vogal na spodnjem zad¬ njem delu letala prepogne¬ mo čez pregibno črto, ki je nastala pri zgibanju kril. S tem smo dobili pregib za izdelavo repa letalca. Slika 18 Krila spet prepognemo in poravnamo, nakar letalce primemo za trup in zad¬ nji vogal previdno poti¬ snemo navzgor. Vogal se bo prepognil po pregibih, ki smo jih naredili v prejš¬ njem koraku, in se dvignil nad trup - dobili smo rep letalca. Slika 19 Na koncu izdelamo še sta¬ bilizatorje na krilih. Kon¬ ce kril prepognemo po pregibni črti, ki je okoli 2,5 cm od roba krila. Slika 20 Končni izdelek TTET 2 oktober 2001 33 IZDELEK ZA DOM Dam. Izdelajmo ptičje strašilo MATEJ PAVLIČ V septembrskem Timu je bil objav¬ ljen načrt za izdelavo modela klopotca, po katerem je bilo mogoče (seveda ob ustrezni povečavi mer) narediti tudi či¬ sto pravi plašilnik za ptice, ki delajo škodo v vinogradih. Ker pa pred njimi niso varni niti poljski in vrtni pridelki, so naši predniki sredi njiv postavljali strašila. Na nekaj povprek povezanih prekel, debelejših vej ali palic, ki so jih zapičili v zemljo, so »oblekli« stare cu¬ nje in odslužena oblačila ter jih natlači¬ li s slamo. Težko je reči, koliko je bil takšen način preganjanja požrešnih ptic učinkovit v tistih časih, z dobršno mero gotovosti pa lahko trdimo, da se današnje ptice niti najmanj ne zmenijo za strašila, saj so vajene še mnogo huj¬ ših stvari, če omenimo samo hrupno kmetijsko mehanizacijo in seveda reke avtomobilov, ki se vsak dan valijo mimo polj proti mestom. Dandanes se strašila morda ustraši le še kak nepridiprav, ki se v zavetju mraka nameni, da bo nekaj korenja in kakšno glavo zelja raje sunil na bližnji njivi, kot da bi jo kupil na trgu. Če je dovolj slaboviden in strašilo zamenja z obrisom jeznega lastnika nji¬ ve, jo bo gotovo hitro popihal. Ptičje strašilo, ki ga opisujemo v tem prispevku (slika 1), je namenjeno bolj zabavi in nabiranju osnovnih izkušenj pri obdelavi lesa kot pa odganjanju ptic. Izdelku bodo kos tudi popolni začetni¬ ki, vendar pa naj se dela lotijo le ob po¬ moči starejših; to opozorilo velja toliko bolj, če si nameravajo pomagati tudi z električnim orodjem, kot je vrtalnik, krožna in vbodna žaga ter skobeljnik. Ogrodje strašila (risba 2) je nareje¬ no iz približno 2 cm debelih smrekovih letev. Uporabni so odpadni kosi ladij¬ skega poda ali debelejšega opaža, izde¬ lek na fotografijah pa je bil v celoti na¬ rejen iz 90 x 120 cm velike odvržene transportne palete (sliki 3 in 4). Les naj bo čim bolj suh, saj ga je tako lažje ob¬ delovati. Za sestavitev ogrodja v celoto boste potrebovali nekaj 35 mm dolgih lesnih vijakov in šest sponskih vijakov M 6 x 45 mm s podložkami in maticami. Na risbi 2 so podane vse mere se¬ stavnih delov, ki pa se jih ni treba zelo natančno držati. Nekaj milimetrov manj pri debelini letev in kak centime¬ ter več pri dolžini posameznih kosov namreč ne bo imelo prav nobenega vpliva na videz gotovega izdelka. Če imate v domači delavnici električni sko¬ beljnik, potem vse letve najprej po- skobljajte (sliki 5 in 6). Ne obupajte, če rezultati prvih poskusov ne bodo naj¬ bolj spodbudni. Poskobljane letve s po¬ močjo mer na risbi 2 nažagajte na us¬ trezno dolžino, pri čemer se po možno¬ sti izognite grčam, luknjam od žebljev |®ihsi v; ' ,; r 7 “**r*. • iiSBsktf« I' in drugim poškodbam v lesu (slika 7). Sedaj na kos tršega kartona, ki naj bo tako širok kot letve, narišite polkrog z enakim premerom in ga izrežite (slika 8). Dobili ste šablono, s pomočjo katere lahko natančno zarišete polkrožno za¬ ključeno obliko rok in nog vašega stra¬ šila ter označite mesta za luknje, skozi katere boste kasneje potisnili sponske vijake (slika 9). Ko ste s 6,5- ali 7-mili- metrskim svedrom izvrtali potrebne luknje in z vbodno žago izžagali zaokro¬ žene zaključke (slika 10), obrusite ro¬ bove in vse kose dvakrat prebarvajte s katerim koli zaščitnim sredstvom za les. Sledi sestavljanje,_pri katerem si po¬ magajte z risbo 11. Ce nimate 240 cm dolgega kosa, ki je »hrbtenica« strašila in obenem stojalo za zasaditev v tla, ga Slika 3 • Z« izdelavo ogrodja strašila lahko uporabite transportno paleto, kije nareje¬ na iz približno 20 mm debelih in vsaj 90 mm širokih letev. sestavite iz treh krajših delov, ki jih med seboj utrdite s tankimi 35 mm dol¬ gimi lesnimi vijaki. Z njimi približno 30 cm od zgornjega konca pritrdite tudi »ramena« in 60 cm nižje še »pas« (slika 12). Vsi preostali stiki rok in nog so na¬ rejeni s pomočjo sponskih vijakov, pod- ložk in matic (slika 13). Tako boste lah¬ ko poljubno spreminjali položaj rok in nog vašega strašila, zaradi česar bo to še bolj zanimivo. Matice zategnite ravno toliko, da se bodo »sklepi« še lahko premikali. Oblačenje ptičjega strašila je pre¬ puščeno vaši iznajdljivosti. V oblačila Slika 4. S težjim kladivom razstavite paleto in iz dobljenih letev s kleščami izvlecite vse žeblje. Morebitne ostanke peska odstranite z žično krtačo. 34 oktober 2001 TEI.!! 2 Sliki 5 in 6. Najprej poskobljajte obe ploski strani letev (levo), nato pa jih vpnite skupaj in poskobljajte še po robovih (desno). Slika 7. Pri žaganju sestavnih delov na ustrezno mero se izogibajte grčam, luknjam od žebljev in drugim poškodbam v lesu. Slika 8. Izdelava šablone iz trdega kartona : '-'V-iiS natlačite slamo ali seno, stare krpe ali kose penaste gume — kar vam je pač najbolj pri roki. Glavo lahko naredite iz predr¬ te žoge, ki jo ovi¬ jete z ruto ali naj¬ lonsko nogavico, čez vse pa povez¬ nete kapo ali klo¬ buk. Če se bojite, da bo vaše delo prehitro namočil dež, strašilo ogr¬ nite s staro peleri¬ no ali mu k roki privežite odslu¬ žen dežnik. Ptičje strašilo lahko postavite na bližnjo njivo ali pa kar na domač vrt, kjer bo zbuja¬ lo nemalo pozor¬ nosti. In ne bodi¬ te preveč prese¬ nečeni, če si ga bo prišla čisto od bli¬ zu ogledat tudi kakšna jata pre- Risba 11. Mesto pritrditve »ramen« in »bo- drznih vrabcev ... kov« na osrednjem stojalu TTKl 2 oktober 2001 35 IZDELEK ZA DOM Ptičje strašilo na okenski šipi Tisti, ki nimate možnosti, da bi izdelali pravo ptičje strašilo, lahko naredite takšno s slike 14 (obris je povzet po reviji Window Color). Potrebujete fotokopijo risbe s pri¬ loge, plastični ovitek za prospekte ali navad¬ no prozorno plastično mapo formata A 4 in barve fun&fancy, ki jih izdeluje tovarna Ma¬ rabu, prodajajo pa jih v vseh trgovinah za ko- njičkarje. Slika 15. Komur se zdi motiv ptičjega straši¬ la s slike 14, ki ga sestavlja 17 različnih barv, preveč zahteven, naj se raje odloči za preprostejšega s spodnje fotografije. Slika 9. Zarisovanjepolkrožno oblikovanih zaključkov letev in mest za luknje s pomoč¬ jo šablone Slika 10. Polkrožno obžagovanje letev z električno vbodno žago Električni oblic Black & Decker KW 715 Električni obtiči (ali skobeljniki) so ne¬ pogrešljivi pri obdelavi lesa. Z njimi lahko hitro in preprosto poravnavamo, žlebimo in robimo. Ker so številni do¬ mači mojstri želeli orodje z večjimi zmogljivostmi, so pri Black & Deckerju poleg modela KW 710 z močjo 330 W razvili tudi model z oznako KW 715. Odlikujejo ga 550-vatni motor s hitrost¬ jo vrtenja 15.000 vrt./min, možnostjo nastavitve globine reza od 0 do 1,6 mm in možnostjo odsesavanja oblancev. Ši¬ rina obojestranskih nožev iz karbidne trdine je 82 mm, največja globina uto¬ ra pa 8 mm. Vsi gibljivi deli so v stabil¬ nem aluminijastem okrovu, posebno varovalo pa skrbi za zaščito rezil in de¬ lovne površine, ko orodje po uporabi odložimo. Cena opisanega orodja je 23-681 SIT (z DDV). Natančno električno orodje MINICRAFT Od zdaj tudi v Merkurjevih prodajnih centrih in specializiranih prodajalnah 36 oktober 2001 TIS.!! 2 Slika 12. Privijanje »ramen« s tankimi 35 mm dolgimi lesnimi vijaki Slika 13 . Sponski vijaki omogočajo postav¬ ljanje rok in nog jitičjega strašila v polju¬ ben Jtoložaj. Prefotokopirano risbo, ki jo po želji lahko tudi povečate, vložite v mapo. S čr¬ no konturno barvo enakomerno prevleci¬ te vse črte. Po sušenju, ki naj traja vsaj dve uri, še najbolje pa kar vso noč, se lahko lo¬ tite barvanja. Pazite, da bo barva enako¬ merno zalila čisto vso površino med linija¬ mi iz konturne barve. Morebitne packe odstranite z vatirano paličico za ušesa. Ko se med črte nanesena barva popolnoma posuši, risbo, ki daje želatinast videz, pre¬ vidno odstranite s plastične podlage in z mehko krpo narahlo pritisnite na očišče¬ no okensko steklo. Zanimiva lastnost barv fun&fancy je tudi v tem, da je z njimi nare¬ jen motiv mogoče večkrat prestaviti z ene gladke podlage na drugo, pri čemer ne pu¬ šča prav nobenih sledi ali celo poškodb. Slika 14. Predlogo za izdelavo motiva ptičjega strašila s te slike najdete na prilo¬ gi v sredini revije. ZA SPRETNE ROKE Svilena narcisa, lilija in anemona ALENKA PAVKO-ČUDEN V prvi letošnji številki revije TIM smo v sliki in besedi natančno opisali postopek iz¬ delave svilenih tulipanov. Svileno tkanino smo obarvali z direktnimi barvili, utrdili in lepili pa z brezbarvnim akrilnim lakom na vodni osnovi. Tokrat smo se lotili še izdelave nekaterih drugih cvetlic: narcise, lilije in anemone. Uporabili smo barvila za barvanje svile, ki se utrjujejo v mikrovalovni pečici, svileno tka¬ nino pa smo lepili in utrjevali z belim lepi¬ lom za les. Za izdelavo svilenega cvetja potrebujete svileno tkanino ali ruto (pondži), tekoča bar¬ vila, ki se utrjujejo v mikrovalovni pečici ru¬ mene, oranžne, svetlorjave, rdeče, zelene in črne barve (npr. DuPont), belo lepilo za les (npr. UHU coli express), vato za prašnike, tanko posrebreno žico debeline 0,3 mm za prašnike in utrjevanje listov, debelo žico za stebla, zelen krep trak za ovijanje stebel, obo¬ jestranski lepilni trak za utrditev začetkov in koncev ovitega krep traku, svinčnik, škarje, pajte barvilo še na hrbtni strani. Tkanino plo¬ sko vtaknite v večjo neprepustno polivinilno vrečko in jo po obeh straneh povaljajte z va¬ ljarjem ali steklenico, da se barvilo enako¬ merno vtisne v tkanino (slika 3). Vrečko za¬ vozlajte ali zaprite v plastično nepredušno posodo in barvilo utrdite s segrevanjem v mi¬ krovalovni pečici. Čas utrjevanja prilagodite jakosti pečice in velikosti tkanine (svilen ro¬ bec velikosti 30 x 30 cm se v 600-vatni pečici utrjuje pribl. 4 minute). Pri tem je pomem¬ bno, da tkanina med utrjevanjem ostane mo¬ kra; če posoda ali vrečka nista dobro zaprti, se posuši in zaradi segrevanja sprime s plasti¬ ko. Po končanem utrjevanju tkanino sperite pod tekočo vodo, da odstranite odvečno bar¬ vilo, in prelikajte. Obarvano tkanino napnite na okvir ali kar na lonec. Napeto tkanino prelakirajte z razredčenim belim lepilom za les (slika 4). Razmerje lepilo : voda naj bo 3 : 1 do 2 : 1. Redkejše lepilo se lepše nanaša, dalj časa su¬ ši in manj utrdi tkanino. Primernejše je za Slika 1. Za izdelavo svilenih cvetov potre¬ bujete svileno tkani¬ no ali rute, barvila in kapalke, žico za pra¬ šnike, liste in stebla, vato, zelen krep trak, škarje, modelarski nož, lepilo za les, obo¬ jestranski lepilni trak ter čopič. čopič, modelarski nož in kapalko. V hobij- skih trgovinah lahko kupite že izdelane pra¬ šnike raznih barv in velikosti ter z zelenim krep papirjem ovito žico za stebla (slika 1). Za zaščito delovnega mesta potrebujete še časopisni papir, aluminijasto folijo in ne¬ kaj polivinilnih vrečk. Za lakiranje svilene tkanine potrebujete lonec ustreznega pre¬ mera ter elastiko za pritrditev. Pred izdelavo svilenih cvetov je treba us¬ trezno pobarvati svileno tkanino. Barvila, ki se utrjujejo s segrevanjem v mikrovalovni pečici, obarvajo svileno tkanino v briljantne barvne tone. Direktna barvila, ki smo jih uporabili za barvanje svile za tulipane (TIM september 2001), v primerjavi z njimi obar¬ vajo tkanino v bolj medle tone. Postopek barvanja in utrjevanja barvil v mikrovalovni pečici je bil natančno opisan v reviji TIM, april 1997, na str. 39, zato ga ponavljamo le na kratko. Svileno tkanino ali ruto omočite z vodo in jo večkrat preganjeno položite na za vodo neprepustno podlago, npr. aluminijasto foli¬ jo. S kapalko po vsej površini nakapajte teko¬ če barvilo (slika 2). Če ste svileno tkanino zložili v več kot štiri plasti, jo obrnite in naka¬ Slika 2. Barvilo nanesite s kapalko na omo- čeno, večkrat preganjeno svileno tkanino. TTRl 2 oktober 2001 37 ZA SPRETNE ROKE a Slika 3- Svileno tkanino z nanesenim barvi¬ lom vtaknite v polivinilno vrečko in po obeh straneh povaljajte z valjarjem ali steklenico. Slika 4. Tkanino napnite na okvir ali na lo¬ nec in prelakirajte z razredčenim belim le¬ pilom za les. Slika 5. Odvečni nanos lepila odstranite s krpo ali papirno brisačo. zelenega krep traku. Krep trak poševno ovij- te okrog stebla. Steblo nekaj centimetrov pod cvetom pravokotno upognite in na viju¬ go prilepite zlepljen par rjavih časnih listov. Zlepljeni dvojni časni list nima vstavljene ži¬ ce. Prilepite ga plosko na steblo in spoj utrdi¬ te z nekaj ovoji tanke žice; odstranite jo, pre¬ den se lepilo popolnoma posuši (slika 7). Na- manjše cvetove in liste. Gostejše lepilo bolj utrdi tkanino, a ga je težje enakomerno na¬ nesti. Primernejše je za večje cvetove, da se njihovi listi med oblikovajem preveč ne po¬ vesijo. Odvečni nanos lepila odstranite s krpo ali papirno brisačo (slika 5). Pri izbiri le te je treba paziti, da je papir dovolj vpojen in da se pri brisanju ne svaljka. Utrjeno svileno tkanino snemite z okvir¬ ja. Pripravite si raznobarvne svilene tkanine za cvetove in zeleno za liste. Za narciso po¬ leg zelene potrebujete eno ali dva odtenka rumene ter malce svetlorjave. Cvetovi lilije so dvobarvni; naši so oranžni in rjavi, lahko pa so tudi svetlo- in temnorumeni, beli in ru¬ meni ipd. Za anemono poleg zelene za liste ter črne za pestič in prašnike potrebujete tkanino poljubne barve cvetov. Ko ste pri¬ pravili tkanino za posamezne cvetove, iz re¬ vije prekopirajte kroje cvetov in pazite na dimenzije, označene na slikah. Narcisa Iz rumene svilene tkanine po kroju (sli¬ ka 6) izrežite osrednji cvetni list ter šest pa¬ rov simetričnih cvetnih listov (kroj 6-krat prerišite na preganjeno tkanino in jih režite v paru). Manjši cvetni listi so lahko enake ali svetlejše rumene barve kot osrednji cvetni list. Iz svetlorjave tkanine izrežite par čašnih listov. Iz vate in žice pripravite 5-6 prašni¬ kov. Izdelajte 6 cvetnih listov; par izrezanih listov na polivinilni podlagi premažite z le¬ pilom, na sredino enega vzdolžno položite pribl. 5 cm dolg kos tanke žice, ki se konča 1 cm pod konico lista in ga prekrijte s sime¬ tričnim listom. Gotov list po približno 15 minutah z modelarskim nožem odluščite s podlage, pogladite z vlažnimi prsti in sušite zataknjenega v peno ali vtaknjenega v koza¬ rec. Natančna navodila za izdelavo prašni¬ kov in cvetnih listov lahko najdete v prejšnji številki revije TIM. Razredčeno belo lepilo za les se v primerjavi z akrilnim lakom lepše nanaša, posušeno pa se manj drobi. Pri vla¬ ganju žice in sestavljanju cvetnih listov se močno lepi na prste, zato je pri oblikovanju cveta priporočljivo vlaženje prstnih konic. Prašnike s tanko žico pritrdite na steblo. Ovijte jih z osrednjim cvetnim listom; na spodnjem koncu, tj. pri steblu ga naberite, da bo premer ovoja na vrhu približno 15 mm. Obdajte ga najprej z notranjim vencem treh, nato pa še z zunanjim vencem treh cvetnih li¬ stov. Cvet utrdite z nekaj ovoji tanke žice. Čez ovoje nalepite košček obojestranskega samolepilnega traku in z njim utrdite začetek Slika 7. Na pregib stebla prilepite rjav dvoj¬ ni časni list. Slika 8. Svilena narcisa 38 oktober 2001 TI3.1 2 ZA SPRETNE ROKE 15 mm, dolgi pa 200 mm. Lilijo Za lilijo po kroju (slika 9) izrežite iz zelene tkanine 3 pare zelenih listov (večji list na kroju), iz oranžne tkanine 6 parov večjih cvet¬ nih listov ter iz rjave tkanine 6 kosov manjših cvetnih li¬ stov. Izdelajte 6 oranžnih cvetnih li¬ stov z vstavljeno ko¬ vinsko žico. Na lič¬ no stran cvetnih li¬ stov dodatno prilepite manjše rjave cvetne liste (glej kroj), da dobite 6 utrjenih, dvo¬ barvnih cvetnih listov. Delno posušene cvet¬ ne liste posvaljkajte vzdolž osrednje žice in jih po nekaj minutah odsvaljkajte, da posta¬ nejo vzdolžno nagubani. Upognite jih v lok in počakajte, da se posušijo. Izdelajte tri zele¬ ne liste z vlepljeno žico. Prašnike pritrdite na steblo in jih obdaj¬ te najprej s tremi, nato pa še s preostalimi tremi cvetnimi listi. Cvet utrdite z žico in ovijte z zelenim krep trakom. Med ovijanjem stebla vstavite zelene liste (slika 10); od cve¬ ta in med seboj naj bodo oddaljeni pribl. 5 cm. Z obojestranskim lepilnim trakom zale¬ pite spodnji konec krep traku in dokončno naravnajte cvetne liste (slika 11). Slika 11. Svilena lilija z dvobarvnimi cvet¬ nimi listi ravnajte cvetne liste in oblikujte cvet, preden se listi strdijo (slika 8). Narcisi lahko dodate tudi nekaj zelenih listov. Izdelajte jih iz zelene svilene tkanine na podoben način kot cvetne liste. Zeleni li¬ sti so trakasti in na vrhu zaobljeni. Široki so Anemona Anemona se od drugega cvetja pomem¬ bno razlikuje po pestiču in prašnikih ter ča- šnem listu. Poleg 4 parov velikih in 4 parov malih cvetnih listov je za anemono treba po kroju (slika 12) izrezati tri enojne nazobčane zele¬ ne liste, en krožni čašni zelen list ter črn pe¬ stič s prašniki. Cvetne liste pripravite enako kot za druge cvetlice: par ima vlepljeno žico za utrjevanje in oblikovanje lista. Izrežite krog za pestič in ga po robu na¬ režite, kot kaže kroj. Na sredino položite kroglico vate premera pribl. 5 mm. Stisnite jo čez steblo, ovijte s črnim sukancem ali ži¬ co in tako nastali pestič pritrdite na steblo. Zareze štrlečega kroga podaljšajte do zateg- Slika 10. Med ovijanjem stebla lilije vstavite zelene liste. Slika 13■ Anemona ima črn pestič in venec prašnikov. Slika 14. Svilena anemona njenega sukanca ali žice. Ovlažite si prste z razredčenim lepilom in posvaljkajte posa¬ mezne zarezane dele kroga, da dobite pra¬ šnike (slika 13). Pestič in prašnike obdajte najprej s štirimi malimi in nato še s štirimi večjimi cvetnimi listi. Cvet utrdite z žico. Ovijte steblo z zelenim krep trakom. Na sre¬ dini zarežite ukrojen krožni čašni list (2 mm zareza). Nataknite ga na steblo pod cvet in točkovno prilepite z lepilom za les. Posvalj¬ kajte in odsvaljkajte njegove konice, da se nagubajo. Na steblo prilepite enojne zelene liste in spoj začasno utrdite z žico. TTRI! 2 oktober 2001 39 Najprej s pomočjo opisov in zlogov poiščite vseh 5 zahtevanih besed ter jih vpišite v oštevilčena polja. Nato gle¬ de na smer, ki jo kažejo puščice, prepi¬ šite nekatere črke na polja s krožci, da boste dobili znan pregovor. A - BLA - DE - KA - JAT - JA - JO - MI¬ MI - STER - SVO - TA - TO 1. malovredni ljudje, banda, sodrga, 2. raz¬ močena zemlja, tudi neprebavljeni delci hrane, ki jih organizem izloča skozi črevo, 3. jed iz kislega zelja ali repe, fižola in krompirja, znana zlasti na Primorskem, 4. najvišja znanstvena in umetniška ustanova, tudi slavnostna prireditev s kulturnim spo¬ redom, 5. pristavek k moškemu imenu (v angleškem in ameriškem okolju), gospod. Dopolnjevanka S pomočjo opisov, ki so namenoma podani v pomešanem vrstnem redu, dopolnite besede v liku tako, da že vpisanim črkam v vsakem stolpcu dodate še dve črki. Ob pra¬ vilni rešitvi boste na označenih po¬ ljih dobili jesensko opravilo. neposredna sporočila o čem novem - posoda za kuhanje čaja - v glasbi označ¬ ba za hitrost izvajanja (počasi) - sodelo¬ vanje, dejavna navzočnost pri športni ali kulturni prireditvi - sladkovodna riba z zelo veliko in široko glavo - dedov oče - južno sadje kiselkastega okusa (množ.) - bolgarski politik (Aleksander, 1879-1962) - hebrejski izraz za hudiča (iz istih črk kot LIBELA) - okrasna napr¬ sna zaponka (množ.) - dva vzporedna kozolca, zvezana s skupnim ostrešjem. UGANKARSKI KOTIČEK 123456789 10 11 Zlogovna izpolnjevanka S pomočjo opisov in po abecednem redu podanih črkovnih skupin po¬ iskane besede vpišite v lik. V označe¬ nih poljih boste dobili rešitev, ki je sestavljena iz dveh besed, nanaša pa se na dogodke z vsakoletnih srečanj mladih tehnikov Slovenije. 1. trikotno čelo pri mansardnih strehah, tudi konec alpske doline, 2. ime sloven¬ ske igralke Zupančičeve, znane po vlogi Mete v filmu »Cvetje v jeseni«, 3. vprašal¬ nik, raziskava, zbiranje mnenj, 4. močan pas, ki prenaša energijo z enega vrtečega se kolesa na drugo, 5. varnostno razstreli¬ vo (npr. za miniranje v kamnolomih), 6. razvidnost, 7. majhna slama, 8. strmina na cesti, 9. krajša oblika ženskega imena Adrijana. A - AN - AR - JA - JER - KA - KE - KLA - LE - MEN - MI - MO - NA - NA - NAL - NEC - RAZ - SLAM - TA - TREP - VID - ZA Rešitev vsaj dveh ugank prepišite na dopisnico (ne trgajte revije!) in najka¬ sneje do 21. oktobra pošljite na naslov: Tehniška založba Slovenije, Lepi pot 6, 1000 Ljubljana (s pripisom »Timove uganke«). Trije izžrebani reševalci bodo prejeli lepo knjigo Tehniške založbe Slovenije. Rešitve ugank iz septembrske številke revije TIM: Tematska osmerosmerka: galvanizacija Serpentine: novo šolsko leto Nagrade za vsaj eno pravilno rešeno uganko prejmejo: 1. Beno Retar, Ljubljanska 30, 1295 Ivančna Gorica 2. Nina Marin, Podkum 75, 1414 Podkum 3. Gašper Kranjec, Želimlje 7a, 1291 Škofljica UGODNOSTI IN NAGRADE ZA NAROČNIKE REVIJE TIM Za vse, ki želite prejemati revijo Tim na dom, objavljamo naročilnico. Lahko jo prefotokopirate ali kar prepišete in izpolnjeno pošljete na naslov: Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1000 Ljubljana. Prejeli boste položnico za plačilo naročnine ter si tako zagotovili nespremenjeno ceno revije, poleg tega pa še 20-odstotni popust pri nakupu knjig in priročnikov naše založbe. Izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje do 21. septembra 2001 prispele na naš naslov, bomo izžrebali tri dobitnike lepih knjižnih nagrad. Med novimi naročniki smo tokrat izžrebali tri: To so: Aleksij Kraljič, Bazoviška 18, 5000 Nova Gorica, Deni Šisernik, Pod Stražico 5, 6250 Ilirska Bistrica, Suzana Verlič, Valvasorjeva 46, 2000 Maribor. Čestitamo! NAROČILNICA Nepreklicno (do pisne odpovedi) naročam revijo TIM. Naročnino bom poravnal po položnici. Ime in priimek:_ Naslov: _ Poštna številka in kraj: Datum:Podpis: Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani. 40 oktober 2001 771' 2 V DBJEmVU I I- Leo Roudi, član modelarske sekcije Aerokluba Mavrica iz Lenda¬ ve, je po načrtu, objavljenem v Timu, izdelal model mustang P-51 B/D. Tehnični podatki: motor — MWS 2,5 cm 3 , elisa APC — 8x4, funkcije — smer, višina, krilca, zakrilca (mešano) in plin, za kar ima vgrajenih pet servomehanizmov Graupner C 2081 in celice 800 mAh; masa — 910 g. I Model je v celoti prekrit s folijo oracover. Vsi napisi, oznake in ša¬ hovnice so izdelani ročno, razen napisa Big Beautiful Doli, ki je nare¬ jen z računalnikom. 2. Komaj desetletni Gernot Bruckmann po uspešnem poletu vleče svojega jaka 55 s steze. Podatki o modelu: razpetina kril 3,4 m, dolži¬ na 3,1 m, motor 3W 150 cm 3 , masa 17 kg. Servomehanizmi: vsako krilce in vsaka polovica višinskega krmila — 2 x.|R DS 8411, smer — 2 X Futaba S 5301. Poleg tega so krmiljeni še plin, dimna črpalka in vlečna kljuka. V modelu sta dva sprejemnika PCM in dva akumulator¬ ja Ni-MH 1600 mAh. Fotografija je nastala na letošnji tekmi F3A-X v Bistrici ob Zilji na avstrijskem Koroškem. 3. Tamiyina figura nemškega vojaka v merilu 120 mm je delo vse¬ stranskega maketarja Primoža Debenjaka. Avtor je na figuri še pose¬ bej dobro prikazal sneg in nasploh dokazal, da je moč tudi »iz škatle« narediti soliden izdelek. 4. Bojan Korelc iz Ljubljane je avtor diorame »Počitek - Rusija 44«. Bojan je za temo diorame izbral resnični dogodek iz dejavnosti 3 .PzD (3. tankovska divizija) nemškega Wehrmachta na vzhodni fronti, kar daje izdelku še posebno težo . * 5. Močno obrabljen posnetek lovca nakajima A6M2-N v merilu 1 : 48, izdelek Rudija Škornika iz Celja, ki je bil ena najbolj preprič¬ ljivih maket na VIL Pokalu MMK Logatec. Foto: A. Kogovšek, J. Miljevič, L. Roudi in S. Šantelj 24 • TIRI 2 • oktober 2001 . TEK.I 2 • oktober 2001 • 17 KJ O H K * ■taikw_t-5 i Krilo je povsem klasične konstrukcije s torzijskim nosom. Tudi zadnja krilna letvica je iz dveh balzovih trakov. Na rebra so nalepljeni 10 mm široki balzovi trakovi. Tako dobimo trdno in izredno lahko krilo. Krilni polovici sta spojeni čez sredinski del krila. Ta del krila omogoča pritrditev krila na trup z bukovim zatičem in plastičnim vijakom. Na mesto vijaka v krilo vlepimo tulec, da se vanj skrije glava vijaka (glej prerez krila desno zgoraj). V spodnji del za pritrditev krila (na trupu) vrežemo navoj M4 ali pa uporabimo lesno matico. Za lepši izgled na modelu si lahko omislimo tudi opornici. Ti naj segata od spodnjega roba rebra R3 pa do petega rebra v vsakem krilu. Elektrorazličica tega modela zahteva predelavo nosu, da se vanj vgradi elektromotor s prenosom. tank za go| vo 100 ccr Treba je preveriti, če pritrditvene luknje ustrezajo izbranemu motorju. % -» K Celoten trup razen reber in delov iz topolove vezane plošče je iz 5 mm balzovih letvic širine 5 in 10 mm. Konstrukcija je prav tako prečno povezana z balzovimi letvicami 5 x 5 mm (na načrtu so šrafirane pikčasto). Tak trup je hitro narejen, je lahek in trden. Pazimo, da izdelamo dve različni polovici - levo in desno. Stranici in rebra imajo utore, da se med seboj poravnajo. Pozorni bodimo na spoj stranic pri repu, da bo trup popolnoma raven. Tudi rep, razen zaključkov, je v celoti zgrajen iz balzovih letvic. Pokrov motorja je iz ELSV, pozitiv zanj pa izdelamo iz modrega stirodura. Laminat naj bo vsaj iz treh plasti 50g/m2 steklene tkanine. Na trup ga pritrdimo s tremi samoreznimi vijaki na stranici trupa. AERONCA L-3 športna ”park-fly” RV polmaketa pogon: - motor prostornine 1,76 cm3 - elektromotor razreda 400 s prenosom 2,33 : 1, propeler Slimprop 9x5, baterije 8 x 1400 mAh razpetina: 120 cm teža: 750 - 850 g krilna obremenitev: približno 40 g/dm2 funkcije: višina, smer, plin MERILO 1:2 konstruiral in risal: Sašo Babič — i>— x:_ ...i- -B5x5- 3LI 2 • oktober 2001 * oktober • 21 18 • TEKI 2 • oktober 2001 . TEKI 2 • oktober 2001 • 23 Ptičje strašilo Priredil: Matej Pavlič Merilo: 1:1 / / □ □ ' □ □ □ □ □ *— 1 [ □ □ □ □ □ □ D n □ □ □ □ □ □ □ Kosovnica (2. del) \DDDnDDD/ PREREZ E-E mzm Eifflov stolp (2. del) Model v merilu 1: 320 iz vezane plošče Konstruiral in risal: Matej Pavlič Merilo: 1:1 © Copjright: Tehniška založba Slovenije in M. Pavlič Kopiranje oziroma razmnoževanje načrta po delih ali v celoti je dovoljeno samo za osebno uporabo. 22 • TEKI 2 • oktober 2001 TEKI 2 • oktober 2001 • 19