Aktualno
Slovenija • Rekordno pomanjkanje delovne sile: rešitev v delavcih iz Azije in Afrike?
O Stran 3

Aktualno
Ormož • Padli še zadnji smreki pri avtobusni postaji
O Stran 2
i 1 i Štajerski
Ptuj, torek, 26. oktobra 2021
Letnik LXXIV • št. 83 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR
Ptuj • Zaščitne maske obvezne, toda kdo lahko sankcionira kršitelje
Starši dijaka ravnatelju zagrozili s kazensko ovadbo
V nekaterih srednjih šolah imajo vse več težav z upoštevanjem ukrepov. Posamezni dijaki oz. njihovi starši zavračajo nošenje zaščitnih mask, drugi zahtevajo varno okolje in maske, ravnatelji pa so nekje vmes. Rajko Fajt, ravnatelj
Elektro in računalniške šole ŠC Ptuj, je ravnal v skladu z navodili o obveznem nošenju mask, zato se zdaj sooča s pozivom pred tožbo in vložitvijo kazenske ovadbe.	Več na strani 3.
i mm r , . &r ili
Podravje
Ptuj • Krivci za karantene: okužbe pri otrocih in zaposlenih
O Stran 4
Podravje
Ormož • Reševalno in sanitetna vozila ZD pod milom nebom
O Stran 5
V središču Slovenija •
Četrt milijona državljanov živi v revščini
O Stran 6
Kmetijstvo Podravje • V
10 letih izginilo več kot 1.500 podravskih kmetij
O Stran 8
Destrnik •
»Volitve so pokazale, kaj si ljudje mislijo«
Spodnje Podravje •
Na 35 pokopališčih v regiji občine iztržile dobrih 600 tisočakov
£ ^ B S S u w i&S ässj
Avtomobilski trg v krču •
Nakup avtomobila -zaloge ni, dobavni roki pjf^|||||||||iS neznani, cene v nebo
tSSIBBB
KIA
Več kot 3.000 vozil
na voljo takoj!

UM
Movement that inspires
AVTO STEGNE, Zadružna ulica 7, Slovenska Bistrica
e Strani 6 in 7
2 Štajerski
Aktualno
torek • 26. oktobra 2021
Slovenija • Dobra novica pred kurilno sezono
Uvedena regulacija cen kurilnega olja
Vlada je minuli teden na dopisni seji izdala uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov, s katero je znova uvedla regulacijo cen kurilnega olja. Omejila je maržo distributerjev na maksimalno šest centov na liter kurilnega olja.
Cene se bodo tako oblikovale na podlagi predpisane metodologije, in sicer kot povprečna 14-dnevna cena tekočega obdobja.
Za prvi dan povprečne 14-dnevne prodajne cene tekočega obdobja brez dajatev se bo upoštevalo obračunsko obdobje od 25. oktobra do 5. novembra, prvi dan reguliranih cen bo tako 9. november, so sporočili po seji vlade.
Gibanju cen kurilnega olja je vlada posebno pozornost namenila zaradi prihajajoče kurilne sezone. Maloprodajna cena kurilnega olja je v drugi polovici letošnjega leta presegla mejo enega evra, za liter je bilo treba oktobra odšteti že 1,10 evra. Davki in dajatve se pri tem niso spremenili.
sta
Ormož • Padli še zadnji smreki pri postaji
Odstranitev dreves je bila nujna
Kar nekaj prahu je v zadnjem času dvignila nedavna sečnja dreves v parku pri avtobusni postaji v Ormožu. Delavci Komunalnega podjetja Ormož so skupaj z Gozdarsko zadrugo Ormož po naročilu občine na omenjeni lokaciji posekali še zadnji dve smreki, čeprav je bilo prvotno planirano, da ti dve ostaneta.
■-r -.'."
V okuiru obnouc parka pri avtobusni postaji so podrli usa štiri dreuesa.
Na občini pojasnjujejo, da je bila sečnja omenjenih dreves nujna. Temu po njihovem pritrjuje izdelano strokovno mnenje glede ocene zdravstvenega in varnostnega stanja dreves, pod katerim je podpisan Ljuban Cenčič: »Ugotovitve izvedenca gozdarske stroke utemeljujejo nujen posek dreves z argumenti, da drevesi močno ogrožata varnost na parkirišču in v parku pa tudi na sosednjih bivalnih objektih, zato je nujna sanacija nasada. Drevesi predstavljata potencialno nevarnost za stanovanjski objekt na naslovu Kolodvorska cesta 2 in za parkirišče, ki je med drevesom in stanovanjskim objektom. Drevesi sta od omenjene stavbe oddaljeni samo 10 m. Najprimernejša rešitev je odstranitev obeh dreves ter nadomestna zasaditev s primernejšo drevesno vrsto oz. sorto.« V mnenju je med drugim zapisano, da sta bili drevesi posajeni brez upoštevanja končne velikosti, zato sta preblizu objektom. Nasploh pa naj bi bila ta sorta dreves neprimerna za mestno okolje: »Drevesa so živa bitja, zato je v njihovi bližini nemogoče zagotavljati popolno varnost glede odloma veje, padca dela krošnje ali porušitve celega drevesa. Pri izboru dreves za mestno okolje je treba upoštevati, da je mesto za drevesa neprijazno okolje, ki se znatno razlikuje od gozda, iz katerega izvira večina danes v mestu posajenih dreves (Šiftar A. et al., 2017).«
Pri sečnji dreues je bila na uišini osmih metrou ugotovljena zareza u deblo zaradi ouite žice, ki je dobesedno deblo preščipnila in dodatno oslabila stabilnost dreuesa.
Za odstranitev smrek tudi nekateri stanovalci
Nujnost podiranja dreves pa se je pokazala tudi pri sami sečnji. Na višini osmih metrov je bila namreč ugotovljena zareza v deblo zaradi ovite žice, ki je deblo dobesedno preščipnila in še dodatno oslabila stabilnost drevesa, so še povedali. K odstranitvi pa je občino pozvalo tudi nekaj stanovalcev. Občina bo kmalu izvedla nadomestno zasaditev s primernejšo drevesno vrsto. Ureditev parka bo sicer skupaj s kompletno dokumentacijo in ureditvijo lastništva zemljišč stala 350.000 evrov. Na novo bodo urejene zelene površine in škarpe, nov bo vodomet, otroci pa bodo dobili nova igrala.
Monika Horvat
Destrnik • Saj ni res, pa je: sage o prodaji/nakupu občinske stavbe še ni konec
»Volitve so pokazale, kaj si ljudje mislijo«
Če je kdo naivno mislil (beri: upal), da o nakupih in prodajah destrniških občinskih prostorov ne bomo več izgubljali besed, se je več kot očitno motil. Kot je znano, so županovi in opozicijski svetniki po kregarijah, ki so se vlekle, odkar je županovanje na Destrniku znova prevzel Franc Pukšič, stopili korak nazaj in sklenili kompromis, po katerem novozgrajenih prostorov v občinsko-poslovnem objektu v Janežovskem Vrhu 42 ne bodo prodali in se selili v stare občinske.
Spomnimo, da je občinska uprava najprej prodala stare prostore, zgradila nove in se vanje tudi vselila. Pukšiča je nato na mestu župana zamenjal Vladimir Vindiš, ko se je prvi vrnil na oblast, pa je sledila skoraj milijonska poravnava z gradbincem novogradnje in kmalu zatem še prodaja nekaj občinskih pisarn podjetniku Aldu Inu Ilešiču. Opozicija je vsemu skupaj ves čas glasno nasprotovala, dobesedno zavrelo pa je ob Pukšičevem predlogu o prodaji vseh prostorov v novi stavbi in selitvi v staro, ki pa bi jo bilo treba prej še temeljito obnoviti. Opozicijski svetniki so opozarjali na neracionalno ravnanje z občinskim premoženjem, saj niso videli nobenega smisla v prodaji novih pisarn za stare. Da Pukšič rine z glavo skozi zid, pa so bili še posebej prepričani, ko se je izkazalo, da Ilešič, ki naj bi od občine odkupil še preostale prostore, sploh nima denarja zanje.
Ilešič nas je dobro »potegnil«
Kot rečeno, je bil sklenjen kompromis, po katerem sedež občine ostane, kjer je, občina pa od Ileši-ča odkupi štiri pisarne, ki mu jih je prodala lani, poleg tega pa tudi dva kletna prostora za pošto in arhiv. V zameno naj bi Ilešič dobil staro občinsko stavbo v Vintarovcih 50 in parcelo v Jiršovcih, razliko, približno 130.000 evrov, pa v gotovini. A se je izkazalo, da so delali račun brez krčmarja, kajti Ilešič ni hotel vzeti v račun stare občinske stavbe in parcele v Jiršovcih. »Ker želimo tako občinski upravi kot policiji omogočiti normalne prostore, smo obnovili pogajanja s prodajalcem, da bi, kot je bilo planirano, od njega odkupili nekdaj naše pisarne z opremo vred, tako da bi bila celotna etaža občinska last, v kleti pa samo en prostor, ki ga nujno potrebujemo za potrebe pošte. Skupno gre za 204.000 evrov; 140.000 smo že zagotovili iz lastnih sredstev, za preostanek pa bi poskrbeli iz razpoložljivih proračunskih sredstev.«
Zdaj je, kar je, so se v razpravi, ki je sledila, večinoma strinjali svetniki in predlog o nakupu potrdili, a ponovili, da je vse, kar se dogaja, posledica preteklih slabih odločitev, ki so jih županu kot po navadi zlasti očitali Branko Horvat, Matej Sužnik, Elizabeta Fras in Branko Go-ričan. A kaže, da se je tudi v doslej zelo strnjene Pukšičeve vrste naselilo nekaj dvoma v upravičenost projektov, za katere so zvesto dvigovali roke. Najglasnejši je bil Andrej Zelenik, prepričan, da jih je Ilešič vse dobro »potegnil«.
Med Pukšičem in Kunčnikovo že počilo
»Zanima me, župan, kako trenutno poteka komunikacija z njim, predvsem pa, kako smo mu lahko verjeli, da bo kupil prostore, ko pa so mnogi opozarjali, da to ne bo možno, ker nima denarja,« vendar konkretnega odgovora Zelenik ni dobil.
Nekaj duoma o upravičenosti projektov se je, kot kaže, naselilo tudi u doslej zelo strnjene Pukšičeue urste. Bodo zanje še naprej zuesto duigouali roke?
Oglasila se je tudi nova svetnica Majda Kunčnik: »Kdor je od daleč spremljal te lupinge s prodajo in nakupi, je dobil občutek, da je občina postala nepremičninska agencija. Občanom razlogi te prodaje namreč nikdar niso bili jasni, in na koncu bo sreča, če bomo prostore sploh lahko dobili nazaj. Svoje svetnike vam je uspelo prepričati v svoj prav, dvomim pa, da še vedno verjamete, da ste delali v dobro občanov. Kaj si mislijo o vašem delu, pa so tako najbolje pokazali z mojo izvolitvijo na nadomestnih volitvah. Predlagam, da se v prihodnje najprej dobro premisli in šele nato skoči, ne pa obratno.«
Da je kultura dela občinskega sveta očitno zelo padla in na tak način ne želi delati, jo je zbodel župan in dodal, da skakanja v besedo niso primerna ne za sejo občinskega sveta niti za vrtec. Pri tem je namignil na to, da Kunčni-kova dela kot vzgojiteljica v vrtcu, kar jo je zelo razburilo: »Ne žalite me in ne omenjajte vrtca, saj moje delo nima nobene zveze s funkcijo svetnice. Tudi vi ste inženir elektrotehnike, pa vas jaz zato ne pošiljam polagat kablov.«
Razgrete glave in povišane tone je nato na predlog Mateja Sužnika umiril odmor, po katerem je sledila obravnava drugih tem.
Senka Dreu
Majda Kunčnik je že takoj po prevzemu svetniške funkcije nakazala, da županu Francu Pukšiču z njo ne bo lahko češenj zobati.
Kunčnikovi več kot polovica glasov
Na destrniških nadomestnih volitvah za novega člana občinskega sveta, ki so 12. septembra potekale v volilni enoti 2 oziroma na Ločkem Vrhu in v Vintarovcih, je zmagala Majda Kunčnik iz Liste za Destrnik. Od 455 upravičencev seje volitev udeležilo 233 občanov, Kunčnikova pa je prejela 130 glasov, kar predstavlja 55,79 odstotka vseh glasov na volitvah. Drugouvrščeni Marjan Irgl iz SLS je prejel 55 glasov (23,61 %), tretjeuvrščeni Matija Zorec, ki sta ga predlagali Ksenija Zorec in skupina volivcev, 41 glasov (17,60 %), za četrtouvrščenega Dušana Mastnaka iz Nsi pa je glasovalo sedem volivcev, kar predstavlja tri odstotke. Kot je znano, so bile volitve potrebne zaradi odstopa Doroteje Muršec, ki jo je zdaj do rednih volitev prihodnje leto nadomestila Majda Kunčnik in jeziček na tehnici prevesila v korist opozicije, saj zdaj v občinskem svetu sedi pet županovih in šest opozicijskih svetnikov.
Spoštovani,
vljudno vas vabimo na žalno komemoracijo ob dnevu spomina na mrtve,
ki bo v petek, 29. oktobra 2021, ob 16. uri
v Parku spominov na starem mestnem pokopališču na Ptuju.
Nuška Gajšek, županja Mestne občine Ptuj
Foto: K PO
Foto: K PO
petek • 22. oktobra 2021
Aktualno
Štajerski	3
Ptuj • Zaščitne maske obvezne, toda kdo lahko sankcionira kršitelje
Starši dijaka ravnatelju zagrozili s kazensko ovadbo
V nekaterih srednjih šolah imajo vse več težav z upoštevanjem ukrepov. Posamezni dijaki oz. njihovi starši zavračajo nošenje zaščitnih mask, drugi zahtevajo varno okolje in maske, ravnatelji pa so nekje vmes. Navodila Ministrstva za izobraževanja, znanost in šport so jasna - nošenje mask v šolskih prostorih je obvezno.
Odlok, ki med drugim določa obveznost nošenja mask, še vedno velja in ga je treba upoštevati. Kar pa je v praksi veliko težje, saj šole morebitnih kršitev ne morejo sankcionirati. Očitno pa je nemočen tudi inšpektorat, ker je vrhovno sodišče presodilo, da za izrekanje prekrškovnih sankcij zaradi opustitve nošenja zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih ni bilo zakonske podlage.
V skladu z odlokom in sprejetimi šolskimi pravili je ravnal Rajko Fajt, ravnatelj Elektro in računalniške šole ŠC Ptuj, in čez nekaj dni prejel poziv pred tožbo in vložitvijo kazenske ovadbe. Starši enega izmed dijakov višjega letnika so namreč mnenja, da njihovemu sinu v šolskih prostorih ni treba nositi maske. Ker opozorila učiteljev niso zadostovala, se je z njim na predlog razredničarke pogovoril tudi
ravnatelj Fajt: »Dijaka in njegovega očeta sem seznanil, da je po trenutno veljavnih odlokih in okrožnicah šolskega ministrstva nošenje mask za vse udeležence izobraževanja obvezno. Ravnateljeva naloga vsekakor ni presojanje strokovnih ukrepov, ki jih predlaga zdravstvena stroka. Oče dijaka je nato povedal, da šola nima pravice nikogar siliti v nošenje mask in da je to poseg v integriteto osebe.«
Nošenje mask v šolskih prostorih je še vedno obvezno.
Šolski inšpektoratje v tem šolskem letu opravil 274 nadzorov in ugotovil 127 kršitev obveznega nošenja zaščitnih mask. Izdali so pet plačilnih nalogov in 122 opozoril. V devetnajstih primerih so naložili šolam še druge ukrepe. Kot so sporočili s šolskega ministrstva,je nošenje mask v šolskih prostorih še vedno obvezno. Marsikdo sije namreč sodbo Vrhovnega sodišča RS glede mask napačno interpretiral, zato je ministrstvo v eni izmed zadnjih okrožnic pojasnilo, da »vrhovno sodišče ni razsojalo o obveznem nošenju zaščitnih mask v zaprtihjavnih prostorih, ampak o tem, ali je opustitev te obveznosti prekršek, za katerega se lahko izreče globa. Odločitev vrhovnega sodišča nima neposrednega vpliva na obveznost nošenja mask, ampak na izrekanje sankcij za prekrške proti posameznikom, ki ne ravnajo skladno z veljavnim odlokom, ki ureja ukrepe za zmanjšanje nevarnosti okužb in širjenja okužbe z virusom sars-cov-2«.
Med drugim je ministrstvo šolam svetovalo, da obveznost upoštevanja ukrepov določijo v internih aktih (šolska pravila, hišni red, izjava o varnosti z oceno tveganja).
Rajko Fajt, ravnatelj Elektro in računalniške šole Ptuj, je ravnal v skladu z odlokom in sprejetimi šolskimi pravili.
Fajt je o dogodku zapisal uradni zaznamek in nato od odvetniške pisarne, ki zastopa dijaka in njegove starše, prejel poziv pred tožbo in vložitvijo kazenske ovadbe. V slednjem je med drugim navedeno, da naj bi dijaku grozil z izključitvijo iz šole. »To nikakor ni res, saj sem ravnatelj že od leta 1996 in v tem času nismo izključili niti enega dijaka,« je zatrdil Fajt in dodal, da je to prvi tak primer, s katerim se srečujejo. Večina od nekaj več kot 500 dijakov naj bi zaščitne ukrepe dosledno upoštevalo, tudi nošenje mask v prostorih šole.
Mlakar: »Ravnatelj Fajt je ravnal ustrezno«
O dogodku je bil obveščen tudi Oton Mlakar, direktor Šolskega centra Ptuj. Po njegovem mnenju je ravnatelj Fajt ravnal popolnoma ustrezno: »Šolski center je javni zavod, ki spoštuje veljavno zakonodajo, odloke in navodila Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Vsako odstopanje od tega je nezakonito in lahko vodi v anarhijo.« Z vsebino poziva so seznanili pravno
V Zagorju dijaki brez mask v posebni učilnici
Del dijakov Srednje šole Zagorje še vedno vztraja pri nenošenju mask v razredu. Spomnimo, da so vložili tožbo na upravno sodišče, ki pa je njihov predlog za začasno odredbo in tožbo zavrglo. Dijaki so se sicer že pritožili. Šolajim je v tem času zagotovila manjšo učilnico, kjer so lahko brez mask, in pouk na daljavo. V matični učilnici pa so dijaki in učitelji z maskami. Ali ta odločitev enako obravnava vse dijake, pa je že drugo vprašanje.
službo šolskega ministrstva in Inšpektorat RS za šolstvo ter glede na njihova navodila celotno dokumentacijo predali odvetniku, ki bo pripravil odgovor. »Zavedamo se, da lahko vsak zastopa svoja stališča in tudi v tem primeru je tako, vendar pa nihče ne sme kršiti veljavne zakonodaje in odlokov. Da imamo na eni strani dijake, ki mask ne bi nosili, na drugi strani pa dijake, ki se počutijo ogrožene zaradi takih sošolcev, je dejstvo,« je še dodal Mlakar.
Šolsko ministrstvo pritrjuje ravnatelju
Na šolskem ministrstvu so seznanjeni, da na šole prihajajo različ-
na pravna mnenja, v katerih se izpostavlja nasprotovanje zaščitnim ukrepom: »Zaupamo strokovni presoji strokovnjakov s področja zdravstva, ki uporabo zaščitnih mask izpostavljajo kot enega najučinkovitejših ukrepov za preprečevanje okužb. Odlok je zavezujoč predpis ne glede na grožnje odvetnikov z opomini, tožbami in ovadbami,« so zapisali na šolskem ministrstvu.
Edini razlog, ki je lahko upravičena izjema od obveznosti nošenja mask, je zdravniško potrdilo, iz katerega izhaja, da otrok iz zdravstvenih razlogov ne sme nositi maske.
Estera Korošec
Foto: CG
Foto: CG
Slovenija, Podravje • Rekordno pomanjkanje delavcev v slovenskih podjetjih
Rešitev v delavcih iz Azije in Afrike?
Slovenija beleži rekordno pomanjkanje delovne sile, prihodnje leto pa naj bi bilo v primanjkljaju kar 108 poklicev. Treba bi bilo zagotoviti ustrezne pogoje dela in ustreznejši plačni sistem, spremembe so potrebne tudi v izobraževanju, je bilo mogoče slišati na dogodku Pomanjkanje kadrov in deficitarni poklici.
Pomemben razlog za pomanjkanje delovne sile so demografske spremembe, je v uvodu povedala namestnica direktorice Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Alenka Kajzer. Kot je pojasnila, se je število potencialnih delavcev med 15. in 29. letom zmanjšalo za skoraj 100.000, število starejših od 60 let, ki so praviloma delovno neaktivni, pa se povečuje.
Direktor skupine Kariera z nekaj manj kot 3000 zaposlenimi agencijskimi delavci Žiga Bitenc je opozoril, da letos beležijo rekordno pomanjkanje delovne sile.
Kateri poklici bodo najbolj iskani v prihodnjem letu
Kot ugotavlja Zavod RS za zaposlovanje, bo v prihodnjem letu
v Sloveniji v primanjkljaju 108 poklicev, kar je največ doslej, med drugim v gradbeništvu, elektru,
vzgoji in izobraževanju, zdravstvu, logistiki, varnosti. 51 poklicev bo v ravnovesju, 18 pa v presežku, med
njimi arhitekti, fotografi, glasbeniki, sociologi, novinarji, prodajniki, je naštela direktorica ljubljanske območne službe zavoda Barbara Vrtačnik.
Za premostitev pomanjkanja kadrov bodo potrebne številne spremembe, so se strinjali sogovorniki. Kajzerjeva je ocenila, da
Foto: Dremastime/M24
bo treba začeti razmišljati o vzpostavitvi boljših pogojev za mlade, tako da bodo lahko hitro vstopili v zaposlitev, da ne bodo imeli stanovanjskega problema v velikih mestih, da se bodo manj odločali za odhod v tujino.
Mladi hočejo višje plače in fleksibilen urnik dela
»Določene stvari bo treba spremeniti tudi v glavah delodajalcev,« je nadaljevala Vrtačnikova. Poleg ustreznega dohodka je izpostavila željo mladih po bolj fleksibilnem delovnem času, delu od doma, tudi v večernih urah, možnosti izobraževanja v okviru delovnega procesa, skrbi za zdravje na delovnem mestu ipd.
Bremec Slaničeva je dejala, da je dijakom in študentom, ki iščejo delo, zagotovo pomembna urna postavka, a tudi prilagodljivost njihovim študijskim obveznostim. Če študent išče delo tudi za čas po izobraževanju, pa plačilo ni tako ključno, je poudarila.
Nujno ustreznejše razmerje med minimalno in
v	i v
povprečno plačo
Rešitev za pomanjkanje kadrov so tudi tuji delavci, ki zdaj prihajajo večinoma z Balkana. A slovenska politika ekonomskih migracij je zelo toga, je bil kritičen Bitenc. Kot je posvaril, bomo morali kot družba sprejeti delavce iz Azije in Afrike, poskrbeti pa bo treba tudi za konzularna predstavništva. Če denimo ni predstavništva v Manili, ne moremo pripeljati delavcev s Filipinov, je ponazoril.
Prav tako bo treba po njegovem poskrbeti za ustreznejše razmerje med minimalno in povprečno plačo, saj da je zdaj preveč velika skon-centriranost plač blizu minimalne plače. S hitro rastjo minimalne plače načrtno ustvarjamo deficitarne poklice, se boji, zato bi bil bolj naklonjen panožnim minimalnim plačam, ki jih denimo pozna Avstrija.
Sta, sm
4 Štajerski
Politika
torek • 26. oktobra 2021
Ptuj • Občinska seja končana bliskovito
Letošnji proračun težak 33,4 mio evrov
Zaradi upoštevanja epidemioloških ukrepov so ptujski mestni svetniki na 29. redni seji, kije bila v ponedeljek, 18. oktobra, zasedali v veliki dvorani dominikanskega samostana. Sejo z 12 točkami dnevnega reda in nekaj podtočkami so končali v 19 minutah. Dvigovanje rok je teklo po tekočem traku, čeprav so med drugim odločali o najpomembnejšem občinskem aktu, ki razporeja koriščenje občinskega denarja, rebalansu proračuna.
Foto: CG
Prišli, dvignili roke in šli. Epizoda z naslovom 29. redna seja sveta MO Ptuj je bila končana v pičlih 19 minutah.
Z rebalansom je mestna občina letošnji proračun spremenila že četrtič. Z zadnjimi spremembami njegovo vrednost nižajo za okoli deset odstotkov na 33,4 milijona evrov. Za 900.000 evrov se zmanjšuje tudi predvideni obseg zadolževanja, in sicer s sprva predvidenih 6,4 na 5,5 milijona evrov.
Županja Nuška Gajšek je pojasnila, da se proračun zmanjšuje zaradi nerealiziranih investicij, ki se prenašajo v prihodnje obdobje. Med njimi so gradnja pokopališke vežice, dvigalo do mestne galerije na Prešernovi ulici 29, urejanje športne infrastrukture v Podvincih in Ro-goznici, arheološki depo odprtega tipa ter selitev uprave Vrtca Ptuj. „To ne pomeni, da naložbe ne bi bile realizirane, ampak se samo prenašajo v naslednje leto, ki bo očitno na investicijskem področju zelo pestro. Upam, da nam bo vse načrtovano uspelo izpeljati. Predvsem pa želim, da bodo projekti ostali v okviru normalnih cen," je dejala županja Gajškova in dodala, da v prihodnjem letu zapade tudi glavnina plačil za obnovo Stare steklarske, gradnjo regijskih kolesarskih stez in rekonstrukcijo Slovenjegoriške ceste.
Kanalizacija in Stara steklarska: 14 milijonov evrov
MO Ptuj je letos sicer zagnala dve veliki investiciji, podprti z evropskimi sredstvi. Gradnja kanalizacijskega omrežja je ocenjena na devet milijonov evrov, obnova Stare steklarske, trga in ulic ob njej na pet milijonov evrov. Na kanalizaciji bodo letos predvidoma opravili za 3,6 milijona evrov del, na projektu Stare steklarske pa za 800 tisočakov. Finančno in izvedbeno bo za obe naložbi ključno leto 2022, ko bodo za Staro steklarsko, urejanje ulic in trga ob njej namenili štiri milijone ter za kanalizacijo pet milijonov evrov.
Foto: arhiv M24
Proračun se zmanjšuje zaradi nerealiziranih naložb, ki naj bi prišle »na vrsto« prihodnje leto.
„Dobiček" izključno za investicije
Ptujski mestni svetniki so po skrajšanem postopku potrdili spremembe ustanovitvenega odloka za Center interesnih dejavnosti (CID). Nekaj se jih nanaša na dopolnitev dejavnosti (kinematografija), pomembna sprememba je tudi predlog o porabi morebitnega ustvarjenega presežka iz poslovanja. V odloku je navedeno, da naj se ga porabi izključno za investicije in investicijsko vzdrževanje, o čemer na predlog direktorja odloča svet zavoda. Po starem je bilo v odloku navedeno, da se lahko sredstva iz presežka porabijo le za opravljanje in razvoj dejavnosti zavoda.
Revizor v JS Ptuj bo Auditor
Ptujski mestni svetniki so na ponedeljkovi seji med drugim obravnavali še nekaj premoženjsko pravnih zadev glede prodaje občinskih nepremičnin, potrdili program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje 2022-2026 in soglašali s predlogom nadzornega sveta podjetja Javne službe Ptuj, da bo revizijo poslovanja v podjetju med letoma 2021 in 2023 opravljalo ptujsko podjetje Auditor.
Mojca Zemljarič
Videm • Na mizi rekordni proračun
Odhodki bi znašali 9,5 milijona evrov
Videmski občinski svetniki bodo na današnji (torkovi) seji med drugim opravili prvo branje proračuna za prihodnje leto.
Proračun sega v rekordne vrednosti, saj so načrtovani prihodki v primerjavi z letošnjimi višji za dva milijona evrov. Tudi odhodki proračuna 2022 bodo krepko nad letošnjimi, predvidoma bodo znašali 9,5 milijona evrov (letošnji 6,6 milijona evrov). Občina bi se v prihodnjem letu zadolžila, najeli bi kredit v znesku 1,5 milijona evrov. V naložbe nameravajo usmeriti 5,1 milijona evrov proračunskega denarja. Za primerjavo: letos bodo izvedli za okoli 2,1 milijona evrov investicij.
Več kot polovico petmilijonske-ga zneska, ki ga bodo namenili investicijam, usmerjajo v vzgojo in izobraževanje. V proračunu za prihodnje leto je postavka za dograditev vrtca v Vidmu (1,4 milijona evrov v letu 2022 in pol milijona v 2023). Poleg tega bi dobrih 400 tisočakov vložili še v energetsko sanacijo vrtca v Vidmu, 660.000 evrov je ocenjena
energetska prenova šole Lesko-vec in 125.000 evrov prenova šole Sela. Nekaj čez 280.000 evrov so rezervirali za energetsko sanacijo občinske stavbe v središču Vidma. Proračunski denar usmerjajo tudi v obnovo cestnega omrežja (za investicijsko vzdrževanje in gradnjo občinskih cest 365.000 evrov) in
komunalno opremljanje (kanalizacija Sela 610.000 evrov, Lesko-vec 127.000 in Šturmovci 100.000 evrov). 138.000 evrov so v proračunu predvideli za regijski projekt gradnje vodovoda.
Kombinatorika v proračunu se bo do dokončne potrditve nedvomno še spremenila. Predloge
bodo svetniki lahko predstavili že na današnji seji. Če bo proračun dobil zeleno luč, sledi javna obravnava, v okviru katere je na dokument prav tako možno podati pripombe. Usklajeni proračun bo nato svetniški zbor potrjeval na eni od prihodnjih sej.
MZ
Ptuj, Spodnje Podravje • V vrtcih vse več bolnih otrok
Krivci za karantene: okužbe pri otrocih in zaposlenih
Epidemiološke razmere v Podravju se več kot očitno slabšajo. Vsak najverjetneje pozna koga, ki je v tem trenutku v karanteni ali pa preboleva koronavirus. Pred nekaj dnevi je v podravski regiji najslabše kazalo Mariboru, kjer so imeli 619 aktivnih okužb, sledi Ptuj z 294 aktivnimi okužbami. Temu primerno je vse več manjkajočih otrok tudi v vrtcih. Velika večina je sicer bolnih zaradi drugih virusov, ki so na pohodu v tem času.
Polovica zaposlenih u Vrtcu Ptuj je cepljenih.
Na pohodu respiratorna obolenja
Tudi v ptujskem vrtcu so že na pohodu respiratorna obolenja, zato starše še posebej prosijo, da v varstvo pripeljejo le zdravega otroka. »Pri respiratornih boleznih se velikokrat vrtimo v začaranem krogu, saj se okužbe v skupini otrok hitro širijo. Naše priporočilo staršem v teh primerih je, da upoštevajo navodila glede higiene rok in higiene kašlja, da otroci popijejo veliko tekočine, da se z njimi čim več gibljejo na prostem v vsakem vremenu in da z raznovrstno zdravo prehrano poskrbijo za vnos sestavin, kijih telo potrebuje,« je še izpostavila Marija Vučak, ravnateljica Vrtca Ptuj.
Foto: CG
To velja tudi za ptujski vrtec, kjer so trenutne razmere stabilne, delo v vseh enotah pa poteka nemoteno. Nekoliko večji organizacijski zalogaj predstavlja razporeditev kadra glede na število prisotnih otrok. Zaradi velikega razpona med prihodom prvega otroka in odhodom zadnjega domov se združevanju otrok na začetku ali na koncu delovnega časa ne morejo izogniti. Kar pomeni, da glede na naravo dela zagotavljanje t. i. mehurčkov ni mogoče.
Kljub temu število primerov, ko so morali vsi oddelki otrok v karanteno, ni skrb vzbujajoče. Trenutno sta v karanteni dva oddelka otrok; od septembra do danes so bili skupno v karanteni štirje oddelki v treh enotah vrtca, od tega en oddelek dvakrat. V dveh primerih so morali karanteno odrediti zaradi okužbe pri otroku, v drugih dveh pa pri zaposlenih.
Cepljenih polovica zaposlenih
V tem času je bila okužba potrjena pri petih zaposlenih in enem otroku. Trenutno je v ptujskem vrtcu cepljenih 89 zaposlenih od
176, 63 jih je koronavirus že prebolelo, vendar jih ima od teh le še šest pogoj PCT (od okužbe ni minilo več kot šest mesecev). Obvezno se samotestira 83 zaposlenih in vsi tisti, ki so bili izpostavljeni vi-sokorizičnemu stiku z obolelo osebo, saj si prizadevajo pravočasno preprečevati širjenje okužb.
Po besedah ravnateljice Marije Vučak so imeli v enakem obdobju lani prav tako v karanteni štiri oddelke otrok. Starši imajo možnost
v času karantene koristiti ukrep »višja sila zaradi varstva otroka«. Za ta čas so upravičeni do nadomestila plače v višini 80 odstotkov. Dobra novica je tudi ta, da so starši oproščeni plačila vrtca, če je otrok odsoten zaradi karantene. Morajo pa vrtcu predložiti potrdilo o karanteni.
Ena izmed novosti v letošnjem šolskem letu je tudi izpolnjevanje pogoja PCT na roditeljskih sestankih, pogovornih urah in sejah or-
ganov vrtca, kar je nekatere precej razburilo. Kot je izpostavila Vuča-kova, večjih težav v tem trenutku nimajo.
Vse uvodne roditeljske sestanke so izvedli na prostem, ravno tako so pohiteli s sejo sveta staršev, ki so jo za 49 predstavnikov oddelkov organizirali zunaj prostorov vrtca.
Obiskovalci, ki prihajajo večinoma v upravne prostore, pogoj PCT dosledno spoštujejo.
Estera Korošec
torek • 26. oktobra 2021
Podravje
Štajerski	5
Ormož • Zdravstveni dom pestijo težave glede garažiranja vozil
Reševalno in sanitetna vozila pod milom nebom
V Zdravstvenem domu Ormož imajo prostor v ogrevani garaži zgolj za prvo urgentno vozilo, reanimobil, medtem ko so drugo reševalno urgentno vozilo, vozilo urgentnega zdravnika in tri sanitetna reševalna vozila pod milim nebom.
V zdravstvenem domu poleg parkirne stiske za uporabnike veliko težav povzročajo tudi parkiranja urgentnega in neurgentnih reševalnih vozil ter drugih službenih vozil. Imajo namreč zgolj eno ogrevano garažo, v kateri je garaži-rano prvo urgentno vozilo, t. i. rea-nimobil, drugo reševalno vozilo, ki je prav tako namenjeno za nujne reševalne prevoze, pa imajo skupaj z vozilom urgentnega zdravnika in tremi sanitetnimi reševalnimi vozili parkirana kar na parkirišču pred zdravstvenim domom, tako rekoč pod milim nebom.
Vozila priklopljena na elektriko, da zdravila ne zamrznejo
Kot je pojasnila direktorica Z D Ormož Vlasta Zupanič Domajnko, omenjena vozila delno ščitijo pred vremenskimi vplivi, zlasti pozimi, na način, da so priklopljena na elektriko. »Ta vozila imajo s tovarniško nadgradnjo vgrajene kalori-ferje, ki segrevajo celotno vozilo in ga zlasti v zimskem času zavarujejo pred zmrzaljo. Prav tako z ogrevanjem omogočimo, da so zdravila in infuzijske tekočine na primerni
temperaturi, da ne zamrznejo. Vozila so pozimi praktično vseskozi priklopljena na elektriko in kot taka pripravljena na izvoz,« razlaga direktorica in nadaljuje, da nastopijo težave, ko zapade sneg. Takrat morajo reševalci ves čas skrbeti za to, da je vozilo očiščeno: »Skrb zaposlenih je, da so torej pozimi vozila priklopljena in ogrevana. Poleg tega pa, ko zapade sneg, morajo vozila še očistiti in pripraviti za izvoz.« Poleti pa težave predstavlja vročina.
Glavna težava: prostorska utesnjenost
Vodstvo se zaveda težave, in kot pravijo, se trudijo najti rešitve, a jim težave povzroča prostorska utesnjenost. »Razmišljali smo o nadstrešku, ki pa nam ne omogoča neke zaščite pred zmrzaljo in podobno. Za primeren objekt bi tako potrebovali gradbeno dovoljenje za nezahteven gradbeni objekt, tukaj pa trčimo tudi ob potrebna soglasja s sosedi. Vseskozi imamo težave, saj smo prostorsko zelo utesnjeni. Kot veste, že kakih deset let poskušamo pridobiti dodatne parkirne prostore ... Težava pa je tudi v tem, da imamo precej
ostalih službenih vozil, tudi za druge službe, kot so patronažna, center za duševno zdravje otrok in mladostnikov, center za krepitev zdravja in drugo. Naš vozni park obsega že 23 službenih vozil,« nadaljuje direktorica.
Odvisni od pridobitve
■ ••v v
zemljišč
Če želijo odpraviti problematiko, bodo najprej morali pridobiti dodatno zemljišče. »Razmišljali smo, kako se lotiti reševanja problematike okrog pomanjkanja parkirnih mest in garažiranja vozil. Kot rečeno, zgolj z nadstreški ne bi rešili celotne problematike, hkrati pa bi s tem odvzeli parkirna mesta uporabnikom, ki so že tako naša velika težava. V teh dveh letih smo imeli upočasnjen investicijski ciklus zaradi covid razmer. Na računu so nam tako ostala neporabljena amortizacijska sredstva za investicije, in sicer na letni ravni v višini okoli 450.000 evrov. Konec septembra se je sestal svet zavoda, kjer smo sprejeli razvojne usmeritve in cilje pri pripravi investicijskih programov za obdobje od leta 2021 do 2023. Strateške namere smo razdelili v
V ogrevani garaži je prostora le za eno urgentno reševalno vozilo.
tri faze. V drugi fazi je predviden strateški nakup nepremičnin v neposredni bližini zdravstvenega doma, torej sosednjih parcel. Izražena je celo ena namera, da bi v bližnji prihodnosti lahko prišlo do prodaje. Postavili bi garaže za nujna reševalna vozila in spremljajoči objekt, s čimer bi odpravili težave mobilne enote nujne reševalne pomoči in nenujnih prevozov.« Za ta namen že zbirajo potrebna denar-
na sredstva. Pri tem jih podpirajo občine soustanoviteljice, še zlasti občina Ormož. A so povsem odvisni od namer lastnikov sosednjih zemljišč, saj brez pridobitve dodatnih površin nimajo nobenih možnosti za izgradnjo nujno potrebnih garaž: »Gre za zasebne parcele, tako da smo povsem odvisni od njihovih namer glede prodaje. Dogajanje spremljamo, tudi z občino se dogovarjamo, da bi v primeru,
če se pojavi kakšna priložnost, k temu pristopili. Sedaj torej čakamo na priložnost, da želeno izpeljemo in upamo na čimprejšnjo rešitev.«
Po besedah direktorice pa bi potrebovali tudi dodatne prostore za potrebe centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Možnosti vidijo v stavbi nekdanjega centra za socialno delo, kjer že deluje razvojna ambulanta.
Monika Horvat
Foto: M H
Kidričevo • Proračun 2022 bo najvišji doslej
Bolj obdavčena nezazidana stavbna
zemljišča in kmetije
Skoraj 10 milijonov evrov za investicije
Kidričevski svetniki so v prvi obravnavi potrdili proračun za prihodnje leto. Finančnica Tatjana Kačičnikje dejala, daje to najvišji proračun v njeni karieri na občini Kidričevo. Občina je na pragu izvedbe dveh velikih projektov, za katera bo črpala tudi evropska sredstva. To sta poslovna cona Strnišče in regijski projekt kolesarskih stez.
Na občini so izračunali, da bodo prihodki proračuna za naslednje leto predvidoma znašali 11,2 milijona evrov, odhodki pa tri milijone evrov več. Za investicije bodo namenili 67 odstotkov denarja oziroma 9,6 milijona evrov. Župan Anton Leskovar je dejal, da v proračunu računajo tudi na višji priliv iz naslova povprečnine ter sredstva za gradnjo vrtca v Lovrencu in kanalizacije Njiverce. A je pogoj za našteto najprej sprejetje državnega proračuna. Sredstva za vrtec in kanalizacijo za zdaj niso 100-odsto-tno zagotovljena, medtem ko sofinanciranje pri kolesarkah in obrtni coni ni vprašljivo. Kljub temu se pa-pirologija za oba projekta ureja, da bodo pripravljeni, ko bo to potrebno. Župan je povedal, da so v proračunu za naslednje leto predvideli dolgoročno zadolževanje v znesku dva milijona evrov. „Ni nujno, da se bomo zadolžili v takšnem znesku, odvisno bo od tega, kako bosta tekli dinamika izvajanja in financiranja naložb. Številko smo nastavili, da smo lahko „zaprli" proračun. Na mizi imate prvo različico proračuna, v 30-dnevni javni obravnavi se lahko še kaj spremeni. Sam bi tudi želel, da bi bila proračunska postavka za gradnjo namakalnih sistemov v proračunu višja, sedaj je 20.000 evrov. Menim, da je to
V prvi obravnavi so spremenili še odlok, kije podlaga za izračun NUSZ. Ministrstvo za okolje je občino opozorilo, da nekatera določila sedanjega odloka niso skladna z zakonodajo. Občina je pristopila h korekciji odloka, ki prinašaj nekatere spremembe. Po novem bodo bolj obdavčena nezazidana stavbna zemljišča in kmetijska gospodarstva. Slednje je zmotilo svetnika iz vrst SLS Tonija Frangeža in Antona Medveda, ki sta dejala, da glede na čas in razmere to ni smotrn ukrep. Župan Leskovar je poudaril, da drugače ne gre in je odlok treba spremeniti. Mojca Meško iz občinske uprave je pripomnila, da imajo na lokalni (politični) ravni zelo malo manevrskega prostora za morebitne bonifikacije. Županje dodal: »Ne gre drugače, to moramo potrditi. Bili smo opozorjeni, odlok je treba uskladiti z zakonodajo.« Odlok je nato glasovanje v prvem branju prestal.
Svetniki občine Kidričevo so v prvi obravnavi že potrdili proračun za naslednje leto.
Foto: Dreamstime/M24
še zadnji vlak za denar, namenjen namakalnim sistemom, pri čemer bi lahko dobili 100-odstotno sofinanciranje," je povedal prvi mož kidričevske občine in svetnikom na dušo položil, da so lahko ponosni, da so v sestavi občinskega sveta, ki bo sprejemala rekordno visok proračun. „Kaj takšnega se naslednjih nekaj let več ne bo zgodilo. Običajno je vrednost proračuna v naši občini med 6,5 in 7 milijoni evrov."
Svetniki so že med razpravo dali vedeti, da bo šlo glasovanje gladko skozi. Nekaj več vprašanj je imel le Slavko Krajnc, ki dvomi, da bodo odhodki dejansko realizirani v znesku 14 milijonov evrov. „Moja
ocena je, da bodo znašali tam nekje okoli deset milijonov evrov," je razmišljal in pripomnil, da je proračun zelo všečno naravnan. Proračun je gladko prestal glasovanje, vseh 13 svetnikov je bilo za.
MORS bo občini plačalo NUSZ za nazaj: okoli 800 tisočakov
Kidričani so na seji potrjevali tudi rebalans letošnjega proračuna, s katerim so prihodke za 1,4 milijona evrov znižali in so jih nastavili na 8,9 milijona evrov. Odhodki so nižji za 3,3 milijona evrov in bodo predvidoma znašali 8,7
milijona evrov. Razlog za znižanje proračuna so investicije, ki jih bodo večinsko izvajali v prihodnjem letu. Pomembna uskladitev v proračunu je tudi na postavki za nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ), in sicer gre za poračun za nazaj v znesku okoli 800.000 evrov, ki ga bo Ministrstvo za obrambo (MORS) plačalo občini Kidričevo.
Razprava na seji občinskega sveta je bila tudi o pravno-premo-ženjskih poslih. Svetniki so med drugim potrdili namero občine, da od Taluma odkupi zemljišča, na katerih je urejala vrtičke.
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
6 Štajerski
V središču
torek • 26. oktobra 2021
Slovenija • Četrt milijona državljanov živi v revščini
Največ revnih med upokojenci
V Sloveniji imamo po zadnjih podatkih 254.000 prebivalcev statistično opredeljenih kot revnih, še več kot toliko pa jih živi na robu statistične bede.
Foto: Bobo/M24
Pandemija novega koronavirusa, ki je v zadnjem letu zajela svet, je zradirala desetletja napredka v boju proti revščini, poudarjajo v Organizaciji združenih narodov. Po podatkih svetovne banke je med 88 in 115 milijoni ljudi zaradi krize epidemije pahnjenih v revščino.
V Sloveniji lani več tisoč »novih revnih«
Po podatkih iz raziskave Življenjski pogoji (SILC) za leto 2020 je bila stopnja tveganja revščine v Sloveniji 12,4-odstotna (v letu 2019 je bila 12-odstotna). To pomeni, da je z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, živelo približno 254.000 prebivalcev Slovenije, kar je približno 11.000 več kot v letu 2019. Letni prag tveganja revščine za enočlan-sko gospodinjstvo je znašal 8864 evrov, mesečni pa 739 evrov.
Prag tveganja revščine za štiričlansko družino, sestavljeno iz dveh odraslih in dveh otrok, mlajših od 14 let, je znašal 1551 evrov na mesec, za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa 1108 evrov na mesec. Ocena stopnje revščine sicer temelji na vsakoletni anketi o življenjskih pogojih na vzorcu, ki v Sloveniji zajema 9.000 gospodinjstev oziroma 25.000 ljudi.
Bedo pri nas tolče 41.000 otrok
Med 254.000 osebami, živečimi z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, je bilo 97.000 upokojencev (19,5 odstotka vseh upokojencev); 46.000 je bilo delovno aktivnih (pet odstotkov vseh delovno aktivnih); 41.000 je bilo mladoletnih (10,5 odstotka vseh otrok); 38.000 je bilo brezposelnih (43,4 odstotka vseh brezposelnih); 32.000 pa je bilo drugih oseb (19,6 odstotka vseh nezmožnih za delo, gospodinj, študentov, drugih neaktivnih in nerazvrščenih oseb).
Če v dohodek ne bi šteli socialnih transferjev (družinskih in socialnih prejemkov), bi bila stopnja tveganja revščine 22,4-odstotna. Če bi od dohodka odšteli še pokojnine, bi se stopnja tveganja revščine zvišala na 39,4 odstotka!
Stopnje Tveganja socialne izključenosti, statistične regije. Slovenije. 2020
Foto: S URS/M 24
Stopnja tveganja socialne izključenosti se je v Sloveniji lani glede na leto 2019 zvišala za 0,6 odstotne točke. Znašala je 15,0 odstotka, kar pomeni, da je bilo robu statistične revščine izpostavljenih približno 309.000 oseb oziroma 16.000 več kot v letu 2019. Stopnja tveganja socialne izključenosti je bila lani najvišja v koroški (21,3-odstotna), najnižja pa v posavski statistični regiji (10,5-odstotna). V koroški statistični regiji sta bili najvišji tudi stopnja tveganja revščine (17,7-odstotna) ter stopnja resne materialne prikrajšanosti (5,6-odstotna). Koroški sledita podravska in zasavska regija s prav tako zelo slabimi kazalniki revščine.
Stopnja tveganja revščine je bila najnižja v gorenjski regiji (9,2-od-stotna).
Slabše je v Bolgariji, Latviji in Romuniji
Čeprav imamo v Sloveniji kar četrt milijona statistično opredeljenih kot revnih, se Slovenija z 12 odstotki uvršča med države z najnižjo stopnjo tveganja revščine v EU. Nižje deleže kot Slovenija imata Finska in Češka (slednja z naskokom najmanj med državami EU, in sicer približno 10 odstotkov). Madžarska, Slovaška in Danska imajo približno take deleže kot Slovenija. Evropske države z najvišjo stopnjo tveganja revščine so Bolgarija, Latvija in Romunija; v teh državah je bila stopnja tveganja revščine več kot 22-odstotna. Podatki temeljijo na vseh dohodkih (tudi socialnih transferih) izbranega vzorca ljudi, vendar pa ne zajemajo stanovanjskih razmer in premoženja. Toda pozor, kot je ob neki priložnosti dejal legendarni Andrej Stare: »Statistika je kot bikini. Marsikaj pokaže, bistvo pa očem ostane skrito.«
Samo Strel
Spodnje Podravje • Kateri trgovci avtomobilov imajo težave pri dobavi
Nakup avtomobila - zaloge ni,
Trenutne razmere na avtomobilskem trgu so presenetile marsikaterega izkušenega prodajalca avtomobilov. Slednji se namreč soočajo z ukinitvijo dobave novih vozil, kar naj bi po ocenah poznavalcev trajalo vsaj do začetka prihodnjega leta. Velika težava je tudi obstoječa zaloga vozil, ki seje ponekod zmanjšala za več kot polovico ali pa je sploh ni. Vozila v prihodu so večinoma razprodana. Nekateri so se zato preusmerili v prodajo in uvoz rabljenih vozil, katerih število pa drastično upada. Posledično cene tako novih kot rabljenih avtomobilov strmo rastejo.
Letos (do konca avgusta) je bilo po podatkih Trgovinske zbornice Slovenije in Sekcije za motorna vozila v Sloveniji prodanih 38.971 novih vozil, kar je 192 več kot v enakem obdobju lani. V avgustu seje prodalo 3.529 novih avtomobilov. To je 19 odstotkov oz. 826 vozil manj kot v lanskem avgustu. V juliju je bil padec prodaje kar 31-odstoten. Zaradi pomanjkanja ključnih komponent letos na trgu ne bo izvedenih pet do deset milijonov novih avtomobilov, v Evropi okoli milijon in pol, v Sloveniji pa kakih šest tisoč, ocenjujejo poznavalci. Avtomobilska industrija se namreč zadnjih nekaj mesecev sooča z velikimi težavami pri dobavi polprevodnikov (čipov), ključnih elementov pri proizvodnji novih avtomobilov, zaradi česar številna podjetja začasno zaustavljajo proizvodnjo in zapirajo tovarne.
Kljub temu kupci pograbijo skoraj vsak avto, ki je na voljo (nov ali rabljen), in se pri tem ne pogajajo za ceno, kot je bilo v navadi še pred kratkim; popustov ni ali pa so zelo skromni. Vse to velja za vozila, izdelana na evropskem trgu, dobave japonskih in južnokorejskih avtomobilov so enake kot pred letom
dni, prav tako se njihove cene niso bistveno spremenile.
Kot je povedal Andrej Menhard, vodja prodaje v avtohiši Furman na Ptuju, je povprečna dobavljivost njihovih avtomobilov (Toyota) do največ tri mesece, prav tako jih je trenutno na zalogi dovolj. »Naše zaloge se niso zmanjšale, se pa je
povpraševanje povečalo za okoli 20 odstotkov. Marsikdo je pohitel z nakupom zaradi napovedanih podražitev vozil po novem letu, pritegnila pa ga je morebiti tudi cena, ki se od lanskega leta ni bistveno spremenila,« je pojasnil Menhard. Toyota je danes eden redkih, če ne celo edini proizvajalec, ki ga za zdaj težave s pomanjkanjem polprevodnikov niso tako hudo prizadele. Imajo pa nekaj težav z ladijskim transportom, saj je večina vozil izdelana na Japonskem.
Nobenih seznamov, čakalnih vrst ali še česa podobnega ne poznajo v Avtu Stegne iz Slovenske Bistrice (pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Kia). »Pri nas so dobavni roki
z?
fassion ror me
Renault CAPTUR
V Avtohiši Petovia auto je zaloga pol manjša.
Foto: CG
Spodnje Podravje • Letni prihodki občin za pokopališko dejavnost
Na 35 pokopališčih v regiji so iztržili
Vzdrževanje pokopališč je v domeni lokalnih skupnosti. Večina jih ureja s svojimi režijskimi delavci, večja dela pa oddajo zunanjim izvajalcem. Na Ptuju za vsa tri pokopališča, spominski park ter staro in novo rogozniško pokopališče, skrbi občinsko podjetje Javne službe (JS) Ptuj.
V petkovi številki Štajerskega tednika smo podrobno predstavili cene najemnin pokopaliških vežic in grobnih polij. Zbrali smo podatke za vseh 19 občin Spodnjega Podravja in ugotovili, da se zneski med občinami precej razlikujejo. Letne najemnine (grobnine) za družinski grob so najdražje v Maj-
šperku (59 evrov), Ptuju (56), Središču ob Dravi (52) in pokopališču
Hum v občini Ormož (51 evrov). Cene najema pokopališke vežice na pokopališčih v Spodnjem Pod-ravju se v povprečju gibajo med 30 in 40 evri na dan. Specifika občin na Ormoškem je, da najemnine za vežico ne zaračunavajo. Poročali
smo tudi, da nekatere občine poleg letne najemnine zaračunajo še tako imenovani prvi zakup groba. Recimo, da ga družina še nima in ga najame na novo. To prakso imajo uveljavljeno v občinah Videm, Žetale, Dornava, Sveti Andraž, Trnovska vas, Destrnik, Gorišnica in Hajdina.
V občini Središče ob Dravi so imeli vse do letos svojega grobarja, na občini je bil zaposlen kot hišnik-grobar. Možakar se je upokojil, občina pa dejavnosti pokopov tudi več ne bo opravljala v lastni režiji, temveč bo razpisala koncesijo.
Koliko je zbrala katera od občin
Danes je pred vami drugi del članka, v katerem smo zbrali podatke, koliko občine letno iztržijo na račun najemnin na pokopališču in ali so v času korona obdobja občane morebiti oprostile katerega od plačil. Za vse grobove skupaj in najeme vežic na vseh 35 pokopališčih, kolikor jih je v regiji, so v letu 2019 prejele dobrih 600.000 evrov najemnin. Četrtina tega denarja se je zbrala na Ptuju, 157.000 evrov. Načeloma so prihodki občine od pokopališča sorazmerni z njeno velikostjo. Občina Ormož, ki je druga po velikosti, je s plačilom grobarin prejela 94.000 evrov (Miklavž 8.900, Ormož in Hum 38.500, Podgorci 8.900, Velika Nedelja 20.500, Ivanjkovci 9.900 in Kog 7.800 evrov), Kidričevo in Hajdina vsaka okoli 48.000, Videm 34.000 in Markovci 25.000 evrov. Med manjšimi občinami izstopa Središče ob Dravi, kjer so s prispevki za pokopališče zbrali 24 tisočakov. Specifika Središčanov je bila, da so doslej imeli tudi svojega grobarja. Ta je bil zaposlen na občini, opravljal je delo hišnika in naloge na pokopališču. Ker se je možakar upokojil, za njegovo delovno mesto ne bodo iskali novega delavca, temveč bodo
Foto: CG
petek • 22. oktobra 2021
V središču
Štajerski	7
dobavni roki neznani, cene v nebo
Zaloga Škodinih vozil je trenutno precej skromna.
znani, naši kupci pa lahko nov avto iz zaloge prevzamejo v roku desetih dni. V Sloveniji je trenutno na zalogi 3.000 vozil, kar je dovolj, da zadostimo različnim željam in okusom,« je povedala Špela Stegne, vodja prodaje, in dodala, da so tudi pri njih veseli okoli 20 odstotkov večjega povpraševanja. Njihov salon obišče vedno več posameznikov, ki so imeli novo vozilo naročeno drugje, svoje naročilo pa so nato zaradi predolgih dobavnih rokov preklicali. »Opažamo, da se trendi glede nakupa avtomobila spreminjajo. Mlajšim generacijam je vse bolj kot znamka avtomobila pomembno to, kaj jim ponuja,« je še dodala Stegnetova.
Dobavni roki tudi do pol leta ali več
V	ptujskih avtohišah, kjer prodajajo evropske avtomobile, je trenutna situacija precej drugačna. Večina ima največje težave z dobavnimi roki in zmanjšanimi zalogami.
V	ptujskem podjetju KAASS-AV-TO (pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Škoda) se s takimi razmerami srečujejo prvič. Po besedah vodje prodaje Dušana Lorenči-ča trenutno sploh ne vedo točnega roka dobave, prav tako imajo na zalogi samo nekaj avtomobilov. Kako bo na dobavo vplivalo še mo-
Zaloge vozil se zmanjšujejo
V Avtohiši Petovia avto Ptuj (pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Renault) se poskušajo čim bolj prilagajati trenutnim spremembam na avtomobilskem trgu, zato so se nekoliko bolj usmerili v nakup in prodajo rabljenih vozil. Pravočasno so poskrbeli tudi za zalogo novih vozil, ki je sicer za okoli polovico manjša kot v »normalnih« časih. »Trenutno imamo na zalogi 20 novih avtomobilov. Ker je povpraševanje veliko večje od ponudbe, je treba odločitev o nakupu sprejeti v razmeroma kratkem času. V nasprotnem primeru lah-
ko hitro ostanemo brez želenega vozila,« je situacijo komentiral Žan Horvat, vodja prodaje v Avtohiši Petovia avto Ptuj. Njihova nova vozila so se podražila za nekaj več kot 10 odstotkov. Cena srednje opremljenega clia je bila še v lanskem letu okoli 12.000 evrov, letos je že za 1.000 evrov višja.
Cene rabljenih vozil v višave
Vsi sogovorniki so potrdili, da so se v zadnjem času skoraj rekordno zvišale cene rabljenih vozil, in sicer tudi za 20 odstotkov. To je trenutno več kot odlična novica za preprodajalce avtomo-
bilov, nekoliko manj pa za kupce. Rabljeni avtomobil je trenutno možno prodati za veliko več, kot je njegova realna tržna vrednost. Tisti, ki so načrtovali prodajo rabljenega vozila, lahko zanj dobijo tudi do 2.000 evrov več. Je pa po drugi strani res tudi to, da če ne bo kmalu stekla proizvodnja novih avtomobilov, tudi rabljenih ne bo, saj večina lastnikov menja »staro vozilo za novo«.
Po besedah Bojana Jerenka iz Avtohiše Jerenko na Ptuju, kjer prodajajo rabljena vozila različnih blagovnih znamk, se v tem trenutku proda vse, ne glede na podražitve.
Estera Korošec
rebitno delno zaprtje tovarne na Češkem, pa ne ve nihče.
Trenutno se na vozilo blagovne znamke Škoda lahko čaka tudi do pol leta in več. Zamude so tudi pri že naročenih avtomobilih, kar pa potrošniki vsaj za zdaj še razumejo. Ali bodo tako dobro sprejeli tudi od pet- do desetodstotno zvišanje cen, bo pokazal čas. Lorenčič sicer napoveduje, da se bodo po novem letu vozila še dodatno podražila.
Težave z dobavami imajo tudi v avtohiši Dominko Ptuj (pooblaščeni trgovec in serviser za vozila Volkswagen in SEAT). Trenutno imajo na zalogi samo 15 avtomobilov, kar je precej manj kot pretekla leta.
Foto: ČG
Andrej Menhard, vodja prodaje v avtohiši Furman na Ptuju, kjer nimajo težav z dobavo vozil.
Foto: ČG
dobrih 600 tisočakov
Najbolj radodarna do občanov pri obračunu pokopališke dejavnosti v času epidemije je bila občina Markovci, ki je najemnike grobov, ki so občani Markovcev, v lanskem letu v celoti oprostila plačila grobarine. V drugem valu epidemije tudi niso zaračunavali uporabe pokopališke vežice.
za dejavnost razpisali koncesijo, je povedala direktorica občinske uprave Jelka Zidarič Trstenjak. Sta pa relativno nizki delež prispevkov za pokopališče (glede na velikost) zbrali občina Majšperk in Gorišni-ca. Prva slabih 20 in druga blizu 19 tisočakov. V občini Sveti Tomaž so s prispevki za pokopališče iztržili dobrih 21.000 evrov, enako tudi v Dornavi (za pokopališče Dornava 11.300 in pokopališče Polenšak 10.000 evrov). Na Destrniku so
zbrali 17.600 evrov, v Juršincih dobrih 16.000, Cirkulanah 13.700, Zavrču 12.900, Trnovski vasi 9.600, Sv. Andražu 9.300 in Žetalah 7.600 evrov.
Cene stare tudi desetletje ali več
Cene grobarin, najemov vežic in drugih pokopaliških storitev potrjujejo občinski sveti. Večina cenikov v občinah Spodnjega Podravja
je pretežno starih. Najstarejšega ima občina Cirkulane, iz leta 2008, najnovejšega v celoti pa občina Zavrč. Sprejeli so ga lani, v veljavo je stopil letos. Občina Videm je v tem mandatu cene znižala, kar se občuti predvsem na ceni zakupa grobov. Za enojno grobno polje so ceno s 84 znižali na 10 evrov, dvojno s 113 na 15, žarni grob s 732 na 10 in grobnico z 282 na 30 evrov. Na Ptuju so cene za pokopališko dejavnost enake od leta 2015, v Mar-
kovcih, Hajdini, Destrniku (2012), Ormožu in Dornavi (2014) so še starejše.
Večina sogovornikov na občinah je povedala, da spremembe cen v kratkoročnem obdobju ne načrtujejo.
Katere občine so v korona krizi dale popust
Nekatere izmed občin so lansko leto politiko plačevanja pokopališke dejavnosti za uporabnike zaradi razmer, ki jih je prinesla korona kriza, spremenile. Ponekod so se odločili za znižanje plačil ali oprostitve. V občini Markovci so za leto 2020 vse najemnike grobov, ki imajo stalno prebivališče v občini, oprostili plačila grobarine. Od decembra pa do konca epidemije v letošnjem letu tudi niso zaračunavali najemnine za mrliško vežico. Tudi občine Videm, Juršinci, Zavrč, Gorišnica, Cirkulane in Kidričevo (samo prvi val 2020) so se odločile za oprostitev plačila stroškov uporabe mrliške vežice. Občina Hajdina je ceno najema pokopališke vežice v lanskem koronskem letu znižala za 50 odstotkov, občina Dornava pa podaljšala ročnost plačila na 60 dni, v Majšperku je možno plačilo na obroke, na primer za prvi zakup.
Mojca Zemljarič
Pokopališča Javnim službam prinašajo izgubo
Mestna občina Ptuj je upravljanje pokopališč zaupala svojemu občinskemu podjetju. JS Ptuj so predlani na dejavnosti ustvarile 157.000 evrov prihodkov in 140.000 izgube. Lani so bili prihodki za dobrih 50.000 evrov višji (zaradi spremembe zakona in razdelitev pogrebne ter pokopališke dejavnosti). Lanski prihodki so znašali 209.000 evrov, izguba pa 74.000 evrov. Kljub temu da so ptujske cene za pokopališko dejavnost med višjimi v regiji, pa stroškov na dejavnosti ne pokrivajo. Na vprašanje, kaj je razlog za izgubo, so v vodstvu podjetja odgovorili: „Najvišji stroški dejavnosti so stroški dela (upravljanje in urejanje pokopališča) ter stroški blaga, materiala in storitev (vzdrževanje vozil in strojev ter stroški goriva). Stroške znotraj dejavnosti smo že racionalizirali, kolikor je šlo. Zaradi dviga cen v zadnjem času je pričakovati nadaljnji dvig stroškov. Cene storitev pokopališke dejavnosti so nespremenjene že od leta 2016 in ne zagotavljajo rentabilnosti poslovanja. Glede na rezultat dejavnosti bomo sčasoma predlagali povišanje cen, saj družba negativni rezultat pokriva z izvajanjem tržnih dejavnosti."

Foto: ČG
Foto: ČG
8 Štajerski
Kmetijstvo
torek • 19. oktobra 2021
Slovenija • Številke o kmetijskih gospodarstvih so vse prej kot spodbudne
V 10 letih izginilo več kot 1.500 podravskih kmetij
Popis kmetijskih gospodarstev, ki gaje pripravil državni statistični urad, kaže, da jih je bilo lani v Sloveniji 67.915, kar je deset odstotkov manj kot leta 2010, ko jih je bilo še 74.646.
Največ kmetij je že tradicionalno v Podravju in tako tudi ostaja, čeprav s trendom upadanja. Medtem ko je bilo pred 10 leti, kot je razvidno tudi iz tabele, število podravskih kmetij 12.318, jih je bilo lani le še 10.789, torej 1.529 manj. Še slabše je stanje v pomurski statistični regiji, kjer je število kmetij upadlo za kar 20 odstotkov, natančneje z 8.890 na 7.084. Upad je zaznati v vseh regijah z izjemo obalno-kraške, kjer imajo za 13 odstotkov več kmetij kot pred desetletjem.
Pomurje ostaja slovenska žitnica
Kmetje so na območju celotne države lani obdelovali 23 odstotkov vseh površin ali 473.989 hektarjev, pri čemer niso upoštevani skupni pašniki. Pomurje ostaja žit-nica Slovenije, saj je tam kmetijski pridelavi namenjenih največ površin. Lani so tako pomurski kmetje obdelovali 48 odstotkov vseh zemljišč, najmanj pa goriški (13 %). Tudi v Podravju je ta delež visok, saj površina njiv znaša najmanj 40 hektarjev, kmetije pa v povprečju obdelujejo pet hektarjev, kar je veliko več kot drugod po Sloveniji, a manj kot v Pomurju, kjer kmetje v povprečju obdelujejo 8,3 hektarja njiv.
Foto: Dreamstime/M24
Po zbranih podatkih je na eni kmetiji zaposlen le en delavec.
Število kmetij po statističnih regijah, Slovenija
	2010	2020
Slovenija	74.646	67.915
Pomurska	8.890	7.084
Podravska	12.318	10.789
Koroška	2.743	2.556
Savinjska	11.004	9.966
Zasavska	1.811	1.715
Posavska	5.657	5.171
Jugovzhodna Slovenija	8.079	7.314
Osrednjeslovenska	7.937	7.522
Gorenjska	4.476	4.132
Primorsko-Notranjska	2.881	2.851
Goriška	5.790	5.347
Obalno-Kraška	3.060	3.468
žž-jp
Število kmetij se je v zadnjem desteletju najbolj zmanjšalo v Podravju in Pomurju.
En delavec na kmetijo
Z rejo živine se je v 2020 ukvarjalo 66 odstotkov vseh kmetijskih gospodarstev. Obseg živinoreje, ki se meri s skupnim številom glav velike živine (GVŽ), se je od leta 2010 do 2020 s 421.553 zmanjšal na 408.659, kar je za tri odstotke manj na ravni države. Znova je upad največji v Pomurju, in sicer za 12 odstotkov, medtem ko se je v primorsko-notranjski regiji celo povečal, in to za 20 odstotkov oziroma z 11.298 na 13.525 GVŽ.
V Podravju se z govedorejo ukvarja do največ 35 odstotkov kmetij, ki imajo v svojih hlevih v povprečju 23,4 glave velike živine. So pa rejci govedi, ki predstavljajo 42 odstotkov vseh kmetij, lani na 28.471 kmetijah redili 476.347 glav živali. Njihovo število se je od leta 2010 do 2020 povečalo za odstotek, kar pomeni, da je s 472.333 naraslo na 476.347 glav govedi.
Zaradi drugačne metodologije zbiranja podatkov, pravijo na državnem statističnem uradu, ne morejo primerjati, koliko delavcev je delalo na kmetijah leta 2010 in nato 2020. Lani je skupna delovna sila na kmetijah znašala 67.945 polnovrednih delovnih moči (PDM). Če to primerjamo s številom kmetij, ki jih je bilo, kot že rečeno, v letu 2020 67.915, ugotovimo, da je povprečni vložek dela na kmetijah le en delavec v celoti.	Senka Dreu
Foto: CG
NleKo izbrane KaKovosti posKrbi za vaše dobro, vi pa za dobro njegovih pridelovalcev in predelovalcev
Po zadnjih podatkih je v delo na družinskih kmetijah vključenih čez 190.000 ljudi, torej skoraj 10 % Slovencev. Z nakupom mlečnih izdelkov z znakom »izbrana kakovost - Slovenija« sebi privoščite
NAŠE SUPER MLEKO
>'.. 1 j, ■ ' ' ; ?'■ „j	, .¿s IS
www.nasasuperhrana.si ' Sledite nam na El
izdelke višje kakovosti, slovenskim kmetom in mlečnopredelovalni industriji pa omogočate ohranjanje delovnih mest in razvoj podeželja.
.#?lf # jf ! M; i 6
i¡ mmm,
■'i liLt
ffijpv i
Republika Slovenija
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
■ 11' ISi
SLOVENSKI PRIDELOVALCI IN PREDELOVALCI MLEKA
torek • 19. oktobra 2021
Kmetijstvo
Štajerski	9
Slovenija, Podravje • O prihodnosti pridelave sadja in zelenjave za samooskrbo
Foto: RAR
Pridelovalci zelenjave pričakujejo, da bo država poenostavila pa tudi pocenila postavitve rastlinjakov in namakalnih sistemov.
Komu dati prednost: okolju ali pridelavi?
Po statističnih podatkih smo bili lani s sadjem 36-odstotno, z zelenjavo pa 48-odstotno samooskrbni. Potrebe in poraba sadja in zelenjave so v Sloveniji pri večini pridelkov bistveno večje, kot je pridelava, zato je treba storiti vse za
povečanje obsega pridelave.
To je glavni zaključek okrogle mize, ki jo je ob nedavnem svetovnem dnevu hrane v Novem mestu organiziral Grm, center biotehni-ke in turizma. Potrošnja sadja in zelenjave počasi narašča, saj se ljudje vse bolj zavedamo pozitivnih lastnosti, ki jih ima uživanje obeh vrst živil na zdravje. Proizvodnjo je torej treba povečati, a pri tem oba sektorja naletita na kar nekaj ovir.
Potrebni so panožni razpisi
Pri sadjarstvu je Janez Pirc, direktor Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), izpostavil nujnost panožnih razpisov. Za večjo porabo domačega sadja je po njegovem treba okrepiti izvajanje generične promocije in promocije doma pridelanega sadja, poudariti pomen sezonskega uživanja sadja in kratkih transportnih poti ter obenem potrošnika ustrezno zaščititi pred sadjem vprašljive kakovosti iz uvoza. »Pridelava zelenjave se je sicer v zadnjih letih povečala in je glede na povpraševanje pridelamo skoraj polovico, šibka točka pa ostaja odkup. Treba bi ga bilo bolje organizirati in s tem okrepiti pogajalski položaj pridelovalcev v verigi 'od njive do mize'. Učinkovitejši pa mora postati tudi nadzor nad preprodajo uvožene zelenjave in bolj dorečeno označevanje o poreklu surovine v predelanih izdelkih. Potrošniku pa je treba predstaviti prednosti uživanja zelenjave, 'ki je bila pridelana v bližini', saj je njena hranilna vrednost večja, obremenitev okolja pa zaradi manj transporta manjša.«
Davčne olajšave za zelenjadarje
Da bi več pridelovalcev spodbudili za zelenjadarsko dejavnost, bi bilo smiselno razmišljati o davčnih olajšavah zanje, kajti trenutna obdavčitev je sorazmerno visoka. »Pridelava zelenjave v rastlinjakih se namreč obravnava kot dejavnost, za katero se davčna osnova ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhod-
kov. Država bi lahko z bolj prožno zakonodajo pri postavitvi rastlinjakov, enostavnejšimi postopki za odobritev namakanja ter s poenostavljenimi postopki za možnost predelave neprodane zelenjave na kmetiji dala dodaten pospešek tej deficitarni dejavnosti,« je prepričan Pirc.
Tudi tokrat ni šlo brez v zadnjem času pogoste debate o razmerju med kmetijsko pridelavo in varovanjem okolja, ki se je v konkretnem primeru nanašala na vprašanje, ali pri spodbudah dati prednost spodbujanju pridelave sadja in zelenjave ali čistemu okolju. Kajti slednje lahko pokoplje prvo, zato je tu pravo razmerje še posebej pomembno. Prav ta vprašanja so tudi glavni kamen spotike predlaganega strateškega načrta evropske skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2023. Na KGZS menijo, da bi se moralo varovanje okolja financirati iz drugih virov, ne pa iz proračuna, ki je namenjen razvoju kmetijstva.
Mnogo spodbud le za podjetja
»Osnutek strateškega načrta pridelovalcem zelenjave vsekakor ni namenil zadostne podpore, saj se predvideva celo ukinitev pro-
izvodno vezane podpore zanje. Kar nekaj spodbud je namenjenih le organizacijam proizvajalcev na področju sadja in zelenjave, kar bi večini ostalih onemogočilo dostop do teh sredstev,« pravi Roman Žveglič, predsednik KGZS. »Za sadjarstvo je zelo pomembno, da se vzpostavi shema Integrirana pridelava sadja (IPS), vendar le, če bo finančno v zadostni meri podprta. Sadjarji imamo IPS že 30 let, shema je brez dvoma nadstandar-dna pridelava. Tudi zelenjadarjem je pri spodbudah najbolj zanimiva Integrirana pridelava zelenjadnic, ki pa bi morala biti na razpolago vsem pridelovalcem. Še več, potreben bi bil razpis, ki bi finančno podprl investicije v zelenjadarstvo na srednjih do manjših kmetijah, kjer pridelava zelenjave predstavlja glavno panogo.«
Pasti Zelenega dogovora
Vrnimo se še na že omenjene vse strožje okoljske zahteve, ki jih predvideva tudi nova SKP. Žveglič opozarja, da bo z njimi v primeru sprejetja strateškega dokumenta močno omejena pridelava sadja in zelenjave v Sloveniji. »Zeleni dogovor in strategija 'od vil do vilic1
Za večjo porabo domačega sadja je treba poudariti pomen sezonskega uživanje sadja in kratkih transportnih poti.
želita postaviti ravnovesje med primarno nalogo kmetijstva, ki je zagotavljanje kakovostne in zdrave hrane, ter upravičenimi pričakovanji družbe glede nujnih prilagoditev v kmetijskem in prehranskem sektorju glede zmanjševanja rabe sredstev za zdravje rastlin, gnojil, zavržkov hrane, odpadkov in tudi večje dobrobiti živali, znižanje ogljičnega odtisa in tako dalje. Pri določanju takšnih ciljev in zavez je ključno, da se upošteva posebnosti posameznih držav članic, njihovo izhodiščno stanje in možnost napredka. Slednji je v Sloveniji že tako omejen zaradi neugodnih naravnih danosti, prevladujoče razdrobljene posestne strukture in s tem povezanim ekstenzivnim načinom pridelave kot tudi s sorazmerno velikim deležem trajnih nasadov.«
Evropa pljuva v lastno skledo
Kot najbolj težavno pri pridelavi sadja in zelenjave vidi Žveglič zavezo po zmanjšanju gnojil in sredstev za varstvo rastlin ter povečanju deleža površin z ekološkim načinom pridelave. »Znižanje porabe sredstev za varstvo rastlin in gnojil bi moralo biti določeno za različne države različno. Sloveniji, ki je že sedaj kmetovala bolj traj-nostno in ekstenzivno, ne bi smeli določiti enakih zahtev po znižanju uporabe gnojil in fitofarmacevt-skih sredstev (FFS) kot državam z visoko intenzivno pridelavo. Večji poudarek bi bilo treba dati revidiranju marketinških standardov, geografski zaščiti in promociji kratkih verig, jasnemu označevanju živil in strožjemu ukrepanju proti goljufijam v verigi oskrbe s hrano. Naj za konec omenim še glavni nesmisel tega dela predlagane strategije: po eni strani Evropa svojim kmetom nalaga vse ostrejše zahteve, po drugi pa s sprejemanjem prostotrgovinskega sporazuma z državami južnoameriškega trgovinskega bloka Mercosur omogoča uvoz hrane, ki je bila pridelana pod nižjimi standardi.«
Senka Dreu
Foto: SD
Ptuj • Izboljšanje prakse na področju sirarstva
Osnova je kakovostno mleko
Potem ko so na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj lani prostore starega mlečnega laboratorija preuredili v učilnico za predelavo mleka, so vanj preselili tudi izvajanje pilotnega sirarskega projekta.
Foto: Kmetija Novak
Za odlične mlečke izdelke so potrebni prava krma za živali, kakovostno mleko in vrhunska higiena.
Novembra 2019 začeti projekt naj bi se končal v začetku letošnjega decembra, zavod pa je zanj prejel evropska sredstva v višini nekaj manj kot 74.000 evrov. Kot partnerji so se vanj vključile kmetije Šukar, Planko in Kleh ter Novak, pri izvedbi pa je sodelovalo tudi podjetje Megal. Kot je povedala Sara Ketiš Glažar, specialistka za higieno mleka in sirarstvo, se v Sloveniji vse več kmetij odloča, da osnovni prireji mleka doda dodano vrednost skozi predelavo mleka v najrazličnejše mlečne izdelke.
Stroga higienska pravila
»Med predelavo se kmetije srečujejo s problemi, ki so vezani na vsebnost neželenih mikroorganizmov v mleku in mlečnih izdelkih, neprilagojene krmne obroke za molzne živali, slabo poznavanje tehnologij predelave, neprimerno spremljanje določenih parametrov med celotno predelavo in nepoznavanje smernic dobre higienske prakse. Naš osnovni namen pa je prav izboljšanje kakovosti mleka, kar dosežemo z ustreznimi krmnimi obroki, ki so prilagojeni vrsti živali, spremljanjem zdravstvenega stanja živali in pravilnim ter higienskim pridobivanjem mleka.«
Foto: KG Z Ptuj
Z ustrezno higieno in skrbjo za varnost izdelkov se bodo izboljšale mikrobiološke analize mleka in mlečnih izdelkov, pri čemer je pomembna tudi uporaba ustreznih tehnologij predelave mleka v mlečne izdelke. »Z njimi lahko spremljamo najpomembnejše parametre, kot so kislost, temperatura, izbira primerne kulture in sirišča ter uporaba smernic dobre higienske prakse. Eden od ciljev projekta pa je tudi v izboljšanju izbranih mlečnih izdelkov, pa naj gre za jogurte, sveže ali mehke sire.«
Nenehen učni proces
Da se kmetje zavedajo pomena prireje kakovostnega mleka in izdelave domačih mlečnih izdelkov, opaža Ketiš Glažarjeva, hkrati pa so tudi potrošniki začeli ceniti doma pridelano in predelano hrano. »Si-rarji vemo, kako pomembno je, da so mlečni izdelki varni in tehnološko dovršeni, zato tako usmerjene projekte podpiramo in se veselimo rezultatov, ki jih bomo s pridom uporabili. Ker mlečni izdelki in mleko zaradi svoje pestre sestave spadajo med funkcionalna živila, lahko ob neprimernem rokovanju in neupoštevanju higienskih zahtev v vseh fazah proizvodnje in predelave hitro postanejo vir zdravstvenih tveganj. Tega se morajo predelovalci mleka na kmetijah zavedati in svoja znanja nenehno izpopolnjevati, in sicer vse od same prireje mleka do njegove predelave. Kajti to je edini način, ki bo zagotovil izdelavo varnih in kakovostnih mlečnih izdelkov za potrošnike.«
V okviru projekta so najprej na partnerskih kmetijah opravili analizo tal, nato na podlagi rezultatov svetovali, kako živalim izboljšati krmne obroke, sledili pa so preizkusi glede različnih tehnologij, kultur za jogurte, kisle skute in mehke sire. V novembru bodo na zavodu izdali knjižico z rezultati in priporočili, kako izboljšati delovne procese na področju sirarstva.
Senka Dreu
10 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 26. oktobra 2021
Podravje • Izbor Naj podjetja Podravja
Drugo leto zapored Perutnina Ptuj
Štajerska gospodarska zbornica (ŠGZ) in časopisna hiša Večer sta v Narodnem domu v Mariboru že šestič doslej razglasili najboljša podjetja podravske regije v preteklem letu. Še drugo leto zaporedje bila za najboljše veliko podjetje razglašena Perutnina Ptuj, medtem ko je nagrada po izboru bralcev pripadla hoški družbi Ledinek Engineering.
Foto: CG
Hoška družba je omenjeno nagrado prejela že drugič, za najboljšo pa je bila letos razglašena tudi v kategoriji srednje velikih podjetij. Bralci Večera so sicer izbirali med šestimi regijskimi podjetji, ob zmagovalcu so bili kandidati še podjetja Marles, Dravske elektrarne Maribor, Pharsol, Kmetijska zadruga Ptuj in Nigrad.
Naj zaposlovalec Dorssen iz Markovcev
Med majhnimi in mikro podjetji je letos priznanje pripadlo mariborskemu podjetju Applet, ki se ukvarja z informacijskimi storitvami, naj zaposlovalec minulega leta pa je postalo podjetje Dorssen iz Markov-cev, ki je specializirano za montažo transportnih sistemov v avtomatiziranih skladiščih ter logističnih in distribucijskih centrih.
Posebno priznanje za izjemne dosežke na področju razvoja človeških virov je prejela Pošta Slovenije, najperspektivnejše podravsko podjetje preteklega leta pa je postala družba Lustija, ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo izdelkov iz naravnih polnil.
PP lani s triodstotno rastjo
Ptujski prehranski skupini je priznanje pripadlo drugo leto zapored, potem ko so leta 2019 priznanje prejele DEM, pred tem pa kar tri leta zapored bistriški Impol.
Perutnina Ptuj je lani na ravni skupine ustvarila 294 milijonov evrov prihodkov, kar glede na leto prej predstavlja triodstotno rast. S skoraj 3.900 zaposlenimi so leto sklenili z dobrih 31 milijonov evrov čistega dobička. Kljub izrednim razmeram zaradi epidemije so spet dodatno zaposlovali in delo zagotovili 190 novim sodelavcem.
Na ravni slovenske družbe so dosegli podobne prihodke od prodaje kot leto prej, in sicer 177 milijonov evrov, pri tem pa so s 27 milijoni evrov dosegli rekorden dobiček EBITDA, ki je za skoraj pet milijonov evrov presegel predlanskega. Čisti dobiček je znašal 18,5 milijona evrov.
Podravska podjetja so lani skupaj zabeležila 267 milijonov evrov neto čistega dobička, kar je 12 odstotkov manj kot leto prej. Po absolutni vrednosti gre za najnižji čisti dobiček v zadnjih petih letih, kar pa je seveda predvsem posledica izbruha pandemije na globalni ravni. Podjetja so lani zaposlovala 70.133 ljudi, kar je približno toliko kot leto prej. Regija sicer še vedno zaostaja za povprečjem pri dodani vrednosti na zaposlenega.
Sta, sm
Gornja Radgona • Zaključen projekt Go Mura
Za boljše življenje ljudi ob reki
Projekt GoMura, vreden 2,8 milijona evrov, je bil po ocenah partnerjev zelo uspešen in je trajnostno izboljšal stanje okolja in življenje ljudi na slovenski in avstrijski strani Mure.
Foto: arhiv Svet24
V čezmejnem projektu, ki je potekal od junija 2018 kot del Interrego-vega programa Slovenija-Avstrija v obdobju 2014-2020, so pripravili usklajene ukrepe za izboljšanje upravljanja in izboljšanje ekološkega stanja mejne reke Mure in njenih pritokov ter zmanjšanje poplavne ogroženosti.
Direktor občinske uprave Radgona Franz Brandner je naštel nekaj konkretnih pridobitev projekta, med njimi so igrala, poti brez ovir za osebe s posebnimi potrebami, možnost pogleda na drugo stran reke, športne aktivnosti na prostem. »To je bila sonaravna gradnja za Muro, ne proti njej,« je poudaril in pohvalil izvrstne stike med občinskima upravama obeh Radgon.
S tem se je strinjal tudi direktor gornjeradgonske občinske uprave Vladimir Mauko. Posebej je omenil arhitekturne dosežke projekta, saj npr. protipoplavni zid zdaj omogoča stik z reko in jo približuje ljudem, obenem pa zagotavlja varnost ter je turistična in rekreacijska pridobitev.
Ptuj • Poslovni zajtrk na Višji strokovni šoli
Pletenje vezi med šolami in podjetji
Izvajanje kakovostnega strokovnega izobraževanja zahteva tesno sodelovanje izobraževalnih ustanov z gospodarstvom. Tega dejstva se dobro zavedajo na Višji strokovni šoli ŠC Ptuj, kjer je velik poudarek na praktičnem usposabljanju študentov. V posameznem letniku se namreč 40 odstotkov izobraževalnega programa izvede kot praktično usposabljanje pri delodajalcu.
»To je prednost vseh višjih šol v Sloveniji. V posameznem letniku je 1000 ur, od tega jih naši študentje kar 400 preživijo v podjetjih. Eden izmed naših ciljev je krepiti vez med študenti, podjetji in šolami,« je povedal Robert Harb, ravnatelj Višje strokovne šole ŠC Ptuj, ki je v ta namen gostila poslovni zajtrk v organizaciji Skupnosti višjih strokovnih šol Republike Slovenije.
Gre za srečanje, namenjeno promociji višjega strokovnega šolstva, predstavitvi potreb in pričakovanj delodajalcev ter navezovanju stikov med študenti in potencialnimi delodajalci. Dogodka se je udeležilo okoli 20 predstavnikov različnih podjetij iz širše podravske regije. Dijakinje 2. letnika Šole za ekonomijo, kmetijstvo in turizem, smer gastronom hotelir, so se izkazale v pripravi zajtrka in dekoraciji miz.
Kot so povedali sodelujoči, se tudi s takimi, neformalnimi dogodki krepi povezovanje izobraževanja in gospodarstva. Lucija Bezjak, vodja kadrovske službe v podjetju
Dorssen, je izpostavila, da je pomembno vzpostaviti stik s študenti, ki so morebiti njihovi potencialni zaposleni: »Ker smo v tehnični stroki, nam kader primanjkuje, iščemo elektrotehnike, mehatro-nike in inženirje. Če ne najdemo določenega profila, ki ga potrebujemo, ga vzgojimo sami, saj imamo znotraj podjetja organizirano interno akademijo s programom mentorstva. Nove zaposlene zato spodbujamo k pridobitvi kompe-tenc za bolj samostojno opravljanje dela.« S ptujsko Višjo strokovno šolo Ptuj sodelujejo na način, da študentom nudijo prostor za pripravo seminarskih, diplomskih in drugih nalog, prav tako omogočajo praktično usposabljanje na delovnem mestu. Pri bodočem kadru dajejo velik poudarek na digitalnih kompetencah, saj je njihovo podjetje vedno bolj avtomatizirano in digitalizirano. »Zelo pomembno je, da se mladim že med študijem privzgojijo te veščine. Naloga šolstva je, da dobimo tak kader, ki ga
trg delovne sile potrebuje,« je še dodala Bezjakova.
Tudi Roman Tement, direktor podjetja Zaščita Ptuj, je mnenja, da morajo tako izobraževalne ustanove kot podjetja slediti novostim. To je edini način, da bodo podjetja tudi v prihodnje uspešno poslovala. V Zaščiti so naklonjeni študentski praksi, saj je po besedah Tementa izjemno pomembno, da mladi čim prej pobliže spoznajo delovni proces nekega podjetja.
Ptujski KGZ pomlajuje kader
S ptujsko višjo šolo že vrsto let sodeluje tudi Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj. Študentje prihajajo k njim na prakso, v laboratorije in svetovalno službo. Po besedah direktorja Andreja Reberniška je sodelovanje takih dveh institucij zelo pomembno. Tudi zato, ker bodo v prihodnjih nekaj letih zaradi upokojevanja potrebovali novo delovno silo, opremljeno z ustreznimi znanji in veščinami. Nekoliko jih sicer skrbi, da je vse manj zanimanja za kmetijske poklice, kljub temu da so v podravski regiji številne priložnosti za kmetovanje. »Kme-tovati brez znanja je v današnjih časih 'misija nemogoče'. Prizadevamo si, da bi se več mladih odločalo za izobraževanje na področju kmetijstva. To bi lahko dosegli, če bi nam uspelo dvigniti renome poklica kmeta, urediti štipendiranje (podpora lokalnih skupnosti in podjetij) ter ponuditi kakovostne in privlačne študijske programe na področju kmetijstva,« je povedal Rebernišek.
Estera Korošec
Sveta Trojica • Gradbišče pred vhodom v romarsko cerkev
Začela seje obnova samostanskih stopnic
Delavci podjetja Tlakovanje Kralj so že odstranili razpadajoče stopnice, ki vodijo od trojiškega trga do romarske cerkve Svete Trojice.
Slednjič se je začela obnova dotrajanih in zato tudi nevarnih stopnic, ki vodijo do romarske trojiške cerkve.
Foto: SD
Ker cerkev s samostanom velja za izjemno kulturno dediščino in pomemben košček v mozaiku turistične ponudbe občine, so se v projekt prenove vključili tudi v trojiški občinski upravi, in sicer s pripravo dokumentacije, prijavo na razpis in tudi z aktiviranjem strokovnjakov spomeniškega varstva, statike in arhitekte.
Kot je znano, je Ministrstvo za kulturo v začetku leta objavilo razpis za sanacijo najbolj ogroženih in najpomembnejših kulturnih spomenikov, ki jih bo v letih 2021 in 2022 sofinancirala država. Nanj se je za sofinanciranje nujnih obnovitvenih del na zunanjosti trojiške cerkve prijavil tudi Frančiškanski samostan Sveta Trojica. Razpis je bil razdeljen v dva sklopa: iz prvega bo ministrstvo sofinanciralo obnovitvena dela za ohranjanje nepremičnih spomenikov in njihovih delov, iz drugega pa konserva-torsko-restavratorske posege na
delih nepremičnih spomenikov in stavbni dediščini.
Pri Sveti Trojici so se prijavili na oba sklopa: na prvega za sanacijo stopnic do cerkve in opornih zidov, na drugega pa za restavrira-nje kipov na cerkvenem pročelju. Čeprav so bili z obema prijavama
uspešni, so bili zaradi organizacije dela prisiljeni izbirati med njima in so se odločili za obnovo stopnic. Po besedah trojiškega župana Davida Klobase imajo namreč v tem trenutku za več projektov le enega izvajalca, ki vseh del ne bi mogel izvesti v pogodbenih rokih, zato so
obnovo kipov pač prestavili.
Za sanacijo stopnišča bodo dobili od države 93.000 evrov, torej polovico investicije, preostanek pa si bomo razdelili na tri dele, in sicer med samostan z župnijo, frančiškansko provinco in občino.
SD
torek • 26. oktobra 2021
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Ptuj • Drugi letošnji odvoz zamaškov, a nikakor ne zadnji
Za humanitarne namene zbranih že več kot 67 ton zamaškov
Letos mineva 10 let, odkar seje na Ptuju in v okolici na pobudo Ignaca Habjaniča začelo zbiranje odpadnih zamaškov za humanitarne namene. 10-letnico zbiranja so obeležili z majskim odvozom zamaškov. Drugi letošnji odvoz je potekal 20. oktobra, ko se je Slovenski vojski, ki redno sodeluje pri nalaganju in odvozu zamaškov, pridružil nekdanji vrhunski športnik Filip Flisar.
Pomagali pa so tudi še nekateri prostovoljci. Naložili so 3.110 kg zamaškov. Tako je bilo v desetih letih iz skladišča Železniške postaje Ptuj odpeljanih v predelavo že več kot 67 ton odpadnih zamaškov. V prvem letu organiziranega zbiranja so jih zbrali 200 kg. Pomembno je vedeti, da s tem, ko odpadni zamašek odložimo na pravo mesto, nekomu pomagamo, predvsem pa pomagamo naravi, ki še kako potrebuje našo pomoč. Do leta 2019 so jih vozili v predelavo v podjetje MPI Reci-klaža, d. o. o., Črna na Koroškem, ki pa jih je zaradi spremembe proizvodnega programa leta 2019 prenehala sprejemati. Ignacu Habjaniču in vsem, ki želijo pomagati ljudem, je v tem letu na pomoč priskočilo podjetje Omaplast z Grosupljega.
Ignac Habjanič je leta 2011 začel zbirati zamaške na Ptuju in v okolici. Od vsega začetka v tem humanem projektu sodeluje Slovenska vojska, ki ji pri nalaganju zamaškov vedno pomaga tudi kakšna znana osebnost. Tokrat so se Filipu Flisarju pridružili vojaki iz 74. pehotnega polka, ki jih je vodil štabni vodnik Saša Dežman. Na fotografiji s Saro Kelc in njeno družino.
Od prvega letošnjega odvoza zamaškov se je v skladišču Žele-
Foto: Črtomir Goznik
Na letošnjem drugem odvozu odpadkov je sodeloval nekdanji vrhunski športnik, tudi vojak, Filip Flisar.
Filip Flisar: »Lepa in plemenita stvar«
Nekdanji vrhunski športnik, še do maja 2022 tudi vojak SV, Filip Flisar, seje z veseljem odzval povabilu Ignaca Habjaniča za sodelovanje pri letošnjem drugem odvozu zamaškov v predelavo. Če le more, se odzove klicu humanosti, saj gre za lepo in plemenito stvar, sploh pa, ker gre za dober namen. Ceni gospoda Habjaniča, saj zbrati toliko zamaškov ni enostavno, to zahteva zelo veliko dela in truda. Po športni upokojitvi mu dela ni zmanjkalo, vključen je v več projektov, tudi s sponzorji, na televiziji ima svojo oddajo, poskrbel pa je tudi za sanacijo poškodovanega kolena po končani športni karieri. Še vedno pa ostaja v športu, v smučarskih projektih z Elanom Red Bullom, drugimi sponzorji, zato veliko trenira, da ostaja v formi.
zniške postaja Ptuj znova nabralo več kot 4.000 kg zamaškov. Zaradi korona krize se je zbiranje v nekaterih okoljih sicer nekoliko zmanjšalo, večina šol, ki so bile doslej največji zbiratelji zamaškov, jih v tem času ne zbira, tudi v vrtcih ne, prav tako v gostilnah, a se pridružujejo številni novi posamezniki z vseh koncev Slovenije, ki v manjših paketih pošljejo po pol kilograma, kilogram zamaškov. V prejšnjih letih so v predelavo vozili zamaške štirikrat letno, letos so izpeljali le dva odvoza.
Vsak zamašek, čeprav tako majhen, je pomemben
Ignac Habjanič pravi, da je vsak zamašek pomemben, ker s prav vsakim, ki ga odložimo na pravo mesto, prispevamo za dober namen in obvarujemo naravo pred dodatnim onesnaževanjem. Za skupen cilj pomagati pomoči potrebnim in naravi je potrebno zelo malo, le odgovoren odnos in zavedanje o pomenu zdravega planeta za skupno zdravje.
„Ljudje, ki nam ni vseeno za sočloveka, smo pokazali, da se tudi
v teh kriznih časih da nekaj delati, da nam ob tem tudi ni vseeno za naravo. S tem odvozom bomo pomagali deklici Sari Kelc s Ptuja," je povedal Habjanič, ki je prepričan, da vsaka taka akcija pomaga tudi pri ozaveščanju o pomenu zbiranja odpadnih zamaškov, da ne končajo med odpadki.
Tokratni zamaški v pomoč 14-letni Sari
Izkupiček od letošnjega drugega odvoza zamaškov bo 14-letna Sara Kelc, ki je zbolela za cerebralno paralizo, koristila preko Zveze Sonček v obliki letne kolonije, v okviru katere imajo en teden počitniško varstvo in delovne terapije. Oče Damijan Kelc in Sarin skrbnik se je zahvalil vsem, ki so sodelovali v akciji zbiranja in nalaganja ter odvoza zamaškov v predelavo. Opravljenega je bilo veliko dela, zato velika hvala Slovenski vojski, Ignacu Habjaniču in Filipu Flisarju ter drugim, ki so pri tem sodelovali, še zlasti pa vsem, ki tako vestno zbirajo odpadne zamaške ter se trudijo za naše otroke, ki potrebujejo varstvo in terapije, je še povedal.
MG
Haloze • Rejci drobnice v vzpostavitev kratke prodajne verige
Meso drobnice zapostavljeno v kulinariki
Biotehniška fakulteta izvaja triletni projekt o reji različnih pasem drobnice za meso in izdelke vrhunske kakovosti, ki ga v sklopu programa razvoja podeželja financira agencija za kmetijske trge. Predstavili do ga tudi haloškim rejcem, ki pod okriljem Lokalne akcijske skupine (LAS) Haloze načrtujejo vzpostavitev kratke prodajne verige.
Kot je pojasnil Jernej Golc iz omenjene lokalne akcijske skupine, načrti izhajajo že iz zaključenega projekta Life to grasslands, v katerega je bilo vključeno več kot 90 haloških kmetij, med njimi tudi rejci, ki pasejo drobnico na strmih površinah suhih travišč. Takrat so izdelali tudi študijo z načrtom vzpostavitve kratkih prodajnih verig za meso, mleko in sadje na osnovi modela razvoja kolektivne blagovne znamke suhih travišč.
»Podatek, da je v Sloveniji potrošnja mesa drobnice zgolj 0,88 kilograma na prebivalca, povprečna potrošnja vsega mesa pa 91 kilogramov, kaže na to, da je meso
drobnice zapostavljeno v kulinari-ki in premalokrat uporabljeno na krožnikih v domači kuhinji. Zato želimo povezati zainteresirane lokalne deležnike s potencialnimi potrošniki,« je pojasnil Golc in do-
dal, da bodo razvili nove produkte mesa drobnice v manjših kosih.
Po statistiki kmetje v Halozah redijo nekaj več kot 4.000 glav ovac, trenutno pa po njegovih besedah ni vzpostavljenega organiziranega
pristopa odkupa drobnice. Kljub temu poudarja, da rejci načeloma nimajo večjih težav s prodajo drobnice, imajo pa težavo z doseganjem prodajne cene. Z organiziranim pristopom imajo tudi možnosti za povečanje pašnih površin oziroma števila živali.
Rejci se namreč danes srečujejo predvsem s težavami pri logistiki, zagotavljanju urejenega postopka humanega zakola, skladiščenju končnih izdelkov ter z urejenostjo prostorov za obdelavo mesa. Soočajo se tudi s cikličnimi viški ali pomanjkanjem živali glede na povpraševanje.
Sta, sm
Drstelja • Zlata poroka pri Lackovih
50 let ljubezni in medsebojnega spoštovanja
Zlatoporočenca Franc in Viktorija Lacko z Drstelje 21 (občina Destrnik) sta se spoznala na pustni veselici v Grajeni. Prvič sta se poročila 9. oktobra leta 1971 v cerkvi sv. Urbana na De-strniku, prstane pa ponovno izmenjala natanko 50 let potem, 9. oktobra letos, prav tako v cerkvi sv. Urbana. Civilni obred poroke je vodil destrniški župan Franc Pukšič.
Foto: Črtomir Goznik
Zlatoporočenca Lacko
Ta pa je na njuno željo potekal v naravi, v čudovitem ambientu go-čovskega gostišča. Priči sta bili ponosni vnukinji Larisa Lara in Melisa, za janževec pa je skrbel vnukTilen. Zaobljubo poroke sta obnovila v najožjem družinskem krogu. V zakonu so se jima rodile tri hčerke, danes sta ponosna dedek in babica dveh odraslih vnukinj in vnuka.
Franc Lacko je upokojitev dočakal v Agisu, žena Viktorija se je upokojila predčasno, delala je v bolnišnici Ptuj. Še naprej pa sta imela polne roke dela na manjši kmetiji, pred 25 leti pa sta odprla še gostinski lokal, Okrepčevalnico Lacko, kjer sta bili vrsto let zaposleni dve hčerki. Zasadila pa sta tudi vinograd. Ponosna sta na sadove svojega dela in prehojeno pot, ki ni bila vedno lahka. Veliko sta morala delati, tako na kmetiji kot v vinogradu, ki ga še danes v največji meri obdelujeta sama. Z veliko mero ljubezni, medsebojnega spoštovanja, kompromisov in dobre volje sta zmogla uresničiti svoje življenjske cilje in pričakovanja. V jeseni življenje si želita le še zgolj zdravje zase in svoje najbližje. Veselita se vsakega dneva posebej, ki ga lahko skupaj preživita v vinogradu in nazdravita s kozarcem dobre domače kapljice. Domači vinograd in okrepčevalnica jima pomenita izjemno veliko. Najbolj si želita, da bi se tradicija ohranila v družini. Veliko so jima v življenju pomenile tudi živali, danes hleva več nimata, zato pa jima dneve popestri navihana psička Luna.
MG
Ptuj • Brezplačna svetovalnica za mlade
Najstniki lažje do psihologa
Kot ugotavljajo strokovnjaki,je v zadnjem letu dni zaznati velik porast različnih stisk pri mladih ljudeh. Dostop do ustreznih strokovnjakov s področja psihologije pa je vse bolj otežen.
Pomoč psihologinje je septembra potrebovalo sedem mladih.
Na Ptuju je v ta namen zaživela brezplačna svetovalnica za mlade (od 12. do vključno 29. leta) v okviru progama Insta po#moč. Kot so sporočili s Centra interesnih dejavnosti (CID), ki je nosilec programa, je mladim omogočena brezplačna pomoč v lokalnem okolju, kar je zelo velika prednost. »Zraven nudenja takojšnje in enostavno dostopne pomoči mladim v stiski je cilj programa preverjanje splošnega duševnega stanja mladih v lokalnem okolju, iskanje rešitev skozi prakso, povezovanje z organizacijami in institucijami, ki delajo z mladimi ali za mlade, ter ustvarjanje varnega in zaupnega okolja,« so sporočili s CID-a.
Psihologinja svetuje mladim
Psihologinja Monika Ficijan je mladim na voljo enkrat na teden (termini so objavljeni na spletni strani CID-a). Mlade posluša, usmerja in opolnomoči za uspešno soočanje s težavami. Individualno svetovanje nudi odkrivanje različnih načinov samopomoči, osvetlitev posameznikovih močnih področij ter pomoč pri vzpostavljanju in ohranjanju dobrih medosebnih odnosov. Na ptujsko svetovalnico se je v septembru obrnilo sedem mladih, ki so lahko izbirali med različnimi oblikami svetovanja: osebno v prostorih CID-a, preko Zooma, elektronske pošte ali telefonskega klica.
S projektom je zaživel tudi Instagram profil insta_po_moc, ki z zanimivimi in uporabnimi vsebinami pomaga pri skrbi za duševno zdravje mladih in ozavešča o pomembnosti skrbi za duševno zdravje.
EK
Foto: CG
Foto: CG
12 Štajerski
Kultura
torek m 26. oktobra 2021
Ptuj, Podravje • V Glasbeni šoli Karola Pahorja znanje pridobiva 567 učencev
Zanimanja za instrumente je več kot prostih mest
V glasbenih šolah je bilo preteklo leto precej stresno in polno izzivov. Profesorji so morali poiskati nove načine, kako svojim učencem prenesti glasbeno znanje na daljavo. To vsekakor ni bilo enostavna naloga. Tudi zato, ker večina nima doma tako opremljenega računalnika, ki bi brezhibno prenašal zvok. Prav zato sije večina profesorjev glasbe in učencev želela, da se pouk znova izvaja v živo. Želja se jim je z novim šolskim letom tudi uresničila.
Na glasbeni šolo Karola Pahorja Ptuj poučevanje poteka nemoteno na vseh oddelkih. »Upamo, da bomo lahko do konca šolskega leta ostali pri pouku v živo. Poučevanje glasbe na daljavo je bistve-
no slabše in manj učinkovito, zato si podobne situacije ne želimo,« je povedal Štefan Petek, ravnatelj Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, na kateri je okoli 75 odstotkov zaposlenih cepljenih ali prebolelih,
Kdaj bo ptujska glasbena šola dobila nove prostore
Dolgoročni cilj Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj je selitev v ustreznejše prostore, saj so le-ti po besedah ravnatelja Štefana Petka neprimerni za njihovo dejavnost. »Stavba na Dravski ulici 11 nima temeljev, zato imamo velike težave z vlago. Prav tako je izvajanje pouka na treh lokacijah organizacijsko oteženo. Želimo in upamo si, da bomo lahko v prihodnjih nekaj letih pouk izvajali pod eno streho. Kdaj se bo to zgodilo, si ne upa nihče napovedati. Veliko je seveda odvisno od posluha lokalne politike,« je povedal Petek in dodal, da trenutne prostore redno vzdržujejo.
>1

KAftOL
PTm
tue. t
PAHOK
preostali pa se tedensko testirajo. Hkrati dosledno izvajajo vse higienske ukrepe in preverjajo izpolnjevanje pogoja PCT. Tako starši kot obiskovalci so se na trenutne razmere že navadili. Petek je ob
Štefan Petek, ravnatelj Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, je zadovoljen z letošnjim vpisom.
tem še dodal, da so imeli že dvakrat obisk inšpekcije.
Sicer pa so pri pihalih in trobilih poskrbeli za dodatno varnost s postavitvijo pleksi stekla med profesorjem in učencem. Pregrada preprečuje prenos morebitne okužbe, saj je med pihanjem v zraku več aerosolov. Tudi pouk baleta so prilagodili tako, da je med plesalci ves čas vsaj dva metra razdalje.
Najpopularnejši inštrument ostaja klavir
Zaradi vseh naštetih težav, ki jih je prinesla epidemija, so se na ptujski glasbeni šoli bali, da bo zanimanje za igranje instrumentov med mladimi upadlo. Zato so že v
začetku letošnjega leta po besedah Petka začeli promocijo njihovih izobraževalnih programov, kar se jim je obrestovalo: »Z letošnjim vpisom na vseh oddelkih in razporeditvijo po inštrumentih smo zelo zadovoljni. Glasbeno znanje pridobiva 567 učencev, kar je 15 več kot lani.«
Na ptujski glasbeni šoli v letošnjem šolskem letu poteka pouk kar 40 izobraževalnih programov. Izpostaviti velja nadstandardni oddelek za zabavno glasbo in jazz, na katerega vpisujejo učence, ki želijo svoje glasbeno znanje razširiti in nadgraditi. Ta oddelek je bil kot prvi v Sloveniji ustanovljen pred 11 leti. Polni so tudi oddelki baleta in petja. Med najpopularnejšimi instrumenti je še vedno klavir, saj
imajo kar 111 učencev klavirja, sledijo harmonika s 63, kitara z 52 in flavta s 50 učenci. Na šoli deluje kar pet orkestrov: kitarski, harmonikarski, godalni, pihalni in orkester flavt. Najštevilčnejši je pihalni orkester, ki letos šteje kar 57 članov.
Zaradi velikega zanimanja za izobraževalne programe vseh otrok, ki so to želeli, niso mogli vpisati. Trenutno jih je na čakalni listi 22 (največ pri petju, kitari in klavirju). »To je res relativno velika številka, vendar bomo v primeru izpisa zagotovo še nekaj čakajočih naknadno vpisali,« je dodal Petek. Dodatno so lahko na posebno dovoljenje šolskega ministrstva vpisali še šest učencev (tri pri saksofonu in tri pri violini).
Estera Korošec
Foto: CG
Foto: CG
Strnišče • Razstava slik Rozine Šebetič in knjig Rudija Ringbauerja
Večer spomina na ptujski legendi, ki je več kot to
V galeriji FO.VI v Strnišču so 14. oktobra pripravili večer spomina, na katerem so se spomnili dveh ptujskih umetnikov, ki sta bila umetnika vsak na svojem področju, slikarke Rozine Šebetič in aforista Rudija Ringbauerja, iskrenih prijateljev galerije FO.VI in društva Art Stays. „Nikoli nista manjkala na nobeni naši prireditvi, njun odhod nas je zelo prizadel. Čeprav sta dočakala lepa leta in za seboj pustila fantastična dela nam in zanamcem, nas je kljub temu zelo prizadelo. Ob tem ne morem tudi mimo dejstva, da na Ptuju pogosto pozabljamo na ljudi, ki so za to okolje naredili nekaj vrednega. Gre za dve legendi, na legende pa, kot vemo, se rado pozablja. Upam, da bo teh dogodkov še več, tudi v MO Ptuj, da se jih bomo spominjali," je večer, poln čustev in še zelo živih spominov, začel v imenu galerije Vladimir Forbici.
Bogastvo slikarskega opusa in izbor razstavljenih slik Rozine Še-betič je predstavila umetnostna zgodovinarka, kustodinja Stanka Gačnik. Rozina Šebetič ni samo izstopala po svoji likovni govorici in po svojem mentorstvu, temveč tudi poznavanju umetnosti, po svojem razdajanju umetnosti (predana učiteljica likovne vzgoje), poznavanju likovne umetnosti, ptujske scene in širše likovne scene. Ob družini je bilo slikarstvo njena prva ljubezen, ki jo je napajalo, os-mišljalo njeno življenje, v katerem je izjemno veliko prestala. Ta njena volja, njen optimizem se kažejo tudi skozi njeno delo. To je dalo upanje in preko njenih slik posredno tudi nam, je povedala Stanka Gačnik, ki je ustvarjalno delo Rozine Šebetič začela spremljati pred
30 leti, ko je likovna sekcija dr. Šte-fte Cobelj DPD Svoboda praznovala 20 let. Likovno se je nenehno izpopolnjevala. V PMPO so pripravili več razstav njenih del. Leta 2009 so razstavili njene akvarele, nekaj jih je tudi na tokratni razstavi v galeriji FO.VI, na katerih je upodobila dediščino Haloz, te stare hiše, stare zidanice, zakladnico spominov. Vrednost teh njenih akvarelov je tudi v tem, da je na vsakem napisala, kdaj ga je naslikala, katera hiša je na njem, naslov. Te njene podobe imajo likovni in neke vrste etnografski pomen, je izpostavila Stanka Gačnik. Svojevrstno, nepopisno presenečenje pa je bila za vse ljubitelje likovne umetnosti in ustvarjanja Rozine Šebetič razstava, slikarski presežek, z naslovom Vse se premika, ki so jo v PMPO
pripravili ob njenem 90. rojstnem dnevu, ko se je lotila nove sfere, abstrakcije.
Življenje in delo Rudija Ringbauerja pa je predstavila knjižničarka in pravljičarka Liljana Klemen-čič, vodja Mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Rudi Ringbauer, sodnik, pisatelj, pisec aforizmov, avtor več knjig, od tega petih knjig aforizmov (Gole resnice, Preproste resnice, Božje resnice, Popolne resnice, Ošiljene resnice) in esejističnega dela Moj prepir z bogom, mecen, pevec, strojnik in učitelj ter zaslužni občan Ptuja, je pod težo neusmiljenega virusa klonil 2. novembra lani. Še pred tem mu je uspelo dokončati zadnjo knjigo aforizmov - Ošiljene resnice. Le-to je želel ob svojem 90. rojstnem dnevu podariti vsem
Foto: Crtomir Goznik
Z večera Rozine Šebetič in Rudija Ringbauerja v galeriji FO.VI v Strnišču. Slikarstvo Rozine Šebetič je predstavila umetnostna zgodovinarka, kustosinja PMPO Stanka Gačnik, aforista Rudija Ringbauerja pa knjižničarka in pravljičarka Liljana Klemenčič.
ljubiteljem aforizmov, posebej pa še svojim prijateljem in ljubiteljem umetnosti. Žal izdaje svoje zadnje knjige, za katero se je tako neizmerno trudil, ni dočakal. Njegovi aforizmi resnice, nekaj jih je na večeru spomina prebrala tudi Liljana Klemenčič, bodo živeli večno. Rudi Ringbauer je ob aforističnih pogo-
vorih z bogom ustvaril tudi številne pronicljive aforizme o drugih človeških rečeh. Nadvse pa je užival tudi v umetnosti, slikah in grafikah. Velik del umetnin je doniral že v času življenja.
Peto knjigo aforizmov Ošiljene resnice pa so v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj vključili v seznam bralne
značke za odrasle 2021. Ta bo tudi knjižna nagrada zvestim udeležencem bralne značke.
Izbor slik Rozine Šebetič, ki bo v galeriji FO.VI na ogled do 6. novembra, je opravila umetnostna zgodovinarka Doroteja Kotnik, vnukinja Rozine Šebetič.
MG
Nogomet
Celjani vzeli to, po kar so prišli
Stran 14
Nogomet
Drava preložila tekmo z Gorico
Stran 14
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik.
Rokomet • Pokal EHF, 2. krog:
Čaroben večer v Ormožu
tednik
Motokros
Herlings s popolnim izkupičkom na +27
Stran 15
Futsal
Učinkovito in tudi atraktivno
Stran 15
íPoiíuiajt¿ naí na íu¿toun¿m íjdítu!
RADIOPTUJ
tui afltetcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
...■.■»•■■•i.»>.>«iiiniiii«i<iiiumi
- 1 " 'i iL.J:.SBBBBHffiE
iéééü ..................."«a««• -" ■ •"" • •;"
Jeruzalem - Selfoss 28:22 (18:13)
JERUZALEM: Balent, Skledar (20 obramb); Mlač Černe, Bogadi 4, Čudič 3, Voljč, Fergola, Žuran 1, G. Hebar 4, T. Hebar 7, Šulek 1, Pandev, Kosi 6, Krabonja 2, Škrinjar. Trener: Saša Prapotnik.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 1/0; Selfoss 1/0.
IZKLJUČITVE: Jeruzalem 12; Sel-foss 12 minut.
IGRALEC TEKME: Alen Skledar (Jeruzalem Ormož).
V Ormožu je bil v soboto čaroben rokometni večer, ki je spomnil na dobre stare čase. Polna dvorana, fantastično navijaško vzdušje, odlična tekma in napredovanje Jeruzalema (59:53) v tretji krog Pokala EHF. V igri za pokal je ostalo še 32 ekip.
Rezultat na tekmi je bil izenačen le na začetku tekme, pri izidu 1:1. Ves preostali del tekme so vodili Ormo-žani, ki so se na uvodu tekme „razleteli" po igrišču. Že v 8. minuti je z minuto odmora morala reagirati klop Selfossa (5:1). Tudi kratek predah ni pomagal Islandcem, saj so Ormoža-ni na krilih glasnih navijačev svojo prednost samo še večali. Vratar Alen Skledar je že do 12. minute zbral kar 7 obramb, polčas pa je zaključil z 10 obrambami.
Na polovici 1. polčasa je prednost domačih znašala že +6 (11:5), V napadu sta blestela brata Hebar, Tinček in Gašper, ki sta dosegla 4 oz. 3 zadetke. V 23. minuti je dvorana na Hardeku „ponorela", saj je kapetan Bojan Čudič zadel za

kar +8 (16:8). Resnično izjemna predstava Ormožanov v 1. polčasu, ki so ga na koncu po nekoliko slabšem zaključku dobili s petimi goli prednosti (18:13).
Borbeni gostje so se v 2. polčasu hitro vrnili v boj za napredovanje v 3. krog in se v več primerih Ormo-žanom približali le na dva zadetka zaostanka (19:17, 20:18, 22:20, 23:21). Da bi prišli še bližje domačinom ali da bi jim uspel popolni preobrat, pa je s fantastičnimi obrambami preprečil vratar Alen Skledar, ki je na Hardeku pokazal svojo življenjsko predstavo. Na koncu se je mladi Korošec (Ravne na Koroškem) ustavil pri kar 20 obrambah!
Težave Jeruzalema v 2. polčasu so nastopile zaradi nekaterih poškodb in izključitev. Igro sta zaradi poškodbe morala zapustiti Rok Žuran in Tinček Hebar, zaradi tretje izključitve je na tribuno v 45. minuti moral še Jan Mlač Černe. V sami končnici je gostiteljem znova stekla igra v napadu in z delnim izidom 5:0 si je Jeruzalem zagotovil mirno končnico.
Publika na Hardeku je zadnje minute tekme preživela na nogah in z dolgim aplavzom po tekmi nagradila ormoške fante za imenitno predstavo. V ponedeljek, 25. oktobra, je na Dunaju že bil opravljen žreb, o tekmecu vinarjev v 3. krogu EHF pokala pa več v petkovi številki Štajerskega tednika.
V sredo, 27. oktobra, ob 19.30 Ormožane čaka na Hardeku zaostala tekma proti Slovenj Gradcu.
Uroš Krstič
Foto: Črtomir Goznik
Zasluženo slavje navijačev, igralcev in strokovnega štaba Jeruzalema Ormoža po zmagi z Islandci.
»Razen rezultata je bilo v Sloveniji vse super«
Alen Skledar, Jeruzalem: »Tekmo smo začeli fenomenalno, obramba je delovala odlično. Imel sem svoj dan in sem zelo vesel, da sem ekipi lahko pomagal pri tem zgodovinskem uspehu. V 2. polčasu smo naleteli na težave, predvsem več nismo dosegali lahkih zadetkov, a na srečo smo bili na visokem nivoju v obrambi in smo tekmecem dovolili le 22 doseženih golov. Velja omeniti, da smo premagali ekipo, ki je pred prvo tekmo veljala
za favorita glede napredovanja v naslednji krog. Zdaj se moramo osredotočiti na domače prvenstvo in poskušati nabrati čim več točk za lažje nadaljevanje sezone. Že v sredo nas čaka težka domača tekma proti kakovostnemu Slovenj Gradcu.«
Bojan Čudič, kapetan Jeruzalema: „Gre za zgodovinski dosežek ormoškega rokometnega kluba, saj smo dosegli prvo zmago v Evropi. Čestital bi vsem soigralcem in strokovnemu štabu za ta uspeh. Pridno treniramo in mislim, da napredujemo iz tekme v tekmo. Imamo celi kup mladih fantov, ki še niso vajeni igranja v elitni ligi, a na srečo ta proces privajanja počasi prihaja h koncu. Že v sredo je pred nami težka tekma proti Slovenj Gradcu. Bomo videli, kako se nam
bo uspelo tako fizično kot psihično pobrati po tej lepi evropski pravljici. Če zmagamo še to tekmo, potem vem, da smo iz pravega testa. V 3. krogu Pokala EHF pa bi si za nasprotnika želel beograjski Partizan."
Einar Sverisson, Selfoss: „Smo zelo razočarani, saj smo računali na napredovanje v naslednji krog. V prvih petnajstih minutah se nikakor nismo znašli. Prejeli smo številne lahke zadetke in si priigrali visok zaostanek. V ključnih trenutkih, ko bi lahko ujeli nasprotnika, pa smo znova naredili preveč napak, ki so nas stale poraza. Tekmo je odločil vratar Jeruzalema, ki je branil vse mogoče in nemogoče. Čestitke Ormožanom za zmago, obenem jim želim ugoden žreb in napredovanje tudi v 4. krog. Obenem še moram pohvaliti gostoljubnost Ormožanov in pohvaliti prečudovito naravo. Razen rezultata je bilo v Sloveniji vse super."
í M i» '
Foto: Črtomir Goznik
Alen Skledar je bil najboljši igralec domače ekipe, ubranil je mogoče in nemogoče strele tekmecev.
Slovenski rokometni ligi napredovali v evropskem merilu
Evropska rokometna zveza (EHF) je objavila posodobljeni jakostni lestvici držav, ki določata neposredne potnike v evropska klubska tekmovanja. Obe slovenski ligi sta v evropskem merilu v primerjavi z minulo sezono napredovali za eno mesto, je sporočila Rokometna zveza Slovenije (RZS).
Moška liga NLB je sedaj na 11. mestu, 1. ženska rokometna liga pa na desetem.
»Obe uvrstitvi Sloveniji sicer (še) ne prinašata neposrednega mesta v elitni ligi prvakov, so pa slovenski klubi temu vsako leto bližje. Najbolj pomembno je, da dobivajo na svoji veljavi, saj nadaljujejo trend vzpenjanja v evropskem kakovostnem pogledu,« so pri RZS zapisali v sporočilu za javnost.
V moški konkurenci je bila Slovenija vse do sezone 2017/18 na lestvici med četrtim in osmim mestom, za tem pa v evropskem merilu začela nazadovati. Najnižje je bila pred sezono 2020/21, ko je zasedala 14. mesto. Pozneje se je začela vzpenjati - lani je pridobila dve mesti, letos pa še eno dodatno.
Vzpona se na Rokometni zvezi Slovenije nadejajo tudi v prihodnjem letu, ko bo uspešna evropska sezona 2020/21, v kateri je moštvo Celje Pivovarna Laško nastopalo v elitni ligi prvakov, Trimu Trebnjemu je uspel velik uspeh s prebojem v redni del evropske lige, Gorenje Velenje pa se je zavihtelo vse do polfinala pokala EHF, dobila še večjo veljavo.
Na letošnji osveženi moški lestvici je Slovenija prehitela Belorusijo, zgolj z nekaj točkami več pa sta pred njo Hrvaška in Romunija. Slednja je z devetim mestom zadnja država, ki ima zagotovljeno neposredno mesto v ligi prvakov. Slovenski klubi imajo s trenutno uvrstitvijo zagotovljeni po dve mesti v evropski ligi in pokalu EHF, drugem in tretjem najmočnejšem evropskem klubskem tekmovanju.
Vzpon je uspel tudi 1. ženski rokometni ligi, ki od te sezone vključuje vse ženske članske ekipe v Sloveniji. Potem ko je bila v zadnjem času na 11. mestu, se je na novi lestvici pomaknila mesto višje in za seboj pustila Švedsko. Tudi v ženski konkurenci ima Slovenija pravico do nastopa štirih ekip v evropskih tekmovanjih, pri čemer bosta dve vključeni v evropsko ligo, dve pa v pokal EHF.
V	elitni evropski ligi prvakov imajo v moški konkurenci neposredno mesto zagotovljene Nemčija, Španija, Francija, Madžarska, Danska, Severna Makedonija, Poljska, Portugalska in Romunija, v ženski pa Madžarska, Francija, Rusija, Danska, Norveška, Romunija, Črna gora, Hrvaška in Nemčija.
V	točkovni izračun za določitev jakostne lestvice nacionalnih prvenstev pri EHF upoštevajo uspešnost klubov posameznih držav v evropskih tekmovanjih na vseh treh ravneh (liga prvakov, evropska liha, pokal EHF) v zadnjih treh sezonah. Za prihodnjo sezono (2022/23) so tako upoštevani rezultati, ki so jih klubi dosegli v sezonah 2018/19, 2019/20 in 2020/21.
sta
14 Štajerski
Šport
torek • 26. oktobra 2021
Nogomet • 1. SNL, 14. krog
Celjani vzeli to, po kar so prišli
Aluminij - Celje 0:1 (0:1)
Nogometaši Aluminija so z minimalno razliko izgubili še drugo zaporedno tekmo in ostajajo na 9. mestu. Celjanom se je na drugi strani obrestovala zamenjava trenerja, pod vodstvom Simona Sešlarja doživljajo pravi preporod, saj so ostali nepora-ženi še četrto zaporedno tekmo (remija s Taborom in Koprom, zmagi z Bravom in Aluminijem).
Sešlar je v svoji zgodnji trenerski karieri nekaj časa vodil tudi Kidri-čane: »V vsaki sredini, kjer delaš, pustiš za sabo neke spomine, določen pečat, tako je bilo tudi na Kidričevem. Sedaj je že nekaj let od mojega delovanja tukaj (2015/16, op. a), sem se pa takrat razšel v prijateljskem tonu, tako da je bila vrnitev prijetna,« je na to temo spregovoril nekdanji slovenski re-prezentant.
Šumarji se bodo počasi začeli soočati z vprašanji o krizi. »Čutiti je nervozo, nekakšen pridih, a to je povsem logično, daj nihče ne želi izgubljati. Upam, da skupaj igralci in strokovno vodstvo čim prej najdemo izhod iz tega,« je o novi temi na dnevnem redu dejal kapetan Luka Janžekovič.
Obetaven začetek šumarjev
Domačini so pred približno 150 gledalci bolje odprli tekmo, prvi priložnosti sta imela Rok Kidrič v 4. in Jure Matjašič v 11. minuti, a je njuna poskusa gostujoči vratar Florijan Ra-duha brez posebnih težav zaustavil. Pred vrati gostov je bilo znova vroče v 26. minuti, ko se je žoga po podaji Krefla iz kota »sprehajala v nevarni coni«, a je nikomur ni uspelo potisniti v gol.
Po polovici ure igre so gostje, pri katerih tokrat v postavi ni bilo Matica Vrbanca in Matjaža Rozmana, vzpostavili ravnotežje in počasi prevzemali pobudo. Poskus Božiča v 37. minuti je bil sploh njihov prvi neposredni strel na gol, že tri minute kasneje pa bi lahko tudi dejansko po-vedli, ko se je Medved znašel v obetavni situaciji, a je streljal tik mimo gola.
»Balon« Zaletela in gol Božiča
V 43. minuti so Celjani izkoristili novo nezbranost v centralni bra-
Štiri identične zmage gostov, zatajili le muraši
V sobotnih in nedeljskih prvoligaških obračunih se je dogajalo veliko zanimivih stvari, nedvomno sta ob dokaj nerazpoloženih strelcih - na petih tekmah je bilo doseženih le osem zadetkov, od tega kar polovica v Domžalah - pečat pustila tudi dva, ki sta za svoji ekipi zgrešila 11-me-tovki. A tudi to je čar nogometa ...
Prevladujoči rezultat kroga je bil 0:1, tako so se končale kar štiri tekme. Začelo se je že v soboto popoldne, ko so Domžalčani v gosteh presenetili Bravo. Ta je izgubil še drugo zaporedno tekmo, a bi lahko bilo tudi drugače, če bi Martin Kramarič v sodnikovem podaljšku izkoristil 11-metrovko. Vratar Domžal se je vrgel v svojo levo stran, Kramarič pa je izbral drugo smer, a zgrešil gol ..
Drugo minimalno zmago gostov je zabeležilo Celje, sobotni tris pa je zaključila Olimpija na derbiju s Koprom. Edini gol na tekmi je bilo mojstrsko delo Almedina Ziljkiča, ki je s približno 23 metrov zadel ob stičišču prečke in vratnice. Koper je izgubil šele tretjič v sezoni, Olimpija pa se mu je približala zgolj na točko zaostanka. Dino Skender se je po vrnitvi na ljubljansko klop veselil druge zaporedne zmage.
Nedeljski spored se je začel s tekmo med Taborom in Mariborom. Štajerci so slavili na zadnjih štirih medsebojnih tekmah, tradicijo pa so podaljšali še na številko pet. Edini gol na tekmi je zabil povratnik v začetno enajsterico Rok Kronaveter, ki je uspešno realiziral najstrožjo kazen. To je na zares banalen način zakrivil Bongongui, ki je najprej nespametno preigraval v svojem kazenskem prostoru, po izgubljeni žogi pa je naredil še prekršek nad tekmecem .
Medtem ko je bilo na prejšnjih tekmah še nekoliko vprašljivo, kdo je nosil vlogo favorita, pa te dileme ni bilo na tekmi med Kalcerjem in Muro. A se je ravno tukaj gostujočemu moštvu zalomilo ... Domačine je v vodstvo popeljal Marko Božič, še v prvem polčasu pa je priložnost za povišanje vodstva zapravil domači kapetan Mark Zabukovnik - njegov strel iz bele točke je Matko Obradovič ubranil. Kar ni uspelo Zabukov-niku iz penala, pa je uspelo Božiču v drugem polčasu, s svojim drugim zadetkom na tekmi je svojo ekipo popeljal do vodstva 2:0. Varovanci Anteja Šimundže so še enkrat več pokazali močan karakter, do konca jim je uspelo rezultat izenačiti. Tako so še sedmo zaporedno tekmo v domačem prvenstvu končali kot neporaženi, v tem času so vpisali tri zmage in štiri remije.
Med tednom bo osem prvoligašev odigralo četrtfinalne tekme pokala, o napredovanju bo odločala ena sama tekma.
JM
Prva liga Telemach
■	1. KOPER	14	8	3	3	26:16	27
	2. OLIMPIJA LJUBLJANA	14	8	2	4	19:14	26
	3. MARIBOR	14	7	3	4	20:18	24
■	4. BRAVO	14	6	5	3	12:7	23
	5. MURA	14	5	6	3	19:20	21
	6. CELJE	14	5	3	6	16:17	18
■	7. CB24 TABOR SEŽANA	14	4	4	6	15:12	16
	8. DOMŽALE	14	4	3	7	19:24	15
	9. ALUMINIJ	14	2	5	7	12:19	11
■	10. KALCER RADOMLJE	14	2	4	8	14:25	10
STRELEC: 0:1 Božič (43.).
ALUMINIJ: Janžekovič, Krefl, Mar-tič (od 46. Brest), Azemovič, Bolha, C. Pečnik (od 89. Bizjak), Nkama, Marinšek, Matjašič (od 83. T. Pečnik), Derlek, Kidrič (od 83. Kadrič). Trener: Oskar Drobne.
CELJE: Raduha, Marandici, Zec, Zaletel, Bred, Majevski (od 88. Mittendorfer), Benedičič (od 68. Ke-rin), Begič (od 61. Špom), Svetlin, Božič (od 88. Flis), Medved (od 68. Sokler). Trener: Simon Sešlar.
nilski vrsti Aluminija in povedli: na visoko in počasno podajo Zaletela sta se Azemovič in Martič zelo slabo odzvala, do žoge je tako ne kriv ne dolžan prišel najboljši strelec Celjanov Ivan Božič, ki je sprožil iz prve in premagal nemočnega Janžekoviča - 0:1. Zanj je bil to peti gol v sezoni.
Ob polčasu je prišlo do zamenjave glavnega sodnika, Martina Matoša je zamenjal četrti sodnik David Šmajc.
V drugem delu se je ob vstopu Marka Bresta pri domačih pričakovano začelo obleganje gola Florijana Raduha, saj so Kidričani na vsak način želeli izničiti zaostanek. V 48. in 49. minuti sta bila zelo blizu zadetku Jure Matjašič in Klemen Bolha, predvsem strel slednjega je Raduha lepo ubranil z nogo.
Pozneje se je izkazalo, da je bila to najlepša priložnost šumarjev na tekmi, čeprav so resnično konstantno napadali vsaj 35 minut drugega polčasa. Pred gol so poslali številne predložke iz strani (Krefl, G. Pečnik, Derlek, Ma-tjašič) in tudi iz obrambe (Nkama, Bolha), a so bili le redki uporabni in so
Foto: Črtomir Goznik
Redki vedo, da je Žan Medved (Celje, modri dres) svojo prvo člansko tekmo odigral v dresu Aluminija, ko mu je bilo 16 let (aprila 2016 je proti Šenčurju vstopil v 60. minuti in tudi dosegel gol, ob njem so takrat za zmago 8:0 zadeli še Robert Kurež 2, Lovro Bizjak 3, Žiga Škoflek in Vedran Turkalj). Tokrat v dresu Celja ni dosegel gola, se je pa veselil zmage svojega moštva.
našli naslovnika. V trenutkih popolne prevlade so nekajkrat z napačnimi podajami v zadnji vrsti (Azemovič, Bolha, Nkama) dopustili gostom, da zadihajo in se vsaj za trenutek otresejo pritiska. Gostje so ohranjali zbranost v obrambi vse do konca, v napadu pa nekaj obetavnih protinapadov niso izpeljali tako, kot bi bilo mogoče. Še najbližje zadetku je bil Sokler v 81. minuti, a je Janžekovič izjemno posredoval in žogo izbil v kot.
Aluminij bo v 15. krogu prihodnjo nedeljo gostoval v Domžalah.
Luka Janžekovič, Aluminij: »Videli smo dva povsem različna polčasa. Jasno je, da so se gostje po vodstvu potegnili v obrambo, natančno so
Nogomet • 2. SNL, 13. krog
Drava preložila tekmo z Gorico
REZULTATI 14. KROGA: Aluminij - Celje 0:1 (0:1);
CB24 Tabor Sežana - Maribor 0:1 (0:0); strelec: 0.1 Kronaveter (61., z 11 m); Bravo - Domžale 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Georgijevič (41.); Koper - Olimpija 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Ziljkič (18.); Kalcer Radomlje - Mura 2:2 (1:0); strelci: 1:0 Božič (24.), 2:0 Božič (60.), 2:1 Lotrič (74., z 11 m), 2:2 Maroša (87.).
Pokal Slovenije
RAZPORED ČETRTFINALA, V SREDO OB 15.00: Kalcer Radomlje - Celje; OB 17.00: Mura - Bravo; OB 20.15: Olimpija Ljubljana - Koper; V ČETRTEK OB 20.15: Maribor - Domžale.
Nogometaši v 2. ligi so odigrali tekme 13. kroga, znova pa je bila ena tekma prestavljena zaradi okužbe s covidom. To se je tokrat zgodilo dra-vašem, ki bi morali odigrati tekmo v Novi Gorici, a so imeli na petkovem testiranju dva pozitivna primera med igralci in še dodatnega v spremljevalni ekipi. Na igrišče bodo smeli omenjeni stopiti šele po desetdnevni karanteni, tako da je vprašljiva tudi tekma naslednjega kroga s Krko.
Vodilnemu ni uspelo ugnati zadnjega
Največje presenečenje kroga so pripravili nogometaši Brežic, ki jim je uspelo remizirati z vodilnim Triglavom. Za Gorenjce je to pomenilo prekinitev niza petih zaporednih zmag, ko so po vrsti »padli« Drava, Primorje, Rudar, Krško in Bilje.
Gorica bo tako imela možnost skočiti na vrh z uspešnim igranjem zaostalih tekem, trenutno so v zaostanku treh tekem: z Jadranom, Nafto in Dravo.
Najbolj zanimiva tekma kroga je bila odigrana na Koroškem, kjer so gostovali Velenjčani. Ti so ob polčasu vodili 0:1, ob tem pa imeli na igrišču igralca več, saj je bil že v 23. minuti pri domačinih izključen Miha Vidmar. Korošci so premagali vse ovire in z igralcem manj zadeli trikrat za popoln preobrat in skok na visoko 3. pozicijo lestvice.
Že tretjo zaporedno zmago so vpisali igralci Primorja, tokrat so slavili v Ljubljani pri Iliriji in se približali vrhu lestvice. Še daljši niz neporaženosti imajo za sabo Beltinčani, ki so na zadnjih šestih tekmah dvakrat zmagali in štirikrat remizirali, nazadnje z Jadranom iz Dekanov.
Povsem drugačno pot imajo za sabo igralci Rogaške, ki so še tretjič zapored igrišče zapuščali sklonjenih glav. Tokrat jih je ugnala Nafta in jih potisnila v sredino lestvice. REZULTATI 13. KROGA: Vitanest Bilje - Krško 0:0; Ilirija 1911 - Primorje 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Kodermac (74.);
Rogaška - Nafta 1903 1:3 (0:1); strelci: 0:1 Vinko (44.), 1:1 Krajnc (58., z 11 m), 1:2 Sz6kr6ny6s (67.), 1:3 Re-bernik (80.);
Brežice Terme Čatež - Triglav 1:1 (0:0); strelca: 0:1 Jakupovič (48.), 1:1 Gradišar (66.);
Fužinar Vzajemci - Rudar Velenje 3:1 (0:1); strelci: 0:1 Saramago (13., z 11 m), 1:1 Vardič (53.), 2:1 Horvat (62.), 3:1 Katuša (68.). Rdeči karton: Vidmar (23., Fužinar);
Beltinci Klima Tratnjek - Jadran Dekani 2:2 (1:0); strelci: 1:0 Anžolin (3.), 1:1 Kastrati (68.), 1:2 Jakomin (79.), 2:2 Zeljkovič (82.);
Krka - Roltek Dob 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Stevanovič (6.).
Tekma Gorica - Drava je bila preložena.
1.	TRIGLAV KRANJ
2.	GORICA
3.	FUŽINAR
4.	PRIMORJE
5.	RUDAR VELENJE
6.	ROLTEK DOB
7.	NAFTA 1903
8.	ROGAŠKA
9.	BELTINCI
10.	KRKA
11.	VITANEST BILJE
12.	ILIRIJA 1911
13.	KRŠKO
14.	JADRAN DEKANI
15.	DRAVA PTUJ
16.	BREŽICE ČATEŽ
13	10 2		1	27:7	32
10	8	1	1	20:6	25
13	7	4	2	24:17	25
13	6	5	2	23:13	23
13	7	0	6	24:20	21
13	6	2	5	22:18	20
12	5	4	3	30:18	19
13	6	1	6	17:18	19
13	4	6	3	17:17	18
12	4	3	5	18:16	15
13	3	4	6	19:24	13
13	2	4	7	11:18	10
13	2	4	7	15:31	10
I 11	1	6	4	12:14	9
12	2	2	8	17:40	8
13	1	4	8	12:31	7
				JM	
vedeli, da si želijo ohraniti minimalno prednost in to jim je tudi uspelo. Z naše strani je bilo v drugem delu vložene več energije, imeli smo precej polpriložnosti in obetavnih situacij, a tukaj je treba pokazati kakovost, ki je mi v tem trenutku ne premoremo, tekmeci pa nas v podobnih primerih kaznujejo.
Še vedno verjamem v našo ekipo, v te fante, pomanjkanja želje ni mogoče očitati nikomur, treba pa je še bolj trdo delati na drugih nogometnih stvareh in tako nadomestiti pomanjkanje kakovosti. Lahko pa poudarim, da je vzdušje v ekipi pozitivno, da smo igralci med seboj homogeni in povezani. Glede na zaključek lanske sezone smo izgubili čvrstost, posledično gredo stvari sedaj serijsko v našo škodo, prej so šle v našo korist. Treba je znova poiskati rdečo nit naše igre.«
Ivan Božič, Celje: »Za nas je bila to zelo pomembna tekma, saj smo imeli pred tem kar dolg negativen niz. Tekmec je bil čvrst, za povrh smo igrali v gosteh, a smo v pravem
prvenstvenem obračunu odigrali dobro tekmo. V drugem polčasu so nas Kidričani prisilili v bolj obrambo držo, a včasih se je treba tudi braniti in tako vzeti točke. S tremi točkami smo se približali ekipam iz zgornjega dela lestvice, kar je bila v tem trenutku naša največja želja.«
Simon Sešlar, trener Celja: »Prvi polčas je bil z naše strani zelo usmerjen in kontroliran, na koncu smo bili tudi nagrajeni z golom. Če tega gola ne bi bilo, bi nadaljevali po začrtani poti, tako pa nas je Aluminij v drugem polčasu prisilil, da se branimo z vsemi močmi. To smo tudi pričakovali, a smo si želeli tvegano igro tekmecev kaznovati še z drugim zadetkom, kar pa nam ni uspelo. Tako smo bili vse do zaključka pod pritiskom, a smo se ubranili in to je bilo v tem trenutku najpomembnejše. Fantje so v tem trenutku pravi, z glavami so povsem pri stvari, trdo delo in garaški pristop se jim obrestuje tudi v točkovnem smislu.
Želimo si višje po lestvici, mnenja sem, da si ta ekipa to tudi zasluži. Še enkrat več pa poudarjam, da lahko malenkost slabši pristop takoj prinese poraz ali celo nekaj zaporednih, potem pa se je znova težko pobrati. Ekipe so izenačene in v takšnem razmerju moči je lahko samo 100 % delovni pristop pravi - mi ga trenutno izvajamo.«
Jože Mohorič
Konjeniški šport • KK Ljutomer
Branko Kristl nasledil Janeza Slaviča
Redni letni občni zbor kasaškega kluba Ljutomer je potekal v znamenju volilne skupščine našega najuspešnejšega kasaškega kluba, saj je letos spomladi potekel štiriletni mandat sedanjim funkcionarjem. Razrešen je bil tudi predsednik kluba Janez Slavič, ki je predsedoval ljutomerskim kasačem domala tri desetletja.
Pred volitvami so prisotni člani najprej poslušali in potem tudi soglasno sprejeli poročila o delovanju kluba in finančno poročilo za minulo leto. Po razrešnici organov kluba je sledila izvolitev novega predsednika. Na predlog UO kluba je bil soglasno podeljen mandat Branku Kristlu, ki je s KK Ljutomer povezan že vrsto let - kot rejec, tekmovalec in funkcionar. Zanimivost: prvič je na kasaških dirkah nastopil leta 1973 pri petnajstih letih. Doslej je v klubu 23 let opravljal dela gospodarja. Kot je po izvolitvi povedal Kristl, verjame v uspešno nadaljevanje svetle tradicije ljutomerskega kasaštva. Na zboru je bil imenovan tudi sedemčlanski UO,
Branko Kristl, novi predsednik KK Ljutomer
ki ga ob predsedniku Kristlu sestavljajo Dušan Zorko, Branko Belec, Janko Sagaj, Janez Slavič, Primož Slavič in Rene Hanžekovič.
NŠ
Foto: NS
torek • 26. oktobra 2021
Šport
Štajerski	15
Motokros • Dirka za VN Trentina
Herlings s popolnim izkupičkom že na +27
Svetovni prvak Tim Gajser iz Pečk pri Makolah si je po selitvi na trdo progo v Italijo želel dober rezultat, s katerim bi morebiti znižal zaostanek za vodilnima Herlingsom in Febvre-jem. Načrt se mu ni povsem posrečil,
čeprav si je znova privozil mesto na zmagovalnih stopničkah. Standardi v boju za naslov svetovnega prvaka so pač visoki ...
Gajser je bil šesti v dopoldanskih kvalifikacijah, a to pri izbiri štartne-
Dirka za VN Trentina, rezultati:					
1. Jeffrey Herlings	Nizozemska	KTM	25	25	50
2. Glenn Coldenhoff Nizozemska		Yamaha	16	22	38
3. Tim Gajser	Slovenija	Honda	18	20	38
4. Romain Febvre	Francija	Kawasaki	20	18	38
5. Jeremy Seewer	Švica	Yamaha	22	16	38
Skupni vrstni red v SP:					
1. Jeffrey Herlings	Nizozemska	KTM	555		
2. Romain Febvre	Francija	Kawasaki	531		
3. Tim Gajser	Slovenija	Honda	528		
4. Jorge Prado	Španija	KTM	457		
5. Antonio Cairoli	Italija	KTM	419		
					
Futsal •	1. SFL				
ga položaja na dirkah v konkurenci ni imelo odločilnega vpliva, saj so vozniki zelo različno izbirali štartna mesta.
V prvi vožnji je bil Tim Gajser nekoliko zaprt v prvem ovinku, kljub temu pa je na koncu privozil do četrtega mesta. Heffrey Herlings je v tej vožnji dolgo sledil Švicarju Jeremyju Seewerju, nato pa mu ga je le uspelo prehiteti in si zagotoviti pomembnih 25 točk v lovu za naslov prvaka. Seewer je na koncu kljub pritisku zadržal drugo mesto, tretji pa je ciljno črto prevozil Francoz Romain Febvre. Omenjena če-tvorka je bila daleč pred vsemi, prehitevanja pa so bila zaradi izrazitih linij zelo otežkočena.
Tudi v drugi vožnji se je za zmago borila četverica dirkačev, le da je Seewerja tokrat zamenjal Glenn Coldenhoff. Ta je dolgo vodil, toda ni zdržal do konca, ko ga je napadel izjemni Herlings. Ta je slabše začel, a se je iz kroga v krog zanesljivo prebijal v ospredje, najprej mimo Febvreja in kmalu še mimo Gajserja. Naš tekmovalec je nanizal nekaj zelo hitrih krogov, toda potem je obtičal na tretjem mestu, čeprav se je vse
Učinkovito in tudi atraktivno
Hiša daril Ptuj -Dobrepolje 10:2 (6:0)
STRELCI: 1:0 Bukovec (3.), 2:0 Gajser (6.), 3:0 Markič (11.), 4:0 Ručna (13.), 5:0 Rednak (14.), 6:0 Markič (19.), 6:1 Andolšek (22.), 7:1 Rednak (25.), 8:1 Markič (34.), 8:2 Gale (37.), 9:2 Ručna (38.), 10:2 Ručna (40.).
FC HIŠA DARIL PTUJ: Anžel, Caf; U. Senekovič, Rednak, Ručna, Debe-ljak, Markič, Pihler, Fleten, Bukovec, Gajser, Jelič. Trener: Robert Grdovič.
Ptujska prvoligaška zasedba je v 7. krogu gostila ekipo Dobrepolje, ki prihaja iz istoimenske občine ob cesti Ljubljana-Kočevje. Dolenci tokrat niso bili konkurenčni domači zasedbi, ki se je izkazala z zares učinkovito igro. Tokrat tekmeci na golu niso imeli tako razpoloženega vratarja, kot ga je imela nekaj dni prej ekipa Bronxa iz Škofij ...
Varovanci domačega trenerja Roberta Grdoviča so petkovo tekmo začeli prav z mislijo na spodrsljaj proti Bronxu, saj nikakor niso želeli še ene podobne zgodbe, ki bi jih oddaljila od vrha. Z angažiranim začetkom so takoj prevzeli vajeti igre v svoje roke in že v 3. minuti je Bukovec z natančnim strelom presenetil gostujočega vratarja in povedel svojo ekipo v vodstvo. V nadaljevanju se je zvrstil festival golov, že do polčasa so jih domačini dosegli šest.
Težko se je bilo odločiti za najlepšega, morda bi za naj gol lahko razglasili gol Gajserja za 2:0, ko je atraktivno preigral branilca in zadel pod prečko, morda pa je to bila akcija za vodstvo 5:0, ko sta Markič in
V sedmih krogih doseženih že 193 golov
V tej sezoni je bilo doslej v 1. futsal ligi odigrali 28 tekem, nogometaši pa so dosegli 193 golov - povprečno to znese 6,89 na tekmo. Najvišji zmagi sta vknjižili ekipi Ptuja in Do-bovca: prvi so v tem krogu ugnali Dobrepolje z rezultatom 10:2, Dobovčani pa so v 3. krogu z 8:0 ugnali Litijo.
1. DOBOVEC	6	5	1	0	32:8	16
2. SILIKO VRHNIKA	7	5	1	1	37:24	16
3. HIŠA DARIL PTUJ	7	3	2	2	27:19	11
4. LITIJA	6	3	2	1	20:18	11
5. OPLAST KOBARID	6	2	2	2	18:18	8
6. METEORPLAST ŠIC	6	1	2	3	18:23	5
7. MLINŠE	6	1	1	4	15:29	4
8. DOBREPOLJE	6	1	1	4	15:33	4
9. BRONX ŠKOFIJE	6	0	2	4	11:21	2
Rednak odlično kombinirala, slednji pa je žogo zabil v gol. S tremi goli sta se izkazala Dario Markič in Borut Ru-čna, prvi tudi z asistencami, podobno kot še Pihler.
V naslednjem krogu se bo ptujski prvoligaš odpravil v goste Oplastu iz Kobarida.
Tilen Gajser, FC Hiša daril Ptuj: »Želeli in pričakovali smo zmago, bil je že čas za kakšno gladko zmago brez nepotrebnih zapletov. Tako smo v tekmo stopili brez podcenjevanja, zavedali smo se svoje kakovosti in na koncu smo lahko zadovoljni s prikazanim. Medtem ko nas je v prejšnji tekmi ustavil izjemno razpoloženi gostujoči vratar Bronxa, se dvakrat zapored kaj podobnega ni moglo ponoviti. Trener od nas vedno zahteva agresivnost pri pokrivanju, posledično tudi večjo posest žoge, kar smo tokrat res dobro od-delali in za nameček nadgradili še s številnimi natančnimi streli.«
Tim Gajser si je v Italiji pred številnimi slovenskimi navijači želel dober rezultat, a se mu v napetih vožnjah ni vse izšlo po željah.
1. SFL
REZULTATI 7. KROGA: Hiša daril Ptuj - Dobrepolje 10:2 (6:0), Dobo-vec - Mlinše 7:1 (5:0), Litija - Meteorplast Šic Bar 7:2 (4:1), Bronx Škofije - Siliko Vrhnika 2:5 (2:2). Prosta je bila ekipa Oplast Kobarid.
do konca močno trudil priti mimo Coldenhoffa, kar bi mu prineslo dve dodatni točki v SP.
Skupno je na dirki z dvema zmagama in popolnim izkupičkom 50 točk prepričljivo slavil Herlings, zanimiv boj pa se je razvil za preostali mesti na zmagovalnem odru. Štirje dirkači so namreč v dveh vožnjah osvojili enako število točk (38), zaradi 2. in 3. mesta v drugi vožnji pa sta daljšo potegnila drugi Coldenhoff in tretji Gajser. Febvre in Seewer sta se morala zadovoljiti s četrtim in petim mestom.
V SP je Nizozemec z novim polnim izkupičkom še nekoliko povečal vodstvo, zdaj ima 555 točk, Febvre je drugi s 531, Gajser pa zdaj za vodilnim zaostaja že več kot za eno zmago v vožnji, 27 točk, in je pri 528.
»Vem, da sem blizu, boril se bom do konca«
»Za nami je zahteven dirkaški dan, obe vožnji sta bili zelo težki. Sam sem si otežil delo v obeh vožnjah s startoma, tako da me je obakrat čakalo veliko dela in prehitevanj. Ni
bilo dovolj za zmago, a se na progo vračamo že v sredo. Vem, da sem blizu, boril se bom do konca, nič še ni odločeno,« je za spletno stran svoje ekipe dirko ocenil Tim Gajser in dodal: »Zahvaljujem se vsem v moji ekipi za dobro delo, pa tudi navijačem, ki so me prišli spodbujat - to res cenim in vedno mi privabijo nasmešek na obraz.«
Naslednja dirka - druga od treh na istem prizorišču - bo že v sredo, ko bo tam še preizkušnja za VN Pietra-murate.
JM, sta
Rokomet • 1. A SRL (ž) - modra skupina
Sodnika razveljavila gol za izenačenje
Litija - Meteorplast Šic Bar 7:2 (4:1)
STRELCI: 1:0 G. Vrhovec (2.), 2:0 P. Osredkar (7.), 2:1 Trstenjak (11.), 3:1 G. Vrhovec (11.), 4:1 Krnc (18.), 4:2 A. Goznik (30.), 5:2 G. Vrhovec (31.), 6:2 Šturm (31.), 7:2 Jediael (34.).
METEORPLAST ŠIC BAR: Fajfar, A. Goznik, M. Goznik, Gašparič, Tr-stenjak, Aljaž Ruis, Škerget, Tkalčič, Šnofl, Alen Ruis. Trener: Tomislav Novak.
V Litiji je padlo devet golov, sedemkrat se je žoga znašala v mreži gostov. Prvo ime tekme je bil Gašper Vrhovec, ki je s tremi močnimi streli iz razdalje krojil razplet tekme. Gostje so se z goloma Adrijana Trstenja-ka in Aljaža Goznika približali na 2:1 in 4:2, a je Vrhovec v obeh primerih odgovoril s takojšnima zadetkoma, ki sta gostom preprečevala misel na presenečenje.
JM
Velenje - Ptuj 24:23 (15:10)
ŽRK PTUJ: T. Tripkovič, Korpar, Skodič; Kolenko 9(5), Bedrač 6, Puž 3, Luknjar 3, Irgolič 1, Planinc 1, Orešek, Kandrič, Krasnič, A. Tripkovič, Finžgar, Wudler. Trener: Matej Bra-čič.
SEDEMMETROVKE: Velenje 4/3; Ptuj 6/5.
IZKLJUČITVE: Velenje 10 minut; Ptuj 8 minut.
Rokometašice Ptuja so se v 6. krogu 1. državne lige podale na gostovanje v Velenje, kjer jih je v Rdeči dvorani v derbiju začelja pričakala domača zasedba, ki doslej na svojem računu še ni imela točk. Izkupiček v obračunih neposrednih tekmecev za obstanek »šteje dvojno«, zato je bila tekma izjemnega pomena za obe ekipi. Gostje so imele med tednom in tudi še na sami tekmi nekaj težav z obolelostjo (Alja Polona Krasnič, Nika Bedrač, Teja Luknjar), a so dekleta vseeno stisnila zobe in zaigrala po svojih najboljših močeh, 100 % učinka pa niso mogla iztisniti iz sebe.
Bolje so tekme odprle domačinke, pri katerih je že od samega začetka blestela vratarka Ljiljana Simič. Do 10. minute je gostjam še uspelo držati korak s tekmicami (4:3), nato pa je sledila serija petih zaporednih golov domačink, ki so na krilih odlič-
1. A SRL (ž)	- modra skupina			
REZULTATI 6. KROGA: Velenje -				
Ptuj 24:23 (15:10), Z'dežele				- Krka
Novo mesto 26:24 (12:9),				Zelene
doline Žalec -	Zagorje 24:24 (14:13),			
Mlinotest Ajdovščina		-	Trgo ABC	
Izola 31:20 (15:8). Tekma Litija				- Krim
Mercator bo odigrana v sredo.				
1. AJDOVŠČINA	6	5	1	0 11
2. KRIM MERCATOR	5	5	0	0 10
3. Z'DEŽELE	6	4	1	1 9
4. KRKA	5	3	0	2 6
5. LITIJA	5	2	0	3. 4
6. TRGO ABC IZOLA	6	2	0	4 4
7. ŽALEC	5	1	1	3 3
8. VELENJE	4	1	0	3 2
9. PTUJ	5	1	0	4 2
10. ZAGORJE	5	0	1	4 1
nih obramb svoje vratarke prišle do otipljivejše prednosti (9:3). Do konca polčasa je gostjam uspelo vzpostaviti ravnotežje, prednost so v nekaj primerih znižale na štiri zadetke, ob polčasu je bilo minus pet.
V drugem delu je razlika do sredine polčasa ostala podobna tisti iz prvega dela (20:14 v 44. minuti), nato pa so jo gostje z dodatnim vložkom energije in nekaj zaporednimi obrambami Tajde Tripkovič začele manjšati zaostanek (21:19 v 51. minuti). Zadnjih deset minut srečanja je bilo posebej razburljivih, gostjam je se v nekaj primerih uspelo približati na zgolj zadetek zaostanka (22:21, 23:22, 24:23).
Foto: Črtomir Goznik
Proti Dolenjcem so se Ptujčani izkazali z učinkovito igro, dosegli so tretjo zmago v sezoni.
S fanatično borbenostjo so varovanke trenerja Mateja Bračiča v zadnjih sekundah tekme prišle celo do izenačenja, a sta sodnika gol Ane Tripkovič, ki je sprožila pod prekrškom in zadela v polno, razveljavila in pokazala na strel z 9-metrovke ...
Matej Bračič, trener ŽRK Ptuj: »V prvem polčasu smo si sami 'zakuhali' tekmo, ob desetih obrambah domače vratarke smo še petkrat zadeli okvir gola. Če bi izkoristili samo tretjino teh priložnosti, bi bil izid izenačen, tako pa smo bili v precejšnjem zaostanku. V drugem delu smo močno izboljšali igro v obrambi, dekleta so resnično garala, posledica je bila samo devet prejetih golov. Na koncu nam je za popoln preobrat resnično zmanjkal kanček športne sreče, kar nekaj odbitih žog je srečno končalo v rokah tekmic. Tik pred zaključkom tekme smo vseeno prišli v situacijo za izenačenje, zaigrali smo s sedmimi igralkami v polju - Ana je tudi zadela, sodnika pa sta ga na našo žalost razveljavila . Dekletom čestitam za borbo in igro v drugem delu, resnično bi si glede na prikazano zaslužila vsaj remi.«
JM
NLB liga
REZULTATI 7. KROGA: Celje Pivovarna Laško - Urbanscape Loka 32:24 (18:13), Gorenje Velenje - Koper 29:23 (16:12), Ljubljana - Riko Ribnica 30:31 (13:17), Slovenj Gradec 2011 - LL Grosist Slovan 33:21 (17:11), Dobova - Herz Šmartno 29:26 (16:11), Sviš Ivančna Gorica - Maribor Branik 25:20(12:13).
Tekma Trimo Trebnje - Jeruzalem Ormož bo odigrana v sredo, 17. novembra.
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 7 7 O O 14
2.	TRIMO TREBNJE 6 6 O O 12
3.	GORENJE VELENJE 7 5 O 2 10
4.	RIKO RIBNICA	7 5 0 2 10
5.	URBANSCAPE LOKA 7 5 0 2 10
6.	LL GROSIST SLOVAN 7 4 0 3 8
7.	SLOVENJ GRADEC 6 3 12 7
8.	LJUBLJANA	7 2 0 5 4
9.	SVIŠ IVANČNA GORICA 7 2 0 5 4
10.	MARIBOR BRANIK 7 2 0 5 4
11.	DOBOVA	7 2 0 5 4
12.	KOPER	7 115 3
13.	JERUZALEM ORMOŽ 5 10 4 2
14.	HERZ ŠMARTNO 7 10 6 2
Foto: MXGP
16 Štajerski
Šport, rekreacija
torek • 26. oktobra 2021
Nogomet • 3. SNL vzhod
Pozitivno presenetil Zavrč, razočarale Cirkulane
REZULTATI 11. KROGA: Dravinja
-	Podvinci 2:0 (1:0), Videm - Šmartno 1928 0:3 (0:1), Cirkulane - Zreče 0:2 (0:1), Šampion - Zavrč 1:3 (0:0), Šmarje pri Jelšah - Kety Emmi Bistrica 0:2 (0:1), Dobrovce - Krško Posav-je 4:1 (1:0), Korotan Prevalje - Koroška Dravograd 2:4 (2:2)
1.	KETY E. BISTRICA 11 10 1 0 35:7 31
2.	KOR. DRAVOGRAD 11 7 2 2 28:14 23
3.	CIRKULANE 11 6 3 2 19:13 21
4.	DRAVINJA	11 5 3 3 18:9 18
5.	ŠAMPION	11 6 0 5 22:20 18
6.	PODVINCI	11 4 3 4 21:17 15
7.	ŠMARTNO 1928 11 4 3 4 20:16 15
8.	ŠMARJE PRI JELŠAH 11 3 4 4 10:13 13
9.	VIDEM PRI PTUJU 11 3 4 4 14:18 13
10.	ZAVRČ	11 3 4 4 13:22 13
11.	KOROTAN PREVALJE 11 4 1 6 15:25 13
12.	DOBROVCE 11 2 3 6 19:27 9
13.	ZREČE	11 2 0 9 10:24 6
14.	POSAVJE KRŠKO 11 1 3 7 15:34 6
Dravinja - Podvinci 2:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Čakš (38.), 2:0 Ram-šak (53.).
PODVINCI: Cajnko, Simič (od 46. Kuserbanj), Gojkošek, Ramšak, Svenšek, Orovič, Žvikart (od 57. Con-ceicao Rodrigues), Svenšek (od 46. Oman), Modrič, Anžel, Kolenko (od 46. Zajko). Trener: Aleš Čeh.
V športno-rekreacijskem centru Dobrava sta si stali nasproti ekipi iz zgornjega dela prvenstvene lestvice
-	Dravinja in Podvinci. Konjičani so bili v prvem polčasu boljši tekmec in so si priigrali nekaj polpriložosti in priložnosti. Ob koncu prvega polčasa so izkoristili veliko napako v obrambi Podvincev, z zadetkom jo je kaznoval Čaks.
Gostom igra v prvem polčasu ni stekla po željah, zato je trener Aleš Čeh v začetku drugega polčasa v igro poslal tri sveže igralce, ki so prinesli
premoč v igri na stran Podvincev. V času velike premoči gostov pa je zadetek po predložku dosegla Dravinja, strelec je bil Žan Ramšak. Pod-vinčani so si v nadaljevanju ustvarili nekaj priložnosti za zadetek, a so bili zmeraj premalo natančni. Igralec z istim priimkom kot domači strelec je na strani Podvincev v končnici dobil drugi rumeni karton (Žiga Ramšak), zato bo kot steber obrambe manjkal na naslednji tekmi na lokalnem derbiju proti Zavrču. Tekma med Zavrčem in Podvinci je delegirana za soboto ob 15. uri in bo odigrana v športnem parku v Zavrču.
Aleš Čeh, trener Podvincev: »V prvem polčasu smo igrali slabo in to smo v nadaljevanju popravili, vendar iz dveh ali treh dobrih situacij nismo dosegli zadetka. Domačini so zadeli dvakrat in so bili gledano skozi celotno tekmo malenkost boljši nasprotnik, tako da so zasluženo zmagali.«
Videm - Šmartno 0:3 (0:1)
STRELCI: 0:1 Čuš (28. ag), 0:2 Trap (63.), 0:3 Blaj (68.)
VIDEM: Rogina, Zdovc, Cafuta, Ovčar, Krajnc, Plajnšek, Čuš (od 69. Pavalec), Adedoja, Vrbanič (od 69. Lah), Tement (od 82. Zupanič), Goj-zdnik. Trener: Luka Gajšek.
Nogometašem Vidma v tem prvenstvu nikakor ne uspe prekiniti »uroka domačega igrišča« in priti do zmage v svojem športnem parku. Tokrat so 0:3 izgubili proti Šmartne-mu 1928, ki je bil boljši nasprotnik, a rezultat je glede na priložnosti vendarle previsok.
Domačini so dobro odprli tekmo in so nanizali tri dobre priložnosti, iz katerih nista bila uspešna Krajnc in Plajnšek. Po začetnem naletu Vidma so gostje prevzeli pobudo in prišli do
zadetka, ko je predložek nesrečno z glavo v svoj gol zabil Čuš.
V drugem polčasu je bila ekipa trenerja Luke Gajška boljša večino časa in si je pripravila nekaj polprilož-nosti, a je ostala brez učinka v smislu zadetka. Na drugi strani so Šmarčani dočakali novi dve »darili« za zadetka: najprej je po napaki obrambe brez težav zadel neumorni gostujoči ka-petan Trop, še lažje delo pa je imel pri tretjem zadetku Blaj, ki je po še enem nesporazumu v obrambi žogo le potisnil v mrežo ...
Luka Gajšek, trener Vidma: »Po tej tekmi sem nezadovoljen, saj moji igralci niso pokazali pravega pristopa in smo spet ostali brez tako želene zmage na domačem igrišču. Na tekmi smo naredili preveč napak in bolj konkretni igralci Šmartnega so zasluženo prišli do zmage, ki pa je glede na videno vseeno malo previsoka.«
Cirkulane - Zreče 0:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Brdnik (55.), 0:2 Zu-panc Terglav (75., z 11 m).
CIRKULANE: Zajc, Cesar, Erhatič, Živič, Lipavšek, Mlakar (od 46. Sitar), Kukovec, Travnikar (od 46. Zazič), Ljubec, Majcen, Toplak. Trener: Jura Arsič.
Nepopolna zasedba Cirkulan tokrat na težkem igrišču ni bila prava na obračunu z zadnjeuvrščeno ekipo lige iz Zreč. Gostje še zdaleč niso slaba ekipa, le veliko smole so imeli v dosedanjem delu prvenstva. Tokrat je bila boginja sreče na njihovi strani in so iz Haloz nepričakovano odnesli vse tri točke.
Favorizirani domačini niso bili »pravi«, medtem ko so se gostje v svoji igri vzdigovali iz minute v minuto. Trud se jim je poplačal z
Odbojka • 3. DOL vzhod (ž)
Črnjanke unovčile bogatejše izkušnje
ŽOK Ptuj - Črna 0:3 (-19, -11, -21)
ŽOK PTUJ: Tomanič, Čabrian, Hren, Horvat, Boroja, Ribič, Ploj, Koren, Hentak, Dežman, Mlakar. Trenerka: Marijana Horvat.
Lepo število gledalcev je prišlo v športno dvorano Gimnazije Ptuj pozdravit mlado ptujsko odbojkarsko ekipo, ki ji je na drugi strani odbojkarske mreže stala bolj izkušena ekipa Črne. Slednja bi v tej sezoni morala igrati v 2. državni ligi vzhod, a so se v klubu odločili, da igrajo v ligi nižje, kjer bodo s to ekipo zagotovo krojile vrh prvenstvene lestvice.
Članice Ženskega odbojkarskega kluba GSV Ptuj so v tekmo stopile v krču in so se prav sprostile ter razigrale šele v tretjem nizu. V prvem so Korošicam dovolile, da so ekspre-sno povedle z 2:10. Po seriji dobrih servisov Tomaničeve in uspešnih zaključkov so se približale celo na 13:15, a bližje ni šlo. Zgodba iz prvega niza se je ponovila tudi v drugem, saj so igralke Črne naredile neverjetno serijo po servisih kapetanke Foltin Stroj-nikove in so povedle kar z 2:19!
Daleč najbolj izenačen je bil tretji niz, ko se je mlada domača vrsta razigrala in je tekmo do izida 18:18 držala v rezultatskem ravnovesju. Gostje so v končnici odigrale nekaj
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Cirkulan so si v 11. krogu privoščili največji spodrsljaj doslej, doma so izgubili z Zrečami.
vodstvom v prvem polčasu, ko je po kotu z glavo potisnil žogo v gol Brdnik. V drugem polčasu so Cirku-lane izgledale bolje na igrišču, saj so imeli popolno posest in so iskali poti do izenačujočega zadetka. Domači nogometaši so imeli skupno na tekmi vsaj dvajset strelov iz kota (v zadnjih tekmah so jih redno izkoriščali) in nekaj lepih priložnosti, med katerimi sta bili izstopajoči Ljubčeva in Živičeva. V času popolne premoči je sledil neroden prekršek za enajstmetrovko, ki jo je v zadetek in zmago pretvoril Zupanc Terglav.
Jura Arsič, trener Cirkulan: »Ekipa Zreč je vzela to, kar smo jim ponudili in so zasluženo zmagali. Nismo bili pravi in si tokrat niti nismo zaslužili boljšega rezultata. Ta spodrsljaj bomo poizkušali popraviti v naslednjih tekmah jesenskega dela prvenstva, v tem delu bomo najverjetneje odigrali vse tri tekme pred domačimi gledalci.«
Šampion - Zavrč 1:3 (0:0)
STRELCI: 0:1 Jazbec (47.), 0:2 Potočnik (51.), 1:2 Križnik (59. iz 11. m), 1:3 Lazar (86.).
ZAVRČ: Mikič, Pofuk, Predikaka, Potočnik (od 46. Vočanec), Lazar, Sambolec (od 46. Nahberger), Koren, Jazbec (od 82. Domjan), Kajzer, Krajnc, Stiplošek. Trener: Gorazd Šket.
Rdeči karton: Uroš Krajnc (33., Zavrč).
Stadion Olimp v Celju so v nedeljo zavzeli nogometaši Zavrča, ki so glede na stanje na lestvici kar nekoliko presenetljivo premagali ekipo domačega Šampiona. Še bolj presenetljiv je končni rezultat zaradi dejstva, da so gostje od 33. minute igrali z igralcem manj, potem ko je bil izključen Krajnc. Ne glede na vse so Zavrčani opravili odlično delo v drugem polčasu, ko so dosegli kar tri zadetke. Najprej sta se med strelce vpisala
Jazbec in Potočnik, ob koncu tekme pa je končni rezultat postavil Lazar. Celjani, ki so močno pritiskali proti vratom Zavrča, so dosegli zadetek iz enajstmetrovke, potem ko je bil uspešen Križnik.
Gorazd Šket, trener Zavrča: „Proti zelo dobri ekipi Šampiona, ki zaseda visoko četrto mesto na prvenstveni lestvici, smo prikazali zelo zrelo predstavo. V prvem delu, ki je bil enakovreden, smo držali nasprotnika daleč od našega gola, tako da si - enako kakor mi - niso priigrali omembe vredne priložnosti za zadetek. Začetek drugega, čeprav z igralcem manj, je pripadal nam, saj smo dvakrat zadeli. Na srečo nas zadetek nasprotnika ni zmedel in smo tekmo, kljub temu da smo na trenutke zelo trpeli, uspešno pripeljali do konca. Sedaj so vse misli že usmerjene na lokalni derbi proti Podvincem.«
David Breznik
Rokomet • 2. SRL (m), 4. krog
zanesljivih napadov za končno zmago 21:25.
Ne glede na poraz je ekipa trenerke Marijane Horvat pokazala, da zna igrati odbojko in da jo je tokrat zaradi mladosti precej mučila trema. Ta bo izginila s tekmami, medtem ko bodo igralke v smislu igre še napredovale. Že sedaj so pokazale veliko borbenosti in želje, prav tako pa se je videlo, da gre za veliko naučenih osnovnih odbojkarskih prvin, na osnovi katerih se bodo igralke v prihodnosti razvijale. Poraz proti močnejši ekipi Črne ni nič posebnega, saj bo za Ptujčanke vsaka nova tekma v tej sezoni nova učna ura.
David Breznik
Tretja zaporedna zmaga v gosteh in tretji zaporedni poraz doma
Foto: Črtomir Goznik
Mladi ptujski odbojkarski ekipi ni uspelo ugnati izkušene vrste iz Črne na Koroškem.
Pomurje - Velika Nedelja 25:30 (7:18)
V. NEDELJA: Mesarec (8 obramb), Firšt Šeruga (5 obramb); Zorec 3, Kosi 1, Munda 5, Kovačec 5, Kralj 3, Sovič 2, Borko 7 (3), Cvetko, Niedor-fer 4. Trenerja: Uroš Krstič in Davorin Kovačec.
SEDEMMETROVKE: Pomurje 4/4; V. Nedelja 3/3.
IZKLJUČITVE: Pomurje 10; V. Nedelja 16 minut.
Na že tretjem gostovanju v prvih štirih krogih so rokometaši Velike Nedelje zabeležili še tretjo zaporedno zmago v gosteh. »Še enkrat več smo dokazali, da v gosteh igramo precej bolje kot na domačem terenu. Na uvodu v prvenstvo smo dosegli tri pomembne gostujoče zmage v Hrpeljah Kozini, Novi Gorici in Murski Soboti. Iz tega vidika moramo biti zelo zadovoljni s startom v sezono,« je v uvodu povedal Niko Sovič, strelec dveh zadetkov in pomemben mož v obrambi Velike Nedelje.
Odločitev o zmagovalcu je padla že v 1. polčasu, ko so gostje v Prek-murju odlično zaigrali v obrambi in prejeli le sedem zadetkov. Tudi napad je deloval solidno in prednost Velike Nedelje ob polčasu je znašala velikih +11 (7:18). »Odigrali smo odličen 1. polčas in prejeli majhno število zadetkov. Svoje sta dodala še oba vratarja in mislim, da je to bil naš najboljši polčas v tem prvenstvu. S takšno igro lahko posežemo visoko v letošnjem prvenstvu,« je še dodal kapetan Zelenih Peter Zorec.
V 2. polčasu so bistveno bolje zaigrali igralci Pomurja, za goste pa je
bil to najslabši polčas v tem prvenstvu. Gostitelji so drugi del tekme dobili z izidom 18:12. »Ta polčas je prava zaušnica in opozorilo za našo ekipo, da je treba skozi celotno tekmo igrati zbrano in motivirano. Domačini so se nam petnajst minut pred koncem približali le na pet zadetkov zaostanka, vendar smo na srečo - ko je bilo najbolj potrebno -znova pritisnili na gas in ušli na varno prednost sedmih ali osmih zadetkov. Naša zmaga je več kot zaslužena in že se veselimo naslednje tekme proti Kronosu iz Logatca,« je zaključil Aljoša Munda, ki iz tekme v tekmo napreduje ter igra bolje.
V soboto, 30. oktobra, ob 17.00 pri Veliki Nedelji gostuje Kronos. »V tekmo bomo šli brez podcenjevanja do nasprotnika in v želji po novi zmagi, ki bi nas ohranila na vrhu prvenstvene lestvice 2. DRL. Verjamem, da smo sposobni nadaljevati z dobrimi predstavami,« se je k naslednjim tekmecem obrnil Sovič.
Drava Ptuj - Kočevje 19:24 (6:16)
DRAVA PTUJ: Bezjak 5, Pogelšek 2, Žuran 4, Bedenik, Letonja 1, Čuš, Geč 5, Vasič Krajnc 2, Škorc. Trener: Mitja Žuran.
Rokometaši Drave so na dvoboju s Kočevjem prikazali dva različna obraza: v prvem polčasu so igrali slabo, v drugem pa dobro. Kljub temu jim je to prineslo tretji zaporedni poraz v domači dvorani.
Gostje so bili visoko motivirani in njihov trener Aleksander Markl je imel na razpolago kar 15 igralcev, medtem ko je imel domači trener
Mitja Žuran pod svojim okriljem vsega sedem igralcev v polju in dva vratarja. Domačini so bili sila neraz-položeni v prvih tridesetih minutah, ko se niso znašli proti čvrsto postavljeni obrambi gostov. Pri teh je dobro branil vratar Puž, dosegli pa so številne zadetke iz igranih akcij ter protinapadov za vodstvo s 6:16.
Po odmoru se je slika obrnila, saj so Ptujčani v prvi vrsti »zagrizli« v obrambni postavitvi 3-2-2, vrhunsko je branil vratar Škorc, veliko bolje so zaigrali tudi v napadu. V slednjem so sicer še imeli težave pri zaključkih, a so bili bistveno bolj natančni kot v prvem polčasu. Dobra igra je Dravi dala zalet in jih je približala le na štiri zadetke zaostanka (15:19). Bližje ni šlo, v končnici so se rokometaši Kočevja zbrali in so brez večjih težav tekmo pripeljali do zmage z rezultatom 24:19.
Največ zadetkov za goste je dal Nejc Pungaršek - devet, pri domačih pa sta zunanja igralca Matjaž Bezjak in Nejc Geč dosegla vsak po pet zadetkov. To je bilo premalo za ugodnejši rezultat, ki so ga Ptujčani zapravili v prvem polčasu. Igra v drugem polčasu jim daje upanje na boljše rezultate na prihajajočih tekmah.
UR, DB
2. SRL (m)
1.	VELIKA NEDELJA 4 4 0 0 8
2.	AJDOVŠČINA	4 3 10 7
3.	KOČEVJE	3 2 10 5
4.	NOVA GORICA	3 2 0 1 4
5.	ARCONTRADGONA 3 10 2 2
6.	JADRAN HRPELJE - KOZINA 3 10 2 2
7.	POMURJE	4 10 3 2
8.	DRAVA PTUJ	3 0 0 3 0
9.KRONOS	3 0 0 3 0
torek • 26. oktobra 2021
Ljudje in dogodki
Štajerski	17
Slovenija • Hotelirji zadovoljni z zasedenostjo v času jesenskih počitnic
Zdravilišča skoraj polno zasedena
Slovenska zdravilišča, ki so bila lani zaradi epidemije v času jesenskih počitnic zaprta, so med letošnjimi skoraj polno zasedena. V nekaterih je mogoče rezervirati kakšno sobo le še med tednom. Večina gostov je domačih, tujih pa bo največ iz Avstrije, Hrvaške, Italije, Češke, Nemčije in Madžarske.
Foto: Arhiv Svet24
Skoraj vsa zdravilišča v Sloveniji so v času krompirjevih počitnic polno zasedena.
»Zasedenost kapacitet v skupini Sava Hotels & Resorts je tako na obali, Bledu kot v termah na vseh sedmih destinacijah St. Bernardin resort Portorož, Salinera resort Strunjan, San Simon resort Izola, Sava Hoteli Bled, Terme Ptuj, Terme 3000 - Moravske Toplice in Zdravilišče Radenci v času krompirjevih počitnic odlična, smo skoraj polni, seveda pa se najde še kakšna prosta soba,« so sporočili iz Sava turizma.
Po njihovi oceni je zasedenost njihovih nastanitvenih objektov primerljiva s predkoronskim letom 2019. Prevladujejo domači gostje, poleg tega pa jih bodo obiskali tudi tuji gostje, predvsem iz Avstrije, Nemčije, Češke in Madžarske.
V	Termah Olimia so prav tako povedali, da sta oba njihova hotela, Breza in Sotelia, med počitnicami polna, primerljive razmere so tudi v aparthotelu Rosa in vasi Lipa. Ta teden tako pri njih dnevno biva od 1400 do 1500 gostov. V veliki večini so to krajša bivanja od dve do tri noči, v apartmajih pa je tudi nekaj gostov, ki so se odločili za petdnevno bivanje.
V	Thermani Laško so med jesenskimi počitnicami polno zasedeni, njihovi gostje bodo v povprečju bivali tri dni. Prednjačijo pa domači gostje.
V	Termah Zreče in na Rogli bodo glede na trenutne rezervacije v času počitnic skupaj ustvarili 6.200 nočitev, in sicer skoraj v celoti slo-
venskih gostov. Terme Zreče so 99-odstotno zasedene, Rogla pa 72-odstotno. Gostje v Termah Zreče v povprečju bivajo štiri noči, gostje na Rogli pa tri noči, so povedali v Uniturju.
Tudi nastanitvene zmogljivosti Term Krka med jesenskimi počitnicami so praktično polno zasedene, so povedali v podjetju. Tako v Termah Dolenjske Toplice in Termah Šmarješke Toplice kot v Talasu Strunjan in na Otočcu se polnijo zadnje proste sobe. Gostje bodo v njihovih hotelih bivali v povprečju od tri do pet dni, večina pa je domačih gostov.
Tudi v Termah Dobrna so vse zmogljivosti že skoraj polno zasedene, so ocenili v družbi. Dejali so
tudi, da med gosti niso le družine, ampak tudi pari in seniorji. V času jesenskih počitnic so nastanitvene kapacitete Term Čatež na lokaciji v Čatežu skoraj polno zasedene, zelo dobro zaseden je tudi njihov hotel Aquapark Žusterna.
»Že tradicionalno v tem času zaradi šolskih počitnic prevladujejo slovenski gostje, letos še toliko bolj zaradi možnosti koriščenja turističnih bonov. Tuji gosti letos ostajajo v manjšini, prihajajo pa večinoma iz sosednjih zahodnoevropskih držav. Povprečna doba bivanja je od dva do tri dni, sicer pa lahko gosti še zadnje sobe poiščejo in rezervirajo,« so še povedali v Termah Čatež.
Sta, sm
Ptuj • Vseslovenska misijonska razstava
Poklon slovenskim misijonarjem
V hodniku pred refektorijem minoritskega samostana sv. Petra in Pavla Ptuj je na ogled vseslovenska misijonska razstava, ki jo je pripravilo Misijonsko središče Slovenije.
Foto: Črtomir Goznik
Na vseslovenski misijonski razstavi v hodniku minoritskega samostana na Ptuju je predstavljena zgodovina slovenskih misijonarjev.
Oktober je že po tradiciji posvečen misijonarjem in vsem tistim, ki odhajajo v misijone. Letos poteka tudi 10. obletnica od smrti našega misijonarja p. Miha Drevenška, domačina s Pobrežja v občini Videm. Njemu v spomin je posvečena tudi letošnja misijonska nedelja.
Na vseslovenski misijonski razstavi je predstavljena celotna zgodovina slovenskih misijonarjev, ki so delovali po vsem svetu. Prvi misijonar je bil p. Odorik Mattiuzzi, frančiškan, ki je odšel že leta 1327 v Kitajsko, tako da smo imeli Slovenci že v 14. stoletju prve misijonarje. Bili so raziskovalci, po njih se imenujejo mesta in pokrajine. Najbolj znan misijonar s Ptujskega pa je p. Miha Drevenšek. Ob 10. obletnici njegove smrti je p. Janez Šamperl napisal knjigo pod naslovom Daleč naprej je tekel, ki jo je izdalo Misijonsko središče Slovenije. Gre za spomin na njegovo misijonsko delo v Zambiji, kjer je misijonaril celih 36 let, predvsem pa pričevanje vseh tistih, ki so z njim živeli in delali. P. Milan Kos, gvardijan minoritskega samostana na Ptuju, je povedal, da p. Miha Drevenšek ni bil klasični misijonar samo v smislu oznanjevanja, veliko se je ukvarjal tudi z mediji. Ustanovil je svojo tiskarno, imel radio, televizijo in preko medijev, tudi različnih časopisov, je poskušal predvsem oznanjati evangelij kot tudi ljudi ozaveščati o vsakodnevnih stvareh, potrebnih za življenje. Zelo se je zavzemal za izobraževanje otrok, aktiven pa je bil tudi na področju kulture, petja in glasbe, saj je veliko oznanjal tudi s pesmijo.
Razstava bo za obiskovalce odprta še v novembru, in sicer vsak de-lovnik od 9. do 19. ure.
MG
Odgovor na članek:
»V Juršincih največ debelih otrok« (2)
24. septembra 2021 je bil v časopisu objavljen prispevek "V Juršincih največ debelih otrok", novinarke Monike Horvat. Kljub temu, da je prispevek pravilno povzel perečo problematiko prekomerne prehranjenosti otrok zaradi zaprtja šol, pa navedeni podatki v preglednici niso pravilni. Podatki so bili namreč povzeti iz publikacij NIJZ "Zdravje v občinah" iz leta 2019 in 2020, ni pa bilo upoštevano, da NIJZ v teh publikacijah objavlja podatke za dve leti nazaj. V publikaciji iz leta 2020 so torej predstavljeni podatki občin iz leta 2018, ko epidemije v Sloveniji še ni bilo.
Skupaj s Fakulteto za šport smo zato na šoli naredili analizo prekomerne prehranjenosti v obdobju pred epidemijo, ki je pokazala, da so se otroci v naši občini v petih letih pred epidemijo srečevali z visoko stopnjo prekomerne prehranjenosti, da pa je tudi naše delo v šoli pripomoglo k izboljševanju stanja. Med šolskima letoma 2017/18 in 2018/19 je namreč delež otrok s prekomerno prehranjenostjo na šoli upadel za skoraj 9 odstotkov. Velik vpliv na pojavnost prekomerne prehranjenosti predstavlja vpis prvošolčkov in v šolskem letu
2016/17, ko smo beležili najvišji delež prvošolčkov s prekomerno prehranjenostjo, je prišlo tudi do najbolj opaznega skoka prekomerne prehranjenosti pred epidemijo. V šolskem letu 2018/19 je bil med prvošolci delež prekomerno prehranjenih bistveno nižji, kar je delno pripomoglo k skupnemu zmanjšanju pojavnosti prekomerne prehranjenosti na šoli. Ko smo naredili analizo sprememb prehranjenosti naših učenk in učencev med šolskima letoma 2017/18 in 2018/19, se je pokazalo, da se je med šolskim letom pri 16,9 odstotka otrok, ki so se srečevali s prekomerno prehranjenostjo, stanje izboljšalo, pri 79,1 odstotka je stanje ostalo nespremenjeno, zgolj pri 4 odstotkih pa je prišlo do poslabšanja. Ti podatki kažejo, da se je kakovostno delo v šoli pozitivno odrazilo na razvoju otrok.
Seveda pa smo se nato v šolskem letu 2019/20 srečali z epidemijo in zaprtjem šole, ki je v manjših krajih središče otroške telesne dejavnosti. Zaradi dolgotrajnega zaprtja šole in epidemiološkega stanja v šolskem letu 2019/20 sicer nismo uspeli izvesti meritev otrok, smo jih pa izvedli v šolskem letu
2020/21 po skoraj polletnem zaprtju šole in se zgrozili nad stanjem, ki ga je to zaprtje povzročilo. Kljub primerljivi pojavnosti prekomerne prehranjenosti prvošolčkov s
preteklimi leti, je namreč skupna prekomerna prehranjenost otrok presegla 50 odstotkov, to pa je breme, ki ga šola in občina sami zelo verjetno sami ne bosta mogli
obvladati, zaradi česar bi za uspešen boj proti otroški prekomerni prehranjenosti nujno potrebovali dodatna sredstva in rešitve tudi s strani države. Otrokom bi morali
omogočiti več intenzivnega gibanja v šoli, saj je dolgotrajno šolanje na domu kljub trudu šol očitno povsem spremenilo življenjske sloge naših otrok.
V šolskem letu 2021/2022 smo pristopili k sistemu Moj SLOfit Fakultete za šport, Univerze v Ljubljani. SLOfit je nadgradnja uveljavljenega nacionalnega sistema spremljave telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine - špor-tnovzgojnega kartona (ŠVK). V Moj SLOfit se lahko vključijo starši tistih otrok, ki bodo dali soglasje, da je njihov otrok vključen v meritve telesnega in gibalnega razvoja.
Starši z vključitvijo v Moj SLOfit spoznajo in spremljajo telesni in gibalni razvoj svojih otrok in njihove dosežke primerjajo z dosežki enako starih slovenskih vrstnikov, pri tem pa jih opozarjamo na morebitna zdravstvena tveganja otroka. Učitelj športne vzgoje na podlagi rezultatov svetujeta staršem ter šolarjem glede primerne prostoča-sne športne vadbe ali drugih ukrepov, povezanih z zdravstvenimi tveganji ali športno nadarjenostjo.
Matej Sužnik, ravnatelj OŠ Juršinci
18 Štajerski
Na sceni
torek • 26. oktobra 2021
Skrinja domačih viž - Skupina Falant
Glasba duše in pozitivnega v ljudeh
Skupina Falant, sedež ima v Žalcu, je aktivna sedem let. Njeni člani so: Franci Falant (vodja, harmonika, klaviature), Janja Bajlec (vokal, igra tudi flavto), Domen Gošek (kitara, električna kitara) in novi član Jure Skaza (tolkalist, igra tudi bas kitaro). Sredi oktobra so se predstavili z novim singlom z naslovom Bodi, kar si. Avtor glasbe je Franci Fa-lant, besedilo je napisala Suzana Roj. Posneli so ga v idiličnem okolju Doma kulture (MuziKafe) na Ptuju in na ulicah starega Ptuja.
„Ptuj je eno tako čudovito mesto. Že dolgo smo načrtovali, da bomo v njem nekaj posneli. Prijatelji so nam priporočili, da bi singl posneli v MuziKafeju. Lastnika, zakonca Benčevič, sta nam to prijazno omogočila z besedami: 'Naš lokal je vaš lokal.' Zelo smo jima hvaležni. Skratka lahko rečemo, Ptuj je mesto z dušo. Še se bomo vračali," je v imenu skupine povedal njen vodja Franci Falant.
Z glasbo želijo njeni člani povedati, da smo vsi enaki, v osnovi dobri ljudje, ki se pogosto izgubimo v vrtincu modernega časa. V vsakem od nas se skriva nekaj lepega, nekaj edinstvenega, poudarjajo. Franci Falant, ki je avtor večine glasbe, ki jo igra skupina,
je doslej napisal že več kot 100 avtorskih skladb. Začel je že zelo zgodaj, pri štirinajstih letih je izdal že svojo prvo kaseto z avtorskimi skladbami pri založbi Zlati zvok. Trenutno imajo v obdelavi še nekaj skladb, ki jih želijo čim prej posneti. Kmalu bodo
predstavili novo pesem Hvala, ki jo bosta skupaj zapela Franci in Janja. Franci Falant je avtor tudi te, besedila pa Suzana Roj. Ne igrajo pa samo narodno-za-bavne glasbe, igrajo tudi zabavno glasbo, ročk, pop in še nekatere druge glasbene zvrsti. Za svojo
glasbo pravijo, da je drugačna. Pri njenem ustvarjanju se ne omejujejo samo na klasični slog, dopolnjujejo ga z različnimi slogi, ki obogatijo narodno-za-bavno osnovno. Besedila so avtobiografska, zato najverjetneje tudi neponovljiva. Sicer pa so vsi
Skupina Falant
Foto: zasebni arhiv
člani skupine z glasbo povezani že od zgodnjega otroštva. Glasba je njihova večna spremljevalka, tako bo tudi ostalo. Posvečajo ji veliko svojega prostega časa. Vsak ima svojo službo oz. delo. Domen je magister mehatronike, Janja magistra ekonomije, Jure je študent Akademije za glasbo, Franci, ki je po osnovni izobrazbi dipl. ing. gradbeništva, ima svoj Zasebni glasbeni center Falant, v okviru katerega delujeta glasbena šola in snemalni studio. Za vso produkcijo tako poskrbijo sami, Franci pa glasbeno znanje prenaša tudi na mlade.
Letošnje poletje so bili polno zasedeni. Igrali so vse sobote, velikokrat tudi v nedeljo in še ob petkih. V takšnem tempu so bili od začetka junija do konca septembra. Do konca leta jih še čaka nekaj nastopov, sicer pa polnijo svoj koledar nastopov že za leto 2022. Če bo šlo vse po načrtih, želijo v tem letu nastopiti tudi na ptujskem festivalu NZG.
MG
Sestrže • Novo vodstvo ŠKD Sestrže
Mladi si želijo povezovanja krajanov
V Sestržahje že 25 let zelo aktivno Športno-kulturno društvo (ŠKD). Letos je njegovo vodenje prevzela 22-letna Tjaša Križanec, sicer študentka ekonomije, kije že od malega vpeta v delovanje društva. Zaveda se, daje ta funkcija odgovorna, vendar jo je z veseljem sprejela. Njena želja je, da bi se krajani med seboj čim bolj povezovali. V ta namen bodo v društvu organizirali različne dogodke za vse generacije.
Pred tremi leti je Tjaša napisala dramsko igro z naslovom Novoletna zgodbica, ki so jo nato tudi uprizorili. Njenemu povabilu se je odzvalo kar 24 mladih igralcev, ki so navdušili publiko. »To je bil ne-
kako prelomni trenutek, saj sem hitro zatem postala članica upravnega odbora. V tem času sem spoznavala delovanje društva in tudi že kovala ideje za nove projekte,« je povedala sogovornica.
Foto: EK
Tjaša Križanec, nova predsednica ŠKD Sestrže, obljublja, da se bo s svojo ekipo trudila po svojih najboljših močeh.
Ob letošnjem občinskem prazniku so tako prvič organizirali Kino pod zvezdami, ki je privabil tako mlajše kot starejše obiskovalce. V prihodnje napovedujejo še več novih, inovativnih dogodkov, hkrati pa bodo organizirali vsebine tudi za starejšo populacijo članstva (ustvarjalne delavnice, šah, pohodi). Kot priznava Tjaša, povezovanje starejše in mlajše generacije članov prav gotovo ne bo vedno enostavno. Kot predsednica se bo trudila, da bodo morebitna nesoglasja uskladili, hkrati pa bo prisluhnila vsakemu, ki bo želel s svojimi idejami doprinesti k nadaljnjemu razvoju društvene dejavnosti v Sestržah. »Mladi ne vidimo nobenih ovir in smo včasih preveč zaletavi, zato je dobro, da imamo v društvu starejše člane, ki nam znajo svetovati, saj imajo veliko izkušenj in znanja. Včasih pa je morebiti dobro, da kakšno stvar tudi »zafrknemo« in na lastni koži izkusimo neuspeh.« V društvu si prizadevajo tudi za ohranjene gledališke dejavnosti, zato se bodo verjetno že kmalu začele priprave na novo gledališko predstavo.
Foto: SKD Sestrže
Zadnji dogodek je bil pohod na Boč.
Petek je dan za druženje v domu Sestrže
Osrednji prostor njihovega druženja in ustvarjanja je dom krajanov v Sestržah, ki je bil letos obnovljen. »Tega dejanja smo izjemno veseli, predvsem bo veliko lažje nastopati na novem, nižjem odru. Še kako prav nam bo prišel projektor, ki ga prej ni bilo, in nova razsvetljava. Sedaj imamo še več elana in moti-
vacije za delo,« je dodala Tjaša.
Novembra bodo znova obudili petkova druženja v sestrškem domu, na katerih so se srečevali že pred korono. Slednja so v prvi vrsti namenjena druženju in medsebojnemu spoznavanju. V času epidemije so njihova srečanja povsem zamrla, zato se jih sedaj še toliko bolj veselijo. So pa v tem času pripravili tradicionalno prireditev ob materinskem dnevu, ki so jo posneli in naložili na splet (youtube).
Glavni namen društva tako os-
taja organizacija športnih in kulturnih dogodkov, na katerih bodo skušali razveseliti obiskovalce. V okviru društva deluje tudi slikar Branko Gajšt, ki organizira likovne kolonije. Sicer pa dobro sodelujejo tudi z občino Majšperk, letos so za delovanje društva skupno prejeli 2.900 evrov (1.000 evrov za šport in 1.900 evrov za kulturo). Vseh 100 hiš v Sestržah pa bodo obiskali ob novem letu in se krajanom s koledarjem zahvalili za podporo.
EK
torek • 26. oktobra 2021
Nasveti
Štajerski	19
Zeleni nasveti
Najboljša je preventiva
V zadnjih časih vedno pogosteje dobim tudi to vprašanje. Posebej v rastlinjakih bi mnogi radi naredili nekaj več za zdrav pridelek.
Sama sem prepričana, da noben vrt ali rastlinjak ni premajhen za kolobarjenje. Vedno so prevelike naše želje, kaj vse bi radi pridelali na majhnem koščku zemlje. Čeprav sama menim, da je kolobarjenje enostavnejše, lahko vrtnine, ki jih pridelujemo na vrtu, pridelujemo tako, kot rastejo v naravi, na travnikih, torej povsem pomešano. Za to pa potrebujemo nekaj več znanja. Mešani posevki namreč nevtralizirajo negativne posledice ozkega kolobarja.
Največja težava je vedno kolobar v rastlinjaku. A tudi tukaj se da pomagati. Preprosto, z razhudniki poleti in solatnicami pozimi posadimo samo polovico rastlinjaka. Na drugi polovici pa potem sadimo čim več drugih vrtnin, ki niso v sorodu z razhudniki in solatnicami. Vsako leto pa te polovice zamenjamo.
Na drugem mestu je seveda gnojenje. Tudi tukaj radi pretiravamo.
Med pridelavo je treba poskrbeti predvsem, da so tla ves čas rahla in zračna. Tako bodo svojo sanitetno (razkuževalno) vlogo opravljali mikroorganizmi.
Če potem izberemo še pravilne sorte, odporne in sejemo vse ob pravem času, ne prehitro, potem razkuževanje ne bo potrebno.
Kako lahko razkužimo tla
Če se vseeno pojavijo težave tako močno, da bo razkuževanje potrebno, imate nekaj tudi povsem naravnih rešitev. Zagotovo je solarizacija na prvem mestu. Prosimo sončne žarke, da nam pomagajo. Običajno raz-kužujemo na tak način tla v rastlinjaku. Sredi poletja, ko ima sonce največjo moč, rastlinjak povsem izpraznimo. Zemljo zalijemo, potem pa ga vsaj za 3 tedne povsem zapremo in pustimo, da vročina opravi svoje. Torej vidite, če boste želeli preveč, se boste morali sprijazniti s tem, da boste eno poletje brez paradižnika iz rastlinjaka. Če tla še dodatno prekrijete s prozorno (ne črno) folijo, bo učinek še večji. Tudi na prostem lahko to naredite. A običajno to naredimo samo, da se znebimo trajnih, koreninskih plevelov, ne pa glivic.
Za manjše težave, bolje rečeno preventivno, uporabljamo za razkuževanje tal tako imenovano biofu-migacijo. Nekatere rastline, predvsem tiste in iz družine križnic, imajo namreč še eno zanimivo lastnost. V njihovem soku se najdejo tudi posebne kemične spojine, glukozinolati, ki se v stiku z vodo v tleh spremijo v strupen plin, ki uničuje vsa živa bitja v tleh (tudi strune). Seveda je učinek tega postopka odvisen od številnih dejavnikov. Najprej je izbira prave rastline. Najpogosteje uporabljamo belo gorjušico, zelo dobre rezultate pa je v tujini dala rjava gorjušica. Posejemo jo dokaj na gosto. Ko začnejo rastline cveteti, posevek pokosimo. V bistvu moramo čim bolj razrezati listno maso, da bom čim več rastlinskega soka. To je najbolje narediti zjutraj, ko je v zemlji veliko vlage. Takoj za tem, v eni uri po košnji oz. mulčenju, rastlinsko maso pomešamo z zemljo do globine vsaj 20 cm. Po možnosti vse skupaj zalijemo in pokrijemo s folijo ali pa zapremo rastlinjak. Počakamo, da plin deluje vsaj 14 dni. Šele potem odpremo rastlinjak ali odgrnemo
folijo. Nove rastline lahko sadite takoj. Ta postopek seveda nima visoke učinkovitosti. Uporabljati ga, ko so v rastlinjaku že velike težave zaradi ozkega kolobarja, ni smiselno. Je pa odličen preven-tivec. To pomeni, da vsako leto en del rastlinjaka zasejemo z belo gorjušica in izpeljemo cel postopek. Njegova prednost je tudi, da ga lahko izvajamo na vrtu in tudi na njivah. V rastlinjaku je možno gorjušico še vedno posejati, zunaj na prostem pa ni več smiselno.
Proti talnim škodljivcem, kot so strune, lahko uporabljamo še en talni, naravni pripravek, Soiltonic, kjer so na zeolitne delce, ki so sami zase zelo koristni za rahljanje in prezračevanje zemlje, vezani rastlinski izvlečki, ki imajo odvračalni učinek. Delno tudi znižajo potencial škodljivih glivic v tleh.
To je pa od naravnih metod vse, kar lahko naredimo. Zdaj vidite, da je preventiva veliko učinkovitejša od zdravljenja. Od kemičnih sredstev lahko na vrtu uporabite gnojilo apneni dušik, ki ima stransko delovanje tako, da razkužuje zemljo. Preberite pa si, kako ga pravilno uporabljati.
Kaj pa po razkuževanju
Po razkuževanju je zelo priporočljivo uporabiti domač kompost, saj z njim najhitreje ponovno vzpostavimo mikro svet v prvotno stanje. Komposta porabimo 8-12 l na kvadratni meter. Brez tega bo zemlja v rastlinjaku mrtva, pojavljalo se bo še več težav. Zunaj na prostem je enostavneje, saj se mikroorganizmi hitro naselijo nazaj iz okolice.
Mša Pušenjak
Kaj bomo danes jedli
Pripravila: Alenka
TOREK	SREDA	ČETRTEK	Šmigoc Vinko
krompirjeva omaka česnova juha, pečena milijonska juha, s hrenovkami, skutni paprika z jajcem, slivovi cmoki, kompot /^--^'jc zavitek	ocvrt krompir, solata,	f
flancati	\
PETEK	SOBOTA	NEDELJA	PONEDELJEK
brezmesni ričet, piščančji paprikaš, goveja juha, svinjska	porova juha, dušeno
buhteljni	testenine, solata, rebra, krompir (pečen	sladko zelje, krompir
jabolčni zavitek skupaj z rebri),	v kosih, kuhana
motovilec, orehov	govedina, sadje kipnik
Krompirjeva omaka
Sestavine: 4 srednje veliki krompirji, 1 večji korenček, 1 koren peteršilja, 4-5 strokov česna, 1 čebula, 2-3 žlice moke za prežganje, nariban muškatni orešček, sol, poper, bazilika, drob-njak, 1 lovorov list, 5-6 žlic kisle smetane, 6-7 na kocke narezanih kislih kumaric in sok kumaric.
Krompir narežemo na kocke, na drobno narežemo korenček in peteršilj, damo vse skupaj z lovorjevim listom vred v osoljeno vodo in kuhamo okoli 25 minut. Ko je krompir že skoraj kuhan, dodamo nekaj narezanega česna. Naredimo prežganje iz drobno narezane čebule, preostalega česna in moke. Odlijemo nekaj vode s krompirja in jo prihranimo, če bomo želeli manj gosto omako. Dodamo prežganje, popopramo, dodamo baziliko in muškatni orešček ter kuhamo še približno 10 minut. Odstavimo z ognja, odvzamemo lovor in pretlačimo, tako da dobimo pire. Dodamo kislo smetano in kisle kumarice in prevremo. Na koncu potresemo z drobnjakom. Po okusu lahko okisamo s sokom kislih kumaric.
Pečena paprika z jajcem
Sestavine: 4 manjše paprike, 4 žlice naribanega sira, ki se lepo topi (edamec, gavda, čedar ipd.), 4-6 rezin slanine ali šunke, 4 jajca, sol in mleti poper, nasekljan peteršilj (po želji).
Paprikam odrežemo gornji del in iz njih odstranimo semena in belo kožico. Pekač obložimo s papirjem za peko, vanj pokončno zložimo paprike in jih znotraj rahlo posolimo. V pekač dodamo tudi odrezane vrhnje dele paprik. Pečemo jih v pečici, ogreti na 200 stopinj Celzija, približno 10 minut. Slanino ali šunko narežemo na kose, sir pa grobo naribamo. Pekač odstranimo iz pečice in počakamo, da se paprike malce ohladijo. Nato v vsako dodamo žlico naribanega sira in nekaj kosov šunke ali slanine. Na vrh previdno ubijemo jajce, da ostane rumenjak cel, rahlo posolimo in popopramo. Vse skupaj pečemo v ogreti pečici še 10 do 15 minut. Če želimo, da bo rumenjak v sredini še tekoč, papriko iz pečice odstranimo po približno 10 minutah, drugače pa pečemo toliko časa, da je jajce pečeno po našem okusu.
20 Štajerski
Križem kražem
torek • 26. oktobra 2021
Piše: Mateja Toplak • - (Kitajske) črtice
Sem nezaželeni otrok (44)
Moja prijateljica Xing se je rodila istega leta kot jaz, s to razliko, da bi bilo leto 1987 zanjo lahko usodno, saj je bila rojena v času kitajske politike enega otroka. Politika načrtovanja družine je bila prebivalstvena politika Ljudske republike Kitajske (med letoma 1979 in 2015). Sicer je direktiva dovoljevala nekaj izjem, recimo etnične manjšine so bile izvzete iz načrta, v nekaterih primerih, recimo, če sta bila oba starša edin-ca, pa so družine lahko imele do dva otroka, če je bil prvorojenec deklica.
Xing bi morala biti deček.
Zgodbo mi je povedala neko noč, ko sva bedeli do jutra in poslušali neko meditativno kitajsko glasbo. Takrat sva bili cimri že nekaj mesecev, tako je, sprva sramežljiva Xing, postajala vedno bolj sproščena v moji družbi. Menda me je na začetku pogosto enačila z Italijani — z vsemi temi mojimi kretnjami in glasnim govorjenjem. Spomnim se, da je sprva z mano komajda spregovorila kakšno besedo.
"Nisem še imela prijateljice, ki ni Kitajka," mi je rekla tisto noč. Težko je govorila o svoji kulturi, saj se je bala, da ne bom razumela.
Vlada je namreč v tistih časih zahtevala uporabo kontracepcije, ali še huje: splav in sterilizacijo, za kršitve teh določil pa so bile družine kaznovane z ogromnimi globami. Nasprotno pa so kitajske družine z enim otrokom pridobile finančno nagrado, podelili pa so
jim je tudi „potrdilo o slavi enega otroka" (mnogi starši so pogosto prostovoljno izbrali splav, če so izvedeli, da gre za deklico, da bi izpol-
nili standard enega otroka, pa tudi to, da imajo moškega potomca -ta bi namreč za svoje starše skrbel v starosti, medtem ko bi se dekle
Foto: Mateja Toplak
Xing je moja najboljša kitajska prijateljica. Zmeraj mi pravi, naj jo pogosto pokličem in da naj nikar ne izbrišem WeChat-a (kitajsko socialno omrežje), saj bi ona tako lahko pozabila vso svojo angleščino. In če bo pozabila angleščino, bom jaz pozabila nanjo, (fotografija je simbolična)
Foto: Mateja Toplak
Politika enega otroka (kitajsko: - iŠ je bila del širokega programa, namenjenega nadzoru nad hitro naraščajočim prebivalstvom Ljudske republike Kitajske. Leta 2013 je kitajska vlada razkrila, da je bilo med letoma 1979 in 2015 izvedenih več kot 300 milijonov splavov in 200 milijonov sterilizacij (v tem času so ženskam, pogosto prisilno, vstavili vsaj 400 milijonov intrauterinih naprav). Vir: REUTERS
ä?	etiopski
x mmA	ddfuifu
razvitih	,.sn
jagod	{abij)
poročilo v drugo družino). Večina ljudi je upoštevala omejitve zaradi različnih družbenih in ekonomskih dejavnikov, poleg tega bi lahko tisti, ki so kršili politiko enega otroka, izgubili službo, naziv, del zdravstvenega zavarovanja, možnost višje stopnje izobrazbe za drugega otroka, ki je bil pogosto označen kot ,črni otrok'. Nekateri pari so se
dvojam-borna jadrnica stanje na rokah
južni slovan
pisatelj tavčar
tračnice
barij
2IVIN0REJ. posestvo v zda
izogibanje
brst, kal
Oblikovanje v arhitektonske oblike izvira iz Francije in Belgije. V Angliji so v viktorijanskih časih navdušeno privzeli idejo o geometrijskih in drugačnih likih in nastajale so izredno izpopolnjene oblike čolnov, čaš, krilatih piramid in svečnikov. Najobičajnejše in najuporabnejše oblike za sodobne vrtove so poševni ali pokončni kordoni (enoramni), palmete pahljače in špalirji. Te oblike so primerne tudi za večino jagodičja. Tako oblikovana sadna drevesa so privlačna in jih lahko gojite ob zidu ali med žicami, torej na bolj omejenem prostoru. Take gojitvene oblike se izvrstno prilegajo v manjše vrtove ter so koristne in privlačne za zidove in ograje.
kaznim spretno izognili tako, da so se poslužili zdravil za plodnost, ki spodbujajo spočetje dvojčkov (za rojstvo dvojčkov ali trojčkov vlada ni predpisala finančnih glob). Za starše, ki so imeli „nedovoljen" porod, ali ki so želeli sina, vendar so imeli hčerko, je bila oddaja otroka v posvojitev ena izmed strategij izogibanja kaznim. Mnoge družine so svoje nezakonite otroke skrivale v kleti ali pri kakšnem stricu in teti ...
"Moja teta je bila zdravnica," začne Xing pripovedovati svojo zgodbo. Teta Jun je imela mehko srce in ni želela ubiti svoje nečakinje. Tisto injekcijo je tako namenoma vbrizgala v Xingino nogico in upala, da je ni preveč poškodovala. Splav tako ni bil uspešen in de-
kletce je preživelo. Poimenovali so jo Xing, kar pomeni zvezda. Njena starejša sestra je tako dobila krvno prijateljico, ki je ni imelo veliko njenih vrstnikov.
Njena družina se je kasneje res soočila z visoko globo, ki jo je pomagala plačati tudi teta Jun, vendar njeni starši vsaj niso bili deležni ostalih kazni, saj je uradno šlo le za "neuspešen splav".
"Še danes mi teta Jun stoji ob strani in mi pomaga," se nasmehne Xing. "In čeprav me je družba označila kot nezaželenega otroka, doma nisem bila črna ovca," se nasmehne, ko zaključi svojo pripoved. Nato jo vprašam, kaj je z njeno nogo ... Pogledala je v tla in po nekaj minutah tišine sva začeli govoriti o neki popolnoma drugi temi.

Foto: Mateja Toplak
Boj za svobodo načrtovanja družin na Kitajskem še ni končan. Kitajska vlada od leta 2016 sicer dovoljuje dva otroka, z letošnjim letom pa celo napoveduje, da bo direktivo dvignila na največ tri otroke, a kljub temu kitajska vlada ostaja vključena v najintimnejše odločitve svojih državljanov.
KOLOFON
AZOIK - najstarejši oddelek zemeljske zgodovine, KABRNEK - grozd, dokler še nima razvitih jagod, STIKS - ponikalnica v Arkadiji, ki je v grški mitologiji veljala za sveto reko v podzemlju
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20,
Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,50 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 144,27 EUR, za tujino v torek 115,08 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo.
Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019).
torek • 26. oktobra 2021
Za kratek čas
Štajerski	21
Za šankom
»
Mi ga spet žingamo

Ne vem, o čem bi vam pisal, če ne bi bilo korone. Najbrž bi zdaj počasi prišel na vrsto sveti Martin, ki nam bo dal vin'. Ampak uradno seveda martinovanja ne bodo nič kaj sproščena. Uradno. Ker neuradno je vse drugače. Neuradno smo pravzaprav skoraj pozabili, da bi se morali paziti okužbe.
Tako moramo ,uradno' izpolnjevati pogoje CPT (celjen-prebolel-testiran). In,uradno' bi nas morali tam, kjer so ti cepeteji obvezni, preveriti. Pa nas? No, vpraša nas že še kdo po cepeteju, ko pa človek seže v žep po dokaz, pa nas odpravijo z besedami: »Saj ni treba kazati!« Če pa že kdo hoče vendarle videti vaš cepete na telefonu, preverjanje ne deluje. »Najbrž preveč bešči!« so zadnjič nekje ,strokovno' ugotavljali, ko preverba ni delala.
Se vam zdi, da je življenje ob takšnem,strokovnem' nadzorovanju res varnejše? In da se lahko veselo družimo na raznoraznih prireditvah, saj
je vendar obisk na njih povezan z izpolnjevanjem zdravstvenih pogojev? - Če bi to držalo, ne bi imeli vsak dan novih rekordnih povečanj okuženih. Da na primer Ptuj po številu novih bolnikov skoraj dohiteva nekakrat večji Maribor...
Oni dan sem v roke dobil novo številko nekega občinskega glasila. Saj veste: malo besedila, pa kup fotografij, da človek ne ve, ali gleda slikanico ali »časopis«. No, in na teh fotografijah se najde marsikaj: pa so se družile gospodinje, pa so se družili pevci, družili so se na strankarskem pikniku, pa na jubilejih, družili so se na upokojenskem izletu, pa na gasilskem slavju, zbrali so se na planinskem pohodu, osnovnošolce je zbral v svoji pisarni župan...
Opa - tu pa nekaj ni v redu: na VSEH druženjih se udeleženci veselo nasmihajo v fotoaparat, kažejo fotografom svoje zobe, edino osnovnošolci so se skrili za maske! Vsa druženja odraslih - od strankarskih do društvenih in družabnih - so potekala brez upoštevanja osnovnega pravila: da je namreč treba poskrbeti za varnost tudi tako, da nosiš masko. Pa to počnejo edino osnovnošolci. Verjamete, da so vsi drugi zdravstveno ,neoporečni'? Da je skrb za zdravje res bila povsod upoštevana? - Če bi to bilo res, ne bi imeli vsak dan novih rekordov v okuženosti. Glavno, da ga spet žingamo ...
Aja, mogoče pa ne verjamete v obstoj virusa? Zakaj pa ste potem zgroženi, ker so se oni gorenjski mladeniči ulegli na avtocesto in se fotografirali?! Oni pač ne verjamejo v promet!
Vaš Pepek
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
		6	4	3				1
					6			
4					1	2	5	
	6		1					
			8		7			5
1	9			2				
		5	7				3	
							9	
2						7		
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven		©©	€	OO
Bik	¥¥	©©©	€€	O
Dvojcka		©©©	€	OO
Rak	¥¥	©©©	€€	O
Lev	V		€€	OOO
Devica	¥¥	©©©	€€	OOO
Tehtnica	VV		€€€	O
Škorpijon	vvv	©©©	€€	O
Strelec	V		€€€	OO
Kozorog	vv	©©	€	OOO
Vodnar	vvv	©©	€€€	O
Ribi	¥¥¥	©©	€	OO
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
(velja za teden od 26. oktober do 1. november 2021) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Slovenija • Lado Leskovar o času epidemije
»Zoprno je, ker je premalo nastopov«
Lado Leskovar bo drugo leto marca praznoval že 80. rojstni
dan, a je prava živa in živahna glasbena legenda, kot sam sebi reče, poln energije. Kot večina glasbenikov tudi sam pravi, da ga pri epidemiji najbolj moti to, da ni na odru.
Foto: Sta/M 24
»Zoprno je, ker ni dosti nastopov. Zadnjič sem imel en nastop in me je bilo kar malo strah, ali bom še znal, pa so mi rekli: to je kot vožnja s kolesom, tega ne pozabiš,« razlaga Lado v smehu. Še vedno sam vozi avtomobil, pove in se spomni, kako je nazadnje nastopal v domu starejših za 8. marec. »Moral sem biti v domu starejših občanov ob 6. uri zjutraj, takrat naj bi že imel nastop. Najprej so mi želeli poslati šoferja, a sem rekel, da se bom sam pripeljal. Vstal sem malo čez 4. uro zjutraj in prišel tja, imel sem dva koncerta, enega za drugim. Potem sem damam v domu povedal, da sem včasih ob takšnih jutranjih urah hodil spat.« Spomini ga zanesejo v čase, ko je res hodil v posteljo ob 4. uri zjutraj: »Na delovnem mestu pevca sem bil zaposlen v Bellevueju v Ljubljani. Poslušat so me prihajale med drugimi tudi prostitutke iz hotela Slon, ki so prišle uživat v mojem prepevanju. Pozneje, ko sem bil pri vojakih, sem dobil precej pisem od omenjenih prijateljic noči. Všeč mi je bilo, da so se spomnile name, saj sam vedno pravim: jaz in prijateljice noči smo pač živeli in preživeli od tistega, kar smo ponoči pridelali.«
Foto: Sta/M 24
Zlati lev in zlata palma
Bil je prvi zvezdnik v Jugoslaviji, že kot otrok je nastopal v operi tudi zaradi očeta, ki je bil glasbenik, in nadaljeval leta 1951 v filmu Kekec, ki je v Benetkah prejel nagrado zlati lev. »V filmu me najdete kot mladega nagajivega fantka. Dandanes pozabljamo na Kosobrinove modre besede: 'Za vsako bolezen raste rož'ca na svetu',« pravi Lado. Najbolj odmevna Ladova vloga je gotovo v filmu Isadora (1968, dobitnik zlate palme na filmskem festivalu v Cannesu z Vanesso Redgrave), medtem pa je zgradil izjemno pevsko kariero, ki še vedno traja. Ob tem je imel prav tako zanimivo zasebno življenje, saj se je kar trikrat ločil, zdaj pa je srečno poročen že 30 let.
Eva Jandl
Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. 0.0., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do torka, 2. novembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si.
Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja Radio-Tednik Ptuj.
Zdaj pa veselo na delo!
Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je:
Nina Pleteršek, 2250 Ptuj
Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!

Štajerski TEDNIK
Foto: CG
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 26. oktobra 2021
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
SKLUZ! I
ORUPCUA ÜVÖJSK,
Razkrivamo sum korupcije v Slov*
deli za vrnila, ki naj bi rom^r ""Mi z rezervnimi Kakn ,„w, - " zasebne roke Kako visoko seze korunn.___

f K0VIO-19NA J A NŠEVEM PODEŽELJU
" Obiskali smo najslabše T precepljene slovenske občine v Slovenskih t ... goricah
"«-»■»Sg^
I SKRIVNOST NOVIH 1 STRANK
Bosta Igor ZorCic in Vladimir Prebiiič šla v koalicijo s četverčkom KI/L?
<ww.reporter.si
KORUPCIJA V VOJSKI
Rezervni deli za vozila SV naj bi romali v zasebne roke
JANŠEVO PODEŽELJE
Najslabše precepljene slovenske občine so v Slovenskih goricah
ROBERT ŠUMI
Del javnosti si želi, da bi kdaj koga »pribili na križ«
NOVE STRANKE
Bosta Zorčič in Prebilič šla v koalicijo s četverčkom KUL?
Štajerski 1	rEDNIK
www.tednik.si	
rifistajerskitednik	= Stajerskitednik
Lepi spomini ne bledijo!
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vaše bližnje, in si naročite arhivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu!

EEHF
IZ VSEBINE ÄÄSITpBS.,
Urejanje obnioija Poteka»» (5|,an 71
PETO BRIGADIRSKO POLETJE V OBČIMI PTUJ Za zdravo pitno . vodo v Halozah ||PS§ • Sa		S SEJE KOMITEJI OK 2*S PIUJ Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskega sistema!
		
-■mM s*mm — ¡¡■SIS lil ®sfeacc asaž5® ŠE£MSS		
		S^SAS
za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor	s—--i.-j-iSi .p-"51 sS S'lrSi	
Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti!
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov.

Vse dosedanje oddaje si lahko ogledate na Facebook in YouTube profilih Radia Ptuj
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
VSAK TOREK

Aktualno
Spodnje Podravje.
Občine proti izstopu
SrediŠčanov iz muzeja zaradi denarja
S Stran 2
m
i torek, 7. septembra 2021
J- ]

mZrm
letos nekoliko
kasneje, cene na
lanski ravni
o Stran Črna kronika
Ptuj • Visoke
kazni za pretežke
tovornjake na
Iii Štajerski
=--5. ^ ^	,., vi en . rHrfrtU
RADIOPTUJ
^ViV/.radio-ptui-i
" izjemen vau-----------■
Aktualno	J	lasbeje n izbranih ansambtov, fmamto l(nfeJo (n polnijo
SpodnjePodravje. Nflotar**nske^^	~
Dijak brez maske na m „ovil. 12 pdk oz. valMt	,iajstarejsegafestivala naw
sodišče?	,	spisali so Nevedno poglavja	_--—
o Stran 3	"
Podravje
Ptuj. Konec
septembra naj bi
končali obnovo 5.
prekomorske r	s Stran 2
Kmetijstvo
Podravje. Trgatev
Za vse naročnike in kupce Štajerskega tednika REVIJA ZVEZDE za samo 0,20 €
torek • 26. oktobra 2021
Oglasi in objave
Štajerski	23
Umrli so
Umrli so: Franc Turk, Lancova vas 35, roj. 1940 - umrl 19. oktobra 2021; Ana Kolarič, roj. Prosenjak, Nova vas pri Ptuju104, roj. 1929 - umrla 16. oktobra 2021; Janez Bedrač, Zagrebška c. 96, Ptuj, roj. 1938 - umrl 17. oktobra 2021; Terezija Kuhar, roj. Jakolič, Ul. 25. maja 16, Ptuj, roj. 1944 - umrla 17. oktobra 2021.
www.tednik.si
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše.
Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič)
OSMRTNICA
Z bolečino v srcu sporočamo žalostno vest, da nas je v 85. letu nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek in brat
Jožef Trafela
IZ DEŽNEGA PRI PODLEHNIKU 5A
Od njega se bomo poslovili v sredo, 27. oktobra 2021, ob 14. uri na pokopališču na Gorci pri Sveti Trojici. Žara bo položena v vežico na dan pogreta ob 12.3°.	Žalujoči: vsi njegovi
Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina.
V SPOMIN
Mineva 10 let, odkar nas je zapustil naš dragi mož in oče
Janez Meznarič
IZ MOŠKANJCEV 114
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Vsi tvoji najdražji
Mali oglasi
STORITVE
103-letna nagrajenki Emilija Sokli
ZMš, konec, fertjk
Izjemni nasveti lr; Je"ny Goodman
Slabo počutje ,, ni naravno'.
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci Id. Tel. 051 667 170.
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.
Urška Puš kanalizira duše umrlih
im.
nostrans
L Ali verjamete,v fiosmrin&žt
Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu
s časopisom Novice Svet24, za samo 3,20 EUR, ^Blfl^^l v kompletu z revijo Liza Maja, za samo 4,20 EUR.	JCUlO
in v kompletu z revijo Lady, za samo 4,20 EUR. Vsak torek
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM teličko simentalko, staro 18 dni. Tel. 070 250 441.
PRODAM dva bikca za nadaljno rejo. Tel. 041 893 594.
PRODAM prašiče v teži 100 kg do 130 kg, po ceni 1,90 €/kg, mesni tip. Možnost dostave, tel. 041 670 766, Ptuj.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
majda.segula@radkrtednik.si,
tel. 02 749 3416 alimarjana.pihler@radi<rtedmk.si,
tel. 02 749 3410, za večje objave predhodno pokličite.
TEDNIK
TOREK, 26. oktober
00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Ljudski pevci se predstavijo 10:00 Utrip Ormoža
11:10 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 12:00 Starpoint prodajno okno 13:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 3. SNL
20:00 Srečanje pevskih zborov Majšperk 21:30 Lokalni utrip iz občine Miklavž 22:00 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 23:00 Video strani
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
S P
■.H-iau -
SIP rjjj
EK-W"
00:00 08:00 08:30 09:00 10:00 12:30 14:30 17:30 18:30 20:00 21:00 23:00
SREDA, 27. oktober
Video strani Jutranja telovadba Starpoint prodajno okno Kronika iz Občine Hajdina Zadnje glasbeno rajžanje Video strani
Italijanska trgovina - v živo Seja sveta občine Markovci - v živo Dobrodelni koncert v Trničah Predavanje o Rakih rodi! 3. SNL Video strani
TV program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si
kontakt 02 754 00 33; 041 618 044; www.siptv.si
ČETRTEK, 28. oktober
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Pevke upokojenke DPD svoboda Ptuj
10:10 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
11:10 Dobrodelni koncert Dekanijske Karitas Ptuj
12:50 Starpoint prodajno okno
13:50 Video strani
14:30 Italijanska trgovina - v živo
16:00 Seja sveta občine Lenart - v živo
17:00 Regijsko srečanje lutkovnih skupin
20:00 Igre na Polenšaku
21:30 Zgečeva priznanja, Ptuj 2019
23:10 Video strani
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:

•	20% popust pri malih oglasih
•	revija STOP (spored)
•	brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...)
•	poštna dostava.
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
NAROCILNICA ZA
Ime in priimek:
Naslov:___
Pošta:
v
Štajerski
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d, Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
24 Štajerski
Črna kronika
torek • 26. oktobra 2021
Destrnik • Skrb vzbujajoče hitrosti skozi naselja
Na cestah še vedno preveč divjakov
Že v aprilu je Robert Brkic, vodja medobčinskega redarstva, članom destrniškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu predstavil rezultate meritev hitrosti.
Skozi destrniška naselja vozniki še zmeraj drvijo, zlasti na relacijah Jiršovci-Janežovci in Desenci-Levanjci, pravi vodja redarjev Robert Brkic.
Ti tudi pol leta za tem niso nič boljši, ugotavlja, zlasti na cestnih odsekih Jiršovci-Janežovci in Desenci-Levanjci. Spomnimo, da so spomladi meritve pokazale, da je situacija najslabša na relaciji Janežovci-Jiršovci, kjer je neki voznik drvel s kar 96 kilometri na uro, številni pa z več kot 80. »Dobili smo veliko pobud za postavitev ležečih policajev, a lahko ti v območju, ki je pretežno kmetijsko, predstavljajo motečo oviro,« meni Brkic.
Uporaba radarjev se je izkazala za učinkovito, dodaja župan Franc Pukšič, ki meni, da bi jih bilo treba najbrž postaviti več in večkrat, s čimer se je strinjal svetnik Anton Žampa. »Meritve so pokazale, da se je promet skozi Levanjce nekoliko umiril, kar morda drži v dopoldanskih urah, povsem drugače pa je ob popoldnevih in nato znova proti jutru, ko se z dela v Avstriji tu skozi vrača veliko dnevnih migrantov. Zato bi kazalo, da sta policija in redarstvo bolj prisotna tudi takrat.«
"E
leca h
Foto: Sta/M24
Elizabeta Fras je prepričana, da bodo vozniki začeli voziti previdne-je in počasneje, ko bodo spremenili svoj odnos do prometa. »Vse je odvisno od tega, kako se bomo obnašali. Gotovo bi bilo veliko manj nesreč, če bi vozili tako, kot da je na cesti zmeraj prisoten tudi naš otrok.«
Matej Sužnik pa je predlagal, da se redarstvo pridruži raznim aktivnostim v občini in tam predstavi svoje delovanje. »Ljudem lahko pokažete naprave, ki jih pri svojem delu uporabljate, in jim pojasnite, kako delujejo. Morda jim dovolite, da jih lahko preizkusijo tudi sami, saj bodo tako bolj ozavestili njihov namen in pomen.«
SD
Slovenija, Podravje • V gospodinjstvih med lansko epidemijo več odpadne hrane
Vsak od nas zavrže skoraj 70 kilogramov hrane
V	letu 2020je v Sloveniji skupaj nastalo 143.570 ton odpadne hrane, kar je za dva odstotka več kot v 2019. Trend neracionalnega načrtovanja nakupov torej ne upada, čeprav se hrana vse od začetka koronakrize počasi, a vztrajno draži. Ali res potrebujemo streznitev v obliki napovedanih drastičnih dvigov cen?
Več hrane smo tako po podatkih državnih statistikov zavrgli v gospodinjstvih in trgovini z živili, manj pa v proizvodnji hrane ter gostinstvu in turizmu, kar je logično glede na to, da so zapiranja med epidemijo najbolj omejila prav dejavnost gostinstva in turizma. Ker smo bili lani več doma kot običajno, ne preseneča, da je kar več kot polovica, natančneje 52 odstotkov, vse odpadne hrane nastalo v gospodinjstvih, to pa je sedem odstotkov več kot predlani.
V	smeteh več kot tretjina še užitne hrane
In kje konča zavržena hrana? Skoraj 47 odstotkov so je lani predelali v bioplinarnah, 31 pa v kom-postarnah, kar je za 17 odstotkov več kot v letu 2019. Malo manj kot 20 odstotkov so je pred odlaganjem biološko stabilizirali v obratih za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov. Zgolj dva odstotka vseh količin zavržene hrane pa je šlo v sežig, ponovno rafiniranje olja in druge postopke biološke predelave.
Za odstotek se je povečal tudi delež odpadne hrane, ki je še užitna, ko jo zavržemo; medtem ko je bilo takega odpada leta 2019 39 odstotkov, ga je bilo lani že 40. A se je ta delež v primerjavi z neužitno hrano povečal samo v distribuciji in trgovini z živili, in sicer s 65 na 68 odstotkov, razloge pa gre najbrž iskati v večjih količinah hrane, ki je bila zavržena zaradi prete-čenih rokov uporabe. V gospodinjstvih se to razmerje ni spremenilo,
Foto: Sta/M24
saj smo tako kot predlani v koš ali na kompost zmetali 33 odstotkov hrane, ki je še vedno užitna.
Poglej, povohaj, poskusi
Strokovnjaki ugotavljajo, da potrošnikom ni povsem jasno, do kdaj je hrana zares užitna. Po njihovem je namreč veliko preveč po nepotrebnem konča med odpadki,
saj se osredotočamo le na datum, ki ga je proizvajalec odtisnil na embalažo, manj ali nič pa na svoje čute in lastno kmečko pamet. Ko vidimo, da imamo v hladilniku neki izdelek s pretečenim datumom, smo prepričani, da gre za rok, do katerega ga je treba porabiti. Po podatkih ameriškega ministrstva za kmetijstvo tako na leto po vsem svetu v koš roma za kar 150 milijard evrov užitne hrane.
Odpadna hrana, Slovenija
	2019	2020
SKUPAJ (v kilogramih na prebivalca)	67	68
SKUPAJ (v tonah)	140.804	143.570
... nastala v proizvodnji hrane	12.118	10.850
... nastala v distribuciji in trgovini z živili	14.447	15.290
... nastala v gostinstvu in strežbi hrane	44.388	42.666
... nastala v gospodinjstvih	69.850	74.764
30,0 %
7,0 %
1 v gospodinjskih v gostinstvu in strežbi hrane v distribuciji in trgovini zavili ■ v proizvodnji hrane (vključno s primarno)
52,0 %
Nastale količine odpadne hrane po izvoru, Slovenija, 2020
Porabiti do, uporabno do, uporabno najmanj do in podobno piše na živilih, ki so hitro pokvarljiva, zato na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) tudi svetujejo, da se teh datumov držimo.
Krajši rok uporabe za
Vt»	IVI
večji zaslužek
A to vendar ne pomeni, da je živilo po priporočenem datumu neuporabno, neužitno oziroma zdravju škodljivo. Gre pač za datum, do katerega proizvajalec jamči, da je hrana brezhibno užitna. Če je ne shranimo ustrezno, se seveda lahko pokvari že tudi pred zapisanim datumom, sicer pa je lahko varna za uživanje še dneve po tem roku. Kot rečeno, nam tu prav pride nekaj zdrave kmečke pameti in naša čutila, kot so vid, voh in okus. Če je z nekim živilom kaj narobe, po navadi opazimo takoj, ko odpremo embalažo. Kadar nismo prepričani, ga povohamo in morda še malce poskusimo. Za mleko in jogurt velja, da sta užitna vsaj še teden dni po datumu, ki je napisan na embalaži.
Pri tem tudi ne gre pozabiti dejstva, da se proizvajalec sam odloča, kakšen datum uporabe bo zapisal na embalaži. Dobro se zaveda psihološkega učinka datuma na potrošnika in zato pogosto navede krajši rok, s čimer poveča prodajo svojega izdelka in posledično zaslužek.
Senka Dreu

o

o
o
""•C?*
O*

Rojstva: Eva Peran, Klemenčičeva ulica 16, Maribor - deklica Lena; Anja Požar - deklica Ivona; Anja Voda - deček Tilen; Suzana Muster - deklica Vanesa; Ramiza Keškic Deda - deklica Amellia; Simona Skuber - deček lan; Monika Robnik Levart - deček Oskar; Marina Viher - deček Jan; Kristina Kaizer - deček Žiga.
Poroka - Ptuj: Janez Jakopin in Helena Horvat, Dornava 38a.
Cp*

O
o


O?
C

.0


Cb i
Simon in Juda (28.) se s snegom prebudita
Danes bo pretežno oblačno, predvsem v zahodni Sloveniji bo možen rahel dež. Burja na Primorskem se bo zvečer znova nekoliko okrepila. Najvišje dnevne temperature bodo od 7 do 11, na Primorskem do 15 °C. OBETI: V sredo bo na Primorskem jasno z burjo, drugod bo delno jasno, zjutraj in dopoldne se bo po nižinah zadrževala megla.
4-dnevna napoved za Podravje
Torek	i Sreda	i Četrtek j	Petek
26 10 2021	27.10.2021		29 10.2021
O	&	S®.	«h
			
-1	3	3	1
Dopoldan	□opoldan	□opoldan	Dopoldan
12	15	13	12
Popoldan	Popoldan	Popoldan	Popoldan
	V		4
Hitrost vetra 3 m/s ^	Hitrost vetra 3 nVs		t Hitrost vetra 3 m/s
Foto: SD
Vir: SURS
Vir: ARSO