GLASILO SLOVENSKEGA DRUŠTVA MELBOURNE
£
C* p
O
PQ
M 2
o h N
*J
> H
u-
-C h o
Z
0) 0)
h *J
C/}
C o
«s
"o
ü
00 M
O >
H
•c/D
D
«
« 3C
(O
-O
"So pa
O
« $
co fc
W >
O S2 co
(O
«
h -O
S
01 >
O C
v C "O
o
O
C/5
£ G*
o
a.
»J
Ki Q
S
s
C/3
C	■
M	>N fa
5	'<
tu
Q
t)
e; Q
« •u
HH
H fc
W
»—>
HH
psi
H
c «
a
v 3
-C
O
HH
>o Z w
fa
<
>
ö
a >
bb ca
Z <
> bO
.O
.5T
o on
<s
■ > >N ~ D
<
ić U
z
C Pi fa
>o "O M
X
S
F-
<
i
t h—I
M
w	<
A	*
o	c
ffl	H
<C
pj	S
w	S
H	w
> Q
3
ob
fa a-
Pi
I
m
HH
y u
>o
">o g
Oh 3
>N
aj >
<L> bO ta <U
a
o
C
o
C/5
S
J3
ID
Q
aj >o JE
3
o 60
aj §
>N
aj >
O bO
(U
Pi <
3 fa CIKO
N
<u >
o
>-i	-!
aj	-J
'n	W
"	U Z
»o	S
<	s
fa	Bi
O	H
-H	X/)
z
C >
I—I 60
< >
o
Z
w os a
z <
bb
a <
>N
Z <
fa w
H
aj 60 3
C T3 O
5 ^
Z Q
O „ c/; cu
ei M H
w
■ji H-1
Z
BÜ H
fa w
N
i o o
C u
HH
o
C g
Q
rt 60
aj X
15
<u Ol, (D
M/3
O -5
>o Z w fa
C >
Z
C >
<u C D
c>
>N
O
s
ž Q
O >
O
Oh
< U
HH
S
Q
N
< <
> W
i—i 2 o S
2 3
H
O -J
o >
aj >N O
Pi
rt 60
O
<u Pi
C
<u ta --J
na
5J
C
a,
u a
o e
u
S
3
u C "O O ta cđ
Z
rt		
'bo	(U	
		
H	Ti'	
	O	
	>	aj
IH	O	>N
O	>	
XI	(L)	O,
N	(X	s
3	e	ta
Vi >	o >	H
H>		
a	■o	>
	O	
		60
		
O	"O	
e	o D.	
o		
'o'		
CL,		
u fa z
fa >
HH
Z H fa Z O
C/3
aj 60
CQ
N <U C aj
60 a
o <u Pi
a
u
IM
U
OJ ta CL,
&
a Si
Pi
O S Q O
so
o
cr O
a a
a
85	X
H>	O
2	Z
a	w
n
?	£
S!	<
H U1 K M	"
*	X g
a a
i f 2 — e*
šio
3 - -0
•	so a
O j.
BS —
P" 58
2 £
f 5"
= ? e
§. ä 2
• M <
I K
'S X
z
^	K
o ®	■
ff w	5
B- a
^ S3	2
« i	C
O	S
%	>
Z o	-J	v r
S	a	O
sr		<
		H
n	■	2
to		</>
		S*
		
p	-i	
	ff n	0 o 2
M 01
13 JT -i o
n >o
.2- 3 O S"
M O
o (S
S- 'H
<—i. z —• o
o.
p'
o'
iz; o
h
a
s h—i
h
CSI
o «j
00 oo
O
a
o r
CQ
o
iz;
cc H £d IS IS H
co H
I—I
o
C/2
a >
f
t-1
o cr
oo
e
m»
N <
(n fl< (D
m o cr o
00
s
o <
(6
cr
p
CD Oi
t»
O •-s
cr>
a
o
CSJ
<1
<X> C0
<x>
g
i"3 rtn
CfQ
•-s C
CKJ
•Ö fD CO
CT
-S
t-3«
S
<
tU
CO <
a;
ta p
2 PI
r oo O C 70 Z Pi
SLOVEN S^K- O D K U Š T V 0 V MS L B O TT R N Ü
BO POLAGALO LETNI OBRAČUN SVOJEGA DELA SVOJIM ČLANOM IN VSEJ SLOVENSKI JAVNOSTI
V	NEDELJO, DNE 12. NOVE M BRA 1 9 6 7 , OB 6. URI ZVEČER
V	ST. BRIGID1S HALL, 378 NICHOLSON STREET, FITZROY.
PRAVICA IN DOLŽNOST VSEH SLOVENCEV V MELBOURNU JE, DA IZBEREJO NOVO VODSTVO SVOJEGA DRUŠTVA IN PRIDEJO NA;
TER ODLOČIJO SMERNICE ZA DELOVANJE SLOVENSKEGA DRUŠTVA V MELBOURNU ZA PRIHODNJE LETO IN BODOČNOST.
VSI SLOVENCI VLJUDNO VABLJENI I
ODBOR S.D.M.
- 1 -
OBCITI ZBOH SLOVENSKEGA DRUŠTVA V MELBOÜMU.
V nedeljo, dne 12. novembra t.l. se to vršil Letni občni zbor Slovenskega društva.v Melbournu ob 6. uri zvečer v dvorani St. Brigid's Hall, 37« Nicholson Street, Fitzroy.	-	, .
Društvo, ki je popolnoma nepolitična vseslovenska organizacija bo polo
žilo svoj obračun svojim članom na odobritev in melbournški Slovenci bodo imeli priliko, da izvolijo novi društveni upravni odbor, ki bo vodil delovanje društva,
v novi poslovni dobi.
Badi odsotnosti nekaterih, sedanjih odbornikov, ki so bili na obisku v domovini se je letošnja,letna .skupščina malo zakasnila, toda zadnje leto je bilo za delovanje društva, zelo plodovi to in odbor lahko s ponosom glede, na uspehe svojega dela. Trete.-pa je odločiti, kako bo društvo delovalo v bodočnosti in dolžnost
vsakega Slovenca, ki čuti zavedno je, da se Občnega zbora udeleži.
* * *
MIKLAVŽEVA! JE S.D.M.
Kot vsako leto bo tudi letos Slovensko društvo,priredilo Miklavževnnje za odrasle z zabavo, ki bo tokrat zopet t Marianna Hall, Sunshine, v soboto, dne 2. decembra t.l. ob 7.30 uri zvečer. Miklavževa darila za odrasle bomo zopet sprejemali za porazdelitev teden dni pred zabavo samo. Posebna vabila vam bomo pravočasno poslali. Vstopnice bodo m razpolago samo v predprodaji pri naših poverjenikih, ker je dvorana precej ma j lina in število sedežev omejeno.
Miklavževanje za otroke bomo prav tako imeli kot vsako leto, tokrat verjetno v Kew, ker ga bomo organizirali skupaj s slovensko kaplanijo in šolskimi sestrami, ki za ta dan pripravljajo lep otroški spored. Podrobno obvestilo vam bomo poslali tekom tega meseca.
■«• * *
SLOVEBTSKI PLES 4. HOVEMBRA 1967»
Prošlo soboto smo imeli v Broacìmeadows Town Hall-u veliko zabavo, ki je spet zelo lepo uspela. Imeli smo preko 56O gostov, ki so se prav dobro zabavali. Dejstvo, da društvo,tokrat samo ni serviralo pijače na razpoloženje in obisk ni vplivalo, prav nasprotno, vsakdo si jo pijačo prinesel po svojem okusu in prav mnogi so bili s to ureditvijo še bolj zadovoljni.Sedemčlanski orkester je zadovoljil večino obiskovalcev, toda škoda, da je bil naš slovenski orkester "Bled" ta večer zavzet v Geelongu in fantje niso mogli sodelovati. Ha naši prihodnji
zabavi jih pa ne sme manjkati, če hočemo imeti pravo "štimungo".
Za kraljico večera je bila izbrana ga» Ines Bizjak, ki je za nagrado prejela lepo pozlačeno toaletno garnituro. V žiriji, ki je sodila plesno obleke in tako izbrala kraljico so bili s Madame Maria, ki jo modna dezenerka, ga. Korošec,-ga. Gomizeljeva, g. Drago Čretnik in člani odbora. Vsem imenovanim, predvsem pa go. Gomizeljevi, ki je celo stvar organizirala gre naša najprisrčna zahvala.
Srečolov je bil tudi lep uspeh. Imeli smo I40 daril in ljudje so listke kaj hitro razgrabili. Glavna nagrada je bil električni sveder, imeli smo pa tudi prekrasne električne svetiljke s senčnikitoaletne proclmstc in cel kup drugih lepih daril. Darila so clarovalis g g. Leber, Ješe, M.Lauto, Slavic, Hojnik, Janožic, Pibernik, Adamič, Valenčič, Brodejevi in drugi. ITajlepea hvala. Prisrčna hvala gre tudi gii. in ge. Remšrdfc, ge. Stw.m®nkovič, go „Kramar, ge.Klemenčič in gu „Piberniku, ki so prevzeli organizacijo jedilnice, ki je tako brezhibno funkcionirala.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V MELBOURNU
Letos prosljavljajo doma v Sloveniji loo-letnico Slovenskega gledališča. Uprizoritve v našem narodnem jeziku na odru so se sicer začele že precej bolj zgodaj - v zgodnjem 18. stoletju, toda šele z ustanovitvijo Dramatičnega društva, ki je bilo osnovano v letu 1867, se je začelo v Ljubljani redno slovensko odrsko udej-stvovanje. Pogoji za razvoj slovenskega odra pod avstrijsko upravo so bili vse prej kot ugodni, toda slovenskega narodnega prebujenja, ki so ga vodili naši pesniki in pisci, ni bilo moči več ustaviti. Širom Slovenije so se začele pojavljati dramatske skupine v okviru prosvetnih društev, Sokola in drugih organizacij; ko so Slovenci I.I918 zagledali po osemsto letih sužnosti zopet svobodo v svobodni Jugoslaviji, je bilo odrsko življenje vsepovsod v bujnem razmahu, katerega vrhunec je bil dosežen z ustanovitvijo Dramskega gledališča in osnovanjem Opere v Ljubljani; ti dve ustanovi sta v zadnjih petdeset letih neprekinjenega delovanja predstavljali spomenik naši kulturni tvornosti.
V okviru proslav stoletnice sta Ljubljanska Drama in Opera letos pripravili skrbno izbran repertoar, ki ga sestavljajo dela domačih in najboljših svetovnih dramatikov iz klasične in moderne dobe, med njimi tudi doslej še neuprizorj eno delo prvega slovenskega dramatika Antona Tomaža Linharta, katerega "Zupanovo Micko" ste verjetno že vsi videli. Z istimi predstavami bodo_ljubljanski umetniki gostovali širom Slovenije, šli bodo pa tudi v Pariz in na Madžarsko, med tem ko bodo češke, italijanske in madžarske skupine prišle na obisk v Ljubljano.
Tudi mi v Melbournu smo se tej obletnici oddolžili na svoj skromen način. Delavnost našega odra lanjsko in letošnje leto Vam je nedvomno poznana.
Dne 18. novembra t.l. bomo imeli v St. Brigid's Hall našo naslednjo kulturno prireditev, za katero prilagamo vabila tej številki "Vestnika". Program je bil skrbno izbran in bo pester in raznolik. Poleg enoosebnih recitacij imamo na sporedu tudi slovensko pesem, s katero se nam bo<predstavilo moško pevsko društvo "Triglav pod vodstvom g. V. Trampuža in kmečko veseloigro "Trije ptički",ki jo bodo odigrali člani Slovenskega gledališča v Melbournu pod skrbno režisersko roko našega neutrudljivega g. I. Valencica.
Gledališke in druge kulturne uprizoritve se.nam nudijo v tujini bolj poredko in so skopo odmerj ene. Ne zamudimo te prilike in udeležimo se v polnem številu tega večera, kjer bomo s ponosom lahko sledili delu naših požrtvovalnih a tako redkih kulturnih delavcev, ki so složno poprijeli, da nam pripravijo pester m vesel program, s katerim boste vsi zadovoljni. Na svidenje!
Odbor S.D.M.
V SLOVENIJO Z' LETALOM.
Kakor. JLansko loto. jo. tudi lotos Slovensko društvo v Melbournu pripravilo in or grani 7j.ra.l0 sa svoje ciane skupinsko potovanje v staro domovino tor jim tako omogočilo potovanje z avijonom z znatnim popustom in precejšnim-prihrankom na časuj stopili so na slovenska tla na letališču v Brniku - skoraj na pragu svojih rojstnih hiš. Sam sem bil letos mod temi romarji v domovino in podal bomjnc-kaj svojih vtisovs - vem, da mi bo beseda prerovna, da bi opisal bogatstvo občutkov, ki jih človek čuti ob zopetnem svidenju s svojimi domačimi in ob pogledu na našo kršno goro.
Ob številnem spremstvu svojcev in prijateljev, ki so nam zaželeli srečno pot, smo se 8. julija poslovili od Essendona in Melbourne. 64 potnikov nas^je zlezlo v IAA letalo, ki nas je poneslo do Sydnejskoga mednarodnega letališča,odkoder odietavajo srebrne ptice na svoje prekooceansko polete. Prihodnje leto bo monda tudi melbournško internacionalno letališče 2s dograjeno in mm ne bo treba več leteti okrog ovinicov.
V Sydnoyu šo nam povedali, da ima naš avijon 12 urno zamuäo? odpeljali so nas v prvorazreden hotel na prenočitev ( letalska družba je'sgveda morala poravnati račun ) in našo pot smo nadaljevali šole-naslednji dan, v nedeljo, ob 8.uri zjutraj, ko'so zahrumeli motorji in se je naš zračni orjak dvignil v višave. Kaj kmalu je Avstralija ostala v megleni daljavi. Leteli smo. proko Singapurja in Colomba na Ceylonu, kjer smo stali 45 minut, med tem ko® letalo oskrbeli z gorivom in hrano - hrana na poti jo bila kar dobra in se nihče ni mogol pritoževati. Postanek v Colombu jo bil vsakemu dobrodošel, -so,j smo se lahko zopet malo sprehodili po trdnih tleh. Po devoturnem letu iz Colomba smo pristali v grških-Atenah, kjer nas je že čakal a, vi j on slovensko družbe "Adrija". Od trenutka, ko smo vstopili v slovensko lotalo, smo bili žo na slovenskih tleh. Prod vzletom nas je pozdravila "air hostess" v slovenščini — težko smo verjeli svojim ušesom - toda, ko so nam še postregli s hrano in slivovko, smo se zavedli da nas naši čuti ne varajo. Da, to je bil že del Slovenije in slovenska kovinska ptica nas je nosila naravnost v osrčje naše Gorenjsko, pokraj bistre vode Save. Tri in pol ure samo nam je vzelo in že smo zagledali skozi oblake luči, ki so naznanjalo, da smo nad Ljubljano — še malo, pa smo bili v Brniku in na naših tleh. Pristali smo v ponedeljek, ob 2. uri zjutraj ( z.malo zamudo, toda sigurno ).
Občutke?, ki prove ja j o človeka, ko stopi po tolikih letih na rojstna tla ni mogoče opisati. Vorn, da so se mnogi komaj zadržali, da niso pokleknili in poljubili naše gorenjske prsti. Po opravljenih forma3.no s tih. in carinskom pregledu ( ki ga praktično vzoto ni bilo, saj niso niti enega kovčeka odprli ) so so odprla volika vrata lopo urejenega modernoga letališča,-kjor so ras čakale našo matore, očotjo, sorodniki in prijatelji. Vse je bilo v solzah in v objemih» Opazil som družino, ki je pričakala brata iz Avstralijo in njogovo družini00. Otroci v narodnih nošah s šopki nageljčkov in rožmarina so zaželeli dobrodošlico svojim bratrančkom in se-stričnam iz Avstralije in ti so jim lepo odgovorili v materinom jeziku« Njihovi pametni in razumni starši, kljub dolgim letom v tujini, so posier beli, da njihovi otroci, rojeni v tujini, govore slovensko in da svojo krvi no bodo pozabili. In vidol sem tudi vnucka, rojenega v Avstraliji, kako jo objel svojo osivolo babioo, ki jo jo poznal le iz pripovedovanja svoje matere? s solzami v očeh ga je Ženica
drgetaje vprašalaJ "Ali govoriš slovensko, ali me razumeš?" -Pripravljena je bila nekako na to, da se z vnučkom ne bo mogla sporazumeti, morda se je tega celo bala. Toda mali mož se je izprsil in prav po domače zavils" Koko de ne, stara mama, sej duma zmeram sam sluvensk guvarema. Sam u šol se učima anglešk".' Morda bi mu dr. Slodnjak zameril negovo slovnico in marsikateri učitelj bi ga zaradi njegove 1jubljanščine potegnil za ušesa, toda babici so bile te beseda najslajša nagrada za njeno dolgo pričakovanje. Stal sem ob strani in bil sem ponosen. Da bi si le še drugi Slovenci v tujini vzeli te družine za vzgled.
Oziral sem so okrog. Vsepovsod stiskanje rok, objemanje, žlobudranje veselja in sreco5 drugi so spet stali skoro nemi, preveč jih je prevzelo. Solza je bilo na vedra in sem in tja sem videl nekaj poljubov, a vedno sramežljive - solza se še ne sramujemo toliko, toda da bi pokazali naša čustva v javnosti z nežnostjo - ne, tu bi pa naša slovenska možatost trpela. Vendar ni bilo v svidenju nič manj topline, nič manj iskrenosti.
Okrog tretje ure zjutraj se je letališče izpraznilo^ vsak je odšel na svojo stran, eni na Primorsko, drugi na Gorenjsko ali Štajersko, v Ljubljano ali na Dolenjsko, - eni domov v rodno hišo, drugi k sorodnikom. Malokdo je to noč legel k počitku, - razgovorom, vprašanjem, odgovorom ni bilo kraja. Kakšno -je življenje v Avstraliji, kako sto živeli vsa ta leta, povej, povej? Mnogim je Avstralija nepoznana dežela - eni mislijo, da živimo med ljudožrci in da nam kenguruji skačejo po Elizabeth Streotu, drugi pa si utvarjajo, da nam po vrtovih rastejo drevesa, na katerih vise mesto listja dolarski bankovci in je človeku treba le z roko seči. Tudi meni ni bilo prizanešeno» govoril sem, da se mi je grlo sušilo, razlagal, učil; mnogi mojih sorodnikov so morali spremeniti sliko, ki so jo imeli o Avstraliji. Mnogo so krivi za to, da imajo ljudje o Avstraliji napačne pojme tudi filmi, ki jih po Evropi kažejo o tej deželi -saj kažejo le tiste, ki so bili posneti v osrednji avstralski pustinji* Kamorkoli sem šel,- povsod ista vprašanja. Škoda, da si nisem odgovore že prej posnel na magnetski trak, pa bi lahko samo na gumbe pritiskal.
Mnogi vseh znancev in sorodnikov niso našli doma s precej jih je na delu v Nemčiji in drugod, kjer služijo sebi kruh in Jugoslaviji devize» Opazil sem, da se tudi v Sloveniji širi-tista bolezen.s "Sosed Janez ima avto, jaz ga moram tudi imeti, pa čeprav samo 'fičeka1	Zaslužek-v tujini pri tem igra
veliko vlogo, mnogi se pa tudi doma nekako znajdejo. V službo se med tednom morda vozijo s kolesom ali'avtobusom, v soboto pa natočijo v tank nekaj litrov bencina in v nedeljo, hopla, peljejo se neka.j kilometrov na izlet, na gasilsko veselico v drugo vas ali "pušelšankV in če v nedeljo ponoči kdo zavozi v koruzo ali obtiči v preorani njivi se ni čuditi. Tisti stari pregovors "Pijanec se spreobrne, ko se 'fiček1 v jamo zvrne" šo vedno drži v tej modernizirani obliki. Homotorizirani sicer niso prav nič prikrajšani-— doma pri nas do prve gostilne ni nikdar daleč, pa jo lahko mahneš tudi peš. Malo neprijetno je sicer, ko se
okrog ene zjutraj vračajo•domov in te s kruljenjem in vriskanjem pod oknom zbu-de iz sladkega sna. Skoda, da je popivanje odisi naš "vsenarodni šport". Kakšna ponovna epidemija peronospore po naših vinogradih bi bila narodu kahko samo v korist - če bi to seveda kaj pomagalo. Toda bojim se, da bo "kemija" še vedno ostala in bo pijače še vedno dovolj. Pravijo, da v Sloveniji vsako leto popijejo toliko kraškega teramca, da bi, če bi vse to žlahtno vino zraslo na trti, naš Kras moral segati prav doli do Sicilije - tako pa menda kar po kleteh
in fabric raste. In prav simp toma tiene je, da je
najboljšo "pop" popevko v Ljubljani prvo navado odnesla popivta, paraoa, p pevka, z naslovom "Pijem".
Tudi televizijo moram omeniti. Prav nie boljši niso doma kot mnoge avstralsko^drušinej prišel sem k znano., na obxsk, ponudili se mis£lintur _ ško kave, posedli smo okrog "škatlje", toda razgovor
ti " Dr Kildare-a" (niti voljni Sloveniji mu nisem pobegnil), pa so vesri Ìn špor; in hval^bedi bogu, da'se program neba ob 10.uri zvečer in ^
en sam "kanal v Kar zamolčal sem, da imamo v Melbournu ^^^bi^l , povedal, bi verjetnojvsi takoj emigrirali. Drugič sem sel k njim na odisk
le po deseti uri zvečer.
Umaknil sem se mestnemu življenju in se pedal k stricu m kmetije.daleč v hribih., kjer sem kot študent prebijal pocitmce? bil je cas žetve in sem pridno pomagal, gonil kravo na mpoj in zdelo se mi je, da sem v ,_ju in laotel ostati t^za vedno. Baši hribi in boste so se ^ ^ ^^uca dx ha jo sveži zrak, srce-se topi od miline.' In v nedelj, v .olino k ina-a, pZcV
cerkev je bila nabita z ljudmi ki so g^li J™^^.^ amn ?"H n^ nnmpnek in malico v gostilno, j.ooa	jc. x<-, jjj. ^^	.
Z si tokra t ogleda ti čim več llove^je, od Prekmurja do Pi—,3 in Be le Krajine in moral sem m pot. Tudi na Brezjah sera bil,	avgu.t., ko s^e^
li romanje? ljudi je bilo več, ket turistov ^ylopustnikev f Bledu, atont* nolni seominčkov in lectovih src, rdečih in zelenih "pipcev" 1 . t^olji loki Upravi je "popkar ji" ) in drugih dragocenosti, po katerih hropono m poželjivo gl e da j o oci mladih pibcev, ki jih starši privedejo ^Àk^ro"^ ob poti. Hič se ni spremenilo, odkar me je stara mama kot xantica vodila na
božjo pot. .
Da, lepa je Slovenija, in naša je. Hič čudnega ni, da pravijo Hemci in Angleži) da 5 e druga Švica/in za slovo sonasi šel ogledat se nase planine in zlezel sem celo m Triglav - v izposojenih cevljin.
Trenutno imajo doma ekonomske težave, ile zaposlenost narašča in mnogim se že znižali plače. Pa še vedno vedro gledajo na vse. Ker sem hotel v
Libe, sem stopil v prodajalne čevljev, da si kupim par gojzanc.......imamo
ie bil odgovor, "so pošle". Prav, sem si mislil, si bom pa par japonk kupil, Z S že v trgovini! " Tudi japonk nimamo, je konec sezone" mi je odgovorila prodajalka, šment, par nizkih črnil, čevljev bodo pa le im eli se	cai, pa tudi tokrat mi niso mogli postreči. "Kaj pa sploh imate?" sem " Mesečno „lačo, pa so tiste samo 80 odstotno mi je odvrnila hudomušno po služevalka. In tako sem si moral za v hribe izposoditi bratovo čevlje.
Slovo jo bilo za vse težko. -Mnogi so odhajali z mislijo, leta tečer jo, morda sem bil tu poslednjič. Toda vom, da je skoroda vsakdo sklenil, da bo vsaj poskušal še enkrat. Dva meseca sta morda dovolj za pocitmce, tođa premalo za človeka, ki je leta hrepenel.
Ha poti nazaj smo bili precej tihi in vdani v svoja razglabljanja. V Singapurju smo se ustavili za en dan in eno noč, tako da smo lahko_nakupili nekaj stvari Po nižjih cenah. Letalska družba je ugodila nasi prošnjam nam to podarila kot poseben bonus, tako, da ms prenočitev v hotelu m stala niti centa - družba je nosila vse stroške..
Vrnili smo se v Melbourne 25/9/67 ob dveh popoldne. Utrujeni, toda bogatejši za bogato izkušnjo.
-eč
MED SLOVE il CI
■* * •;>.
V	Celovcu na Koroškem -sc letos slovesno proslavili desetletnico Drgavne Slovenske gimnazijo?ki je pred desetimi leti vzklila iz treh razredov in 100 učenčev ter leta I963 obrodila prvo maturo.Po lOtih letih ima Slovenska gimnazija 15 razredov in 4OO dijakov in kar 2 osmošolsla razreda .Proslava desetletnice je bila v dvorani Delavske zbornice v Celovcu. Prisostovali so zastopniki deželne vlade Koroške,zastopniki koroškega ško--fa,jugoslovanskih konzUiaihihnoblasti in predstavniki slovenskih kulturnih in političnih organizacij s Koroške,Goriške in Trsta.Govorniki so čestitali dr. J. Tischlerju,ustanovitelju gimnazije in povdarili,da to skromno deset* letje obstoja prve slovenske gimnazije na Koroškem-pomeni veliko prelomnico
v zgodovini koroških-Slovencev. Po dolgih stoletjih imajo slovenski dijaki možnost srednješolske izobrazbe v domačem jeziku na domačih tleh.
w * *
Slovenci v Argentini so izdali že četrto številko v kasteljan-šČini pisanega Informativnega biltena. Posvečena je 50-letnici Majske deklaracije. V tem biltenu tamošnji-Slovenci seznanjajo špansko govoreči svet
o problemih našega-naroda doma in v tujini.
* * *
V	avstrijskem društvu-za arhitekturo na Dunaju so 27»maja odprli reprezentativno razstavo velikega slovenskega arhitekta Josipa Plečnika ob priliki 10 obletnice njegove amiti»Razstava je bila pod naslovom Dunaj - Praga - Ljubljana,
* * *
Tudi v Sloveniji imajo problem onesnaženega zraka.Predstavnik ljubljanske fakultete za naravoslovje in tehnologijo je izjavil , da rezultati dosedanjih meritev čistoče zraka kažejo,da je stanje porazno. Včasih je v Ljubljani večja količina žveplovega dvokisa,kaor na primer v Chikagu, Detroitu ali Los Angelesu.Dimniki jeseniške železarne izbruhajo v zrak približno 3 milijone kubičnih metrov strupenih plinov.Kič bolje ni v Mežici, Celju,štorah,Trbovljah,Idriji in drugod„Posledice so, da so ponekod že pričeli odmirati gozdovi.Prav tako so na nekih mestih našli poginjene div -je živali,ki so se pasle po zastrupljenih travnikih.Zdravniki navajajo,da je število oboljenj na pljučih zraslo v lotih 1952-1962 za 48.očesna o -
bol jenja so se povečala za 34 »2fb in kožni vnetja za 29
* *
Slovenci živeči v Kanadi so skupaj z ostalimi narodnostmi v tej državi proslavili 100-lotnico njenega obstoja.V časopisu "Slovenska država" iz Toronta čitamo o številnih prireditvahs
V	Torontu so plesalci folklorne skupine "Nagelj" in iz tamošnje slovenske šole-nastopili pred Torontsko mestno hišo.Slovenske narodne noše pa so se udeležile plesa pod naslovom "Ples stoletnice"
V	Uindsorju je nastopila slovenska mladina s koncertom v katerem je sodelovalo 65 mladih umetnikov in umetnic.
V	Montrealu pa so imeli na "Slovenski pristavi" 2 julija 1.1. Prvi slovenski dan.Udeležili so se Slovensci z najrazličnejših delov
Kanade.Bo jaki v Monteralu so jim nudili TaroaplacDarprcnoči^oa.-
Časopis "Slovenska drSava» skupaj s Slovensko solo v Toron.u pa sta za stoletnico med mladimi Slovonsi razpisala nagradni spis pod naslovi: "Kai mi pomeni' slovenski jezik ob stoletnici Kanade.»,"Kaj mi iz kanaaske zgodovine največ pomeni" in "Kaj mi J z slovensko zgodovine največ pomeni, e tovilo natečajnikov je bilo nod vso razveseljivo in najboljisim desetim so bile podoljc.no lepe knjižno nagrade,
* -.{• *
V proslavo 1200 letnice pokristjanjonja Slovencev so slovenski škofje letos hoteli organizirati veličastno romanje Slovcnsccv h Gospe Sveti na Koroško.Prijavilo so je preko 15.000 romarjev in za prevozno bi-]_::. organiziram prevozna podjetja is Sloveni j o, Avstrijo in I tali je,V ondar en todon prod romanj om je bilo isto odPov,dano„ Zakaj.? baše časopisje v emigraciji Se dosodaj razrravlja o vzrokih in ozadju odpovedi.Zelo zanimiva je razlaga časopisa "Katoliški glas» iz Prices "V Golovcu so sklicali posvetovanje zloglasnega neonacističnega društva, "Hoimataionst", kjer so ^ sklenili protestirati rroti slovenskomu romanju h Gospo sveti. Po tem sklo pu so je "odpeljal generalni vik::r celovške škofije dr.Josef Kadar na Dunaj, da na notranjem ministrstvu intervenira proti romanju z utemeljitvijo, da utegne priti do izgredov s strani nemških nacionalnih krogov pri tako velikem številu slovanskih romarjev, ilotranjo ministrstvo jo to "zaskrbljen nost" generalnega vikarja sporočilo zunanje-mu ministrstvu v Beograd, ki iz razumljivih razlogov ne zeli zaostritve odnosov mod Avstrijo in Jugoslavijo.Iz Beograda jo bila nato izražena šelja v Ljubljano, da naj bi se romanju v takem obsegu no izvodio.Pri takem položaju je ljubljanski nadškof -telografično odoovodal romanje. - Kakor v vrsti drugih primerov je tudi tu generalni vikar dr, Kadras postopal po navodilih nacistionih^kro-gov«Poslužil se je policijo, - Upravičeno sprašujejo verniki na .Koroškem: Kdo vlada celovško škofijo: škof.dr. Koostner ali njegov vikatr? »
* * -*
Kakor v Arguntini tako imajo tudi Slovonsci v Kanadi svojo posojilnico ir, hranilnico,ki jo tudi v minulom polletju zaznamovala lep razvoj.Njo denarni cromot je v tem času zna-al nad 3i milijona dolarjev,Dohodkov jo bilo okoli poldrugega milijona,posojil p,jo bilo odobrenih nad on četrt milijona dolarjev.iTovih dl;nov pa jo hranilnica dobila 120.

y. Ljubljani je umrl v 94.letu starosti matematik svetovnega slovesa,prvi rektor ljubljansko univerzo in Član Slovensko akademije znanosti in umetnosti Josip FLSiELJ.Študiral jo na ^unaju,Berlinu in Goottingo -nu,potom jo bil assistont na dunajski univerzi,nato profesor na univerzi v Cornovicah.Po prvi svetovni vojni so jo vrnil v Ljubljano in postal prvi rektor univerzo.Kot matematik jo ušiv-l svetoven slovesoki^so mu ga prinesle objavo znanstvenih Studij in knjig.Lota 1954 j- dobil Prešernovo nagrado, ob 901otnici pa mu ju slovenska univerza podelila častni doktorat.
Za rektorja ljubljansko universo jo bil izvoljen dr.Roman Nodic, ijuhljančan po rodu,65 let star.Jo doktor kemijo in od I963 prorektor. Je t. url i. posi anno, paroovOtnO lu^ltu-z-rv.-.g«?. 7,hnm .skupščine,. Zä pT-orektorja jo bil
izvoljen ing Marjan Gruden,tudi 1 jublj;:.nčan,star 57 lot.
* * *
V USA so jo voci Slovonea;v uveljavilo tudi v vrstah ameriških-oboroženih sil. Maja meseca t.,1. jo portal brigadni general John S.Leksan, cigar oče je doma iz Bukovja pri Postojni.Star jo 50 lot.Pred drugo svetom no vojno jo bil učitelj v 01ovolandu,1940 jva j,-, vstopil v ameriško vojsko kot redov .Napredoval j-- naglo in bf.l mod drugimi važnimi mosti nekaj časa profesor na vojaški akademiji ..o:.-1 Point.Soda j jo namestnik poveljnika 9* pehotnega polka v Vietnamu, - Prod njim sta postala general se Chesarek in Volčanšek, -ki sta tudi slovenskoga pokoljenja.
■"• -"- "if
Letošnji-jubilejni "Zbornik Svobodno Slovenije" za leto I967 je posvečen 25ti obletnici,odkar jo začel v domovini v času okupacije in revolucije izhajati podtalni list Svobodna Slovenija". Uredništvo -je prejelo številna priznanja s strani privatnikov,^kor tudi izseljeniškega tiska, ki kažejo,da je Zbornik losegol svoj namen in postal reprezentativna knjiga slovenskih izseljencev in njihovo dejavnosti tor dokumentaren vir za razumevanje naše neposredne preteklosti.Knjiga obsega čez 400 strani velikega formata in ima nad 100 ilustracij ter umetniško in planinsko prilogo.Velik del je posvečen obravnavanju in opisovanju slovenski domov in društev-izven" domovine.'Tudi fotografije in dopis o našem slovenskem domu v Melbournu,kakor tudi o ELragovom in Slomškovem domu ter zidavi cerkve sv.Cirila in Iietoda jo dobilo častno mosto mod poročili z vseh kontinentov.
* -:<■ *
Mesto Ptuj se pripravlja na proslavo I9OO letnice svojega obtsč stoja v letu 1968.Rimski pesnik Tacit je bil prvi,ki je leta 67 v pismenem viru navaj ime Ptuja,ki so ga takrat imenovali Petovia.Cela vrsta prireditev bo proslavila to obletnico sKongres zgodovinarjev in arheologov, sprevodi v zgodovinskih kostumih,zabavne in športne prireditve,razstave, spominske knjigo in brošure,itd.
* -;:- -X-
Slovonska prosvetna svoza v Trstu je letos proslavila Prešernovo proslavo z organiziranjem koncerta 13 slovenskih pevskih zborov iz Slovenskega Primorja.Prireditov je bila v pronovljenih prostorih Slovenskega pevskega zbora v Trstu,'d. ga vodi prof.Vrabec.Izvajali so čez 30 slovenskih skladb in nastopilo je čez 200 pevcev naenkrat, ko so združeni pos'ki-povski zbori zap w li Prešernovo «Zdravico".
Dne 14.julija t.l. jo umrl v Ljubljani v 85 letu starosti znani slovenski pesnik in rodni lian slovansko akademije znanosti in umetnosti dr. Alojzij Gradnik.Pokopali so ga 15/7/67 v njegovem rojstnem kraju Medane pri Gorici .Gr -.dni k spada nod vrhove slovenskega pesništva -Izdal je dvanajst zbirk posmi.Prvo lota I9I6 in poslednjo še leta 1964. Prav tako je pomemben kot prevajalec, Prova jal jo iz srbohrvaščine,num-Ščine,italijanščino,ruščino,angleščino in drugih«V nemščino pa je prevedel poezije dr. Franceta Pro';'orna„