ZA IZBOLJŠANJE LISTA
Tail Mn	Vsak, U
"OUiNirtda'all ca »HMII« u nantelkA, Via b« bvale-*«•». ker ale bo a#rii psi k um kpem la taniaJvemo ttWu.
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
★
CUATELJE OPOZARJAMO,
da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite ta dolar za dvomesečno poskuinjo.
TELEPHONE: CHelsea 3-1242	■ ---- ----h^t------------- Entered as Second Class Matter September 21st, 1003 at the Post Offie^j >t New York. N. Y„ under Act of t^ngress of March 3rd. 1879.	ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK
No. 166. — Stev. 166.	NEW YORK, TUESDAY, JULY 19, 193(8- TOREK, 19. JULIJA, 1938	Volume XLVL — Letnik XLVI.
POMOTOMA JE PRILETEL PREKO OCEANA NA IRSKO
MUD CALIFORNIJSKI LETALEC JE V $900 VREDNEM LETALU SREČNO ZAVRSlL DOLGO POT
31-letni Douglas Corrigan je baje mfelil, da leti proti Californiji, drugi pa zatrjujejo, da je to samo izgovor. — Ker je "odpotoval" brez potnega lista, ga lahko zadene precej občutna kazen. — Pri sebi je imel petna js* dolarjev.
DUBLIN. Irska, 18. julija. — Odkar je završil Lindbergh svoj zgodovinski polet, je 3 I letni cali-fornijski letalec Corrigan prvi, ki se je sam v letalu upal preko morja.
Včeraj se je dvignil z RooseveltoVega vzletišča pri New Yorku ter po devetindvajsetih urah tukaj pristal. Njegovo letalo je že devet let staro ter- je vredno komaj devetsto dolarjev.
Včeraj so vsi mislili, da je poletel proti Californiji, danes se pa razširi presenetljiva vest, da je tukaj srečno prrstal. Skoro gotovo bi bil letal še dalje, pa mu je zmanjkalo gazolina. Kam se bo od tukaj odpravil, ni znano.
Po mnenju nekaterih namerava vprizoriti polet okoli sveta. Instrumenti na njegovem letalu so pomanjkljivi, in nima niti oddajnega radio aparata.
Tako se je glasilo prvo poročilo. Drugo poročilo poslano z Baldonell vzletišča pri Dublinu, pa pravi: Danes je pristal tukaj 3 I letni californijčan Douglas Corrigan v svojem $900 vrednem letalu. Razdalja med New Yorkom in tukajšnjim krajem znaša 3 I 50 milj. Uslužbenci na vzletišču so bili silno presenečeni, ko je stopil iz svojega devet let starega letala mladi letalec ter rekel: — Jaz sem Douglas Corrigan. Prihajam iz New Yorka. Za pot sem potreboval 28 ur in 13 minut. Kje sem? Namenjen sem bil v Californijo.
Pri sebi ni imel niti potnega lista niti zemljevida. Njegova gotovina je znašala petnajst dolarjev.
Nihče mu ne verjame, da je po pomoti priletel na Irsko.
Letalski izvedenci so si ogledali njegovo letalo in zmajevali z glavami. Ne morejo namreč pojmiti, kako je mogel letalec v tako stari "škatlji" uspešno premeriti tako do]go pot.
Kmalo, ko je pristal, se je zbralo na vzletišču več tisoč radovednežev. Razširila se je bila namreč govorica, da je pristal neki blazni letalec.
Na vprašanje, kako je mogel prileteti v Dublin, ko je bil vendar v Californijo namenjen, se je Corrigan zarežal ter odvrnil: — Vozil sem kot mi je kazal kompas. Najbrž je kompas napačno kazal.
Stavili so mu se nešteto drugih vprašanj, in so ga šele nazadnje vprašali zo potni list. — Kakšen potni list ? — se je začudil. — Saj pravim, da sem letel proti Californiji. Ce se je v Dublinu končala moja pot, ni moja krivda.
S seboj je bil vzel 320 galon gazolina in ko je dospel sem, mu jih je ostalo še trideset.
WASHINGTON, D. C., 18. julija.—Denis Mulligan, načelnik urada za zrakoplovstvo, ne ve, kaj bi storil. Kot Irec po rodu bi rad iskreno čestital svojemu rojaku Corriganu, da mu je v tako čudnih o-koliščinah uspel polet v Dublin, toda kot uradnik ga mora kaznovati, ker je poletel na Irsko brez potnega lista oziroma vizeja. Postava določa: Kdor preleti ocean brez dovoljenja, mora plačati petsto dolarjev globe in izgubi pilotsko licenco.
V CorriganoVetn slučaju bo postava najbrž zati-snila eno oko ali pa obe očesi.
BURLINGTON, Wis., 18. julija. — O. C. Hu-lett, predsednik Kluba lažnjivcev, pravi, da bo klub imenoval Corrigana za svojega častnega člana. — Take ni se nihče privlekel izpod pazduhe kot jo je on, — je dostavil.

Republic Steel Corp. bo preiskana
JAPONSKA JE ODPOVEDALA 0L1MP1JAD0
Japonska ne bo imela 9-limpijade leta 1940. — Izgovarja se, da nima potrebnega denarja.
TOKIO, Japonska, 17. julija. — Japonska vlada je nepričakovano opustila načrt za o-limpijatlo leta 1940, ker ji primanjkuje denarja in pričakuje, da bo vojna na Kitajskem še dolgo trajala.
Opustitev olimpijade je naznanil minister za narodno blagostanje markij Koiči Kido v japonskih časopisih in ves japonski narod je bil razočaran.
Po raznih državah so atletska društva zaradi položaja \ Aziji agitirala za bojkot olimpijade na Japonskem, poleg te-jga pa so še japonski militaristi 'delovali proti olimpijadi, češ, j da bi ae med japonskim naro-I dom razširil internacijonali-zem.
Prvotno je japonska vlada bila pripravljena olimpijado financirati z $1,250,000 in zgraditi za $2,000,000 Madium.
Na prostoru, kjer se je imela vršiti olimpijada, so že zgradili več manjših poslopij. Tuji inžinirji že več mesecev izdelujejo načrte za razna poslopja. Mnogi atleti so se že pričeli vežbati, toda vojakom ni tbilo dovoljeno .stopiti v tekmo.
Trgovsko ministrstvo je tuui naznanilo, da bo tudi mednarodna razstava leta 1940 v To-kiju opuščena. Trgovski minister je rekel, da čas za bodočo razstavo ne bo določen, dokler ni končana 'rojna na Kitajskem.
NAPETOSlj V ČEH0SL0VAŠK1
Napetost ista kot 21. maja. — Ob nemški meji so se pričeli čehoslova-ški manevri.
PRAGA, Cehoslovaška, 18. julija. — Veliki nemir, tot 21. maja, ko je bila nevarnost, d«i nenuška vojska vdere na Češko, vlada tudi sedaj, ko bo danes vlada parlamentu predložila svoj načrt za narodne manjši ne.
Cehoslovaška vlada zavrava poročila nemškega časopisja, da je bila čehoslovaška armada zopet mobilizirana ter pravi, da so bili rezervisti poklicani na običajne enomesečne manevre, kakor vsako poletje.
Velika nervoznost je tudi zavladala vsled poročil, da se namerava voditelj nemške manjšine Konrad Henlein z aerc-planom odpeljati v London s prepisom cehoslovaške postave glede narodnih manjšin, da na njeni podlagi angleški vladi dokaže, da koncesije ne morejo zadostiti nemškim zahtevam na Čehoslovaškpm.
Henlein pa je rekel, da mni-strski predsednik Hodža, ki išče še potrebnih 18 glasov opozicije, da dobi pri glasovanju za postavo o narodnih manjšinah tripetinsko večino, pri po-slanch sudets'ke stranke ne bo dobil niti enega glasu, ako vlf. da ne zadosti vsem zahtevam, katere je Henlein postavil v svojem govoru v Karlovih varili.
NEMČIJA ZASEGLA KMETIJE
Militaristi in nazadnjaki soj biii vedno nasprotni olimpijadi, trdeč, da bo japonski narod izpostavljen internacionalnemu mišljenju, ki bi ubilo japonski nacijonalizem.
KODANJ, Danska, 17. julija. — Skandinavske države so z velikim zadovoljstvom sprejele vest, da je bila Japonska primorana odpovedati olimpijado leta 1940.
Za Jatponsko je prva na vrsti Finska, da dobi prihodnjo olimpijado, toda finska vlada je v velikih skrbeh zaradi stanovanj za veliko število tujcev.
SIN PROTI OČETU
NEWARK, N. J., 18. julija. — 621etni Henry Collins, ki se je nedavno ločil od svoje žene, katera mu je rodila trinajst o-trok, se nahaja z zlomljeno hrbtenico v mestni bolnišnici. V soboto je zvedel, da bo vsa družina zbrana pri njag-ovi hčeri Mrs. Minnie Walley. Šel je tj ti in nekoliko čez mero pil. Nato se je sporekel s svojim najmlajšim sinom, ki ga je podrl na tla in pri padcu <si je zio-1 mil hrbtenico.
RHEINAU, Nemčija, 17. julija. —r Nemški delavski bataljon se je polastil na nemški strani Rene 2500 akrov kmetijske zemlje, ki je bila francoska last, ker je lastniki niso hoteli prodati nemški vladi.
Žup an v Rheinau pravi, da je nemška vlada za zemljo ponudila 12,000,000 mark (okoli $434,000), toda za to ceno lastniki niso hoteli prodati svoje zemlje, trdeč, da je vredna petkrat toliko.
Poveljnik delavskega "bataljona je lastnike na francoski strani obvestil, da bodo Nemci pospravili pridelke in jih bodo lastnikom izročili pri mostu čez Reno.
Pet drugih vasi, ki so bile v istem položaju, kot Rheinau, je sprejelo ponudbo nemške vlade. Lastniki so prodali svoje kmetije in si s tem denarjem kupili zemljo na francoski strani.
Mnoge vasi so pol na francoski, pol pa na nemški zemlji.
V vasi Drusenheim je polovica biljardne mize na francoski, polovica pa ne nemški strani.
FAŠISTI NA ŠPANSKEM NAPREDUJEJO
Republikanci niso mogli zdržati, sovražnega pritiska. — Pripravljeni so boriti se do zadnjega.
BURGOS, Španska, 18. julija. — Vsa republikanska oja-čenja okoli 9 divizij in številni zakopi, ki so jih zadnje čase izkopala republikanci, niso mu-gli zadržati fašistične ofenzive ob Teruel - Sagunto cesti, ko je cela Španska obhajala drugo obletnico državljanske vojne.
Ko se je general Jose Vare-la polastil Albentose, San Au-gustin, Barracasa in Pine, je neumorno zasledoval republikance po zelo strmi cesti proti Saguntu.
Barracas se nahaja 3000 čevljev nad morjem, Viver, kateremu se bliža Varelova armada, pa leži samo 1500 čevljev nad morjem, Segorbe, ki je bodoči Varelov cilj, pa leži še 600 čevljev nižje.
Ko so S3 republikanci morali umakniti iz Mora de Rubie-los, se bo fašistična ofenziva po mnenju tujih opazovalcev neprestano nadaljevala po pobočju navzdol do Valencije.
MADRID, Španska, 18. julija. — Tri osebe so bile ubite, 11 pa jih je bilo ranjenih, ko je pet trimotornih fašističnih aeroplanov bombardiralo v nedeljo popoldne Alicante. Bombe so padale tudi v pristanišče, toda ni bila zadeta nobena ladja. Vladni zasledovalni aero-plani pa so napadalce odpodi-li.
VALENCIJA, Španska, 1«. julija. — Valencija je Obhajala drugo obletnico državljanske vojne sredi velike nevarnosti.
Časopisi so izšli v posebnih izdajali in zborovanja so bila v največjih mestih in najmanjših vaseh.
Vsi Časopisi zatrjujejo ponos in odločnost. Republikanci so ponosni, da se zoperstavljajo brez izvežbane armade in brez znatne tuje pomoči celi španski, dobro izvežbani armadi, ki ima veliko pomoč od Nemčije in Italije. Republikanci se bodo borili, če treba braniti tudi zadnje mesto, kakor je bilo za časa Napoleonovega vpada, ko so branili še edino mesto Cadiz.
SENATNI ODBOR JE POVABIL K SEBI PREDSEDNIKA WYS0RA
Posebni senatni odbor, ki preiskuje kršenje državljanskih svoboščin je povabil predse R. J. Wy-sora, predsednika Republic Steel Corporation ter ga bo zaslišal glede razmerja, ki vlada pri tej družbi med delavci in delodajalci.
KITAJCI SO SPET POTOPILI __ŠTIRI LADJE
Kitajski letalci neprestano bombardirajo japonske bojne ladje. — Ae-roplani letajo zelo visoko.
ADVERTISE m •GLAS NARODA*
STAVKA V BUFFALO
BUFFALO, N. Y., 16. julija. — Pristaniški delavci so za-stavkali in piketirajo pomole na Erie jezeru. V imenu unije pristaniških delavcev je izjavil Owen J. Kavenah: — Stavkali bomo magari tako dolgo, da bo jezero zamrznilo. Stavka je u-pravičena. Nicholas Universal Steamship Company je pokri-vici odpustila de/et delavcev.
HANKOV, Kitajska, 18. julija. — Kitajsko uradno poročilo naznanja, da so kitajski letalci potopili štiri japonske bojne ladje na Jangceu, štiri ladje pa 50 poškodovali med Hu-kovom in Matangom.
Letalci so izvedli štiri napade na japonsko brodovje in so letali zelo visoko in noben japonski aeroplan se ni spustil ž njimi v boj. Poleg tega pa tudi kitajska artilerija pred Kju-kjangom zadržuje Japonce, da ne morejo prodirati po Jangceu proti Hankovu.
Japonski aeroplani pa bombardirajo kitajske postojanke pri Kjukjangu, Hsikangu, Hsingceu in na drugih krajih ob zapadnem bregu Pojang jezera.
ŠANOHAJ, Kitajska, 18. julija. — Japonci poročajo, da njihova armada in mornarica vodite lt uničujočo" ofenzivo proti Hankovu in Nančangu. Poglavitni boji so ob Jangceu med Kjukjangom in Hukovom. 15 milj dalje po reki.
Kitajci poročajo, da so za-idnja dva tedna Japonci pred jKjukjangom imeli 10,000 izgub.
I Letalci poročajo, da so videli 'velike" čolne, polne mrliče v peljati po Jangceu navzdol. Kitajci zatrjujejo, da imajo Japonci strahovite izgube na moštva in vojnem materjalu.
Kitajci poročajo, da njihovi aeroplani stalno napadajo japonske bojne ladje na Jangceu. Japonci pa naznajajo, da so njihovi zasledovalni aeroplani med Kjukjnagom in Hu'kovom izstrelili 8 kitajskih zasledovalnih aeroplanov in dva bombnika.
Vsled hude vročine je zopet več ljudi zbolelo za kolero.
HONKONG, Kitajska, IS. julija. — Dvajset japonskih aeroplanov je bombardiralo Kan-ton-Hankov železnico. Bombardirali so tudi več mest, med katerima je največ trpel Jingtak, kjer je bilo ubitih 40 ljudi. Železnica je bila razbita na več krajih, toda jo bo mogoče kmalu popraviti. 18 drugih aeio-planov je bombardiralo V»ng-
Wysoru bodo sledili drugi visoki uradniki, med njimi podpredsednik C. R. White in ravnatelj Joseph A. Voss. Socijal-na politika te družbe baje ni v soglasju z novimi delavskimi določbama..
Pred koncem preiskave, ki bo trajala najbrž cele tri tedne, bodo zaslišani tudi imijski u radniki, ki bodo navedli v^e podrobnosti zadnjega štrajka.
Predsednik preiskovalnega odbora je progresivni senator La Follette, ki je dospel včeraj sem. Njegov tovariš, senator Thomas iz Utah je vsled bolezni zadržan.
ROMUNSKA KRALJICA MARIJA UMRLA
Ob njeni smrtni postelji je bil njen sin kralj Ka-rol. — V starosti 63 let je podlegla bolezni na jetrih.
BUKAREŠTA, Romunska, 18. julija. — Nocoj ob pol sedmih je umrla v kraljevski palači v Sinaji romunska kralji-ca-mati Marija. iStara je bila 63 let. Podlegla je bolezni na jetrih, proti kateri je zaman iskala leka pri najslavnejših zdravnikih.
Navzlic svoji starosti je š* vedno kazala sledove svoje nekdanje lepote. Obujeni smrtu. postelji je bil njen sin Karoi, sedanji romunski kralj, s katerim je imela zadnja leta ostre politične boje.
Marija se je pred nekaj tedni odpeljala v neki draždanski sa natorij, kjer so jo zdravili najboljši nemški strokovnjaki.
V petek je pa najbrž zaslutila, da se ji bliža konec. Po vsej sili je zahtevala, naj jo odpeljejo domov. Le neradi so ae uklonili njeni zahtevi. V vlaku se ji je dvakrat udrla kri.
NARODNI GARDISTI SO ZA-STRAZIU KAZNILNICO
FLORENCE, Ariz., 17. julija. — Sem je dospelo petin dvajset mož narodne garde in troje častnikov, ki bodo ojačili stražo pri tukajšnji kaznilnici. Oboroženi so s puškami, strojnicami in solznimi plini. Izza 7. junija je pobegnilo iz kaznilnice osemnajst kaznencev.
ša železniško postajo v Kantonu. Poslopje je popolnoma porušeno.

•*eiiX0 MXBOD^-IivM
Tuesday. July 19, 1938
THE LABGE8T SLOVENS DAILY IN 3D. ft, *
GLAS NARODA'
<voicm w rmm noni)
Owned and PobUabed toy VAVKNJC imUHDU COMTANI
(A Corporation> iti»nt	J. lapain, 8m.
«f ite eorporadoo ud idftrwin at a dot* officers:
NEW IOIM, N. V.
45th Year
lBftOBD KVCBI DAI J&XCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS
AdTertisemeut oo Agreement
2a eelo leto velja list sa Ameriko
la Kaaado ..............98.00
Z« pol leta ................fa.'jQ
Za New York sa celo leto . . |7 00
Za pol leta ................|S JO
Za inozemstvo ae celo leto .. f7..W
Za eetrt leta................$ljw 'Za pol leta ................f&6U
Yearly
"Q14S NABOOA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEM&I NEDELJ IN
PRAZNIKOV
*GLAB NARODA". 21« WEST ltth STREET, NEW YORK, N. Y. TELEPHONE: CHelaea S—124k
IViPiaj Dres podpisa In osebno« ti ae ne prlobčujejo. Denar sa naročnino »aj m Dlagoroll poftlljatl po Monty Onjer. Prt apremembl kraja narod-^imo, da ae ua tudi prtjfaje blT»ll**> naznani, da hltrele najdemo naslovnika.
POMEN SKODOVIH TVORNIC
Ko človek sliši ime Skoda, začne razmišljati, kaj zna& ta ogromna industrija orožja za Čelhoslovaško. Škoda preskrbuje z orožjem ne le češkoslovaško, temveč tudi druge vojsk*.
Škoda dobavlja ofoalne in mornariške dalekosežne topove po vse zemeljski obli. Skoda je udeležen pri ogromnih poslih vsega sveta, zlasti tudi na "bližnjem vzhodu, Južni Afriki in Južni Ameriki. Škoda dobavlja lokomotive, gradi ceste, organizira sladkorne tvornioe.
Škoda zaposluje v oddelku za vojno industrijo okrcir IU,000 kvalificiranih delavcev. Tega števila n^ more nihče improvizirati.
Po vojni so Škodo ve tvormce pridržale ves ogromni štab iiiienjerjev in kvalificiranih delavcev, ki ^o poprej v Avstriji izdelovali topove, mnnicijo in one slovite možnarje. Le delno so jih lahko porabile v raznih oddelkih, pri gradnji lokomotiv, poljedelskih strojev, traktorjev in avtomobilov.
Kljub temu so jih obdržale vse in jim dajale celo velika sredstva za nove eksperimente. Vse to takrat ni 'prinašalo dobička, toda ko je potem prišla konjunktura za oboroževanje, jt* postala ta skupina inženerjev in delavcev nad vse dragocena.
Izkazalo se je, kako prav so imeli oni, ki -so jih obdržali, čeprav jih trenutno niso rabili.
Brez dvoma j£, da so Škodove tvornice, v katerih je pre težno investiran domači češki kaipital, jekleno srcfe Češkoslovaške in glavni steber njene obrambe.
Toda v dobi tehnične vojne so one obenem tudi velika vaba. Kdor bi imel v rokah še Škodove tvornice, bi razpolaga! s strahovitimi silami.
Zato se v zadnjem času v političnih in diplomatskih kro gih cesto čuje, da predstavlja Cehoslovaška zaželjeni cilj lunarno iz razlogov o katerih se govori, temveč tudi iz onih, ki se ne omenjajo: Škodove tvora ice s celokupnimi industrijskimi vojnimi zmožnostmi."
VSESOKOLSK1 ZLET V PRAGI
S

počiljatve
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM
KURZU
V JUGOSLAVIJO
Za $ 2JM............Din. 100
| |jQO ............Din. 200
S TJB0............Dla. «00
fUJIfi ............Din. 000
$28.00 ............Din. 1000
...........Din. 2000
■V JTAiJ^O
Za f 0M............Lir too
4 12-28............Lir 200
$ 20 M............Lir 600
« 57.00 ............Ur 1000
fm^O............Ur 2000
1147.60............Ur 8000
m BRDAJ HITRO iUBPJAJO BO NAVEDEN« GORE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
raNfr	k*	MrataP, Nid r *mm&k M
ttttfc	*» Mlh Hfk
Izplačila v ameriških dolarjih
• L- marate pirtatf_$ ft.lt
GLAS NARODA"
3 če naročiti za svoje p 1 sorodnike ali prijate- j 8 ije. to lahko stori. — i I Naročnina za s t a r i \ | kraj stane $7. — V 3 Italijo lista ne pošt- \ ^ I jamo.

Peter
• •
• •
Zgaga
Pogled na Masarvkov Stadij, na katerem telovadi :*0,(KH» Sokolov.
Iz Jugoslavije
Otrok je napadel mater.
V Prijepolju se je l^ena Pu-ričeva, ižena poštnega zvanič-nilka, zagiledala v dav.k'arja. Sve-tozara Nišamiča. Zadnje čase je šla večkrat ž njim 11a i'zpre-hod. Po vsem Prijeipolju se je govorilo o tem. Mož ni mogel več prenašati sramote in je svoji ženi očital nelepo obnašanje. VfporHpim je 14-letfaii sin Mika planil v kuhinjo, iz katere se je vrnil s kuhinjskim nožem itn začel udrihati po materi, ker je osramotila družino. Zadal ji je hude fx>šlk<>d-me da -so jo morali takoj prepeljati v bolnišnico.
Požar je uničil celo vaš.
Vas Rastež v Ju-žni Srbiji je zadela katastrofa. Že nekaj-
t je se boje da se bodo vise njihove domačije udrle. Pojavili so se že razni špekulanti in ponujajo kmetom sramotno nizke cene za zemljo, ki je še nedavno 'bila rzelo piodovitna. Uprava rudnika je nekaj zenrlje že kupila, toda še mnogo je »izpod-kopaaie in bi vso bilo troiba odkupiti, kmete pa preseliti.
Sumljiva in nevarna gostoljubnost.
Neka j^oapodinja Ljubi-ca Cvetičeva v Petrova radinu je izvabila iz vasi Be"nasovega dve 12-lfttmi deklioi. Obljubila jima je de«lo in ju je sprav.ila k svoji sestri gosrtLlnič-arki. Ta je deklet«i prisil i 1&, da sta sprejemali gosta. Cesz teden dni so prišli starši obeh deklet v Pe-trovaradin .in so z detektivi
• .	•	.j	.	HVVaiiHUIl mi s
lorat se je v vasi pojavil o^eni, ...	... ~ .. _
^^	j \ , . H .	vdrk v gostilno, (rotsti iučar
»i ye umcil dve tretjim vasi,1, • , . , . .. .
i ■	i , 1Jlin . , '	ka je hotela <*l>e "sxvjeinkL skri
da je ostalo nad 300 l.iudi brez
stiredie. Pretekli tixien pa je
požar uničil še ostaile hiše. Ne gre za poži^, marveč je požar povEročila nepnevidnost neke starke, ki je pekla kruh. Ker so hiše bile vtečji del lesene, je imel ogenj dovolj netiva, da je v kratkem času vse uničil. Poleg poslopij je zgorela vsa prehrana za ljudi in živino. Nad 400 vaščanov je brez vse-ga. Vse je daJeč v samoti in nkna prave zveze s svetom. Skoda znaša nad 2 milijona« dinarjev.
Cela vas se vdira v zemljo.
V Podlbrežju pri Zenici se je zaceLa zemlja ponovno udirati. Udiranja so krivi rudaiiški rovu. Nekemu pastirju je te dni ha lejpern izginila krava, ki jo
ti v klet, vendar pa sta se de klleti sami prikazali na dan. Zadeva je prišla pred sodišče lin goertilndčsafl^ka Mila Cvetoče v a .je bila obsojena na 8 mesecev ječe.
Čin objestnega kmeta.
Premožni gospodar Ivan Ko-vačič iz .vasi Odre pri iSLsku, je tmočno objesten, kar je nedavno pokazal zlasti s tem, da j^ svojemu slaboumnemu hlaip-cu Tomažu Grailiu poLil brado z bencinom in jo zazigal. Ubogi hlaq>ec je prestal hude bolečine. Zadeva je prišla pred sodišče, kjer je slaboumni hlapec zahteval celih 10 din odškodnine. Sodišče pa je bilo manj prizanesljivo in je obsodilo objestnega gospodarja na dva meseca* ječe, na 250 din povprec-nine, na boLniške stroške za 7
nemu hlapcu poleg 10 din ku<pi tudi novo obleko, ker je bila prejšnja poškodovana spari požaru brade.
Po 35 letih služLc na cesti.
Ntepjan Paukovič v Brezovici blizu Zagreba je služil pri nekem posa^itni'ku 35 let za kočijama. Pred i>etimi leti mu je pa posestnik službo odpovedal, a Paudovič je osital v svojem stanovanju, ker še ni bilo rešeno vprašanje njegove pokojnine. Te diii, ko oče<ta in matere ni bilo dima, je ,pa g=ipdar nje-gve otroke kratkomalo zapodil (»d hiše. Vseh pet- otrok se je najpotilo v Zaigrefb, kjer jih je našla policija na ulici.
Pred samomorom naročil krsto.
V Kuntauovu je monopol ski delavec Gjorgjo Petrovič namili zase ki-sto, potem je pa težko ranil svojega soseda Blago-je Vcfeelinovicfci. ustrelil in zabodel njegovo ženo Vidosavo, potom .si je pa končal življenje. Petroviča je nedavno zaipusti-la žena iai imel je še razne druge nqprilti'ke. Vse svoje nesreče je pa dolžil soseda Veseli-noviča in končno se mu je osve-(til
Maščevanje zapuščene neveste.
V Preševno, kraj Kiuuano-voga je 30-letna Bosiljka Som/i-novič^va, hči učitelja iz Niša »strel ila s stremi streli sodnega pripravnika Dušana Dediča. Zaročena sta bila teto dni, zadnji čas ipa ^e je Deidičeva ljubezen ohladila, ker Bosiljka ni ■'niela zadostite dote. Takoj po uboju se je Bosiljka sama izvila sodišču.
Nenavaden banket v Sarajevu.
Xit- k i imus ft^ansk i gost i I ni -čar in slaščičarn ar v Sarajevu že »imkaj časa ni plačevati gospodarju najemn-ine. Zato .je gospodar Arnautovič pognal gostilno (na dražbo. Ker ni bilo drugega udeleženca, je gospodar sam kupil na dražbi za celih 72 diin vso zalogo jedil, in slaščic. Ker sam ni mogel rojena, vsega pojesti, je poklical vsej
inur^goče ;n«osače, brez7>oseline,j Denar. . . Kaj je denar? 'postopače in drugo revščino,! Denar je morje, brez dna, v ki so, kakor bi trenil, pospra-;katerem je mogoče potopiti Vili izdatno zalogo in nolizali /ast, vest, poštenost in re«nico.
ADVERTISE IN
"GLAS NARODA" ci(^ko/VLL.
Huda tašča je mislila ugnati svojega zeta v kozji rog in ga je vprašala:
— Recimo, da bi bili v čolnu: jaz, ti in moia hči, ki je^e-daj tvoja žena. Coin fbi se prevrnil, voda bi bila glot>oka, plavati bi znal pa samo ti. Katero hi skušal rešiti: mene ali tvojo ženo *.
Najprej bi skušal vas re šiti. In če bi rešil vas, bi skušal rešiti ženo ter bi se ž njo vred potopil.
Govornik, ki je razpravljal o kulturi in izobrazbi, se je razvnel ter zaključil svoj govor L besedami:
Kultura je tisto, kar nas pokonen drži. Kultura in izo brazba. To mora vendar zasto piti vsak hudič.
Ce mož predolgo ne umre, se zdi žeui vseeno, da je vdova.
Kateri mož j^ dober zakon-.-ki mož
Dober zakonski mož je tisti, ki natančno ve za rojstni dan svoje žene, dočim je -popolnoma pozabil, katerega leta je bila
vse skllede in krožnike.
Miši razgrizle 18,000 din.
Hišnica Ana Ružič v Kaknju je imela v omari shranjenih 18 tiisoč din v bankovcih. Denar je pregledala samo, kadar je 7-opet kaj priložila. Ko je pa te dni zpet pregledovala bankovce, je vsa presenečena opazila, da so si napravile miši v njih gneizcTo Ln da so vse bamkovee Vazgrizle.
bo
boš z ženo predober,
znala izvrstno izraziti tvojo do-iroto, če boš pa ravnal z njo slabo, te bo skušala vse živijo nje pripeljat i na pravo pot" tem, da se bo ob vsaki priliki maščevala nad teboj na svoj način.
Pred kratkim sem čital v ne kem romanu ta le odstavek:
— Robert se je kakor lev bo ril z lopovi. Dva je pobil na tla, toda trije so še ostali. Obupno je luahal na levo in na desno, slednjič so ga pa vseeno kje se sedaj nahaja ^ rančiška |premaga|i odvzeli so mu list-Ajdarn omožena Terček. Leta nico? pr,tan uro in QOŽ ter
RAD BI IZVEDEL
1913 je bilo njeno bivališče v Jennv Lind, Ark. Ako živi še v istem kraju, ali kod drugod, naj sporoči svojemu bratu: JAKOB ADAM. 1829 S. 55 Court.
<3xR)
je resnično požrla zemlja. Kkne-i dim zdravljenja in da slaboum-
PUBLISHING COMPANY
H. C.
Važno za potovanje
Kdor jo namenjen potovati v atari kroj »U dobtU koga otf taM, Je potrebno, Ai Je pooCoo v vseli stvareh. V sled nafte M(»-U*ne akoftnjo Vam iuoreM daU n^beljia pojMnIU Id to« vat potrebno preskrbeti, da J« potovanja adobon is bUr«. Vto ca aa-apao obrnite na nas sa vsa pojasnila.
Ml proakrMno vae, bodi* proftaje sa povratna dovoljenja, polni liste, vlzeje In sploh vse, kar Je sa p^ovaeje jalrahaa v aajbltrejieai Caao, in kar Je fUvno, sa
Nadriavljaal naj no odlaftajo do sadnjega trenutka. Iter _____
m dab) li Washington povratno davaljonj«. re KNTKV PEKMiT, trpi najmanj mi-----
lla ln sagotavlJaMi Vsa,
Fiiito torej lakaj ta bnaplatea aav« boste poceni in udobne patovalL
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
216 West 18th Street
New York, N. Y.
i
mm
ss
1
illiilMIIIIIIHinil

m
Najboljši prijatelj v nesreči vam je;
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA
BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA
Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50, in otroke do 16. leta starosti.
ČLANSTVO: 50,000
PREMOŽENJE: $7,500,000.00
' ''	'	■ ■ ■■	-U -i 1	I. , , II . L .
Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Gtt&vni stan:
2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, 111.
? UlihlMiltm * * /v: 11 i 111 !|l|ji 11 <»/>-"8iim_i 11 r | |-|T'. i iž I:' '111 * ii|ii"3fe
na])Osled slekli do nagega, šele tetla.1 mu je padlo srce v hlače.
Rojak, ki se je pred kratkim vrnil iz ^tarf domovine, je pripovedoval :
— O, v starem krajn se imajo olrajt. Nekaterim gre sie^r irda za jed, toda za pijačo in Veselic© je dovolj denarja. Prirejajo konteste, zborovanja, izlete; politizirajo in debatirajo in rešujejo domovino; imajo imiverze, na tisoče dobtarjer in advokatov, umetniške raz stave, narodno zavest, milo slovensko pesem, nebotičnik in avtobusni ipromet. Nakratko povedano r vsega imajo dovolj, edinole za štemps jim ponavadi zmanjka, ko bi se morali za hvaliti za kak dar, ki ga dobe iz Amerike.
Kadarkoli vidim nagrobni napis: "Umrl jc domovino" — me nekam čudno presune.
Nehote se mi zazdi, da je v teh besedah izražena velika neresnica.
Kajti čimbolj se poglablja človek v vzroke in posledico vojne, tembolj prihaja do zaključka, da bi na spomemltili ne smelo biti napisov: :HETmr! za domovino."
Že vsaj približno pravilen bi bil sledeči napis:
"Nasilno, 7. revolverjem za seboj in z bičem ob strani, je bil pognan v smrtno nevarnost; stra4al je, trepetal in se tresel, ter je preklinjajoč očeta, mater, driayo, viado in domovino, slednjič crknil kakor pes, da so go^dje apekulant-je zmagujoče dežele mogli pro-fitirati z njegovo , smrtjo tbo-činko proettUiu/


Tuesday, July 19, 193*
THE LARGEST SLOVEN® DAILY EN U. 8. X*

IZSILJEVALCI
Noftxfaa >žena nima lepšega česm," je odvrnila
liapa in nobena ga rarfui-zli je /tako žulo&no kakor Mre. Wi miri mgfoamova, « je v cai-»kili govoril Louis Tisi air, kadar je ctpazoval Američanko adravadi&kom parku v Biarri-tzu. . Br i kun t i so žareli ^akor zvezde, plave oei, lepe, mlade Američanke pa .so medlo in brezizrazno buljile tja v em dan. Ni #e umikala družbi, plesala je rada in tudi kramljala je. Vendar občutek, ki ga je .imel človek, ko jo je gledal, je bil ffli, da počenja vse to sa-
Brimaknila je stol h kdavirju in začela pripovedovati *
"Moj maš Dom je bil star šest let, ko rasrfboj^iki 'odkriti da smo iipovita družina. Zaceli so nam ppšiUati pisma. Toda imoj mož je groztiaia pisma v^eliej prestregel in mi ni nikoli povedal ničesar o tem. O-pazila pa sem, da se je število shižineadi v hiiši poannopžlo. Prilhajali in odh'agali <so novsi tajniki, V^oferji in sluge. Pozneje sem lizvedela, da «o bili t« le prenfbk$e<i>i detektivi.
do vodstva in miru, seen
srcu, v moji idfu&i -nekaj mani ril o. Bila sem žalostna, ampak prevzel me je anir, ki' se ne da opisati. Hrani me je tega priznanja, toda priznati moram, <3$ sem prvič po dolgem času svobodno zadihala.
Mrs. Wind rmgharnova je strmela -s topimi očmi v praznino predle in je oibmoikiiila. Tudi jaz isem molčal. Kaj pa -seui ga t hotel reči. -Čez nekaj časa1 pa
Zagoneten umor v brzovlaku
mo zategadelj, da bi «e raz- Harry, moj mož je vedel, da tresrta in pozaiwla tegrtbe, ki so predstavlja mali Tom zame jo bolelo v dno duše. Zato si aiajvečiji dragulj. *Poda Visa je včasih zvečer privoščila celo Harry jeva prizadevanja so bila čašo vina. Trenntn'o se ji je zaman. Nekega dno sem tudi pred vplivom alkohola razjas- Farna prejela pi*mm od izšeljp-nilo obličje, naslednji dan pa valoev.
je njen oibraz zopet, imel melan^ FSvtrapci menite, da smo A-

ho! i cen izraz.
Nekerga večera, ko je sedel Louis T is lair Čisto sam v glasbeni sobi in je igral Chopinove >kladJbe. so se tiho odprle vra-<ta. Mrs. WLwdringhamova je vstopila in se molče pogrezni-la v fotelj. Tislair je mamo igral dalje. Izpod prstov so mu vreli zvoki nežnih sonat <in mehkih etod, Wi so prinaš*a3e ranjenemu >rcu nte4i«\ Z«veda 1 .ap je. kaj pomeni glasila človeku z veliko bolečino. Glasba more bolj nego karkoli ute-šiti dušo in ublažiti «sree. Zato je hil Tislair zadovoljen, da je Američanki, s katero je na-tihem sočustvovati, mogel nuditi mailo tolažbi*.
SkcKro celo uro je tako sedel pri klavirju in fantaziral. A-rttPričanka je sedela negibno v fotelju in -poslušala. Tiislair je čutiti, kako je muzika med njima spred 1 a tajne vezi in mo^t intimnosti. Ni se motil. Mr.«. AVimdringhamova je kmalu v<tia.la irn položila roko na kla-viristovo ramo z besedami: "Hvala za m" Tislaiir je udaril še nekajkrat po tipkah, nato pa se je obrnil k Američanki in rekel:
*4Kaj ne bi bilo lažje za» vais, če bi dobremu prijatelju razodel i, kaj vas teži?"
"T>a, da, *aj to ravno too-
meričanke drugačne matere kakor vaše žene. Tem« pa ni tako. RemiVai je namreč, da mie v Ameriki svojih otfrok ne raizvajamno tako kakor vi v Evropi. Poleg itjag-a ima vsaka Američanka .v sebi kos upornega duha in se ne podvrže mofžpvim zahtevam, če niso v skladu s pravilnostjo. Zaradi tega pa nismo me' nič manj ljubeče matere kakor evropske žene. Po drugem pi>-Tnu sem vipratšala svo.ieffa nioža, kaj bomo stoiriili. Harry je molčal, iaiz pa sem dejala: 4'Nikar ne štedi tistih par tisoč dolarjev. Naš Tom jih je vreden."
Moj mož j zaslužil wkaj denarja 7. velikim naporom. Bil je dirkač in pri vsakem rekordni je tvegal svoje življenje. Avtomobilske .tyomiee so mu plačevale visoke nagrade, kan dar se je vozil z njih izdelki. Ampak vsaka njiegova vožnja je bila iboj na Življenje in smrt. Stroji so. kakor veste, zelo mu-havi. a včasih se temu pridružijo še dmg-i nezrruni čin i tel ji.
iK^rikurer^a jpodkropi ninfirfr-je a Vi skuša z drugimi zločinskimi sredin onemogočiti zmago, in nesreča je tu.
Zaradi mooa sem torej bila v večnih skrbeh. Uibogi moji živci! fv ,sem že prej sov^r.rila denar, 'ker mi ni prinašal za-
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova Je razvidno do kdaj iaiate plaCano naročnino. Prva »t? vtika pomeni mewc, drujca dan In tretja pa leto. Da nam prihranite ».'»potrebnega dela in stroflkov, Vas prosimo, da skuAate naročnino pravotasuo poravnali. Pošljite naročnino naravnost nam ali Jo pa plačajte naAeaui zastopniku ▼ Vafiem kraju ali pa kateremu izmed -zastopnikov, knjih imena so tipkana a AebeUani črkami, ker ao opravičeni obiskati tun; druge naselbine, kjer je kaj našito rojakov na**-I jenih. Kaatopolk bo Vam lcročll potrdilo za platno naročnino.
CALIFORNIA t Man Fraartaco,
COLORADO:
Pueblo. Peter Cnll«. A. frttti Waioenbnrg, M. J.
INDIANA: India na polls.
ILLINOuLM: Chicago. J. Cicero. J. IjlHw (Ckiqm, 4Tjt*tCP la nU*oU>
Jollet, Imwb La	J
Maaooota*. Frank
North Chicago In WjmJU***.
HARII^NU:
Kltaaatlinr. Vr. MJCBIOAII:
Detroit. L
MINNBAOftA: ChiahoMP. fqu^ mj. *om. i. BvaMh. ^ouia ..Gilbert. Loufa Vj Bibbing. Jt*n Vlrgl«|p, Frank
MONTANA:
HJ
T*

«pw *omxt
OHIO: Bsrteitoa, ftMk fniis
Cleveland. Aptcn JBobek, CMs. Kar-linger, Jacob Resnlk, John Slapnik Girard, Anton Nagode l»rain, ^xrala Balant, John Knsiic Toungatown, Anton KikaiJ OBGGON:
Oregon City. J. Koblar PBMNBTDVANIA: $ewemer, John Jevaikar Broughton, Anton lipv^c CuqejntDfii, f Rrnnta C<»TPrflale in okpUca,
.©{polt, ^aola Farrelt Jerry Okorn Forest Citj, Malh Jiaiala Fr. Blodnlkar Greenaburg. Frank Hayp Homer CItj, Fr. J^prench^ John Mown, J>Uaii Kvayn, Ant TanfcU Liyjeroe. Frank BaUooh Midway, tn* " Pittsburgh in okolij. Rteelton. A. Brea Turtle Greek. Fr. ^ West Newton, Joseph Jov^a .. WISCONSIN. Milwaukee, Went AW. *9. |M>
WYOMING:
lo dovolj. Vi$el je na svojih krvav-o prislnženib dolarjih. Nayalie temu je bula nje^va očeto\Tska 1 j »besen večja od pohlepa .po denarju. Stisnil je zobe, $el v 'banko, dvignil 80 tisoč dolarjev ter jih položil na kraj, ki so določili v ta namen izsiljevalci. Tisto noč, ko
je to z^odi'lo. je bila prva mirna in brezskrbna noč v mojem življenju. Naslednji dan je Harrv odpustil trpfp tajnikov. šoferjev in slug-. Menili smo, <ia smo se dobro odkupili.
Odkupili -mno se res — ampak samo za .š^irinčist dni. Ce pomislim na ti>Jta dvai tedna, moram reči, da sta bila gotovo najsrečnejša tedna mojeg-a ina-t^ri n skega ži vi jen ja. Ka< 1 ar sen\ -se ipel jala na sprehod, sem I tv> storila brez oboroženega spremstva. .Sreč mi ni toliko v strahu, da se ,bo zdaj kaj zgodilo. Tom je lahko svobodno igral z žogo, nihče ga ni strašil, nihče opazoval, odikvd bo kdo stopil k njenin in ^a odvedli. Ponoči sem dobro spala, tulila seni se srečno.
C'h/ štirinajst dni 'pa so začetni deževati izsiljevalna pi's-ma. Xtkoli iiiswm in ne bom 1-avedela, fte so bil i to isti ljudje, ki so iz Harrvja že pi-vič iztisnili HO tisočakov. Zavedala sva se samo tjega, da je vse zaman in da ne bovu imela prej miru, dokler ne bodo dobili vsega. kar leži v batnki. Torej je -šlo za 'boj do zadnjega centa. In celo potem, ko bodo dobili zadnji cent, ne bc>d<v mirovali zakaj okrtiromatnein^mu bogatinu nihče ne verjame, da .je prišel ob vse, ker ^o mu vse pobrali zlobni ljudje.
Začelo se je strašno živl jenje, ki ga ne morom ofpfrs&ti. Vsa--ko jutro smo se obudili nepre-ispani. .Prvi pogled je bil namenjen Tomovi iKustelji. Usodi bodi hvala, šo je ležal tam. A komaj smo to ugotovili, že sm-o se .fcili tresti za njegovo živi je-| nje v naslednjih minutah. Dan; je mineval .v strahu in groai. Tom je bil kakor jetnik in ni jsaBel stapilti na vrt. Nikomur več- oiiamo zaupali, v«Pik se naim je videl podkupljiv in nezanesljiv. Niti star.frn poslom v bi«i ,n»mo zaupali sina.
Kadar se je oglasil zvonec pri vratilh, smo se zdrznili, Češ: "Zdaj prihajajo . . Olas, ki ga je dal od .sebe človek ali žiL val na ulici, je z/bodi I v -nas občutek, sitraftiu in grofee. Harry je kmalu prišel tako daleč, da se ni (mogel udeležiti nobene tekme več. Njegovi živci so bili popotaioma raastrojeni, še bolj nego moji. Trikrat smo poskuisili nasititi izšeljevalce z denarjem, izdali sorto v vsem četrt miKjoria dolarjev. Toda mriru nismo našli.
Pisma so prihajala v hišo vsak da>n. Hotfeli srno zapustiti Ameriko, a čeprav smo o tem govorili njed štirimi stenami, je prišlo w naslednji dan pis-mip z grožnjo, da bodo Toma -ustrelili v .trenutku, sko bo stropni čez m*ostič na ladjo. Kako so moglii ugrabitelji doznati to nauiero, na«m danes ni jasno, Bilo je leto /peklenskih jnuk. Podedovala sem po stricu -dva milijona dolarjev -in sem tudi ta .denar hotela vreči razbojnikom v gobec.
Tajkrat se je zgodilo. Torm je diofbil pljučnico. V treh dneh je bil mrfce»v.
V tisti noči, ko s4em sedela poleg njegovega drobnega mrzlega <trqpetaai tem z ^rozo v duši epoenala, da se je v mojem
izšeljevaJee! Naučili so ipe spoznati nečloveško čustvo. Onemogočali so ini, da bi se bila LZjoikala ob smrti edinega ljub-1 je nega otroka . .
NTARO0lTE SE NA -OLAS NARODA" NAJSTARK.fSl ST.OVRNSKT DNEVNA V * MF/R IKI
Poročeno je že bilo o zagonetnem umoru v brzovlaku Pariz-Thionville, v katerem so našli umorjenega 251etnega Pierra Hilariona iz Pariza. Pariška policija napenja vse sile, da bi umor pojasnila. To je že tretji zločin te vrste in v vseh treh primreih je morilec brez sledu
bil storjen železnic:, umorjena Laetitiu Toureanxova, druga žrtev .J«? bila pa gospa Garolova iz Nice, umorjena v brzovlaku na progi Pariz-Ventimiglia. V vseh treh primerih je bilo l^gotovljerio, d?» >o žrtve plačale z glavo svoj dvojni način življenja, da so bile umorjene zaradi stikov ■/. zločinskim cvetom, ki se jih ie hotel odkrižati.
O Halarionu je policija ugotovila, da je imel mnogo po-
najdenih v njegovem stanovanju, je razvidno, da je izvabljal naivnim dekletom in ženam denar. Pa niti s tem niso pojasnjeni njegovi veliki dohodki. Hilarion je živel zel > razkošno rn večkrat je imel v žepu 5000 ali 6000 frankov. Hišnica, ki je v njegovi odsotnosti večkrat sprejemala njegovo korespondenco, tri, da je dobival vsak dan razen pisem tudi več brzojavk. Policija se je prepričala, da je bilo mnogo pisem in brzojavk iz inozemstva. Prepričana je, da je imel Hilarion stike s trgovci z mamili, razen tega je pa po njenem mnenju sodeloval tudi z agenti, vohuni in zakotnimi dobavitelji orožja. In nekje v tej džungli je treba iskati njegovega morilca, ki ni pustil na kraju zločina nobenih sledov, da bi bi!a
znanstev z dekleti. Iz pisem, i preiskava olajšana. Hilarion <e
je sumljivo vtihotapljal med, častnike in vojake, katerim je rad dajal za pijačo in jih prav pridno gostil. Nekatere je policija zaslišala in sum se je zgostil okrog enega izmed njih, da bi utegnil 'biti morilec ali pa da vsaj ve kdo, je Hilariona limoni. On je bil namreč edini, ki je pred odhodom iz Pariza govoril s Hilarionom, toda preiskava je dognala, da ta sum ni utemeljen.
Večje uspehe ima pariška polici ja v preiskavi glede velik? afere s trgovci mamili. Njene niti so razpredene ne samo po vsej Franciji, temveč vodijo tudi do raznih agentov francoskih trgovcev, ki je bil njihov organizator nedavno aretirani Lion. V južno Francjo poslati detektivi so aretirali več Lio-novih pomočnikov, med drugimi tudi lastnika velikega laboratorija za izdelavo heroina. Ta laboratorij je obratoval pod krinko tovarne za parfume.
Poučni
spisi:
A MVS .NKW AMKKKAN INlbKfttEtKR- —
Trda vez.	strao*	Ceiia $1.10
i;Ajb kujlga ta Neau-e Id km oae, fci «o ueai »čine zmožni.
A.MKKIKA IN AMERIKAM CI. Splatl Me v. J
M. Trunk. («>08 strani.) Trdo vezano
opis posameznih driav; priseljevanje Slovencev; njihova droAtva lu <lrtia- uaronue ustanove. HugHto Ilustrirano.
Cena $5.00
A.m;LK&KO Kl OVfc.NtSKO BKKil.il. S«etavll dr.
K. J. (tern. Vez«ur	Cena $2.00
lil J It SKA VOJSKA. US »trn nI
Cena 40c
naj nara^ kojiliea —> k eltizeo uf uie United
IMMJO£I URŽAVUANi "ii«tt 1« Iteetue j Stat«**".
V tej knjigi sf) vsa iMijasulia lu zakoni za nafeljenr	Cena 35C-
HKEZrnSKL.NOHT IN fKOBLBMl SKRBSTVA ZA BRF./rOSKLNE. 7d atranl.
Cena 35c.
UK.WK. »Pistil dr. Kari RiigUR-strani
fienat-ol problem je zelo zapleten in Težaven lu ga nI mogoče Morili veaKomur jasuoga. Pisatelj, ki je znan te»kl uartuino-goi^podtir-skl strokovnjak. Je razširil svo1" delo tako. da bo služIlo aietierueuiti kot urlentaCnf spis
rj denarju.	Cena ttOc.
domaČi ŽIVINO/,PRAVNIK, spisal rranjo Dular. "278 strani. Cena trda vez Cen& $1.50 /<elo koristna knjiga za vsakega £lvtiiore)i*a; opis raznih bolezni in zdravljenje: slik*.
UO ORH11IA 1KI B1TULJA. Htanl.
Zauimiv potopis .s slikami	kraje* nafta
stare domovine, ki so Slovencem ie malo tnabt.
Cena 70c.
l>OVKfHIIIE«fA. Spiwl M slikal'-
R. L<egTari. 14» atranL
Cena $1.25
I/. TAJNOSTI PRI RODE. Ki strani.
Poljudni spisi o uacaTiislovju In svezdnznan-aim
Cena 50c.
KOkU&IEReJA. Hestavli Valentin Razlnger, 04
strani Cena ttdovea .... M BroA. .... JI
KRATKA SRBSKA ORA^IM IKA. strani
Cena 30c.
KRATKA ECOIHJVINA SLOVENCEV, tov IN SRHOV. 90 strani
BRVA-
Cena 30c.
KNJIOA O LEPEM VEDENJI). (UrbanLl Ve*.
Cena $1.25
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJI). 111 str.
Cena 50c.
KUBIČNA RACUNICA. Ttda Tea. 144
Navodila za lzračunanje okroglega, /nul-ga ln teaanega lesa.
Cena 75c.
LJUDSKA KUHARICA, najnorejSa in praktična atTlrka navodil sa kuhinjo in dona. '	1
Cena 50c.
MATERIJA ln ENERGIJA. Spisal Ar. Lavo Car-
melj. g allkaml. 190 stran* Nauk o atomih, oaoieknlib ln elektronih. Poljudno pisana razprava o iaaleokta uoderaa linam
Cena $1.25
Kuharske
KNJIGE
LJUDSKA KUHARICA
Najnovejša zbirka navodil za kuhinjo 1 in dom. Cena 50c.
V* KOI J Kb IZUMUU. lot »train
PoI]uOe<i ools najaeverueJžejtM uafmli aa ru. uifgiiv« že 11 lu navade.
Cena 40c.
VASE ^KOIllJlVE ŽIVALI v PODOBI in HK-SKDI. Opi«:j| Kron Krjare«-. -trani. BroA.
Cena 40c.
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. strani. Ve*.. KnjlK« je namenjena v prvi vrati »a stavbna, tnaerno lo strojno kljukaviifsist'or 4ele-zotliarst v o.
Cena $2.50
m »Kit IT. JK AMKKIKK. sntnal H MAJAK. Trije deli: ltiu, 141. ].'«! straui. ivuh *aeliko ve/
Puljurteu lu UHtaii^eii o|>|^ odkriiia utive^a sveta. Spi« sp l>l(a kakor zaoiuilva imvest rer Je ?e>la*ijei» |Ht itajbolj.^lb vlrlb.
Cena 50c.
PRAKTIČNI RAČtNAR. trda ves. J51 »tr...
Priročna knjižlea, ki vsebuje vse, kar Je pri aakitMi <ii prodaji mdrebno.
Cena 75c.
P ROB t.KM 1 SODOBNE KILOŽOflJK
Spisal dr. F. Veber. 341 strani.
Knjigo toplo priporočamo vsakumur, ki
noče ^eenanlti t glavnimi črkami sooobna \
filozofije.
Cena 70c.
RiSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 413 strani.
V	knjigi so opisani predhodniki in idejni ute- > meljireiji te &vojevrattit 'uske struje.
Cena $l.d0
SPOMINI, .-itifci Jože LavtiCar.) U43 strani.
V	tej kojgl (>buja uaS znani potoplseo tupoljt Lavtlžar spomine na svoja brezštevilna po-
tnvanja.
Cena $1.50
SPLOŠNI PODUR, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VRTOVE.
cena bros.	Cena 50c.
KLOV.-ANGLEAKI IN ANCil^KO-SLOVEN-
SLOVAR. 148 strani.	Cena 90c.
SLOVKNSKONEMgKl SLOVAR. 143 jKf.
Druga polovica knjige vsebuje uemško-slo-venski slovar ln kratko slovnleo slovanskega in uetuskeca Jezika.	Cena 40c.
UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 35L> strani.	(jena 75c.
UMNI KMETOVALEC. Spisal Frane Povfie.
Cena broS.	(Jena 5QC
VELIKI VBEVEDEŽ. 144 Strani.
Zbirka zanimivih in kratkočasnih spretnosti; burke ln Šaljivi poskusi: vede£evalna tabela; punktlranje; zastavice.
Cena $1.45
KUHARICA
965 navodil, 255 strani. Cena: broč. $1.25, ves. $1.50
SLOVENSKA
KUHARICA
Najpopolnejša izdaja, 728 strani.
Cena $6.00
VODNIKI IN PREROKI. 1*8 stranL
Knjiga Je iafila r aaloibi Vodnikova drntbe ter vsebuje življenjepise mož. w so s svojim delom prlvedU slovenski narod la ■nlenjstvs V svobodo.	Cena 60c.
ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 stranL
Zanimivosti ls ruske zgodovine ln natanCea opis vojafike republike aaporoiklh koaakov.
Cena 50c.
ZDRAVILNA 2ELI&ČA. «2 strani.
Cena 50c.
VERNE DUŠE V VICAB
Spisal Prosper Merimee. 80 atranl. Cena.. .Sa Eden najbolj lib aptaov franeoakega mojstra, nafegs kmetakega KvUeoJa.
VOLK SPOKORNIK
(aplaal Irase Meftka; •
9LH vsa....... lJf
%
HIIODf
Tuesday, July 19, 1938
ESBQEST SLOVEN! DilLY IN O. i.
iiiiiiiiimem
2ELEZNIŠKA NESREČA V INDIJI
P ' &

Mim 12 2IYUEMJA
ZA "6US NARODA" PS1RE0IL: I.H.
L- 1 ~
■------ " "	- V '	■i*,'*'*
KLUB PREŽIVELIH
Eden najoriginalnejših klubov na svetu je "Klub preživelih", ustanovljen nedavno v Chicagu. V njem niso včlanjeni preživeli ljudje v običajnem pomenu besede. C'lani so W ključno taki, ki so bodisi ušli i umoru ali pa so bili samo ra-
L POGLiAVJE.
Leonora Strasser kleči pred posteljico svojega otroka Ln soktnrh oči gleda v njegova rožnata lica. V njenih očeh je bolesten izraz in tiha bojazen, ki je hotela zamoriti vso zahtevo po sreči v njeni duši. Težka ibarba trga njeno srce, borba, ki čudovito lej>o mlado ženo tišči k tlom. Kar je hotela in morala storit« po svojem značaju, 'bi jo pognalo iz odličnega, lepega doma, proč od njenega otroka, ki ga> je ljuibila z vso iskrenostjo svojega materinskega srca. Naenkrat se ji zdi nerazumljivo, nemogoče, da bi se ločila od svojega otroka — pa vendar se je maralo zgoditi. Ni g» mogla, ni ga smela odnesti iz te hiše, kjer bo mogel tako mirno in brezskrbno živeti, kajti odšla bi ž njim v negotovo ibadočnoet, v nemirno potniško življenje.
Tudi go ni amela odtrgati od očetovega srca, ker bi ga s svojim begom .pretežko ranila. To ve in tudi to ji leži težko na duši. Vedno je bil tako dober, tako ljubezniv in vedno jo je trlo, da cft> njegovi strani vodi življenje lfeaL Že tako si je naložila velik greh, da je brez ljubezni poetala njegova žena. Še večji greh pa si bo naprtila, ker ga je za vedno hotela zapustiti.
Pa vendar ne more drugače; tegia življenja laži ne more več prenašati, ker bo sicer zapadla še glolblje v greh in sramoto. In te sramote saj ni smela delati v hiši Rudolfa Stras-serja, to mu je bila dolžna. Častno je hoteha iti od njega, ker mu več ni mogla ostati zvesta. In naj bo njena pokora, da mu (pusti svojo (hčerko, da se od ljubljenega otroka za vedno loči. Otroka <nnu ne sme vkra«sti — kajti sodišče bi ga ji pitov gotovo vzelo, ker je svojega moža nezvesto zapustila.
Ko ae tako saana s seboj 'bojuje, se tiho odpro vrata in njeni, da so jih mogli rešiti. Leonorin mož Rudolf Strasser stopi v soibo. Mnogo starejši \ Klub šteje šele 30 članov, usta-je od svoje žene, skoro še enkrat fitao-ejši. Lasje ob njegovih no vitel j in začasni predsednic sencih so že nekoliko osiveli, toda še vedno je bil zelo pri-1 Walker pa ne dvomi, da jih bo kupi ji v. Njegove oči objame jo mater in otroka s pogledom,' kmalu 100. Pravila nalagaj*, ki je žarel v1 sreči. Polagoma stopi k svoji ženi poleg postelje članom medsebojno podpiranje male Dagmter. Leonora sili miren fzraz na svoj obraz, celo (in (premožni trgovec Walker nasmehne se nekoliko. Saj se je v vseh letih, odkar je bila gre z dobrim zgledom naprej. RwJolfova žeina, naučila, pred njim zaipiraiti svojo notranjost.'Njegova tajnica Dorothy Alle-
Oce se skloni nad otroka. Nežno poljulbi mehtke ročice, jnova je že dvakrat ušla smrti, ki leže na mod-ri svilnati odeji.	ko jo je hotel umoriti odklonje-
"Ali si se zapet s svojim pogledom zatopila v niajinega^i zaljubljenec. Prvič je bil ob-malega ljiiMjenčka, Leonora? TVda ne maram te motiti, sojen na pet let, da so ga dez Sedaj se bom odpeljal v trgovino. Na svidenje!"
Leonora je vedela, da se ne 'bosta, nikdar več videla. Prime moža za roko ter v tihi hvaležnosti rin kosanju pritisne na njo svoje ustnice. Rudolf se skloni, <la jo ipol.iu.bi in ne opazi, da mu je odmaknila svoje ustnice. Njegove ustnice se dotaknejo samo njenega oela.
4'Pozdravljen, dibne Leonora tako tiho, da jo komaj sliši.
Ne vedoč, kaj naj bi pomenil ta pozdrav, ji še enkrat prikima, se de enkrat nežno ozre na otroka in gre tiiho iz sobe.
Ko zapre vrata za seboj, skoči Leonora na noge in z razprostrtimi rokami tace proti vratom, kot bi ga hotela pridržati. Todtt vrat ne odpre, z razprostrtimi rokami se nasloni na nje in tako obstoji. Joka, joka, da .se ji trese celo telo. Lahko ji prav gotovo ni zapustiti tako dobrega moža, ki ga je ljubila kot očeta iu ki jo je nekoč vzel na svoje srce iz velike bede in britkih skrbi.
Slednjič se zave in obriše solze. iZopet se skloni čez otroka. Se enkrat nežno in mehko jpoljubi otrokovo čelo, nato
iHii|iiiii»("ui|,iiiiin'.iii|)|i.|iir.!iiS)|.,|iifiiin Mj»"Ut'»m»lt«"H|«IIUUlH» »llitKlU 'Minuli!
V bližini Manphupura v Indiji se je iztiril osebni vlak. Dve osebi sta bili usmrčeni, nad petdeset pa ranjenih.
pa nepričakovano dobil koze in umrl. David je bil ves obupan. Chique mu je bil tako prira-stel k srcu, da je presojal vsa dela svojih učenov samo po njem: To ni Chique, je rekel ako se mu njihovo delo ni do-padel. In tako se je ta izraz razširil.
T
pa zbeži iz sobe.
Na vratih se ee enkrat oare 'Ln ji je, kot se ne bi mogla ločiti, toda neka sila, ki je bila miocnejša od nje, jo žene dalje.
Steče v sobo, kjer je imela svojo obleko ter si obleče potniško obleko. Naglo pograjbi še nekaj malenkosti in vse spravi v svojo veliko ročno fcortxx Svojo prtljago je že sinoči poslala iz hiše ter je 'hlapcu navedla zlagan vzrok, ko je odpeljal na (železniško postajo. Svoj objokani o/braz namaže a pudrom, si pokrije klobuk, čez katerega raztegne pajoolan. Njen pogled še dolgo plava po soibL Vse je pustila tukaj, kar ji je pustila Rudolf ova ljubezen, samo najpotrebnejše je vzela s seibofj. S seboj ni vzela nikakega nakita, nolbene dragocene obleke — kakor je pred leti prišlai v hišo, tako je tudri Sla iz nje — tudi svojo najdragocenejšo posest — dvojega otroka — je pustila.
Tiho gre iz sobe m hodi po s preprogami pogrnjenem hodniku. Pri vratiih, ki vodijo v sobo njenega otroka, nekoliko postoji in pritisne lioe ma vrata ter krčevito vzdihne. Toda v goreitjem nadstropju sliši korake; najbnze prihaja kaka Fhtžkinja. Ni hotela, da bi jo kdo videl z olbjokarfiim obrazom. Naglo steče po stopnicah <in po veži na prosto.
Zunaj jo čaka arvfcamdbil, katerega je njen mož poslal iz trgovine, ker rau je rekla, da mora iti nekaj kmpovat. Sluga, ki jo je vodno spremljal, kadar se je kam peljala, stoji poleg vrat avtomobila in ji pomaga vstopiti. Leonora se zkdcne v blazine. §e enkrat poleti njen pogled proti oknu, za katerim je spalo njeno dete. Toda sluga je ae sedel na prostor (poteg šoferja i navtomdbil takoj odpelje. S krčevitim vrsdihom s® Leonora nastani na blazino. Trese se po celem života in le z veliko težarvo ostane mirna, dokler se avtomobil ne vstavi pred veliko modno trgovino, kjer je hotela nekaj kropiti.
Ko izotopi, pravi tako mirno, kolikor ji je bilo sploh mogoče, slugi in pri tem vzaone pismo iz svoje ročne toit>ioe:
"Morete se odpeljali -domov; tukaj bom srečala neko prijateljico, s katero bom oelo popoldne. Ako me še ne bo doma, ko te vrne moj mož, tedaj mu dajte to pismo."
Ni bilo prvič, da je Leonora na tw način odslovila slugo in avtomobil in /tudi sluga pri tem ne vidi nič čudnega. Ski-— odpre ca •vojo gospodinjo vrata trgovine in zopet sede k Avtomobil odpelje.
(Pftlk prihodnjič.)
tri leta izpustili. Takoj prvi dan, ko je prišel iz ječe, je pk zopet napadel svojo izvoljeako m jo lahko ranil.
Najčudovitejši je pa primer predsednika Kluba Walkerja, ki je srečno ušel že osmim a-tentatom. Tri je bil zasnoval njegov družabnik, ki je poškodoval zavore njegovega avtomobila. Tako je nekoč Walker za vozi l v drevo, drugič je strmoglavil z avtomobilom v lOui globok prepad, tretjič je pa za-vozil v Michigansko jezero. V prvih dveh primerili se je nekoliko pobil, v tretjem je pa o-stal nepoškodovan. Šele po tretji "nesreči" se mu je zazdd družabnik Wilson sumljiv. Ovadil ga je in obsojen je bil na 20 let ječe. Dvakrat so pa Wal-Walkerja napadli tolovaji, a vedno je imel srečo. Končno ga je ušel zastrupljenju z arzenom
ODKOD IZRAZ —
"CHIC"?
Vse, kar je lepo in kar dobro pristoja, imenujejo v Franciji v bežnem povoru chic (beri šik). Klobuk je chic, obleka je chic, parfum je chic. In ta chic leze tudi v druge države, ker se označuje z njim višek popolnosti, posebno v modnih predmetih. Etimologi, zlasti nemški, so domneavli, da je ta beseda nemškega izvoda, da je v zvezi z nemškim "sich schioken". V nekem francoskem listu pa Či-tamo, da je ta beseda domača, francoska, da je to prav za prav ime moža, ki si je imenoval po izgovarjavi enako, pisal se je pa Chickue. Ta Andre Chique, rojen okrog leta 1760 kot sin francoskega urarja, je bil izredno nadarjen risar in slikar. Zato ga je poslal oče v umetniško šolo k slavnemu slikarju Louisu Davidu. Ta je bil tako navdušen nad dečkovo nadarjenostjo, da mu je posvetil vse sile, da bi napravil iz njega velikega umetnika.
In Chique se je izkazal vrednega njegovega zaupanja. Že kot 16 letni mladenič je naslikal več slik, ki so presenetile umetniški svet s svojo dovršenostjo in eleganco. Postal jc Davidov ljubljenec. Z 18 leti je
IGRA S SMRTJO
Pred letd je umrl skakalec s istoljpov John Oolemaai, mlad amleriski artist, ki je bil vse svoje življenje le srednjevrsten plavaš, kljub temu pa je postal eden najbolj znanih skaka če v v vodo z glavo navzdol.
Marseljski zdravnik dr. Fourier poroča- v svojih spominih, da je imel večkrat priložnost zdravniško preglledati tega. človečka. Coleman je bil zdrav, toda mišice njegovih nog so bile v primeri z ostalimi- milicami njegovega telesa toliko 'fkakor nerazvite. Ta nedosta-tek bi bil Colemanu delal v n je_ govtem »poklicu še velike preglavice, toda mož je umrl prej nego se je to pokazalo.
Colemamove artistične mojstrovine so bili skoki s stolpov na mostovih v vodo. Začel je z aniajhniimi višinami, kii jih je sproti povečaval. Visak njegov skok je bil igra s smrtjo. Imel pa je srečo. Vsaikokrait je odnesel zmago om, ne pa smrt, ki je prežala nanj ob vsakem podvigu.
Ta artist se je d-olbro zavedal svojega nedostatka v mišicah na nogah in pa slutil, da leži nijegov prarvi nedostajtek popolnoma drugje. Celo dr. Fourier se je prepričal o tem šele po air-tiistovi smrti.
Ooleman je odpotovali v A-meriiko, kjer se je produciral v raznih krajih pred veliko publiko. Višek njegovsga artistič-nga udJejstvovanja je imel postati skok s 60 m vrisokega visečega imostu med San Farn-cisikam 'in Oaklandoim. Z za-d:ržujočim dihom so gledaili ljudje napovedan Colemanov
GEORGE C. APOSTLE, Inc.
UNDERTAKERS
EDINI JUGOSLOVANSKI POGREBNIH V NEW YORKU IN OKOIJCI
ANTHONY SVET, (Unlicensed)
V slučaju smrti se obrnite na naS pogrebni zavo3 In Mr. Anthony Svet \m prišel k Vam in Vam dal navodila in cene v Vaše i>opolno zadovoljstvo.
Ustanovnih
NEW YORK, N. 11.
455 W. 43 St. Circle 6-7393
BROOKLYN. N. Y.
219 Atlantic Ave.
MAIn 4—7011
i
eksperiment. Ko je napotil trenutek odločitve, se je artitst v krasnem slogu pognal v vodo z (glavo navzdol. Množica je nervozno sledila padcu — in že se je ljudi polastilo radostno rajzibuirjenje. Coleman se je pokazal na površini vode. Začeli so mu ploskati in vzkllkai-ti. Toda takoj nato je .skakal-čevo truplo izginilo vnovič pod vodo. Moštvo, ki je čakalo v Čolnu pripravljeno na vse možnosti, ga je potegnilo iz vode, zdiravniik ga je preiskal in ugotovil, da je mož mrtev. Ka j se je bilo zgodilo?
Joilm Ooleman, šarom sveta znatni .skakač iz ivelikih višin, si je zlomil kost v nežnem, skoro žerasko šj/hk-em vratnem nasitarvlku. Ko jo planil iz višine šestdeset metrov v votlo, je ibil udarec tako silov-it. da si je ■zlomil tilnik. Da ima tako šibke kosti v vratu, tega ni vedel Ooleman, niti njegovi zrl ravniki.	po arti&tovi
smrti se je 5r\Tetu odkrila ta stvar.
Čisto drugačaie AT^te rnožai-kar kak-or Coleman je bW ekvi-Jiibrist Pierre Saunier. To je bil bolan mož, trpel je na kroničnem katarju dihalnih organov. Venomer je pokais>ljaval — izvzetašd čas ekviliibrističnih nastopov, ,ko je moral popolnoma mirovati ^Ja je lahko pa-nal gledalce s svojimi čarovnijami.
V nasprotju s Colennanom, ki niti slutil ni, kje preži nanj j skrita ,smrt, se je Pierre Saunier rvise življenje zavedal, da je 'bolan, a ni poni vzel ničesar proti svoji bolezni. Vsak dan je iimel hude mapaide kaši i a.' Kadar pa je stopil pred občin-
stvo, .se je kašelj ustavil kakor na povelje.
Saumier je svoje ekvilibristič-ne nastope kronal s produkcijo v New Yorku. Tamošaija klima je bila še posebno nepri-kladna zanj, a to ga ni motilo. Proti plačilu visoke nagrade <se je obvezal, da l>o bailanciral na robu strehe 44 nadstropij visokega nebotičnika. Produciral se je z dvonožnim stolom.
Pred nastqponi ga je davil tako hud kašelj, da so mu vsi vnaprej pif-rcikovali neuspeli. V trenutku, ko je stopil v dvigalo, da> se popelje na streho palače, pa je bil njegov kašelj kakor odčaran.
Balanciral je na robu strehe z dvonožnim stolom, na kate-rtmi je sedel ter še igral neko popularno. pope<v,ko na mandolino z rokami na«l glavo. A-meriean.i se ntu niso mogli na-č ud iti. S svojimi vztrajnimi nastopi si je Saunier napravil veliko premoženje. Danes živi kot imovi't rentier na svojem iimotju v Kanadi.
'"Krogla vz topa" Vittorio Spaldi je bil tudi eden izmed artistov, ki ga je poznal malone vcis svet, morda ne toliiko po imenu, kolikor .po njegovi dra-nosti. Približno pred desetimi leti je dal napraviti top in dolomiti samega sebe za izstre lek.
Kaikaniih 400 metrov daleč od topovega /žrela je priletel v nastavljeno mrneao. To je ponavljal pred ogromnimi mino-žicami gledalcev in si je pridobil veliko premoženje. Nazadnje ga je pclbraila jet'ika.
Niiliče ki je gledal Sipaldijev'e umetnije ni vedel, da je ta mož si'lmo podvrženi oanedlevacL Da
VSE PARNIKE
in
LINIJE
ki so važne za Slovence zašle; a:
SLOVENIC PUBL CO.
YUGOSLAV TRAVEL DEPT. £16 W. 18th St, New York, N. V.
Illllilll|..i|]llilllll|..illtlllllll|..i|lllllllll|..iliai >iitiiil*a!11ltiiiiiiil*l|lia,antt|(>Mt|lllia|l||i9l||l|s|
KRETANJE
PARNIKOV
SHIPPING NEW,S
20. julija:
Quevii Mary v Cherbourg
«£3. julija:
Nieuw Amsterdam ? Boulogs^ Hex 9 Genoa ..Cliamplain v Havre
26.	julija: Europa t Bremen
27.	julija:
New York y Hamburg
28.	julija:
lie -le France v Havre 30. julija:
V uLea uia v Trat 3.uvgusta : Haosa v Hamburg Aquitaula v Cherbourg Noruiandie v Havre
5.	avgusta: Statendam v Boulogne
..Bremen v Bremen
6.	avgusta:
Conte di Savoia v Genoa
10.	avgusta :
Queen ivlary v Cherbourg
11.	avgusta: Cbuuiplain v Havre
12.	avguxa: Eurojm v Bremen
13.	avgustu: Saturnia v Tret
10. avgusta:
Nieuw Amsterdam v Boulogne 17. avgusta: NormamHe r Havre
Aquitunia v Cherbourg Hamburg v Hamburg
20. avgusta: Rex v Genoa lie de France v Havre Veenduni v Boulogne
23.	avgusta: Bremen v Bremen
24.	avgusta: Paris v Have
Queen Mary v Cherbourg New Sork v Hamburg 27. avgusta: Roma v Genoa
30.	avgusta : Europa v Bremen Statendam v Boulogne De Grasee v Havre
31.	avgusta: Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre
ne bi poslalbšal svojega stanja, je živel popolmoima zase stran od ljudi. Omedlervica ga je cesto napadla, saimo pri njegovih snitrtnonevarnih produkcijah se ni pojavila nikoli. Če bi se b;J«o kdaj to zgodilo, 'bi si bil zlomil tilnik teribi Obležal pred mrežo mrtev.
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi.
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane —
•i.
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
Bohinjsko jezero
216 WEST 18th STREET, NEW YORK