Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva okra Lastnik In izdajatelj: Okrajni odbor SE DL Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — Posamezna Številka 10 din. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva Je vnaprej. Za inozemstvo 900 din oz. 3 ameriške dolarje. — Tekoči račun pri Komunalni banki v Novem mestu, It. 60-KB-16-2-24 Stev, 8 (311) Leto VIL NOVO MESTO, 24. FEBRUARJA 1956 Urejuje uredniški odbor. Odgovorni ar jn oprave: Ntovo mesto. Cesta komandanta .,uVo mesto 33. Telefon uredništva in oprave it 127. B ..acamo. Tiska Časopisno- založniško podjetje »Slov. poročevalec« v ^juoijani. Za tisk odgovarja Franc Plevel. Z Si v pravilno obdavčitev kmetiistvu Del povečanega dohodka v kmetijstvu bomo organizirano vračali v nadaljnji razvoj kmetijstva. — Letos predvidevamo 43 in pol milijarde dinarjev na račun cmečkih davkov, doklad in taks v vsej državi, vsi družbeni izdatki za kmetijstvo pa bodo znaSali 54 milijard dinarjev. Nedavni novi predpisi Zvez-Jiega izvršnega sveta o obdavčenju kmetijskih proizvajalcev so vzbudili razumljivo zanimanje. Predsednik odbora za gospodarstvo pri Zveznem izvršnem svetu Svetozar Vukmano-vič-Tempo je v obrazložitvi teh predpisov, ki je bila objavljena v vseh dnevnih časopisih in v radiu, med drugim dejal, da lahko tudi davčna politika pomaga, da se del povečanega dohodka v kmetijstvu (im tO povečanje narašča nepretrgoma od leta 1952 dalje, delež davka na dohodek pa je v tem času padal) usmeri na organiziran način k nadaljnjemu razvoju kmetijstva. Bčisttvo novih predpisov lahko povemo takole: Uvajajo se tri glavne vrste obdavčenja: 1. progresivni davek na katastrski dohodek; 2. obvezna 3-odsiotna doklada in 3. obvezne takse na delovno živino, za vprežna vozila, za traktorje, mlatilnice. brane, motorne mline m mline, na kotle za kuhanje žganja in takse na hibridne (šmanrnične) vinograde. Poglejmo značilnosti novih yrst obdavčenja malo bliže. Davek na dohodek Uvajanje nekaterih sprememb v dosedanjem obsegu davkov in delno v sistemu obdavčitve naj postopoma utrdi gospodarstvo, hkrati pa mora zagotoviti tudi po'rebna sredstva za hitrejši, razvoj kmetijstva. Vemo. da so se n. pr. dohodtki kmetov v letu 1955 povečali za 84 milijard di- . narjev v primerjavi z letom 1953, proizvodnja pa je ostala na približno enaki višini kot leta 1953. Ugodne razmere na trgu so dopuščale, da so kmetje prodali brez težav vsakršno svoje blgo. znatne zaslužke pa so dosegali tudi z različnimi dejavnostmi izven kmetijstva (z vožnjami, opravljanjem drugih uslug ln pod.). V zadnjih letih smo večkrat ugotavljali prednosti obdavčevanja kmetov po katastru, hkrati pa tudi slabosti, ki jih ima kataster. Ponovno smo poudarjali, da kataster ne odraža vseh sprememb, ki so pomembne za pravilno oceno dejanskih kmetovih dohodkov. Zato bodo zdaj pla- čevali kmetje davek na dohodek iz kmetijstva po stopnjah v razponu od 10 do 44 odstotkov katastrskega dohodka. Tako bo treba plačati n. pr. na davčno osnovo do 30.000 din davek po stopnji od 10 do 15%, od 30.000 do 50.000 din po stopnji od 11 do 11%, medtem ko se bo na davčno osnovo nad 700.000 din plačeval davek po stopnji od 40 do 44%. Davčna progresija je odvisna od tega, v katero kategorijo spada davčni zavezanec. Taksa na delovno živino Takso na delovno živino bo treba plačevati za veterinarsko-sanitarno zaščito živine, torej bo šla neposredno v korist kmetov. Predvidena je taksa za lažje vole po 300 dim na leto, za težje po 500 din, za konje od 300 do 1000 din na leto. V državi bodo na račun teh taks zbrali okoli 800 milijonov dinarjev, ki jih bomo porabili izključno za napredek veterinarske službe, za zaščito živali in pod. Taksa na stroje in naprave Nekatere takse smo poznali tudi že pred vojno in ne pome-nijjo v bistvu nove obdavčitve, druge pa so nove. Njihov namen je, da z uvedbo davka na premoženje pravično in enakomernejše obdavčimo proizvajalce, česar dosedanji kataster ni upošteval. Kmet, ki ima precej vprežne živine, strojev, kotle za žganjekiiho itd., vei:lko laie dobiva sredstva za nakup industrijskega blaga in s1 sorazmerno na lažji način ustvarja dohodke, ki si jih njegov manj premožni sosed ne more zagoto-viiti v taki meri. Takse bodo šle v korist lokalnih skladov za pospeševanje kmetijstva in bodo tudi od njih imeli prvo korist spet kmetje sami. Tako predvideva uredba, da bo znašala taksa za kotle za žganjekuho od 2000 do 5000 dim na leto, za mlatilnice od 2000 do 10.000 din na leto, za mline na rekah in potokih za vsak par kamnov po 1500 din, za mline z motornim pogonom po 3000 din za vsak par kamnov, za valjčne mline po 6000 din za vsak valj. Za hibridne vinograde je predvidena posebna taksa 5 din na leto za en trs hibridnSce (šmarnice). Verjetno bo znašala prva leta ta taksa 3 din od trte, Prav taiko.je treba podčrtati, da bodo vse takse na premoženje, kakor tudi dohodek od mlevnine. predvsem dohodek občine in okraja za pospeševanje kmetijstva na teh področjih, za gradnjo cest in za zaščito živine v občini. Podrobneje bomo o novih ukrepih in njihovem pomenu za dvig kmetijstva pisali v prihod-njh številkah, pripominjamo Pa, da bodo republiški organi izdali Poslej še večja pomoč kmetijskih strokovnjakov ČEMU SO NAMENJENE DOKLADE IN TAKSE? U V OBČINSKE IN OKRAJNE SKLADE ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA IN INVESTICIJE V KMETIJSTVU SE STEKAJO: £ obvezna občinska doklađa % taksa na traktorje £ taksa na mlatilnice £ taksa na kotle za kuhanje žganja Staksa na mline taksa na hibridne trte 0 taksa na mletje 2. V OKRAJNI VETERINARSKI SKLAD: 0 taksa na vprežno živino 0 taksa na pse 3. V SKLAD ZA VZDRŽEVANJE CEST: 9 taksa na vprežna vozila 4. V SKLAD ZA OBNOVO VINOGRADOV: £ taksa na hibridno trto Kakor vidimo, so torej vse občinske doklade in takse namenjene pospeševanju kmetijstva. V upravljanje teh skladov bodo pritegnjene tudi zadruge po svojih zastopnikih. Zanimiva razstava v Novem mestu Vodstvo Studijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu Je ob podpori Pedagoškega društva odprlo v soboto 18. 2. 19^6 razstavo osnovnošolskih učbenikov za bralni pouk lz let 1551 — 1869. Upravnik SK Bogo Kornelij je ob otvoritvi pozdravil zbrane predstavnike oblast: in organizacij med katerimi so bili tovariši Jože Borštnar, Franc Birkovič, Ema Muear, France Ostanek, Vlado Berce, Jože Zamljen, prof. Janko Jarc, ravnatelj Šolskega muzeja, profesor Venčeslav Čopič iz LJubijane Ln precej prosvetnih delavcev iz Novega mesta. Dejal je, da je sedamila razstava za razliko od prejšnjih, kd so imele predvsem jubilejni značaj, pr^civsem znanstvenega ^rtna, saj je plod t; Metnega razisko-vr. «if.g» dela prof. I/ana f>v-tio.'lžka, kii je napisa. obSlrno razpravo o ra".M>ju osno/>«ošc>l-STih beril ln bralnega pou?a na S ovenskem. O razstavljen:h dokumentih, it.vi.rnih berilih in stava odraz norbe za slovansko pedagogiko *n za slovensko *ol-SKD kn'Jlgo v treh Ftoleljih. Gostje so si nfcto og!ed.Vi raz-s-: a vi; ena benla in učuenike s komentarji. Pazstava bo odprta v I. nadstropju Studijske knjižite do l. mama, nato pa bo knjižnica v -..-;ti sobi odprla prep'trebno Valnico, saj je bilo omstv.t SK zrradd pomanjkania prostorov že dolge mesece zaprto zna-,),a potretav.m ob:skovH.rem knjižnice. po nekai letih pa bo izenačena na 5 din v vinorodnih in nevi-norodnih krajih. Tudi ta taksa bo šla v korist skladov za obnovo vinogradov, za posojila kmetom, ki žele obnoviti vinograde, in pod. 3-od sto t no obvezna doklada Lani je bila uvedena doklada na temeljno kmečko dohodnino, njen razpis pa je bil odvisen od vsake občine posebej. Letos pa se uvaja obvezna triodstotna doklada, ki bo sestavni del občanskih dohodkov, RAČUN, KI GA MORA POZNATI VSAK KMET Predvideva se. da bo letos na račun davka, doklad in taks od kmetijskih proizvajalcev vplačanih nekaj nad 43 mi'lijard dinarjev. Obremenitev dohodka iz kmetijstva z davkom 11.2% je še vedno pod davčno obremenitvijo iz leta 1952. Treba pa je vedeti, da bodo skupni letošnji družbeni izdatki za kmetijstvo znašali 54 milijard dinarjev, kar pomeni, da ne bomo samo v kmetijstvo vrnili vea davek, vse doklade in takse, temveč bo skupnost poleg tega vložila za napredek kmetijstva še 10 ln pol milijarde dinarjev (ne vštevši lastnih sredstev kmetiijskih proizvajalcev). Na tej podlagi bodo ustvarjeni ali pa razširjeni razni občinski skladi za pospeševanje kmetijstva, cestni skladi za razvoj cestnega omrežja na področju, kjer je davek pobran, okrajni in republiški skladi za pospeševanje kmetijske proizvodnje in investicij, veterinarski sklad za zaščito živine, kakor tudi sklad za vzdrževanje vodnih naprav. V Kočevju so začele izhajati »NOVICE« Časnikarska dojavnost na Do- urednik je Jože Kosir, tiska pa lenjskem je 18. februarja 1956 za- ga tiskarna »Urška« v Kočevju, beležila rojstvo novega lokalnega Prva številka ie izšla na 4 stra- lista. V Kočevju je ta dan iešla neh, priloženo pa ima tudi 1. žte- 1. števillka »Novic*, glaslilla Sociali- vilko Uradnega vestnika okraja stične zveze ddlovnega ljudska Kočevje na 4 straneh, okraja Kočevje, ki bodo iehajale ^v^ik . *°b. P™ fotooosnetk-h A ^dt^tie °*S^kS^S vorh prof. Ivan Andoljšek, k Okrajni odbor SZDL Kocevjie, j » » Ki„„* .• ■ mAj • j j j a , j i • j -vi • jl _ • *«"•■> joze Mane, k.i pravi med Je med drugam dejal, da je ra,- ureja ga urednisku odbor, glava. ^ b^,,' ,Novice« tista vez v okrajiu, ki bo spodbujala k SLOVESEN POKOP ŽRTEV PLAZOV rešeno še vprašanje naših terjatev od Bolgarije, nastaliih iiz ieleznikah uslug. Ti dolgovi bodo plačani do konca 'ieta in sicer z dobavo blafla kot je tobak, premog in določene količine po-fcrosnega blaga ter trolejbusov, kolikor bi ustrezali našim potrebam. Enako je bi J podpisan spora« razam o znanstvenem nem sodelovanju. Po daljših razgovorih je bifl v Beogradu podpisan prvi trgovinski sporazum s Kitajsko. Razgovori so bili nekoliko daljši, ker držam k ne poznata medseboj- nih tržišč. Kitajska delegacija je izkoristila vsako priliko, da sn je ogledala razne naše industrijske objekte in gospodarska središča, Blagovni listi predvidevata obojestransko zamenjavo v vrednosti okoli 14 milijonov dolarjev. •obnost kolektiva. Kvalitetni vzorci tovarne pletenin »Belokrajinka« iahko zadovoljijo vsakega kupca. Izredno lepi so izdelki domaČe obrti, škoda le, da jih ni naprodaj v naših trgovinah. Tovarna Beisad, ki ima že velike izkušnje v razstavah, je tudi tu nadvse okusno razstavila svoje Številne proizvode, katere so obi. skovalci tud radi obiskali. V istem prostoru je imela svoj' oddelek KZ Cmomelj. Priznano tretje mesto pove, da je bil njen oddelek dobro pripravljen. Od privatnih obrtnikov sta sodelovala na razstavi le tapetniški moj. ster Lovro Kems ter klepar in ključavničar Karel Kolbezen, oba ■X Črnomlja. Na vinarsko sadjarski razstavi Je sodelovalo poleg kmetijske zadruge in državnega posestva Ka_ nižarlca-Maverlln 84 vinogradni-nlkov ln 68 sadjarjev.zadružnl-kov. TI «o razstavit 22 sort jabolk in 3 sorte bru*k. Razstavljeno sadje kaže lep napredek sadjarstva v Beli krajini. Od razstavljenih belih vin so prevladovale kraljevina, silvanec, rizling in mešane sorte, od črnih vn pa modra frankinja, žametna črnina m me*ane rdeče sorte. Komisija, ki je pregledala raz. stavljena vina, Je priznala 16 vzorcev ln ps?*Uagala podelitev 5 arebrnih m 11 bronastih kolajn. Srebrne kolajne so prejeli: Franc Fink, Jelševnik, za kraljevino, Alojz Judnlč iz Rucetne vasi za kraljevino, Ana Petric iz Tuševe* ga dola za mešano vino, Drago Brus iz Črnomlja za rizling in Matja Rožič jz Doblič za mešano vino. Bronaste kolajne so dobili: Anton Grahek \% iiokev za (kraljevino, L fra VI aj iz Črnomlja zs rizling silvanec, Slavka Kolbezen iz Črnomlja za kralijevino, Frane MiiimiiiiiiiiiiHiiiMiiMiiiriiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiu Požar zaradi neprevidnost. Sprajcer iz Lokev za kraljevino, Jakob Grahek iz Rožanca za kra_ ljevno, Janez LOzar iz Lokev za kraljevino, Anton Sterbec iz Pre_ loke za modro frankinjo in Janez Banovec iz Doblič za žametno črnino. Uspeh razstave je vsekakor lep. Navzlic neugodnemu vremenu so se razstavljalci potrudili in prikazali potrošnikom pestro izbiro kvalitetnih izdelkov, ki so v glavnem proizvodni uspeh desetletnega gospodarskega razvoja tega območja. Velik obisk razstave pa dokazuje, da se naši ljudje zanimajo za podobne prireditve, saj Jim te šrijo znanje in vlivajo zaupanje v lastne sile. V nedeljo je nad štiri milijone volivcev v Grčiji odločilo, katerim ljudem in strankam bodo zaupali krmilo države v prihodnjem parlamentarnem ob-dobjju. Predvolilna kampanja je bila zelo živahna. Njena osnovna značilnost je bila združitev opozicije v demokratsko zvezo, ki naj bi porazila radikalno unijo ministrskega predsednika Kara-manlisa. To pa se opoziciji na volitvah ni posrečilo, čeprav je dobila več glasov kot Karaman-lisova stranka. Na videz čudno, kaj ne? Dobili so več glasov pa vendar nimajo večine v parlamentu. To je posledica tako imenovanega večinskega volilnega sistema, pri katerem lahko z raznimi volilnimi kombinacijami dosežeš, da boš z manj glasovi dobil več poslanskih mandatov. Zato je bila tudi ena glavnih zahtev opozicije uveJj&vljenje proporcionalnega sistema, se pravi — kolikor glasov, toliko poslanskih mandatov. Reči moramo, da je ta zahteva po proporcionalnem sistemu eno glavnih političnih vprašanj sodobne Grčije. Okrog njega se sučejo mnoge razprtije in nemara opozicija, združena v demokratski zvezi, ne bi doživela poraza na volitvah kar zadeva število poslancev v parlamentu, če se ne bi združila ravno in izključno zavoljo tega, da bi v okviru večinskega volilnega sistema porazila vladno stranko. Tako pa je opozicija, ker je imela pred očmi dejansko samo en cilj — poraziti vladno stranko predsednika Karamanlisa, ki |te nastala iz Ginanja zbiranja grškega naroda pod vodstvom maršala Papagosa, ki se je razpadlo po Papagosovi smrti — sestavila, ker spričo svoje raznorodnost drugače tudi nI mogla, dokaj meglen program za volitve. Zavzemala se je pred- vsem za uvedbo proporcionalnega volilnega sistema, za splošno politično amnestijo, izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev ter za zagotovitev demokratičnih in parlamentarnih načel. Podobno je bilo tudi z vladno radikalno unijo, ustanovljeno po razpadu Papagosovega gibanja. Ko so jo ustanovili, so formirali poseben odbor, ki bi naj sestavil strankin program, toda vzlic takšnim pripravam programa niso izdelali. Namesto n|jega so objavili predvolilne proglase, ki govore o posameznih notranjih in zunanjepolitičnih vprašanjih v splošnih obrisih. Njeno stališče pred volitvami bi lahko izrazili z naslednjimi besedami: Vsa dežela zahteva spremembo sedanjega stanja. To pa je moč doseči edi-nole s politiko gospodarske in politične stabilnosti. Zato bo radikalna unija ravnala v tem smislu. Volitve so prišle, udeležba na njih je bila lepa, prvič so volile tudi ženske in naposled je zmagala vladna radikalna unija. Vendar njena parlamentarna večina ni absolutna, samo kakih 20 mandatov ima več kot opozicija, kar priča, da bo trdno vlado precej težko sestaviti. To drugi strani pa ;Je iz vrst opozicije že slišati zahteve po novih volitvah na podlagi proporcionalnega sistema. V nasprotju s trdno parlamentarno večino, ki jo je imelo Papago-sovo gibanje v parlamentu, pa sedanja vladna večina ni več tako trdna. Zato je verjetno, da botlo nove volitve prav tako koi nedeljske — predčasne. Kot prijatelji grškega naroda, s katerimi nas vežejo prisrčni stiki, še zlasti v okvira Balkanske zveze, želimo, da bi Grčija dobila vlado, ki bi bila sposobna urediti pereča notranja in zunanja vprašanja, ki tare|?o to deželo in ovirajo njen nadaljnji razvoj. Strokovni tečaj Gostinske zbornice Zavedajoč se svoje dolžnosti, W lo ima pri strokovnem usposob-ljavanju kadra, zaposlenega v gostinstvu, je Gostinska zbornica za okraj Novo mesto priredila tudi letos 15-dnevni strokovni tečaj, da bi tako omogočila gostinskim delavcem, ki so zaposleni v gostinskih podjetjih in gostiščih že več kot dve leti, opraviti strokovne izpite za polItvaMiicIrane gostinske delavce. Tečaj Je bil ođ 13. do 30. Januarja v znanem termalnem zdra- vilišču Šmarjeških Toplicah *n se ga je udeležilo skupaj 35 gostinskih delavcev, in sicer; 15 iz gostinskih podjetij in gostišč državnega sektorja, 3 iz kolektivnih in 17 iz zasebnih gostišč. Pri tem je treba poudariti, da se je tečaja udeležilo razen že zaposlenih delavcev tudi precejSnla število hčer« fcn sinov zasebnih gostilničarjev in tudi večje število zasebnih gostincev, ki že imajo gostinsko obrt. To je nedvomno dokaz, da Imajo tudi naši gostinci v za- Vajenca je grdo izkoriščal DOBILI SO ZAVAROVALNINO »DOLENJSKEGA LISTA« 12. PO. Lami 28. marca se. je v Bršljl-nu smrtno ponesrečil Martin Kralj Iz Gornjih Kamene prt Novem mestu. Zaradi bolezenskega stanja ponesrečenca pred nezgodo J« Državni zavarovalni zavod izplačal njegovim staršem polovico zavarovalnine, to Je 10.000 din. Po pravilniku DOZ izplača V takih primerin DOZ polovico zavarovalne svote. Rudolf Gortan iz Kloštra pri Gradacu v BeiU krajini se je 27. julija ponesrečil na positaoi. Na glavo so mu padla vrata vagona. Zaradi te poškodbe je postal 30 odartotni invalid. Ker Je bil naročnik Dolenjskega lista, mu je DOZ izplačal odškodnino v znesku 12.000 din. Tudi naš naročnik Franc Novina tz Brstovea pri Semiču se J« ponesrečil. Pri sekanju drv v gozdu si je lani 25. avgusta odsekal kazalec. leve roke, Zaradi te poškodbe je postal 12 odstoitnl invalid tn DOZ mu Je izplačal odškodnino v znesku 4.800 dim Ponovno opozarjamo naročnike, da je vsak, ki ima v naprej plačano naročnino za naš list, zavarovan pri Državnem zavarovalnem zavodu: za slučaj nezgodne smrti za 2O.000 din in za slučaj trajne invalidnosti kot posledice nezgode za 40.000 din. Na vprašanja nekaterih naročnikov, če DOZ po tem zavarovanju plača tudi stroške zdravljenja, sporočamo, da »troski zdravljenja ne spadajo v to zavarovanje, pač pa le odškodnina za izgubljeno delazmož-noet ali smrt kot posledico nezgode. februarja ob pol štirih noči so po Novem mestu odjeknili streli vojaške patrole, znak za alaram aaraai požara v stavbi O/,'/ Novo mesto na Cesti komandanta Stnneta št. s (bivši hotel Koklič). Požar je nastal zaradi nepravilnega ravnanja s pepelom, povzročil pa ga je stanovalec J. s., k! le v popoldanskih urah iz vedra stresel pepel v lesen zaboj na hodnik v prvem nadstropju. Ker Je bila v pepelu Žerjavica, pihal pa Je močan veter, se je zaboj vnel in nato še leseni hodnik, ki obkroža celotno stavbo v prvem nadstropju. Požar Je opazil In preprečil stanovalec Jole Tramte. s tem je obvaroval celotno stavbo ln stanovanja šestih družin, OZZ pa prihranil 1,250.000 din vrednosti, poleg tega p» stanovalcem celolno Imetje, ker bi se iz te stavbe tež. ko reševalo, ker je delno lesena ln bi se požar zelo hitro širil. Ponovno Je fria vzrok požara neprevidnost Kljub temu, da se vedno opozarja na tak« nepravilnosti, se le vedno dogajajo primeri kot Je ta. Pepel se mora odlagati v negorljive posode, ne smemo pa ga hraniti v kleteh, stavbah, podstrešjih, temveč v za to določenih jamah izven objektov aH stanovanjskih stavb. a. 8, Cevijarslkl mojster Leopoldi Rom-bo jz Šentjerneja je 1. 10. 1952 prevzel v uk dva vajenca: Janeza Grubarja iz Vrhovca pri Šentjerneju ln Tlijo Rodita, BosanCka brez staršev. Ta mojster pa Je skrajno trdo ravnal z vajencema. Večkrat se Je napli Iti grdo zmerjal ln preklinjal. 17. oktobra 1951 Je priSel v delavnico pijan In, kot ponavadi, začel vpiti nanju 1n jima pretiti, da sta morala pobegniti. Poleg tega jima m plačeval kot do-ločajo predpisi. Leta 1053 Je dal vsakemu samo en par čevljev, kar pomeni 200 din na mesec, leta a»54 pa Je plačal GrnbarJu ii vse leto 1000 din, Rodiču pa samo 100 din, čeprav jima Je pripadalo v drugem letu učenja po 2000 din mesečno, Belala sta redno vsak dan po 12 ur, večkrat pa tUdI pozno v noč. 13. oktobra RibnISke novice KUD Dolenja vaa je v okviru pustnega praznovanja 11. II. t. 1. zaigral na domačem odru Golti oni'jevo komedijo Sluga dveh gospodov. -Hladni val, ki Je zajel tud! naše kraje, je povzročil znaten padec živega srebra. V ribniški dolini je bila v dneh 15., 1«, i« 17. februarja zabeležena temperatura od —25 do —29 etopdnj Celzija. ■ iilllllll.■■■<••■••••<......i iiniiri.Mi.ii,,,,,,,,,,, ... ln nikar ne pozabite. Plačana naročnina vam Jamči brezplačno nezgodno zavarovanje! 1954 je delal Grubar celo noč, Rodit pa do treh zjutraj. Za to nočno delo jima je obljubil po soo dinarjev tedensko, dal pa seveda ni niti dinarja. Konec Julija lani Je Rodič pobegnil od mojstra in se zaposlil pri kmetih, ker ni mogel več vzdržati, lepita nt napravil, sa.l mu Je mojster dejal v delo samo popravila starih čevljev. Fant je bil skora, brez vsake obleke, sedaj Je dobLl zaposlitev v Industriji obutve v Novem mestu. Pa ne samo zaposlitev, tu je dobil tudi tovariiški odnos vsega kolektiva, ki mu bo pomagal, da pride do poštenega kosa kruha. Prikrajšane prejemke pri Leopoldu Rom-botu bo lahko zahteval s tožbo pri okrajnem sodišču, kamor se Je že obrnil. sebnem sektorju veliko zanimanja za strokovno izpopolnitev, zavedajoč se pri tem nadalnjih nalog ln naporov za napredek te gospodarske panoge. Na tečaju so predavali znani gostinski delavci in drugi strokovnjaki: Bencin Ludvik strežbo, poslovno tehniko, turistično geografijo in nemSiino, WanU Rudolf kuharstvo. Slava Zalokarje-va hranoslovje, Bučarjeva higieno, ing. Likar Jože kletarstvo in lepo vedenje. Razen gornjih predmetov so še tečajniki po&lužali predavanja o izgradnji ljudske oblasti in o novih gospodarskih ukrepih ter o zakonu o socialnem zavarovanju. Na zaključku tečaja so kandidati opravili strokovne izpito pred strokovno komisijo okrajne gostinske zbornice, ki so Jo sestavljali PintaT Rudolf kot predsednik ter člana Kečkeš Viktor in Lam-pret Jože. Vsi kandidati so opravili Izpite z večjim ali manjšim usipehom. Najboljše uspehe so pokazali Hole-r Simon iz Črmošnjic, Opara Prane iz Trebnjega, Grmov-' 5ek Emanuel iz Ponikev, Žagar Jože lz Vinice, Bohte Albin lz Novega mesta, Gulman Anica iz Dolenjskih Toplic itd. 5 udeležencem je priznana strokovna izobrazba pcilkvalificlfanega gostinskega delavca, drugih 10 pa bo prejelo le potrdilo o uspešno opravljenem tečaju, ker še nimajo predpisane dveletne zaposlitve V gostinstvu. L. B. Tečajniki v Šmarjeških Toplicah č cenah umetnih gnojii V naših kmetijskih zadrugah čaka na prevzem po kmetovalcih nekaj več kot dva milijona kg umetnih gnojil. Pri nabavi umetnih gnojil so radruge upoštevale povpraševanje v prejšnjem letu, ki Je bilo tako veliko, da zadruge niso mogle kriti vseh potreb. Razlogi za takšno povpraševanje »o eplošno znani — izredno nizke cene gnojil in izredno ugodno razmerje med cenami kmetij« »ki h pridelkov ln umetnih gnojil. Po znatnem zvišanju cen gnojil je povpraševanje popolnoma ponehalo in je možno, da del gnojil ne bo prodanih, vsekakor na škodo kmetovalcev. Da bomo laže presojali sedanje cene, si poglejmo nekaj primerjav, ki naj to vprašanje postavijo na pravo mesto in pokažejo tudi prednosti, ki Jih danes družba daje našemu kmetijstvu- Sedanje cone gnoj'il znašajo za gnojila domače prcdvvodnje: gnojilo' tovarniška regreg za regres za ostale cena: kontrahir.: ki ne kontrahir. Buperfosfat din 16.5 4.5 11.5 JSTitrofoakai din 30.— 5.— 14 — Apneni dušik din 36.— 5 — 14,— KAS din 28.— 5.5 14.5 Amonsulfat din 4o.— 11.4 26.— Za uvožena gnojila uvozna cena: Čilski sollter din 44 — 1«.— 28.-^» Nltramonkal din 30 — 8.5 18.— Kalijeva sol (papir, vreče) din 18.5 13.-» Kalijeva sol din 20.-- (Juta vreče) 8.5 14.5 jrhomasova žlindra din 19-rr fc:=3 12.5 Vse te cene, razen Kasa in amonsulfata, je razumeti kot cena franko razkladalna postaja kupca, t- j, zadruge, na katere je pribiti še 0.30 din ma-nipulacijskih stroškov. V kontrahaži so zajeta predvsem vsa žite ;n industrijske rastline. Na našem področju v glavnem nimamo takšnih presežkov teh posevkov, da bi Jih zajeli s kontrahirinjem, zato bodo morali naši kmetovalci kupovati gnojila po regresnih cenah, ki so predvidene za vse kmetovalce, ki ne kontrahirajo. V zadnjem času pa se presoja možnost kontrahaže tudi za krompir ln živino. S tem bi v glavnem, čeprav ne povsem, rešili problem večjega prometa tudi za Slovenijo. Napredni kmetovalci bodo sicer vseeno kupovali umetna gnojila, saj se dobro zavedalo, da gnojila znatno povišujejo pridelke in a tem dvigajo tržno sposobnost kmetje, obenem pa se plodnost tal stalno Azbolj-iuje. - Dober kmetovalec bo umetna gnojila uporabljal toliko časa, dokler mu bo račun to še kazal. Poglejmo nekaj številk, ki dokazujejo, da se uporaba umetnih gnoji; izplača, tudi prt teh cenah in da se denar, vložen v umetna gnojila, zelo visoko obrestuje. Obenem pa preglejmo v Nemčiji v Franciji v Italiji v Jugoslaviji razmerja, ki so vladala med cenami umetnih gnojil in raznimi pridelki pri nas in drugod pred zadnjo vojno in po nji. Leta 1933—1941 so bili odnosi med cenami gnojil in pridelkov tile: za lOOkg Superfosfata Je bilo treba dati: letu 1955 pri cenah gnojil pri okroglo 13—19 din- Pšenico in nas od 5—8 din in v letu 1956 koruzo bomo obračunavali po pri cenah gnojil, regresiranih 40 din, krompir po 10 din. brez kontrahlranja, t. j. od Za 100 kg superfoefata je moral dati kmet: pšenire; koru«e: krommrjal v Jugoslaviji 1955 kg 12.5 12.5 50 - v Jugoslaviji 1956 kg 30 30 120 pšenice: koruze: krompirja: pšenice: koruze: krompirja! kg 26 , 34 127 v Jugoslaviji 1955 kg 12.5 12.5 50 kg 25 39 62 v Jugoslaviji 1956 kg 35.— 35 140 kg 21 33 —■ Za 100 hg apnenega dušika je moral dati: kg 65 83 259 pienioe: koruze: kromplrjai Iz gornjega Je razvidno, da Je pa Je z« 100 kg pšenice dobil n. pr. v Franciji dobil kmet za 155 kg superfosfata. 100 kg plenice 400 kg auperfos- Za 1 kg 40 «/• kalijeve soli fata, kmet v stori Jugoslaviji Je bilo treba dati: v Franciji v Italiji v Češkoslovaški v Jugoslaviji v Italiji v Češkoslovaški v Jugoslaviji Ce malo preračunamo te Ste- 220 odst. več pridelkov, za 100 kg vllke, vidimo, da Je moral pro- apnenega dušika 104 odst. več dati naš kmet pred vojno za pridelkov, kot zahodnoevropski lOOkg superfosfata 150 0dst. več kmet. pridelkov, za 100 kg kalijeve aoll Kakšno pa je to razmerje v kg iS 15 60 v Jugoslaviji 1956 kg 35 35 140 Za lOOkg nitramonkala je moral dati: pšenice: koruze: krompirja: kg 26 45 70 kg 39 62 — kg 54 68 222 kg 100 128 400 dušika Je bilo treba datlt pšenice: koruze: krompirja: kg 51 80 — kg 113 145 451 kg 64 82 265 plenice: koruze! kromplrjai kg 22.5 22.5 90 kg 45 45 180 j Iz teh podatkov vidimo, da so kmetijstvo čimbolj razvilo libile cene gnojila v Jugoslaviji da bi vaa sredstva, ki jih nal V Jugoslaviji 1955 v Jugoslaviji 1956 v letu 1956 za nekaj jto odstot kov izpod predvojnega'evropskega povprečja in prav tako daleč izpod sedanjega evropskega povprečja, ker vemo, da so cene gnojil v teh državah po kmet potrebuje, dobival Po primerni, oziroma čim nižji ceni. Vendar pa mora biti vsaka cona v skladu z gospodarsko zmogljivostjo družbe, prejšnje 'een* gnojil pa to niso bile, povrhu «.%..iv e....j .. . - ■ ., ui/.avdii r* ' '--■— h—v Milu, f< vojni nekaj narasle. Nove cene tega pa «o preveč odstopale odi gnojil za leto 1956 pa .se v glav- evropskega povprečja. - Pikro nem vrtijo v merilu evropskega kritike, ki letijo na ta račun od povprečja, ponekod pa padejo marsikaterega kmetovalca. tudi znatno niže Val želimo, d* bi , niso upravičene in jih navedi&ai po* so naš« datki temeljito pobijajo. DOLENJSKI Štev. 8 24. februarja 1956 V novoletni Številki Studenta tono napovedali, da naše glasilo ne bo obravnavalo le študent-Ekih vprašanj, ampak naj bo poslej glasnik vse dolenjske mladine. Mladinska organizacija po vsej Sloveniji in tudi na Dolenjskem pa se prav zadnje mesece učvršćuje; zanimanje, kakšne so oblike in kakšna je vsebina dela med dolenjsko mladino me Je pripravilo do tega, da sem obiskal tilnika OK ljudske mladine novomeškega okraja Zvoneta Sušteršiča in se z njim pol ure pogovarjal o delu mladinske organizacije na Dolenjskem. Naj spregovori! KAJ DELA MLADINA NA PODEŽELJU? »Prva povojna leta je mladinska organizacija na Dolenjskem, tudi na podeželju, pomenila v gospodarskem, političnem in kulturnem življenju mnogo več, kakor pred dvema letoma. Lahko rečemo, da so takrat mladinski voditelji prihajali na vas in v tovarne med mladino naravnost iz gozdov, polni delovnega poleta in revolucionarnosti. Tista naporna delovna leta so rodila Samac—Sarajevo, progo mladinskega bratstva, Novo Gorico in še nešteto takih spomenikov moći in zdravja mladega rodu. V teh letih so tudi mladinski voditelji na vasi in v mestu prevzemali pomembnejše družbene položaje, v mladinska vodstva pa je mladina volila vse bolj le mlade ljudi. Dogajalo se je, da ti mladi ljudje kljub naprednemu prepričanju in resnični delavni pripravljenosti niso imeli dovoljj izkušenj pri delu v mladinskih organizacijah, ostale organizacije pa so tudi premalo skrbele za njihovo strokovno in politično rast. To je vzrok, da je bilo delo mladinskih organizacij v zadnjih treh letih pomanjkljivo. Posebno na deželi. Na dolenjskem podeželju je danes tako: gosto je naseljeno, proizvaijal- Pavel Mišmaš: NJEN SPOMIN Na golih vejah mrak se ziblje, nad hišami sloni nebo. Nocoj, ko je* spolzel med veje mrak, mi je težko... Zakaj prišla si, pred večerom bela zvezda, po si spet odšla...? STUD Novo li IJU JIJ,ni»;ilM.ii».«>l»,;JI! ■ f*w-.-"-~/r-r7~x- 1 "V *• življenje med mladino Sam sem, sam ostal, kot so breze gole zdaj ostale. O, da bi nocoj ta veter spomine splahutal, da bi samo še breze sredi trav jesenskih trepetale. no»t pa je še vedno nizka, Naprednejše oblike obdelovanja zemlje le počasi prodirajo na vas. Mladina, ki bi se najhitreje navzela naprednejših načinov gospodarjenja, največkrat nima možnosti, da bi se ga priučila. Tako so na pr. kmetijske zadruge lani dalo le 37.000 din štipendij podeželskim mladincem za šolanje v kmetijskih šolah. V kmetijski šoli Grm se uči le sedem Dolenjcev. Ze lani je mladinska organizacija, da bi izobrazila mlade kmetovalce, organizirala kmetijske krožke pri KZ Otočec, Mirna peč. Mladinci so na praktičnih primerih pod strokovnim nadzorstvom ocenjevali sodobnejše načine obdelave zemlje, vendar pa so krožki, zaradi večkratnih izostankov strokovnjakov, razpadli. Letos bo skrbel za take kmetijske krožke tehnik oziroma ing. OZZ, saj je le redno delo z mladimi proizvajalci lahko hkrati tudi uspešno. Okrajni komite ljudske mladine je že na nekaterih svojih sejah razpravljal, kakšne organizacijske oblike bi najuspešnc|1? povezovale podeželsko mladino. Morda Klubi mladih zadružnikov. Ti naj bi združevali vse napredne mlade kmetovalce pri kmetijskih zadrugah. Seveda pa bi morale kmetijske zadruge kot nositeljice socialističnega razvoja vasi drugače skrbeti za strokovno izobrazbo mladega rodu kot doslej; danes so kmetijske zadruge le trgovine in skrbijo za mladino le toliko, kolikor jim to trgovsko koristi. Ne vidijo posredne koristi, ki bi jo dolenjska vas imela od kvalificiranih mladih kmetovalcev. Zato je največja dolžnost mladinske organizac'lle na podeželju, skrb za politično in strokovno izobrazbo svojega članstva. Vplivati pa mora tudi na kmetijske vadrng«. da bodo nie-na prizadevanja denarno podprle.« VPRAŠANJA DELAVSKE MLADINE »1954. leta je šla, kakor smo temu rekli, mladina iz tovarn in podjetij na vas. Mladinsko organizacijo smo na krajih poklicnega dela mladine tudi na Dolenjskem razpustili. Toda dogajalo se je, da se mladina, ki je preje uspešno delala v pod-jeltflh, nI vključevala v mladinsko organizacijo svojega kraja, Miloš Jakopec Maščevani Nebo Je popolnoma Jasno, le njegova modrina počasi prehaja v poletno sivino. Dopoltlan-.ko tišino prekinjalo samo posamezni Mrell pušk, kakor udarci sekir« v samotni goščavi. Nad gozdom »e kakor utdedii pojavljajo obdackl dima sovražnikovih Srapnelnin Izstrelkov, leda že v naslednjem hipu taginejo, nebo pa Je zopet čisto in umito, usloceno ln odmaknjeno, kakor da ne ve kaj se pod nJim dogaja. Prva čeu Je v zasedi. Skrita J« v majhnem gozdičku na vzpetini nad cesto. Borci ležijo z orožjem na strel ln budno motrijo okolico. Cinizejo sočno, zeleno travo, ki se je v dežju zadnjih fctirLnaJsUh dni razrasla tri podnje visoko, pa • -hm kadijo cigarete, zaplenjene v zadnji borni. Vsi r. Vojaško pridušenim glasom, ocenjujejo, kako se borba razvija. V aadržanoMl pogovora je čutltH grenkobo. Povelje; »Prva Četa v zasedo na koto 122. Na-loju. wh*eVitltl hrbet brigade pri napadu!« ki ga Je ».prejel komandir Miro pred prlcct.kom akcije, Je temu vzrok. To povelje so »prejeli kot ponižanje. Njihovi abrazl so kakor n:i hitro izklesani; polni gotovosti, skoraj brezskrb-noatl, ki Jo da samo boj v neprestani nevarnosti, pomanjkanju In trpljenju. Na njh so ie posledice napornega pohoda preteklih ItirmaM dni. ko so samo nekajkrat u/Mj tcpl,, hrano !n le mimogrede, med hojo zadremali. Pa Vseeno niso zadovoljni s tem. da ie prva četa — najbolj borbena a udarni enoti brigade — v za-«mI1, medtem, ko ost;*r borci na-jtadajo postori niko, V*i »o prizadeti neknko tako, kakor Je prizadeta kme'ka. družina. i« m »visijo davek, kllub slabi letini. »Jezdec ni kontu iv. 'meri levo!« |rUkvljo Komandir Miro se napol dvigne ifljza grma, ter pogleda skd/' daljnogled, »Naši« s k ne n ' kratko med zobe, ter leže. Borci, ki Jih Je vzdramilo nea-nie, • da se bo mogoče vseeno »podilo kn| nenavadnega, zouet »topijo. .Te./rt>c prijesni bliže. V Vet i je. d« nI vajen jc*c. saj ea komi neusmtljenn premetava. Ob Toou go7.d.«?ka ra.jal»» In so približi zaprti. Komandir Miro biti nasproti. Kurir brez sape poro*«: »Po n>'oi'u Štaba brkfi\de, odi*'te V nr<"ihor5nlro v smeri koto 4?n. Premik izvedite takol. Ttodltc previdni, kc* le okrog kote se •ovražnlk!« Potem preda koman- dirju skico premika z označbo nevarnih mest. Nato še dopolni: »Natančnejša navodila prejmete med premikom osebno od ko-mandantal« Borci »e v trenutku dvignejo ln že četa zapušča položaj v dveh kolonah, s primerno strelsko raz daljo. V prvi koloni koraka med ostalimi fant H-tih let. Partizan Zdravko, eden najdrznejših borcev v brigadi. Borci vedo o nJem le to. da so mu domobranci na zverinski načtn ubili očeta. V prvih dneh partizanstva je pogledal vsakega ulelega aH mrtvega domobranca. Kasneje ne več. Dane-s je Zdravko nemiren bolj kakor običajno. Napeto preinlšlia. Komandantovo povelje; »Prva četa, v zasedol« Jo nJega najbolj zadelo. Ze od prvegi dne l#ee ln sledi tretjega onih treh, ki »o mu ti to I It očeta. Ko mu je komandir povedal, da noflo poslojanko danes zgodaj zjutraj napadli, se ni mogel vel zadržati. »Sel »em h komandantu brigade.« preini*"a med hojo, »prosti sem ga naj od-, redi prvo Četo za četni napad. Prvo četo, v kateri sem Jaz. V postojanki Je oni tretji. Vse sem mu povedal, v*» tisto, zo kar so me borri m komandirji ze tolikokrat zaman izpraševaii. Svoje srre sem izpraznil pred n.llm. On pa sedi pred menot kakor okamcnel ln me motri, ofi se mu res solze, kar pa skuša prikriti. Vstal Jp In inij nI rekel nič. Sa.mo Se neka) i»rtnov bi v"*na mogope, |a prp.liad:, misel. Spo-m' nimam vrvi. — Kupi jo. — Nimam denarja. — Jaz tudi ne. Drugače bi ti posodil. Saj sva bila vedno prijatelja. — Imaš kaj dragega primernega? — Nič. — Res nič? — O pač. Britvico. — Britvico? — Da. — Pa daj britvico! Izbiral sem britvice. Nove Je Škoda. Dal sem mu staro, izrabljeno, vso rjavo »Tatro«. — Mislim, da bo še kar dobro rezala. Igo. Tratnik: — O, kar dobra bo. — Boljše je škoda. Saj veš. — Vem. No, pa vseeno hvala ... in je šel. Dober fant je bil. Rad sem ga imel. Zdi se mi, da je iz šole prlžvižgal naravnost k meni: Začel je Iskati službo. Tam so vedel, da to nI res. To nI storil ga spraševali: samo zaradi nje, tudi zaradi — Si član tu? Si član tam? službe ne, ne zarad] zabitih Hodiš na sestanke? otrok, ne zaradi predsednika ln — Sem. Ne. Ne. , tudi zaradi gostilničarja ne. To — Toliko časa si že tu pa se se je nabiralo v njem, vrag vedi, nisi še prijavil tu in tu in tu. koliko časa in vrag vedi koliko majhnih in velikih udarcev je dobil po svoji trdi buči, da ga je podrlo. Temu bi on rekel, ker je bil včasih najboljši polit-eko-nom v razredu, logičen skok ii kvantitete v kvaliteto. A kaj bi vam pravil to. Britvica je bila stara in rjava. Najbrž se je precej časa mučil a njo. — Nagnil je »Radensko slatin o« In izpil še tiste tri prste žganja: — Pa je bil le dober fant! Bila sta sama m bifla je noč; le od daleČ so le doneli zategli vriski razigranih fantov, ki so $t s breščiV'iml zvolr! harmnn/lte' »Jože, domov bom morala! Temno je že in čakali me bodo, — kaj bo oče spet rekel —« je vrelo jee nie, ko io ie narahlo pri- — Zdravo! — Zdravo. Kaj pa tako vesel? — šolo sem končal. —■ ... in zdaj? — V službo. —i Optimist, sem zinil polglasno, mislil sem si pa: — Osel. Skoda ga je. Videti je še kar dober fant, a je osel! DEKLICA IN METIL J Onkraj travnika je žuborel potok. Dečku se je zdelo, da je »njegova reka« strašno velika in divja. Iziviirala je malo više pri hrasrču, okoli i katerega je rastlo nekaj robidovih in leskovih grmov. To je bil pragoz-d, poln divjih živali, od mravelij, pa do velikega rogača. Nikjer na svetu nd bife) lepše, kdor bi m i silili drugače, bi imel opravki z njim, z dečkom. Tako je bilo in nič dtu-gače in — no, kako naj bi tudi bilo? Deček je čepeli pri potoku in z velikim, prevelikim nožem priseka val, rezljal in ostrili za palec debele leskove šibe. Iz vode je ponosno molela v mehko dno zapičeno rogov ilasta veja. »Kaj dcT:aš?« Iznad šopa erave na oni strani poroka je molela kodrasta dekliška gl'avica. Oči, usta — trije veliki O. Deček je še nadalje vrtel svoj nož. ' »Saj vldiŽ.« »Kaj?« »Mlin.« Oja sta postala še večja. »In kalj delaš ti?« »Lovim, metulje lovim.« F »Imaš že katerega?« je dečko previdno vprašali in za spoznanje priprli oči. »Poglej!« Dvignila je roko, v kateri je cepetal velik, rumen metulj. Mlin le, še . . . Ampak metulj! Ne, vo je bilo nekaj čisto drugega. »Daj mi ga«. Deklica je odkimala in skrila metulja. »Jaz ti dam mlin. In vedno je lahko tvoj*. To je bilo bolje. »Pridi sem.« Deček se je malo zamislili. Porok je bil precej š;irok in na tem kraju ni še nikoli poskusi! skakati čezenj. Više gori že, ampak tukaj . . . Toda tam je bij metulj vn , . . no, da bi ona avša videla, da sa ne upa. Ne! Napel je vse moči, pa mu je zdrsnilo v mokrem blatu. Voda je pljusnila na vse stran.. Deček je od sramu kar posinel. Vedel je, da se to za nobeno ceno ne bi smelo zgoditi. »Aaalenčicaa«. Po eravniku je zaplaval zate-gel klic. Glavica med šopom trave se je zresnila. »V.dis^ kličejo me,« je dejala in že je ni bilo več. Deček se je skobacal na suho. Doma pa ga jc oče nasekal. Fant se je moral nasmehniti. Kako ne. Pragozd se je spremenil ta je bila zdaj čisto navaden potoček, ki si ga lahko prestopil. Seveda, lep Čas je potekel. Fant je bil radoveden, če bd še znal narediti mlinček kot včasih. »Glej si ga, otroka,« je mrmral, ko je zatikal rogovilasti veji v vodo. Prekinil ga je zvonek smeh. Onkraj potoka je stalo dekle z velikim šopom rož v rokah. »Deček z mlinčkom?« je vprašala med smehom. Fant je prikimal. »Pridi sem« je dejala, kakor bi ce nečesa spomnila. Zdaj sta se smejala oba. Ko je stal ob njej, je dejal: »Potem si ti Alenčica?« »Zdaj sem že Lenka«. Fant se je nasmehnil, češ, saj to bi vendar moral vedeti. »Poglej«, jt dejala. »Sonce zahaja«. Rekla je, kakor bj hotela reči, da tega prej Še nikoli ni opazila. In on? Tudi on }e bili mlad. — **a mj se ne razumemo: jai nisem prišel zaradi prijav in sestankov, prišel sem zaradi dela. Niso mu rekli, da je osel in da naj tisto kar se je v šoli naučil, kar mirne duše pozabi« ampak: — Pridi čez štirinajst dni. — Pa jaz sem vendar ta in ta tehnik, edini, ki ima to šolo v našem kraju. — Pridi čez štirinajst dni. In je hodil šest mesecev pa nI nič dobil. Počasi je tolklo življenje z njegovo učeno glavo ob zid in mu dopovedovalo, da nI nič, da je osel in da je njegova glava kot nalašč pripravljena samo za to, da jih dobiva po njej. Sekal je tu pa tam drva, učil zabite otroke matematiko, se stepel z nekim predsednikom, pravil mi je, da ta predsednik dela proti tistim načelom socializma, ki se jih je on učil v šoli, in pil. Pozneje je samo še pil, ker mu je tudi dekle odšlo a drugim. Saj pravim. Nič posebnega. Bil je pijanec In britvica je bila rjava; saj bi jo vrgel stran, pa mi je nekaj reklo, da mj bo še prav prišla. Njegovo dekle je jokalo pri meni: — To je storil zaradi mene. Nič ji nisem rekel. Saj sem Lado Cesar: PTIČICA Me je deklica pustila, ta cvetoča rožica. Cisto name pozabila, že ina ga — drugega. Pa kako je obljubila, da do smrti bo moja, da bo mene le ljubila, — ta presneta ptičica. zlivali v hrup razsvetljenega ve-seličnega prostora. Bele breze sc tiho šelestele in cvetoča resa j* dehtela . . . Anka je bila vznemirjena; lica so ji gorela in rahlo je vzdrhtela, ko p je položil roko preko ramen. »Ne bi me smel poljubiti med plesom, videli so ... in doma bo spet cela pridiga ... saj veš kakšni so . . .« »Rad te imam, Anka in zakaj bi *e zdaj brigala zato, kar drugi govore?! Nocoj bodiva samo midva, samo ti in jaz, bele breze in dišeča resa . . . kako prijetno di-ii . . .« vul k sebu. Ljubiia ga je, milada: nedolžna, neizkušena. Ko jo j< zadnjič pri igra stisnil čez pas in jo poljubil, jo je za hip tako prevzelo, da je pozabila na vlogo m on ji je moral prišepniti, da sc je spet znašla. Od takrat je vedela, da ga ljubi in ljubila ga je tembolj, čimbolj so ji dopovedovali, da 9. bo izbral drugo, seb: enako, saj je študent, saj bo doktor. In sedaj sta bila sama in bil je tako blizu . . , Glavo mu je naslonla na ramo in vonj njenih kostanjevih las ga je prevzel, da je v trenutku vedel le zanjo. Rahlo je vzdrhtel ln ko jo je hotel poljubita, semu m branila.' Roke mu je orila okrog vraču in e* stisnilla k njemu, on pa >i je obraz obsul s poljubi . . . *]oze, J™e •••!?« — Dvoj« široko ratzprcih oči je zirlo vanj, plašno, ljubeče, vdano . . . Bele breze okrog njiju so tiho šelestele, cvetoča resa je duhtela. mesec je svetil nekje nad Piešivi-co in nebo ie bilo polno drobnih migljajooih zvezd .'. . Prihajale so počasi in bodeče i rdečimi dopisnicami v rokah. Obstale so pred vrani in vznemirjene omahovale, predrto so vstopile. Bale so se teh mučnih zasliševanj. S sramežljivo rdečico na obrazu so govorile o svoji zablodi in prevari. Ko pa so govorile o svojem ljubkem, majhnem otročičku, so solze izginile in ustnice so st razširile v rahel smehljaj . . . . . . Prihajale so zamozavestno in priliznjene in odgovarjale so kot bi govorile o najbolj vsakdanjih stvareh, brez rdečice na obrazu, brez solz, z nekim posebnim bleskom v očeh, kot bi s živim, vabečim pogledom Še vedno iskale novih naslad . . . In prišla je — z lahkim proz* Jože Prime: ŠOFER JAN ... in tako se je končalo. Tam, kamor je zapeljal Janez, ni bilo ceste — še poti ne. Janez in avto sta se valila po bregu, dokler se nista v dolini ustavila. Avto je dišali po bencinu, Janez pa po žganju. Potem so vse skupaj požrli plameni. Ostalo je le nekaj ožganega mesa, kup razbitin in malo duha po bencinu in žganju. Žaloval ne bo nihče: ne za Janezom ne za avtom. Vrag vedi kje so kupili ta avto ln vrag vedi odkod je prišel Janez. Oba sta billa stara in izrabljena. Prevažala sta mleko in mrliče. Pred vsako gostilno sta malo počivala, da si je Janez lorivezal dušo I konjakom aH pelinkovcem, pri bencinski črpalki pa se je napil! avto. Zganja n.sta pila, ker je Janez trdil, da je žganje strup. . Zdaj pa je od njiju ostali 1« duh po bencina Ln žganju. Janeza in avtomobila ni več. Janez je včasih, ko je mađo več spiJ, potrepljal svoj avto: — Res je, . ♦ . star si, in malo Stane Tome: TIŠE TISe, kot hI veter zašumel med hiše si odSla. Deževni dan Je skril obličje tvoje in ulice so že v mrak drs'ele, po vejah svetle kaplje «o polzele ln padale na tla. V" 1 Na Sipo dež Je rabio trkal, v daljavi *o že lučke migetale, moje želja so se s kapljami Igrale, ki padala so na stopinje tvoje. Obisk lutkarjev v Ajdovcu Mnogo dolenjskih krajev smo lutkarji novomeškega učitel jišča že obiskali; tako lepega in prisrčnega sprejema kot v Ajdovcu pa nismo še nikjer doživeli. Otroke in odrasle smo s predstavo zelo presenetili. Toda rudi mi sami smo bili presenečeni. Presenetilo nas je življenje vaščanov, presenetili so nas prisrčni odnošaji med vaščani in tamkajšnjimi učiteljicami. Prav to mi je dalo povod, da napišem nekaj o tej (prijazni vasici in njenih otrocih, katerim smo zaigrali igrico »Pavli-ha v stiski.« Zadnji januarski dan. Težko smo se skobacali iz toplih postel; Avtobus nas je že čakal. Ko smo na Dvoru Izstopili, je pričelo snežiti. Tesneje smo se zavili v plašče in odšli proti Ajdovcu. Snežilo je vedno gosteje, vmes pa je pihal strupen veter. Kmalu smo se ogreli, kajd vsak je nekaj nosil: Franc je imel nahrbtnik z lutkami in rekviziti, Zore je nosil zložljiv oder. jaz pa hrano. Po dveurni hoji smo pred sabo končno zagledali Ajdovec. Še nekaj ovinkov on bili smo na cilju. V šolo nas ob takem vremenu niso pričakovali. Ko so otroci slišali, da smo kljub temu prišli, so bliii izcedno veseli. Njihovo veselje pa je doseglo vrhunec ta- krat, kose je odvrnila zavesa in 9 se prikazale lutke. Med dejanjem sem se izmuznil v dvorano in presenečen obstal. Otroci so z zadržanim diihom zrli v oder. Ob smešnem prizoru so se jum usta raztegnila v inasmeh, kadar pa so bili njihovi junaki v stiski, so široko razprili.oči in nasršil! obrvi in dvorano je napolnilo vpitje otrok. Igra Jim je bila^tako všeč, da so neprestano spraševali učiteljice: »Tovarlšica, saj še ne bo konec igre? Kako je to lepo!« No, tako nas otroci niso pustili, da bi končali. Pavlina, Kljukec in Nace sta po daljšem razgovoru morala še zapeti. Pridružili so se jim še otroci ni majhno dvorano so kmalu napolnili prijetni otroški glasovi, ki nikakor n'reo hoteli utihniti, šele ko r;h je Pavliha opozorili, da je lačen (predstava je trajala dve uri) ln ko jim je obljubil, da jih bo še obiskal, so se potolažili in počasi Oditi domov. Tako se je končalo srečanje ajdovskih oorok z lutkami'.. Mlade ajdovske gospodinje so nam pripravile okusno kosilo. V razgovoru z njimi smo izvedeli najrazličnejše sevati V vasi so učiteljice organizirale več tečajev za mlada dekleta. Tako jim je ob dolgih zimskih -dnevih kratkočas- no, obenem pa se seznanjajo z gospodinjskimi vprašanji. Poleg tega so mladi ljudje iz bližnje vasi naštudirali igro s katero nameravajo gostovati v Straži, na Dvoru in še kje. Uspela premiera je že za njimi. Ob vsem tem se mi je nehote vsiljevalo vprašanje: kako lahke učiteljice dosegajo take uspclie, kako morejo biti odnošaji med njimi in vaščani tako prisrčni? Odgovor na to vprašanje mi je dala neka starejša žena, ki je dejala: »Da, učiteljice in mi smo eno, smo kot ena velika družina, zatekamo se k njim in Če le morejo, nam ustrezajo«. Preden smo se poslovili od prijazne vasice in njenih dobrih ljudi, smo še zapeli nekaj narodnih pesmi. Ze drug.č smo spoznali, da srečanja z vaščani ne bomo kmalu pozabili. Se .posebno pa si bomo vtisnili v siXKriin lepe besede, ki jih je izrekla preprosta gospodinja. Ko smo popoldan izstopili ie šole, je še vedno snežilo. Vrgli smo svoje stvari na rame in jo mahnili preko zasneženih polj in tracvnkov proti Dvoru. Prej kot v eni uri smo bili tam. Kmalu ie priže! avtobus in ob petih smo bili že doma. Vlado Podgoršek si res le nagnjen na levo siran, ampak motor imaš še dober. Kad te imam. Niti za sto novih avtomobilov te ne bi zamenja). Malo je pomol čal, se odkaslja! in pljunili v cestno blaito: — Ti prekleta jerika, že spet me daje! Pobožal je avto: — No, midva sva že zavozla. Nazaj se ne da več. Pa voziva do kraja. Saj smo vsi ljudje šoferji: eni zavozimo prej, drugi kasneje. Zdaj je konec njune zavožen« pori. Nič ,več ne bosta pilla: ne bencina ne zganja. Vrag vedi, komu je odpovedalo: ali avtomobilu, ali Janezu, oba sta si prizadevala, da bi vozila dalje po cesti. Morda je odpovedal volan, morda je Janez zavozil na napačno cesto. Nič se ne ve. Za njima j« ostal same duh po bencinu in žganju . . . Doli pri razbitinah se zbiraijc ljudje. Razlagajo m ugibajo, kako se je vse to zsod.lo. Tudi oni smrdijo po bencinu in žganju, kakor da so šoferji , . . DOPISUJTE V »ŠTUDENTA«! nlm korakom in se ustavila pred* vrani. Vstopila je tako lahkotno in domače . . . Dve debeli kiti sta j; padali na prsi, ki so bile zdaj močnejše, 'napete. Govorila je lahko in domače, z neko posebno zanešenostjo in prepričljivostjo. Ni povešala pogleda, tudi solz nii bilo na licih, le velike in svetile oči je upirala vame, da sem videl v njih belino belih brez, dišečo in vabečo cvetočo reso . . . Ko sem jo vprašal po otrokovem očetu, mj je odgovorila: »Dosedaj še ni bilo nobenega glasu od njega, odkar sem rodila otroka. Toda Jože bo pršel. Gotovo bo prišel, saj je punčka tako ljubka ... In ko bo došrudiral, se bova poročila . . .« Odhajala je z lahnim Jm prožnim korakom, mlada, koma-o mesto tako priljubljeno, se je živahno razgovorila: »Novo mesto imam jaz vendar rada, najraje se ga spominjam. Moj jjrvi spomin na Novo mesto je združen s staro Grmovo hišo na trgu, kjer sem bila rojena. Potem smo se preselili v drugo stanovanje, kjer sem se prvič izkazala kot pisateljica: kot štiriletno dekletce sem s tintnim svinčnikom popisala in prekrižala vso sobo, ki je bila pravkar poribana in so bila tla še mokra. Da sem bila nato pohvaljena, je umevno. V Novem mestu smo živeli nekako do mojega tretjega leta. Takrat je glavar Eckel mojega očeta, ki je bil v Novem mestu davčni adjunkt prestavil v Kostanjevico, ker ni hotel sodelovati pri neki kazinski prireditvi in je jušno povedal, da pa je za Čitalnico pripravljen vse storiti. Jaz sem še vedno prihajala v Novo mesto k prababici,, ki je imela tam Rohr-manovo gostilno (Andrijani-čeva hiša). V kočijo je naložila krompir in druga živila, poklicala hlapca in deklo, naj vse to odpeljejo v Kostanjevico, nazaj pa pripeljejo me- ne. Spominjam se, da je bilo v Struškem borštu veliko ciganov, zato me je dekla potisnila med košare, da me ne bi uzeli.« GRICARJI --NOVOMEŠKI ROMAN Kakšna je snov novega romana like Vaštetove, ki je v tisku pri Trdinovi knjižnici v Novem mestu in pa bomo v mesecu maju že lahko ku. t v knjigarni? Novi roman obravnava razgibano dobo verskih bojev in kmečkih puntov nn Dolenjskem. Pisateljica se je omejila na čas od 1515. do 1619. leta. Gričarji — Adam, Jakob in Ana, osrednje osebe romana, so doma z Griča, za-sleka pri Lutrškem selu. Prišli sj v Novo mesto, začeli s tovomištvom in drugim? donosnimi posli ter tako obogateli.. Bili so lastniki ene najboljših hiš v mestu. (Sedaj Bergmanova hiša na Glavnem trgu. Bergmann — Gričar?). V romanu srečamo novome- škega prosta Moniagnano, nezakonskega sina Ane Griča-rice in »nečaka* stiškega opata, dalje vrsto obubožanih, obrtniških, mestnih in okoliških tipov. Med nastopajočimi osebami je tudi Primož Trubar, s katerim se prenese dejanje romana v Ljubljano. »SEDAJ STUDIRAM TRDINOVO DOBO« Navada je, Če obiščemo kakšnega umetnika, da ga vprašamo o načrtih. Tudi moja radovednost ni dopustila, da bi se Pr* ftW V a-štetovi tega izognila. S svojo živahno zgovornostjo mi je razlagala, da se ukvarja s študijem Trdinove dobe, Trdine — pisatelja in človeka. Ko bo gradivo zbrala (to traja več let) in bo dognala osebe in razmere, da ji bo tisti čas pred očmi živo kot sedanji, bo začela pisati literarno zgodovinski roman. V prvi vrsti ga bo posvetila Trdinovi novomeški dobi, njegovim popotovanjem po Dolenjski, na katerih je spoznaval našega kmeta pri delu in zabavi, ob delavnikh in praznikih. Okoli Trdine, glavne osebe romana, bo nanizala pisano galerijo njegovih sodobnikov — prijateljev, znancev, uradnih oseb, gostilničarjev, brhkih. natakaric, sejmarjev, ljudskih godcev in pripovedovalcev ter drugih originalov. Natanko bo orisala dobo, ki ji daje pečat nemškutarstvo, kateremu je marsikdo podlegel. SE NEKAJ O ILKI VASTETOVI Vsi gotovo ne veste, kdo je to — lika Vaštetova. Lani ste brali v Dolenjskem listu, da je Trdinovo nagrado za literaturo prejela Uka Vaštetova — predvsem za roman Upor, ki se godi na Dolenjskem. To je morda vse, kar ste sliiali o njej, zato ob tej priliki nekaj besed: rojena je bila 1891 v Novem mestu, potem t-e je družina preselila v Kostanjevico in Ribnico, končno se je ustalila v Ljubljani, kjer je lika hodila v šolo in končala učiteljišče. Službovala je v Krašnji, na Jesenicah, v Trstu in Ljubljani. Kasneje je opravila izpite za strokovnega učitelja matematike ln opravljala to službo na bežigrajski gimnaziji v Ljubljani. Danes iivi v pokoju v Ljubljani. To je zunanja, zelo grobo podana slika njenega življenja, ki je bilo zelo pestro, polno dela in truda, pa tudi nepozabnih doživetij. D. Z. i*- Vlado Lamut: MLIN OB KRKI Ivan Zoran: PUSTNA MASKERADA Noe preSla Je. Leno po možganih pepelnlfna treznost se pretaka. Sredi sobe Je zelena mlaka na teSce likerjev nažlampanlh. Zunaj sneg lahno (po kosmih pada. in pra kriva steklenic creplnje. Čeznje maskar, da rde sto. pinle ... Kot da j* Se vedno maSkerada. Tosae Srebrnjak: NA KRIŽPOTJU Na krlJipotju, tam med polji, ava se prvikrat spoznala, na križpotJu v mirni nocl ■va se kmalu spet razstala. Na križpotJu ... vPaslh vendar duSa tamkaj povasuje in v teh dolgih, dolgih dnevih. Cesar ni vec, pričakuje. Jakopec MilcS: PISMO Se spomniš dni, ko sem prihajal k teb noči, ko sem pri tebi vasoval, ko sem ves nežen te priuijal k sebi, z glavo na Tvojih grudih, ko zaspal? Besede »ladJce sva si govorila, sva čula ie, ko je že sinil dan, trenutkov malo s spanjem zamudila Prešla so leta, jaz ostal sem sam... Mrak vsrkal Te je, kakor jutro sanje, odšla si rahlo — kleeajočilh nog. Čas dal obema bridko je spoznanje, da vsak od naju dveh: je sam — ubogi fcfcev. 8 (311) »DOLENJSKI BIST«"* Stran 8 Vesti iz Mokronoga ' 7. februarja je na kmetnjskem sko društvo Zbure je lani z last- so člani SZDL. Sklep, je bil, da tečaju v Mokronogu predaval to- nimi sredstvi in s prostovoljnim i "bodo še te vključili v našo najbolj organ izaaiijo. variš ing. Lojze Hrček o sajenju, deli popravilo in uredilo gasiski negovanju in sortah sadnega drev- dom. Da ne bi bili: v stiski za ja. Preaavanjja se je udciležiilo nad' strokovni kader, so dosedaj redno 50 kn^etov. Dobra udeležba kaže, poMjali po dva člana v gasilsko da r/aši kmetje želijo od preda- šolo v Medvode. Med sklepi, ki vaoy čimveč praktičnih nasvetov jih je občni zbor sprejel, je tudi za izboljšanje kakovosti in za ta, da bodo vložili vse sile za ja Draga Sojerjeva, ki je vso omogočil nabavo glasbil za Tudi predsednik občinskega ljud- predpisano snov povezala tud. s tamburaški zbor,ki pridno va-eke^a odbora tov Vukčevič in prilikami in potrebami domačega di in ob slavnostnih prilikah zastopnica RK Marija Vintarjeva kraja. 2al je bilo vsem, da ni mo- nastopa Tudi KZ Straža je sta navdušeno pritrdi mnenje gel prisostvovati izpitom tudi prispevala po svoph močeh in predsednika RK in vsi skupaj so okrajni zastopnik RK iz Novega s tem pokazala razumevanje •e zahvalili tečajnicam za njihovo mesta. -d- za kulturni dvig. Pevski, zbor je sklenil, da m t, m bo ob vsakoletni Prešernovi I Z M 1 I H G PCCl proslavi redno nastopal in i F pokazal napredek. Pevski zbor 2. februari* ie bil v prostorih sodiščem«, »Težko uro«, »Vrti- Še že s tem nastopom pri-nftj* ^mnazije redni letni občni nec« in »Ugasle luči«. Gasilska vabil novih pevcev, pričakuje zbor KUD »Katja Rupena« Mir- četa v Mirni pečj pa je uprizori- tudi ™vih pevk ki i . : Tek 300 m plonlrj,; (4 tekm.): 1. Jakovljevic Cedo 3:00, 2. Ceme Franci 3:14. Tek soo m pionirji; (14 tekmovalcev): i, Novak Jože 3:12, 2. Pav ion Tine 3:M. Te* (Hm pionirji (6 tekmovalcev}: i. Grli Miha 4:55, 2. Splhai Jože 5:10. Tek lWo m pionirji (7 tekmovalcev): .i Arko Jože 7:15, 2. Murn Branko 7:30. Tek 500 m pionirke (5 tekmovalk): l. Radovan aMrieta 4:10. 2. Sladic Justi 4:15. Tek 3 km mladinci (7 tekmoval, cev): 1. Berus Ivan 1G:16, JU Darov« Tone 12:24. Tek 5 km Člani (3 tekmovalci): 1 Doki Slavko 21:56, 2. prof. Glo-nar Jože 22:23. Plon rji in pionirke so se po-merllj se v smuk-u m dosegli na. slednje rezultate: Pionirji L razred: l. Jakovljevlč Cedo 35.4. Pionirji ii. m m razred (15 tekmovalcev); i. Pavlin T ne 30,6, 1 Pire Ti film »Izza spuščenih zaves«. ČRNOMELJ: od 23. do 26. februarja: jugoslovansko-grški f lm »Dva zrna grozdja«. 28. in 29. februarja: ameriški film »Opičje zadeve*. METLIKA: 25. in 26. februarja: »Na gladki površini«. 29. februar. Ja: »Spet sva tu«. KOSTANJEVICA: 26. februarja: angleški film »Tajinstveni profesor«. . MOKRONOG: 25. n 26. februarja: ameriški film »Samo naša«.' ŽUŽEMBERK: 26. februarja: francoski film »Idol«. TOPLICE: 25. in 26, februarja: nemški film: »Dvojčici. 29. februarja: angleški film »Večna nevesta«. GRADAC: 26. februarja: ameri. 6kl film »Glej tička«, 29. februarja: angleški film »Izobčenec z otokov«. DRAGATUS: 28. in 29. februarja: avstrijski film »Kogar bogovi ljubijo«, *. LOŠKI POTOK: 25. In 26. februarja: mehiški film »Maclovia«. MALI OGLASI ZAMENJAM ENOSOBNO STANOVANJE v Ljubljani za večje enosobno ali enosobno s kabinetom v Novem mestu. Informacije v upravi Dolenjskega lista. PRODAM dobro ohranjen pletilni stroj znamke Popova štev. 8. Naslov v upravi lista. GOSPODINJSKO POMOČNICO — pošteno in snažno, najraje začetnico, sprejmem takoj v služ_ bo. Goltaš Ivanka, dentist, Kam-n k. PRODAM v okolici Novega mesta hišo z vinogradom, takoj vselji-VO. Naslov v uprav; lista. (81-56) OBJAVA Uprava Zdravstvenega doma v Črnomlju obvešča, da od 20. februarja 1956 dadje zopet dela zob- na ambulanta od 7. do 12. ure ln od 14, do 18. ure. Sprejema poleg socialnih zavarovancev tudi privatnike. Uprava Zdravstvenega doma Črnomelj V nedeljo bo občni zbor Združenja šoferjev in ovtomehanikov Vge šoferje in avtomehanike obveščamo, da bo občni zbor združenja za novomeški okraj v nedeljo, 26. februarja ob 9. - ^ri, v dvorani OLO Novo mesto. K udeležbi vabi ODBOR ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dra* gega očeta, starega očeta, moža im brata pok, BOHTE FRANCETA, se globoko žalostrJ zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh tež« kih trenutkih stali ob strani. Tovarlško se zahvaljujemo vsem političnim ln družbenim organizacijam za izkazano sožalje in vence, ki so nam (pomagali s prevozi, godbo lz Črnomlja in Vsem, ki so dragiega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Družina BOHTE, PAVIClCl, občina Črnomelj. IZ MATIČNIH URADOV NOVO MESTO V preteklem letu Je bilo rojenih 16 dečkov in 13 deklic. Umrla sta: Stukelj Marija, gospodinja, 60 let, iz Novega mesta. Hudoklin Frančiška, gospodinja, 56 let, iz Novega mesta. Gotno vos Pretekli teden je bila rojena ena deklica ln en deček. Umrli sta: Goršin Janez, kmet, 70 let, iz Krke pri Novem mestu, Gorše Frančiška, užltkarica, 68 let, iz Male Cikave pri Novem mestu. , KOČEVJE V preteklem tednu so biLi rojeni štiTje dečki in dve deklicL. Umrli so; Bencina Franc, kurjač v pokoju, 78 let, ie Kočevja. Krapež Peter, otrok, 14 dni, iz Koprivnika pri Kočevju. Krapež Franc, otrok, 14 dni, iz Kopriv-nika pri Kočevju. Poročili so se: Novak Ivan, rudar Itz. Kočevja m Vesel Angela, delavka iz Zelja. Baškovič Stanislav, delavec iz Kočevja m Ma-jetič Marija, šivilja iz Banja Loke. Turin Milan, avtomehanik in Jurkovič Neža, delavka, oba 1* Kočevja. Iz novomeške porodnišnice Pretekli teden so v novomeški porodjaiejnioi rodile: . Zore Marija ta Zdinje vael —• deklico, Razdrh Lucija iz Zubino — dečka, • Saliihar Vera lz Dol. Toplic — dekiičco, Lindič Julka ia Gimovelj — deklico, Porle Justina iz Sahovca — dečka, Oblak Angela iz Soteske — deklico. Go-rišek Marija iz Novega mesta — dečka. Matkovič Karolina iz GOr. Lokvice — deklico, Kramarsid Marija iz Podhoste — deklico, Vovk Viktorija iz Rumanje vasi — deklico, Kocjan Jožefa iz Doi. Straže — dečka, Fink Angela im Smolenje vasi — dekldco. PekolJ Francke iz Sred. Globodola — dečka, Forjan Štefka iz Čudnega sela — dečka, Cvelbar Marija a Ostroga — dečka in deklico, Ba-jer Iva iz Novega mesita — dečka. Lovko Silva iz Novega mesta — dečka, Rakoše Marija s Seil pri Straži — dečka. Novine Amalaja iz Bušinjca — dečka, Plaotan, Ana iz Vinje vasi — deklico, Ju-vanc Martina iz Smolenje vasi — deklico, Vovk Marija *z Sotesk« — dečka, Merhar Mihaela in Nemške vasi pri Ribnici — dečka. Kako je s predilnico v Adlešičih _LamI so pripeljati majhno ipre- podjetje. Če se bo to zgodMo, b! Dobro bi bilo, da bi se to zgo-dilnico v Adlešiiče Ln miđlilii smo, da bo to znmo že delaJa in rešila mnogo žena počasnega in težke- tkalstva in izdelovanja volnenih biao nujno, da pritegnejo vse dilo čimprej, ker gre V6ak žanra-tkalke, ki *o vajene umetnega jen! dan le v izguba to potrebno in ker ce dobro izdelane stvari lahko vnovftjo. Prav tako bi lahko delali B domače barvane volne razne ženske ga predenja. Ob&nskd dom je imel v načrtu tiudi delavnico za domače obrtL Tam bi žene tkale pisane tkanine in volnena sukna ter pletla iz* detke ie ličkanja. Vse to naj bi b.ilo, kot je biilo zamoljeno, pod okriiljem kmerjske zadruge, ki bi odkuipovaila izdelke in jih vnov- Čevala dalje. Pa je vse tiiho in že- tako po brisačah ali otkačih lezje rjavi v Podbrežju neiizko-rižČeno; namesto da W. služilo svojemu namenu. Nekaj pripovedujejo,- da mistliijo to predn-lnico prešel ini v Metliko, kjer bo ustanovljeno neko novo tekstilno Kadra je dovolj in je treba Le tkanin k novemu podjeoju,. ker je organizirati delo, pa bo šlo. Ljud- je pa se morajo otresti tistega naipaČnga mi$ Janja, da d.e.|a*jo* podjetju, pri katerem delajo, velikansko uslugo in pozabljajo pri torbe, ki jiih je vedno premaJo tem, da so za svoje delo plaćani na trgu. Razen tega je veliko povpraševanje po prtih iiz bomba-ževine, tkaniih rta deščice, in prav in da delajo v prvi vrsti za sebe. Želimo pojasnila kaj je s pre-didnico? Tudi v sadjarstvu in vinogradništvu je potrebno napredno znanje so izjavili sadjarji na tečaju bo vsekakor tudi koristilo za Sol- Novice iz Kostanjevice Ostra zima tudii nam ni prizanesla. V Kostanjevici smo nekajkrat zabeležili pretekli teden pod 25 stopinj. Krka je okoli mesta zamrznila in privabila mnogo mladih drsalcev. Led je bil nekod tudi po 15 cm debel, sika mladina je zjutraj prihajala vsa bela v šolo. Do petka, 17. fe_ bruarja, je bil v Kostanjevici reden pouk dopoldne in popoldne, in to za gimnazijo in osnovno šolo. Tu moramo poudariti, da je vnema za šolo pri mladini in star. 6ih.tolikšna, da Je bilo v teh dneh prav malo zamud. Zal je bil mraz v petek že tako hud, da ni bilo več mogoče zdržati in smo se zato odloČili, da prekinemo s poukom. Zdržati pa tudi zato ni bilo mogoče, ker so nekateri šolarji popolnoma nezadostno pripravljeni za zimo. Njihova obleka je dostikrat povsem neprimerna za zimski Čas, sadjarskih pomočnikov, ki ga je od 30. januarja do 4. februarja organiziral sadjarsko - vinogradniški odbor pri OZZ Novo mesto. Tečaj je obiskovalo 37 sadjarjev. Namen tečaja je bil, da usposobi mlade sadjarje ca najosnovnejša dela pri urejanju ln obnovi sadovnjakov in vinogradov. To pridobljeno praktično in teoretično znanje jim poklic, kajti po daljši praksi v teh panogah bodo lahko opravili strokovni izpit za kvalificiranega sadjarja, ali vinogradnika in postali kvalificirani delavci. Glavna dolžnost teh sadjarjev pa bo, da organizacijsko usposabljajo sadjarsko vinogradniške odseke kmetijskih zadrug in da jim sploh pomagajo uresničevati njihove naloge. K.P. Turjaški grad je zaščiten Turjaški grad na Turjaku Je bfil med vojno delno porušen, Da bi se posamezne znamenitosti ohranile, je pred dvemi leti izdal Zavod za varstvo in znanstveno proučevanje kulturnih Pijača, slaba družba in zadružni sir Anton Perhaj, mlekarski moj- predrugaoiil podatke o odpremnih stcir, je bil poslovodja zadružne lx ^tt ^ ga je poslal mie- mlekarne na Gomili ob Krki. N«; harni v Novo mesto, pa se bavil jamo z mlekarstvom, pač pa tudi z radiranjem in po- Na sodUču je skesano priznal pravijanjem številk v uradnih obe dejanji, dokazani pa sta mu knjigah. To mu je bilo .potrebno, ■ bili tudi z zaslišanjem prič in na da bi prikrili prilaščanje sira, ki podlagi ugotovitev v knjigah. Trga je za svoj žep prodajal oko- *diil je, da mu je večkrat zmanj liškim gostilničarjem. Tako je zlorabil svoj položaj kot odgovorni uslužbenec in v času od 20. januarja do 6. maja 1955 vzel iz zalog* mlekLrne najmanj 144 kg sira in ga /prodal za 42.864 din. Prav tako si je prisvojil 3.000 din gotovine, ki jo ie dobil od centrale v Novem mestu za nakup spomenikov in prtrodnih zna* memitosti LRS odlofrbo, da se ta grad zavaruje kot izrazit primer enotno zasnovane utrdbe grajske arhitekture iz začetka 16. stoletja z vključeno starejšo romansko kapelo z gotskimi freskami lz 15. stottetja, imenovano »Lutrovska«, ki na« spominjajo na pisce prvih slovenskih knjig, zlasti na Jurirja Dalmatina, hkrati pa je grad spomenik narodno osvobodilne vojne, ker so na tem kraju enote NOV 19. septembra 1943 uničile močno belogardistično postojanko. Ta odločba se jo začela takoj izvajati, tega pa se posamezni ljudje na Turjaku in 1 1 -i «,:u>A e; v okoliških vaseh ne zavedajo, kalo denarja za pijačo, pa si e „r Z Lm „ ^—«27 jajc na ta naoiin ipomagal. Kr/vil je zato tudi slabo družbo. Da je rad pil, so prav tako potrdile priče, ampak želja po pijači ni olajševalna okolnost. Za obe dejanji, to je poneverbo ter popravljanje uradnih list.n, je bil] obsojen na 7 mesecev zapora,^ plačilo stroškov in 500 din povorečnime ter Perhaj je prikrival poneverbe povračilo 5.000 din Mlekarm No sira tako, da je v knjigo vpisane količine popravljal z^raduranjem številk in vtpisovanjem novih. Tako je v 27 primerih z.rad>al pra- vilne pravde, ker se zahtevajoči ve številke in vpisal, za kos ali dva manjše. Prav tako je tudi vo mesto. Za ostalo oškodnino, to je za priHaščenl sir, se bo mo-railo podjetje oiUrnit! na pot cl- znetsek ni ujemal z ugotovlijeno škodo. KZ Kostanjevica skrbi za vzgojo svojih članov Kmot.i'jska zadruga v Kostanjevici na Krki Je pred nedavnim izvedla zanimiv poizkus ljudske univerze v dvodnevnih predavanjih s področja kmetijstva. Med svoje člane je razposlala nad sto vabil. Odzvalo se je okoli štirideset članov, kar Filipčič. Prva dva stia predavala predvsem o živinoreji, inženir Kapš o sadjarstvu, Tone Filipčič pa o poljedeltsvu in vinogradništvu. Predavanja so bila zelo zanimiva in so jih poslušalci živo spremljali.. Lansko leto smo v je povzročilo predvsem kaita- okviru tukajšnje Ljudske uni- strofalno vreme, ki tako nagaja zadnje dni. Tečajniki so imeli teplo kosilo, ki ga je prav tako preskrbela KZ, in so dva dni poslušali razna predavanja. Pa ne samo to! Marsikdo je predavateljem zastavil tudi vprašanja, na katera so predavatelj', radi odgovarjali. Predavali so: veterinar France Bučar, inženir Pol Jakova, inženir Kapš in kmetiuski strokovnjak Tone verze poskušali posredovati taka predavanja vsako nedelljo, pa ni bilo pravega učinka. Ljudje so zelo zaposleni in so nekateri prosti zdaj, drugi prihodnjič itd. Ciklus predavanj se je tako skoraj povsem razbil. Taka, takorekoc internatska ureditev tečaja, pa je dosti bolj ustrezna. Ljudi zberemo skupaj in jim posredujemo cel ciklus hikrati. čeprav so bili o tem obveščeni. Večkrat se najde kdo, ki ukrade ali odnese kak predmet tate utrdbe. Tako dejanje je vredno obsojanja, ker predmeti posamezniku ne koristijo, koristijo pa skupnosti, ker predstavljajo za našo javnost kulturni spomenik. Potrebno j.e, da imajo ljudje več razumevanja za naše kulturne spomenike. Perhajevci so dobili luč Pred dnevi je v vasi Perhaje-vo v velikoHaštoi občini zasvetila električna luč. Tega dogodka so bili prebivaici zelo veseli in so ta pomemben dogodek svečano prosi avilL Prizadevnost kočevskih višješolcev KUD »Matej Bor« na vtfji gimnazilji v Kočevju marljivo deluje. Letos je priredilo od 6. do 11. februarja kulturni ta-den. Za uvod v ta kulturni teden so se člani dramske sekcdO« predstavili občinstvu s komedijo B. Shavva »Pygmalion< v režiji prctfesorja M. Lukežjca. V torek so jo ponovili, v sredo 8. februarja pa so priredili Prešernovo proslavo. V kulturnem tednu so kočevski višješolci proslavili tudi 200-letnico Mozartovega rojstva s predvajanjem njegovih skladb. Društvo izdaja tudi svoje literarno d©«» lo »Prvi poganjki«. 1 Stran B " iDOEINJSKl EI8T1 Stev. 8 (31T) »Sodobna po tace OSREDNJE GLASILO ZVEZE SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV SLOVENIJE Predsedstvo Sveta Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije je sklerorlo, da bo začelo izdajam osrednje glasilo .Zveze — prosvetne revijo »Sodobna pota*, ki' bo letos izšHa v 10 številkah, začenši z marcem. Posamezni izvod revilje bo stal 40 dinarjev, celoletna naročnina bo 350, polletna pa 175 dinarjev. Prosvetna revija »Socialistična misel« in štirinajstdnevnik »Ljudska proeveta« prenehata izhajati in bodo njuni naročniki odslej prejemali glasiilo Zveze Svobod in prosvetnih drukev Slovenije — prosvetno revijo »Sodobna pota«. Naročnikom »Socialistične misli« in »Ljudske prosvete«, kj so že nakazal'! celotno ali delno naročnino za leto lf "'6, se bo to upoštevalo pri naročnini za revijo »Sodobna pota«. 'Potreba po osrednjem glasilu Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije se je zlasti pokazala na jeseniškem kongresu prosvetnih društev, ko je z združ.t-vijo obeh zvez — Zveze Svobod in Ljudske prosvete, enotna prosvetna organizacija na Slovenskem dosegla skoro sto tisoč članov in ko Svobode, pa tudi druga prosvetna društva postajajo čedalje pomembnejši činitelj v prosvetnem življenju naših delovnih ljudi- Revaja »Sodobna pota« bo torej Zvezi Svobod ki prosvetnih društev v pomoč pri povezovanju prosvetnih društev na Slovenskem, pri uresničevanju in poglabljanju 9ploŠnih smernic izrednega kongresa prosvetnih društev na Jesenicah, skračka ipri idejnopoli-tičnem, prosvetnem, organizacijskem in strokovnem usmerjanju celotne dejavnosti prosvetnih društev, hkrati pa bo tudi ogledalo vse te Široke dejavnosti. Taka zasnova revije »Sodobna pota« ustreza rudi želji, da bi bil stik med Zvezo in prosvetnimi druŠrvi kar najbolj sodoben in gibek in težnji, da bi se prosvetna društva vse bolij s'amostojno razvijala v skladu s celotnim našim družbenim razvojem. Uredmistvo sri bo prizadevalo, da bo revija »Sodobna pota« ure-jevana in pisana tako, da bo razum lijbva in privlačna širokemu krogu članov prosvetnih društev, da bo odgovarjala zlasti na tis*a vprašanja, s katerimi se društva vsak dan ukvarjajo, in da bo nudila uiisto gradivo, ki ga le-ta najbolj potrebujejo pri svojih izobraževalnih, vzgojnih in kuiltur-lt> umettniŠkih prizadevanjih. Vsak zaveden član prosvetnega društva naj bi postai naročnik te revije in si »prizadeval, da jo bodo prebraii tudi njegovi tovariši. Revijo »Sodobna pota« bodo potre-b~"-v'-: ">rir>;J?vTii prosvetni de- lavca — člani upravnih odborov prosvetnih društev, predavatelji, organizatorji izobraževanja, ležiserji ameterskih gledališč, knjiižničarji, pevovodje, godben.-k:, lutkarji in drugii. Revija bo dobrodošla vsakemu prosvetnemu društvu, Šoli, družbeni organizaciji ali javni ustanovi, ki se ukvarja s pošolskim izobraževanjem delovnih ljudi in sodi v naše dru-žiine, v domove, knjižnice, čitalnice in druge prostore, kjer se zbirajo. Prosvetna revija »Sodobna pota« bo prinašala med drugim: članke, krajše razprave im razmišljanja o idejnopoliničnih, organizacijskih in drugih vprašanjih, ki zadevajo prosvetna društva, reportaže ki podobne prispevke o družabnem ln kutlrurnem življe-, m ju krajev, pros vetrnih društev m njihovih skupin, poljudno in bogato ilustrirano izobraževalno gradivo iz znanosti in izkušnje ter raznuiŠljanja o načinih izobraževanja, razgovore z izkušenimi prosv, delavci, sestavke o najbolj prizadevnih društvenih delavcih, ankete o iposameznih aktuailnih vprašan jih, napotke za ureditev kulturnih domov, knjižnic, čitalnic in drugih društvenih prostorov, ocene dobrih uprizoritev dramskih del na amaterskih odrih z opombami, ki bodo kot izkušnje služile tudi drugim igrail«kim družinam, strokovno tehnične nasvete za ureditev odrov, opremljene s scenskimi in drugimi osnutki' in posnetki, ponatise dobrih gleda- Pevski nastop v Orehovci Domači pevski zbor je 3. februarja nastopil v Orehovnci z novim sporedom pesmi. Ta sorno-stojni koncert je obsegal 17 pesmi* predvsem Adamičevih, De-vovih, Bučarjevih, Schwa)bovih in Gobčevih. Zbor šteje 29 pevcev. Redno prihajajo k vajam in disciplina je pripomogla zboru, da je s pesmimi nastopal precej temeljito. Sicer zbor nekoliko trpi zaradi menjavanja moških pevcev, vendar je uspelo v razmeroma kratkem času naštudiirati spored. S svojim nastopom je zbor občinstvo zadovoljil, kar je. be'lo dobro opaziti v razpo!oženju poslušalcev, ki so bili, kakor je vedno opažati na vokalnih koncertih, ljubitelji petja iti lepe slovenske pesmi. . . , Zbor je do sedaj naštudital 32 pesmi. Želeti je, da bo tudi v bodoče tako uspeval, saj s svojim obstojem daje Orehovioi mesto, ki pr1 pada le krajem i pevsko tradicijo. M. M. laikih del, zborovskih pesmi im skiadb, ocene koncertov in nastopov glasbenih skupin, razmišljanja o aktualnih vprašanjih glasbe in razvedrila, nasvete glede programov, ocene novih knjig, sestavke o knjizničastvu, o fillmu, o upodabljajoči umetnosti, krajša poročila o dejavnost, prosvetnih društev, o delavskih gibanjih v svetu in drugo. V reviji ne bc manjkalo leposlovnega branja glos, zanimivih potopisov, fotografij in društev, umetniških slik, risb, karikatur, kar vse bo prispevalo k njeni pestrosti. Revija »Sodobna pota« si želi pridobiti sodelavcev med vsemi ristimi člani in voditelji društev in drugimi delavci na področju prosvete, ki čuoijo, da bi imeli kaj povedati o svojem delu in izkuš- njah. Zaželeni so krajši sestavki o vseh pomembnejših društvenih problemih in dogodkih, ki bodo, naptsani bodis. v obliki članka, razmišljanja, reportaže ali dopisa, toliko bolj dobrodošli, kolikor bolj bodo tehtni in ustrezni namenu revije. Okvirne vzorce za pisanje bodo tovariši in tovariši-ce, ki žele sodelovati, našli že v prvih Številkah revije. Prispevke za objavo pošiljajte na naslov uredništva; Ljubljana, Miklošičeva cesta Št. 7/1, prvo nadstropje, telefon 30-380. - Prosvetno revijo »Sodobna pota« lahko naroČite pismeno na upravi: Ljubljana, Miklošičeva c. 7/1, telef onično na Štev. 30-880 ali pri vašem pismonoši ki vam jo bo dostavljal na dom in pobiral naročnino. Pogovor o društvih Pred okrajno skupščino Svobod in prosvetnih društev novomeškega okraja Ce pregledujemo statistiko član seva v naših prosvetnih društvih bomo prišli kaj kmalu do čudnih zaključkov. Nekatera društva nimajo niti 20 članov, so pa tudi društva, ki jih imajo preko 300 in celo 500. Te števjlke kažejo, da v naših prosvetnih društih še niso utrjene oblike prosvetnega udejstvovanja in tudi ni jasno, kdo je lahko član društva. V večini društev prevladuje mnenje, da so člani prosvetnih društev lahko le igralci, pevci, godbeniki; torej le tisti, ki se aktivno ukvar* jajo z amaterstvom. Prav zaradi tega zaidejo društva v neke vrste strokovnjaška amaterska društva. To mnenje pripelje društvo tako daleč, da se .posamezni člani dnr Takole je zima leta 1929 uklenila Krko v Novem mestu v debel leden oklep. Čeprav nam tudi letos ni prizanesla z mrazom, pa Krke v endarle ie ni zaledenela. Iz Krasinca ob Kolpi pa sporočajo, da vozijo s sanmi kar čez reko, tako debel led ima Kolpa. (Foto: Gvido Dolenc) Zanimivosti PRVA MODERN1A OLIMPIADA Po tisoč petsto letih, kar je grški cesar Teododozlij bil prepovedal tradicionalne grške olimpijske igre, so leta 1896 v Atenah sve čano odprli prve olimpijske igre modernega časa. Največ zaslug'z. to olimpiado je imel francoski učenjak Pierre Couberrin. V razliko od nekdanjih antičnih, olimpiad ie bila to mednarodna prireditev in je sodelovalo dvanajst narodov. KOŠČENE DRSALKE Drsanje na ledu, to je danes splošno znan m cenjen šport, ki že šteje v 'svojih vrstah tudi prave mojstre in umetnike najrazličnejših drsalnih akrobacij. Ta priljubljena in množična vrsta šoorta je stara okrog štiristo let. Takrat se je razširil ne samo po Severni Evropi, ampak je leta 1565 prišel celo v sončno Italijo. Kot pravljc viri, se je tisto zimo v mestu Ve-roni hotelo drsat, staro m mlado. Seveda pa niso poznali današnjih drsalk — na noge so si navezali kost govejega , rebra in se podili po ledu. Ljudje, pravi vir, zlasti mladina, so Jtd neumni iskali goveja in konjska rebra, jih brusili in nosili čevljarjem, da so jih .pritrdili na čevlje. Če je med drsanjem na Vđlovakem rebru kdo zlomil tudi iAit.no, nič hudega, V TREH DNEH TRI KATASTROFE Na Floridi (ZDA) so se v treh dneh zgodile tri težke letalske nesreče. Najprej sta v zraku'trčila dva bombnika in je zgubijo življenje osem ljudi. Naslednji dan se je neki bombnik zaietel v lovsko letalo in so bile spet tri žrtve. Tretja nesreča, tretji dan je bila pa najhujša: zrušilo se je potniško' letalo 'm •pokopalo Iz ljudskoprosvetnega življenja v Metliki Sitna japoncaa — najboljša fotogr&lija japonskih fotoamaterjev ▼ leta 1055 Kot vsako leto se je tudi letos 8. februarja Metlika spomnila dneva Prešernove smrti. Zlasti mladina je napolnila dvorano na Grajskem vrtu, kjer je z lepim sporedom počastila Prešernov spomin. Hkrati pa je prof. Tože Dular v' 9vojero govoru pokazali povojno kukurnoorosvetno rast Bele krajine in povedal, kje vse st lahko udefstvuje metliška in okoliška mladina. Vaške igralsk družine, zlasti pa metliško prosvetno društvo »Tanez Marentič« nud' s svojimi odiseki mladini široko možnost za ljudskaprosvetno delo. _ * _ 10. februarja so v Metliki letos Je drugič nastopili igralci mestne- ga gledališča v Karlovcu. BIH » gostije tukajšnje vojaške gamizije. Tokrat so se predstavili z Buda-kovo komedijo »Klobčič«. Razgibana in dobro odigrana predstava je pritegnita številne gledalce. _ * _ V marcu bodo v Metliki verjetno gostovali Člani novomeškega prosvetnega društva s T.emaVer-jevo »Mladostjo pred sodiščem« ali pa s komedijo Normana Kra sne »John v zadregi«. Metliške žene se tudi že pripraviiajo na svoj praznik 8. marca. Domača igralska družina pa študira pod vodstvom režiserja Viktorja Svig-'.ja veseloigro »Dobri vojak Svejk«. Upamo, da ga bomo kmalu videli na našem odru. pod. seboj 17 ljudi — 12 potnikov, pet članov posadke in en mrlič v krsti— truplo pilota, 1 se je prejšnji dan ponesrečil z letalom. To potniško letalo je ob spuščanju zadelo ob drevesa in se vžgalo. Vseh 17 ljudi je zgorelo. KOLIKO JE STALA DRUGA SVETOVNA VOJNA OZN je izdala statistiko o dragi svetovni vojni. Na bojiščih je padlo 12,120,000 vojakov. Bombardiranje mest v zaledju je imelo 4 milijone žrtev. Ranjenih in .7 ginolih je bilo 35 milijonov ljudi, v končen rraci)j«kih taboriščih je našlo smrt 9 milijonov. Skupna številka torej: 60 milijonov, 120 tisoč! Streho nad glavo ie zgubilo 21,25 milijona ljudi, 45 miljonov je bilo odpeljanih na prisilno delo ali je moralo zbeža>o: kt svojega kraja, l milijon otrok je ostalo brez staršev. Materialna škoda: porušenih je bilo 30 milijonov stanovanj. Stroški vojskujočih se držav so znesli skupaj 32 bilijonov zlatih frankov! Druga svetovna vojna je bila natjvečja katastrofa, ki jo je človeštvo doživelo v zadnjih 4000 letih. 160 KILOMETROV DOLGI BLISKI Bliski, ki ob neurju križajo nebo, se nam zdijo precej kratki, le včasih pravimo, da je bii blisk dolg od pol neba do zemlje. Učenjaki jih niso mogli izmeriti, ker je veliko bliska skritega za oblaki. Toda za čudovito oko radarja oblaki niso nobena ovira in tako so učenjaki v zadnjem času odkrili, da so nekateri bliski dolgi celo po 160 kiilometrovl štva, kj so ali pevcu ali igrala aii plesalci ntd. med seboj nit: ne poznajo, ker delajo preveč v svoji stroku, če je v društvu, oz. pri članih utrjeno tako mišljenje, potem so prosvetna društva na ne prav-Muj. poti, oz. so se odmaknila od svojega osnovnega smisla Naloga naših kuirurno-prosve: nih društev je nenehna izobrazba naših delovnih ljudi in na praktičnih primerih nenehen spopad s številnimi starimi, škodljivima pojmi in nazon, ki se pojavljajo v družbenem življenju. V kulturno prosvetnih društvih mora bim nenehna borba za etično vzgojo našega človeka, za razvijanje čuta poštenosti, solidarnosti in pravilnega odnosa do nalih skupnih interesov. Prav tu se mora resne postaviti vprašanje socialistične morale. Naloga vseh društev je, da bi prav iz njih zraslo čimveč sposobnih graditeljev socializma in ustvarjalcev socialističnih družbenih odnosov. Izvajanje teh nalog pa je zelo težavno. Možno jih je izvesti le takrat, če imamo v društvu močno izobraževalno sekcijo aii z drugimi besedami povedano, čt ima društvo dobro knjižnico, dobro ljudsko univerzo, dobra pre davanja ki neke vrste klub, v katerem bodo člani debatirali, se razgovarjali in dajali svoje pri pombe oz. mnenja o vsakdanjih dogodkih. Ko spoznamo, da je v društvu najvažnejša izobraževalna sekcija in da mora naše članstvo postopoma dobivaei vsaj elementarne politično-ekonomsko izobrazbo, potem bomo tudi spoznali, da društveni člani niso samo pevc igralci; godbeniki itd., ampak je član našega društva lahko vsak, ki si želi razširiti svoje duševno obzorje. Tu je izredno važna pre vzgoja našega delovnega človeka da bo v čimvečji meri znal pojmovati naŠo družbeno stvarnor da se bo v čimvečji meri zaveda«! nalog, kj stoje pred vso naš< skupnostjo, da se bo čimbolj usposobili za udejstvovanje na. vseh področjih našega življenja, predvsem pa v neposrednem soodločanju pri razvoju naše skupnost v našem družbenem samoupravljanju itd. Če bo dejavnost v na-' ših društvih taka, potem bo na vi šku. Društva ne bodo samo izobraževala, vzgajala in lajšala živ Henje delovnemu človeku, ampal bodo tudi v znarnj meri pripomogla k dvigu naše' živlienjske ravni in bodo krepka opora naši oblasti pri njenem, delu za zbolj-šan ie -žV.jcnja našega prebi valstva. Nas.i proiverna društva' bo: do tako postala svetilnik na poti v lepšo bodočnost. Pri naših društvih opaJamotn-di, da zapada jo tudi v razne ne- pravilnosti glede sprejemanja čla^ nov. Ali sprejemajo v članstvu izključno le mladino ali pa že odrasle ljudi, ki so .izven mladinsk organizacije. Take nepravilnosti privedejo do tega, da društvo nima v svoji sredi starejših Ljudi aii pa stoji mladiiria ob strani. Društvo bo le takrat dobro uspevalo, kadar bomo imeli v njem pionirj« mladino tn starejše ljudi, kajl&i tem »i bomo na eni strani pridobili simpatizerja ki mecena, na drugi strani pa si zagotovili zadosten naraščaj, ki bo pol agom. prevzel mesta v naših društvih. Iz tega sledi, da naša društva ne smejo biti toga v izvajanju svojih nalog, ne smejo ostati na o-snovnih temeljih vzgajanja in :z3 braževanja, ampak morajo tudi zadovoljevati zahteve starejših in izobražencjŠih članov. V naših društvih se je precej zasidralo mnenje, da imelektuah nimajo kaj delati v društvih in tudi obratno, da intelektualci de-laijo v društvih le, če so naproše-nj za kako predavanje. Pravilno bi bilo, da bi se intelektualci v prosvetnih društivih čutili prav tako domače kot člani, ki so s začeli pošolsko izobraževati. Na ta način bi lahko široko razvi svoje znanje ln svoje intelektualno sposobnosti v korist vseh članov društva ln vseh občanov. Nikakor ne mislim s tem, d| bi se na način zavrlo delo ostalih sekcij. Ravno obratno, kajti če bomo imeli pred očmi, da je naj važnejše delo društva vzgoja m izobraževanje, ,potem bomo vsa naša • amaterska prizadevanja vskladili z osnovnim načelom Prav tem amaterjem igralcem, pevcem, godbenikom itd. se moramo zahvahti, da je kulturno ic prosvetno življenje na vasi in v manjših krajih, ki so izven dosega večjih mest, znosno. De'o amaterjev prosvetnih društev na deželi je ogromno in družbi korist« no. To delo prav gotovo ne bo nikoli tako poplačano, kakor za služi. Temu delu se ne pripisuj velikega pomena, nekateri ga š celo omalovažujejo in ponižujejo. Tako gledanje je napravlllno: za prekoristno žrtvovanje teh ljudi sc moramo zahvaliti, kaki vsi ti amaterji igralci, pevci, godbeniki, predavatelji itd. so veseli in zadovoljni, da morejo del svoiega znanja, del svojega srca. del svoje duše darovati drugim za izobrazbo, za vzgojo >in za razvedrijo. Naša društva naj o vseh tet zadevah doma dobro premi v :'.;o, da bodo delegati na prosvetr Aupičini o tem remdMtb razpravlja!.^ kajti sklepi skupščine mora-:o bk! napodilo ža dosego še večjih uspehov. Jože "Zaml]en KOSTANJEVICA BO DOBILA SVOJ MUZEJ Zadnja seja Sveta za presveto ln kulturo prt OLO Novo mesto Je obravnavala predvsem vpraša, nja naSilj muzejev. Na področju Dolenjske so sedaj naslednji muzeji: Dolenjsk: muzej v Novem mestu. Belokranjski muzej v Me. ti Ud in muzej v Kočevju. Da. se se bolj Intenzivno zaščiti nekatere valne kulturne spomenike in ohrani, kar se ohraniti da, Je b'la sklicana zadnja seja, ki Je pretresla problematiko nadih muzejev. Ze lani je pisalo v Dolenjskem listu, pa tudi na posvetova. n|u kulturnih, polltičn h. znanstvenih in gospodarskih strokov, njakov v Catežklh toplicah so govorili, da bi bilo prav, če bi imela Kostanjev ca svojo muzejsko izpostavo. Prav isto se Je poka. zalo ob Razstavi starožltnosti ln kulturnih spomenikov' v Kostanjevici. Tedaj smo videli, da imamo krepko podlago za samostojen mestni muzej n vse pogoje, da dobi nase mestece tudi ta privlačni objekt. Prav to pa Je podprl tudi ravnatelj Dolenjskega muzeja prof. Janko Jarc. Sklenjeno Je bilo, da dobi Kostanjevica neke vrste stalno muzejsko razstavišče. To razstavišče bi bilo v sklopu Dolenjskega muzeja, Id LEP RIBIŠKI BLAGOR bi Kostanjevico Ce ze ne mate. rlalno pa vsaj moralno podpiral. Na ta način bomo na tem področju zbrali in ohranili vse tiste častitljive starine, ki Jih Je skozi stoletja s ponosom hran la naša dolenjska hifia. Prepričani smo, da bodo Kostanjev i ča-n i to lepo priložnost znali izkoristiti in pri. dobit za naSe mesto Se eno privlačno točko, saj se bo sleherni tujec rad ustaviL nad ohranki naše preteklosti in v njih spoznal našo bogato tradicijo. OH OGLE V Kostanjevici so pokopali Kurenta Včasih tožimo, da v Kostanjevici nd družabnega življenja, da j* vse umrlo, da so bili nekoč za te rečd drugačni časi in podobno. Ko pa doživimo vsakoletno pustno slavje, se prepričamo, da so tiožbe odveč, saj Imajo naši ljudje dosti smisla za humor in satiro. Družabnega fcvluenja je v pustnem času toliko, da se ljudje oddolžijo za vse leto nazaj in .včasih primaknejo kak mesec tudi za na-PreO, saj je znano, da nekaterim kar noče in noče v glavo, da je Pepelnica rndrno in da je Kurent že zdavnaj splaval po vodi Takim pravimo, da so kapitani dolg« plovbe in če jih je trrba nas'.«rti nismo v zadregi, vsaj v Kostanjevici ne ... ii^etošinjti »Prforcenhaus« je bil V Kostanjevicd zelo razgilban. Priprave so potekale v najbolj-ftarn ozračju in to ves teden pred pustno nedeljo. Pustno ne-da.'jo je Vesela Ančka odprla evoje gos-tiSče in tam se je začelo pustno slavje. Vso noč so »gosli im olmbale pele« in drug: dan je bilo ozračje povsem ugodno za Selmo. »Prforcenhaus« — to je prostovoljno društvo bedakov — je napovedal »borovanje ob sedmih zvečer, pb šestih je bilo na trgu ie precej ljudi, oh sedmih pa so so te kar trli pred Kuntaričevo krčmo. Predsednik tega častitljivega društva si Je kajpak izvolil, da so prišlrt ponj v njegovo »rezidenco«. ZapreglS so par konj, ki jih drugače težko dobiš v Kostanjevioi, in šli z vozom ponj. Na voz so naložili najprej fotelj, nato pa predsednika, ki je bil ogrnjen v začu-da lep škrlatni plašč. Na glav1 Je 'imel krono, ki spada med najimenitnejše rekvizdite »Pr-forcenhausa«. Potem Je »prevod krendl po vseh imenitnejših cestah našega starodavnega mesta in se oglasil v sleherni krčma. Tam so se zvrščald najimenitnejši govornika, tel so povedali mnogo koristnega ln dobrega V vsaki krčmi Je bil kajpak oplošen Jok in ljudsko žalovanje za rajneo Blzijakovo kobilo, ki je bila druga leta tako naklonjena temu imenitnemu društvu, da se je dala prav vsa na razpolago in da je skupno * množico šla v vse kostanjeviftke gostilne. Skratka, bila je popoln član »Prforeenhausa«, samo da Selme ni znala prepevati. No reviea Je Izjavila, da ima Selm* dovolj, in da je že čas, da se pojavi v gostilnah za spremembo v obliki salam, bodisi Usti na metre, bodisi onih, ki so nekam bolj zajetne, pa Je zato tudi treba poseči globlje v žep. Poginila je in v testamentu nt navedla nobenega kolega, ki bi bil zmožen in vreden njenega visoko čislanega posla. Glavni del Je Društvo bedakov opravilo v dvorani, kjer Je bilo zborovanje, ki je trajalo nekaj ur. Moram reči, da se je publika skrajno požrtvovalno vedla, ln da ni bilo nlkakegs pritoževanja nad mrazom, dol-goveznost.jo in podobnim. (Bomo skušali uporabiti to sijajno potrpežljivost Ln skromnost tudi drugod!) Skoraj Je čas, da si ogledamo pobliže glavni del. V njem Je bilo namreč toliko koristnega in odkrito »iznešenega«, da *.a prireditev zasluži vsestransko pozornost. Prireditelji so namreč po onem znanem latinskem pregovoru »Ridentem ddcere ve-rum« iznesli toliko In takih resnic, da se Je prireditve splačalo udeležiti. Napake občanov, ki so j.ih naredili v preteklem letu vede aH nevede, zaverovanost samega vase, samovolja prepirljiv ost, pretep« štvo, sko-post in druge ljudske napake •o prišle pred ljudski tribuna!. ki jih Je v smehu sprejel, vendar so v ljudeh in bodo ljudje o njih razpravljali. Tu je namreč ona splošna družbena cena te prireditve ne glede na razne napake, ki se javljajo vzporedno ob tem. Sicer Je celotna prireditev b'la taka kot so drugod tovrstne prireditve. Osnova Je starodavni Mudski običaj, kateremu so prltakni.li še to ali ono razvojno zgodovinsko posebnost. Prav tako so prirtaknili tem prireditvam še krajevne posebnosti in Šege, kar je prešlo v navado in tradicijo. Kosrtanjeviske pustne prireditve imajo namr*»5 to posebnost, ds volijo vsako leto na novo predsednika in najrazličnejše odbornike, ki so povečini izbrana za tisti resor, Vojer so v preteklem letu pokazali na'-manj sposobnosti ali pa so ustrelili največjega kozla. Prav tako je posebnost podeljevanje odlikovanj. Pri nas je haus«? Vzemimo primer: Mlad zakonski par pride v Kostanjevico. Med mladimi pa se pogo-sito zgodi, da Je eden ali drug' bitlo letos večje število odliko-vancev. Kaj odlikuje »Prforcen-zakonec užaljen. Tako se Je zgodilo tudi tema dvema. Skoda samo, da se Je to zgodilo bdš takrat, ko si je mladi mol začel umivati glavo. 2ena mu je kajpak odpovedala pokoršči- no 1n možakar si Je moral sam umivati Jase. Da ne bi žena mislila, da Je nepogrešljiva, Je mož začel z delom. Najprej si je zmočil lase. naito pa si Je ubil na gflavo kurje jajce, če že drugače nd moglo biti. 2ena. ki ga je ves čas opazovala, nenadoma krlkne, kajti mladi mož si Je ubil na glavo klopo-tec. Seveda ženske ne morejo molčati. Ob prvi priliki je tudi nesrečnikova žena nekje povedala to zgodbo in od tod ni daleč do »Prforeenhausa«. Lahko si misliite da« je bil možakar nemalo * *tadregl, ko Je dobil odlikovanje za novatorstvo v pranju las... . Posebno Imeniten Je bil Kurentov pokop. Ljudje, ki so čakali dve uri na pričetek sprevoda, niso prav nič tožili, da jih zebe. tako imeniitna se Jim taka prireditev zdi. In Je tudi bila. Sprevod mask Je bil tako pester in Igralsko doživet, da že dolgo ne takega. Prav tako Je skušala biti brezhibna godb* Joka je bilo mnogo, smeha še več, največ pa prisrčnega kro-hotanja in vsestranske sprostitve. Posebno živahni so bii1 naši starejši možaki, pa tudi žensk nI manjkalo, kar priča da Je v našem starejšem rodu Se dovoH smisla za humor 'n družbeno koristno satiro, ki Je to, pot ni manjkalo. »Veste, soseda Filomena, tnoj mož je res zlata vreden. Naredi vse, kar mu rečem. Pomislite: davi sem mu dejala, da bi se rada ločila, »n takoj je z veseljem pritxjlil.« »Iskreno sožalje, gospod Ev-stahij! šele sedaj sem zvedel, da ste pokopali ženo. Kako to?« »Sem jo moraV. Kaj niste vedeli, da je umrla?* . »No, levo: ste predsednik hišnega sveta, pa na hodntk-u stresate preprogo!« »Kakšen predsednik/ Dauf sem na predsednikovanje dal odpoved.* »Cujte: zdi se mi, da ni treba stati pri oknu, kadar se poljubljate s svojo ženo,« pravi starejši mož svojemu sosedu. »Veste sinoči, ko sem ravno sel mimo vašega okna .. .c »O, že vidim, da si izmišljate: sinoči sem bil na potovanju/« »Niste očisti H snega pred hišo,« pokara miličnik Gospodarja. »I kaj ga bom čistil, saj j« čisto bel.'« ON ?.V. VE Novomeški ribič LJubči Murn Je 9. februarja ujel v Krki pri Gor. Polju 14 kt teikega ln 115 cm dolgega suica Zaka' ne jemljete zdravil?« Bežite, bežite, saj sem lar- macevtl«