Poštnina ptnfana v gotovini. Ishaja vsak torek, Četrtek In soboto. Cona posamezni it. Din —1 TRGOVSKI l,;T ČASOPIS m TRGOVINO, INDUSTRIJO IN OBRT. 0redn!ltvo In upravniStvo j« v Ljubljani, Gradišče št. 17/1. — Dopis! se ne vračajo. — Št. pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953. — St. telefona 552 Naročnina za ozemlje SHS: letno D 90 —, za pol leta D 45'—, za četrt leta D 22 50, mesečno D 7*50, za Inozemstvo D 120*—. — Plača in to« se v Ljubljani LETO V. LJUBLJANA, dne 14. decembra 1922. ŠTEV. 146. 'M List stane od 1. novembra 1922: 1. za kraljevino SMS: oeloletno Din. 120.— polletno Din. 60.— četrtletno Din. 30.— mesečno Din. 10.— posamezna štev. Din. 1,— 2. za inozemstvo: celoletno Din. 150.— ■BS Bodočnost. (Prevod.) Te (Jiii suio čitali nekaj splošnih misli o gospodarski usodi Evrope v bližnji bodočnosti. Angleški gospodarski lisi »Oldham and District Journal of Commerce« veže z izidom angleških parlamentarnih volitev naslednjo optimistično prognozo. Odpor proti koalicijski vladi je dovedel do poziva na narod, in učinek je ta, da se je Mr. Bonar La\v, konservativni voditelj, znašel sredi zadovoljive večine približno osemdeset poslancev preko drugih skupin spodnjega parlamenta. Ko je zdaj kriza bližnjega vzhoda odstranjena brez uporabe sovražnosti, lahko domnevamo, da bo nova vlada skušala držati v legislaturi kurz, ki naj čim manje ovira ali celo ubija kakršnikoli kupčijo. Ker zahtevata produkcija in trgovina v Veliki Britaniji in v njenih kolonijah, kar široki svet zahteva, to je oprostitev od vseh umetnih omejitev. Ako naj bo mir osiguran, se mora obnova sveta vršiti polagoma in postopoma, toda edi-no-le v prosti igri industrijske podjetnosti, in naj bo to kjerkoli. Prilike so take, da je kupčija v posebni meri občutljiva za vsakršno omejitev. Mislimo, da je veliko število volilcev glasovalo za tako državno politiko, ki naj ne vznemirja duhov niti doma niti zunaj. Kupčiji ni potrebno, da jo hrani država, ampak da se jo pusti samo. Razume se, da mora biti to politika nove vlade. Nekateri so izražali bojazen, kot mislimo, brez vzroka, da namerava ministrstvo ukreniti nekaj v smeri carinske tarifne reforme oziroma carinske zaščite. Kakorkoli naj sodimo sicer o tem vprašanju — kupčijski ljudje imajo občutek, da danes ni čas za poskuse, kajti, čeprav naj bo taka politika v končnem učinku pravilna ali ne, neposredna posledica bi brezdvomno bila negotovost, ki bi utegnila vplivati v vsakem oziru usodepolno na kupčijsko življenje. Iz izvajanj najnovejših številk »Times Trade Supplement« izvira, da je list v polni meri prepričan, da ministrski predsednik ne bo ukrenil ničesar v gori omenjeni smeri, ter da se bo za življenja sedanje vlade obdržala politika proste trgovine. Priznamo, da ne moremo nuditi britanskim prekomorskim dominijo-nom nobenih pogodnosti v carinskih postavkah in da ne moremo nadomestiti prelerencijalnih carin, ki nam jih oni nudijo. (Značilno za pojmovanje skupnosti britanskega imperija!) »Times«, ki vedo, da v tej smeri ni ničesar ukreniti, pledirajo za to, da se javno mnenje prekvasi v korist angleških izdelkov. Zidaj ko je prišlo do miru v širnem svetu in do večje umerjenosti doma, bi mi morali v bodočem letu nadaljevati industrijski in sploh kupčijski napredek, ki je bil značilen tudi letos. So tukaj znaki, čeprav morda slabotni, rahlega ozdravljenja. Države in človeštvo vsak dan bolj uvi-devajo potrebe položaja. Je samo eno zdravilo — delo. In karkoli ovira delo, v Veliki Britaniji oli drugje, naj so to alarmi ali sovražnosti na vzhodu, naj je to strah pred namišljenimi vladnimi carinskimi poskusi ali ovirami, vse to ovira razvoj blagostanja na svetu. Ta razvoj mora priti in tudi prihaja, toda danes je podoba, da ga malenkostne ovire dušijo. Največji blagoslov, za katerim more stremiti kupčija, je mir, ki mora biti ravnotako duševen kot fizičen, ravnotako domač kot zunanji. Mi smo prinesli ta angleški prevod, ker na eni strani odkriva širok pogled, ki vidi širni svet, in posebno, ker nedvoumno govori za to, naj država ne posega v živo kupčijsko življenje in naj se omeji na svoje prvotne naloge, ki v demokratični državi puščajo široko svobodo inicija-tivi in svobodnim poklicom. Pretirano in kvarno vmešavanje države v kupčijsko poslovanje, o katerem je bil že govor v našem listu, pa baš Jugoslovani v veliki meri občutimo in ga iz izkušnje moramo energično odklanjati. Carinska unija med Jugoslavijo in Češko- slovaško. m i Pod tem naslovom je napisal g. Marko Bauer, glavni tajnik pokrajinske zveze industrijcev članek, ki je priobčen v »Jugoslovanskem Trgovcu«, ki se glasi: Časopisne vesti iz Prage in Beograda o pregovorih našega finančnega ministra dr. Kumanudija in njegovega pomočnika g. Plavšiča z merodajnimi faktorji gospodarskega življenja Češkoslovaške v Pragi, so izzvale v celi naši javnosti, a osobito v industrijskih krogih živo zanimanje in različne komentarje že radi tega, ker niso bile te vesti točne in jasne. Pred vsem se mora konstati-rati, da so vsi naši gospodarski krogi prepričani o tem, da morajo slediti za političnimi in vojaškimi konvencijami, ki so bile sklenjene med našo državo n Češkoslovaško, tudi še gospodarske konvencije, ki morajo imeti za cilj tesno gospodarsko in finančno sodelovanje med tema dvema državama. Politične in vojaške zveze med dvema državama si ni brez tega niti mogoče predstavljati, ker komaj potom gospodarskih in finančnih konvencij je mogoče vcepiti taki zvezi tudi življenjskih močij. Češkoslovaška predstavlja močno gospodarsko in politično organizacijo, katera je znala sorazmerno lahko in hitro prebresti posledice vojne, ter se prilagoditi novim razmeram. Z druge strani predstavlja Jugoslavija bogato deželo primarnih proizvodov in surovin s sorazmerno slabo razvito industrijo, toda z ogromno potrebo industrijskih produktov, primanjkuje ji pa tako gospodarsko, kakor tudi finančna organizacija. Potemtakem si stojita nasproti dva pogodbenika pod neenakimi pogoji in brez dvoma morata obadva ozirati se na to dejstvo, ako želita, da bo medsebojna gospodarska in finančna zveza osnovana na iskrenosti in enakosti. V resnici pri tako različnih pogojih mora tako ena, kakor tudi druga stranka nekaj žrtvovati, toda te žrtve ne smejo iti tako daleč, da bi ogrožale gospodarski razvoj enega zaveznika, ali da omejijo svobodo njegovega gibanja. Z drugimi besedami hočem pač reči: Češkoslovaška ne sme iti za tem, da dobi takorekoč monopolno stališče napram naši državi glede industrijskih izdelkov, tako tudi naša država ne sme zahtevati, da bi krila Češkoslovaška vse svoje potrebe na agrarnih pridelkah in si-rovinah, v kolikor jih poseduje Jugoslavija, izključno v naši državi. S tem sem prišel do vprašanja carinske unije med našo državo in Češkoslovaško, ker to, kar sem rekel malo prej, bi bil prvi in glavni efekt take carinske unije. To je tudi povod bojazni, ki se je pojavila posebno v naših industrijskih krogih, in prepričan sem, da bo Češkoslovaška javnost v polni meri razumela to bojazen. Kakor sem že omenil, se nahaja naša industrija komaj v povojih, tako po svojem obsegu, kakor tudi po svoji organizaciji in po svoji finančni moči. Z druge strani imamo v naši državi dovolj predpogojev v naravnih bogastvih naše zemlje za razvoj naše industrije in naš narodni in gospodarski interes zahteva da delujemo iz vseh močij na to, da to našo industrijo razvijemo. Jaz sem nasprotnik one industrijske politike, ki hoče vzgojiti industrijsko bilko na umetnih tleh pretiranih zaščitnih carin, toda absolutno potrebno je, da se ta industrija ne izpostavi neenakemu boju z inozemsko industrijo, . ki ima na razpolago stare že amortizirane naprave, že izvežbano in spretno delavstvo, z močnim finančnim zaledjem ter staro in preizkušeno organizacijo. Vsaka carinska unija z državo, kjer je industrija močno razvita, mora neizogibno dovesti do takega boja, v katerem bi morala slednjič naša industrija podleči. Carinska unija s Češkoslovaško nosi v sebi to nevarnost, katero vidi vsa naša javnost in proti kateri se hoče tudi boriti. Ne morem verovati, da je prišla ta ideja iz češke strani, ker sem prepričan, da stremi češkoslovaška za dogovorom, ki bi bil osnovan na enakosti tretiranja obeh držav zaveznic, a samo iznešenje take ideje mora izzvati v vsej naši javnosti nezaupanje, ki more postati škodljivo za iskren sporazum na podlagi enakosti. Vsi, ki želimo in zahtevamo tesno gospodarsko in finančno zvezo s Češkoslovaško, se moramo postaviti proti vsem glasom o carinski uniji med našima državama že v interesu stvari same, v katero se ne sme že vnaprej uvesti nezaupanje in neiskrenost. Zbog tega se mora že iz vsega začetka izločiti iz vsake stvarne razprave tako potom zastopnikov naše države, kakor tudi potom javnih razprav bodisi po časopisih, bodisi med zastopniki gospodarskih in finančnih krogov naše države vprašanje carinske unije, ter se mora kreniti z razpravo na ono bazo, katera bo omogočila gospodarsko in finančno zvezo med Češkoslovaško in Jugoslavijo z uvaženjem gospodarskih in finančnih razmer obeh držav. Prepričan sem, da se bodo tedaj začeli tako z ene, kakor tudi z druge strani pregovori zasnovani na iskrenosti in naklonjenosti in da se bo dosegel rezultat, ki bo harmonično ustvaril .z ene do druge strani fronto, ki bo dala temu in drugemu zavezniku nove gospodarske in finančne moči. (K. P.) Iz pošt. pravilnika. Odredbe, ki jih je izdalo poštno ministerstvo v pravilnikih za poštno službo, stopijo z novim letom 1923 v veljavo. Pravilnikom se ne more priznati posebna strokovna dovršenost, presojati bi bili zgolj iz stališča jezikoslovca; z malimi izjemami namreč predstavljajo poštni pravilniki naše ..države več ali manj dobesedne presode prejšnega avstrijskega poslovnika iz leta 1916. Sicer bi posnemanje priznano dovršenega poštnega ustrojstva bilo nad vse hvalevredno, Če bi bila naša uprava pri tej priložnosti se ozirala na časovne potrebe, ter se ognila oskosrčnim omejitvam in pretiranega birokratizma, ki odseva iz avstrijskih pravilnikov; v posameznih slučajih najdemo v novih-pravilnikih ta nesrečen birokratični duh še prekomerno povdarjen. V veljavo stopajoči poštni pravilnik, ki tvori poslovni red celokupne poštne službe, ter obvezuje vse državljane, ki se poslužujejo tega zavoda, enakomerno je izdan po navadni ministerskl odredbi, torej ne na podlagi zakonito določenega poštnega reda. V prvi vrsti bi bilo pač treba na ustavno pravni podlagi ustvariti zakonite določbe za ustrojstvo in delokrog državnega poštnega zavoda, torej: poštni red kot obče veljaven in razglašen zakon. V razpravi o poštnem zakonu bi bila širši in zainteresirani javnosti dana prilika ta velevažen predmet vsestransko proučiti in ferezdvomno bi najbolj prizadeti sloji, to je naše trgovstvo, k marsikteri točki bili zavzeli svoje stališče. Poštni pravilnik pa bi se imel držati zakonitih smernic poštnega reda, ter predstavljati izvršilne odredbe v tem okviru. _ Enostavnejše seveda je bilo postopanje poštne uprave, uveljaviti modificirano predstavo prejšnih poslovnikov ; čudno je samo, da so strokovni »znanstveniki« rabili za ta posel cela štiri leta. Vse obremenitve, ki prizadenejo državljane, morajo v ustavo-pravnih državah biti določene po veljavnih zakonih ; to se nanaša na vse pristojbine, ki jih dvigne država za svoj račun od prebivalstva; po tem načelu samo bi naj bila dopustna vsaka odmeritev poštnih pristojbin. Resortni minister si pri nas v takih zadevah kar sam pripisuje pol-nomoČ, in odreja od slučaja do slučaja in sicer povprečno vsaj enkrat v letu, podražitev pošte. Ker pa zakonito sprejet in veljaven poštni zakon v poštnem redu predvideva tudi vse pristojbine, je vsaka tarifama sprememba seveda zopet odvisna od zakonitih odredb in ne od ministerskih odlokov, ki morajo ostati omejeni samo na izvršilne odredbe v delokrogu poštnega zavoda, Poštnega zakona s poštnim redom torej še nimamo, pač pa bomo kmalu uživali dobrote poštnega pravilnika, ki naj bi imel zakonito, obvezno veljavo za vse državljane Jugoslavije. V kratkih potezah hočemo navesti vsaj najvažnejše določbe iz teh pravilnikov, v kolikor se te razlikujejo od prej veljavnega postopanja. V slučaju, da se kaka pošiljka pri prodaji iz kteregakoli vzroka odklanja, se vrne stranki v znamkah plačana pristojbina po odbitku 10% svote. Preveč plačane takse se pošiljatelju vrnejo samo na pismeno zahtevo, medtem ko ostane stranka za morebitne prenizko izračunjene pristojbine do enega leta obvezna. Pošta načeloma ne zamenja poštnih vrednotnic, izjemoma samo tedaj, če so nerazveljavljene nalepljene na ovitke ali obrazce in sicer proti odbitku 10°/0 celokupne vrednosti in sicer samo proti znamkam; obrazcev pošta šploh ne vzame v zamenjavo. Če bi bilo na pošljki nalepljenih več znamk, kakor znaša piistojoina, razveljavijo se vse. Pri vplačilih je pošta dolžna jemati od ene stranke kvanega denarja samo 50 komadov po 1 dir ar, drobiža pa do 10 Din oziroma najnižjih dveh vrst samo za 1 dinar. Dalje določuje pošta, da ima vpla-čitelj vsakega 3f0 dinanev presežnega zneska, če izroči več kakor 5 novčanic, priložiti tudi poseben popis z navedbo števila in vrst novčanic, izračunjeno vrednost in skupno vsoto, ta novčani popis ima stranka podpisati ter ga obdrži pošta. Za naslov je dopuščena v inozemskem prometu samo pisava v latinici. Oornji del napisne strani pisemskih pošiljk do 74 celega prostora se lahko porabi za pisane, tiskane, slikane ali nalepljene oglase, ki se pa smejo nanašati samo na eno podjetje. Za izgubljena predajna potrdila pošta ne izdaja več dvojnikov, v takih slučajih se ima stranka s pismeno, ko-lekovano prošnjo potom pristojne pošte obrniti na ravnateljstvo, ki na podlagi točuih podatkov dotične pošiljke izda posebno »uverenje«, s katerim se pošiljka lahko reklamira. Pri predaji nakaznic zahteva pošta, če se jih hkrati več kakor 2 komada preda, da napravi stranka popis, ki ga ima podpisati ter ga izročiti poštnemu uradniku. Podl&iek. Od zotetnlko do ptplneS« trgovca. (59. nadaljevanje). Železnica slavi svoj vhod, pota se izdelujejo in na plovnih rekah in jezerih ali na obali morja posredujejo pri prometu brzi parniki. Z napredujočim odkrivanjem in smiselnim obdelovanjem dežele se dviga izvoz. Nevedni in pogosto leni domačini so spoznali blagoslov civilizacije. Z dviganjem njih kulture raste tudi njih blagostanje. Postanejo zmožni in dobe smisel za trgovino ter povzročajo na ta način stalno rastoči uvoz. Dohodki carine in drugi prispevki se večajo ter dosežejo polagoma višino upravnih stroškov mlade dežele. Enaki potek ima razvoj dežele Togo s svojimi 87.200 kvadratnih kilometrov in 2,500.000 prebivalci. Kako je ta dežela sprejemljiva, dokazuje znatni uvoz, ki je znašal leta 1903 6,034.300 mark, dočim izvoz le 4 mil. 112.000 mark. Uvaža se les za sode za palmovo olje, pločevina in gotovi pločevinasti izdelki, manufaktura, železnina, Sleklo, poljedelsko orodje in podobne stvari, dočim pride pri izvozu v poštev palmovo olje, slonova kost, plutovina, kokosovi orehi, hava, ebenovina, kopra in pavola. Zlasti slednja ima za Togo velik pomen. Kopra se imenujejo oluščena jedrca kokosovih orehov, iz katerih pridobivajo potom stiskanja kokosovo olje. olje.« Poštni nalogi so omenjeni na samo eno tirjatveno listino. Na vrednostnih pismih je treba na naslovni strani odtisniti pečatnik, s katerim je pošiljka zapečatena. Kovani novci se v vrednostna pisma ne smejo vložiti. Če zahteva pošiljatelj po predaji paketno ali vrednostno pošiljko nazaj, in ista še ni odpravljena se vračajo samo pristojbine s kolikor presegajo 2 dinarja. Za kraje, širšega dostavnega področja, katere ne obhodi selski pismonoša, predvidena je dostava pošiljk po organih občine, ki oskrbujejo poštno posredovanje na lastne stroške, po tozadevnih pravilih. Za vračane in pristojbinsko obremenjene pošiljke obstoji sprejemna ob-vezpost zastran odpošiljatelja. Reklamacijski rok za pošti predane pošiljke je eno leto, odškodninsko zahtevo pa mora staviti reklamant vsaj 15 dni po izročitvi konečne rešitve predmetne poizvedbe. Če se pošiljka reklamira po preteku enega leta, se sicer po nji tudi uradno poiz »eduje, ali brez odškodninske obveznosti. Reklamacije se imajo reševati v poteku 24 ur, v zamudnih slučajih je pošta dolžna reklamanta obvestiti o vzroku zamude. Pošte so dolžne pritožbe in reklamacije prevzeti ter ž njimi uradno postopati. Glede jamstva in odškodnine smo Svojčas priobčiti potrebna pojasnila, ki ostanejo še dalje v »veljavi. Ostale, precej obširno obrazIožene odredbe izdanih pravilnikov vsebujejo večinoma izvršilno poslovanje ter imajo za občinstvo le v toliko važnosti v kolikor bo poštna uprava se v posameznih slučajih imela v izobilju prilik se sklicavati na mnogoštevilne točke pravilnikov, če se pojavijo spori in bo uprava zavzemala odgovornostno ali odškodninsko stališče. Birokratična oskosrčnost, s katero je cela tvarina pravilnikov prožeta, ne obeta ravno posebnega napredka v poštnem obratu, pogoste nejasnosti in dvoumnosti v redakciji teh službenih pripomočkov bodo zahtevale kmalu dopolnilnih in tolmačilnih odredb. Brezdvomno pa utegnejo pravilniki v dosledni izvršitvi službenih predpisov povzročiti cel zastoj poštnega obrata, kar gotovo ne odgovarja njihovemu namenu. Skrbno se ogiblje poštna uprava vse odgovornosti za njej izročeno blago, »Kakor palmove kožčice,« pripomni Adolf. »Da. Le da se iz kokosovih orehov, to je iz jedrc, pridobiva samo ena vrsta olja, dočim nam daje oljnata palma dve vrsti, namreč prvo, temnopomarančasto, iz mesa sadu in drugo, čokoladne barve, iz koščic. — Palmovo olje in palmove koščice so glavni predmet trgovine v celi za padni Afriki.« »Poprej ste omenili med uvoznimi predmeti tudi pločevino, gospod Krej. Ta služi najbrž pred vsem za zgradbe faktorij in ložišč?« vpraša Fric. »Da, materijal za te stavbe prihaja izgotovljen iz Evrope, le za težka bruna se uporablja izredno trpežni les palm. Veliko arhitekture se pri grajenju faktorij ne more pričakovati, saj pa to tudi niso nikaka zabavališča, ampak mesta pridnega dela. Vsako jutro, izvzemši nedelj, naznani ob šestih udarec na zvon, da je prišel za vsakogar čas dela. Celi dan so beli nastavljenci na nogah. Ta odkazuje črnim delavcem njih opravila, drugi nadzoruje sodarje-do-mačine pri izdelovanju sodov za olje, za katere pridejo doge že izgotovljene iz Evrope, tretji prejema sadove palm in druge deželne pridelke, katere mu prinašajo ženske na glavah, jih tehta ter izstavlja oddajalcem bone na blago ali na blagajno. Poleg dela v faktorijah samih je veliko opravila tudi v zunanjih poslopjih, n. pr. v skladiščih za olje, jedrca, sol itd., kakor tudi za odpošiljanje blaga, ki je namenjeno za odhod proti obali ali pa v glavno naselbino tvrdke. Ob dvanajstih nastopi kratek odmor, toda ob dveh je zopet že vse pri ter jo naprti, če količkaj mogoče, ria njene izvršilne organe; oziraje se pri tem na one uslužbence, ki pridejo s poslovanjem neposredno v poštev. Teoretično si je torej poštna uprava v pravilnikih že v naprej zasigurala na vsak način svoje pravr.o stališče. M. Savič: Naša industrija in obrti. _ (Nadaljevanje.) 62. ludustrija papirja pri nas. Sedaj imamo pet tovaren za papir v Sloveniji in dve papirni tovarni na Hrvaškem. Tovarna v Medvodah v Sloveniji producira 130 vagonov papirja in 140 vagonov lesovine; tovarna v Goričanih 150 vagonov papirja in 192 vagonov celuloze ter 27 vagonov lesovine s 370 konjskimi silami ter 94 delavci. Tovarna v Vevčah ima 1400 konjskih sil in 258 delavcev ter producira 1040 vagonov pisalnega papirja ter polfinega tiskarskega papirja. Vse te tri tovarne skupaj sestavljajo delniško družbo »Združenih papirnic v Vevčah, Medvodah in Goričanih«, s sedežem v Ljubljani. Vevče rabijo 720 vagonov beljene celuloze in 180 vagonov lesovine. Četrta tovarna se nahaja v Radečah in je last bratov Piatnik iz Dunaja ter ima 249 konjskih sil in 130 delavcev ter producira letno 45 vagonov finega pisalnega, pisemskega, risalnega papirja, ter dokumentnega papirja za knjige kakor tudi vlog za igralne karte za tovarno kart. Ta tovarna izdeluje papir iz cunj in iz celuloze. Cunj porabi letno 48 vagonov ter 24 vagonov beljene celuloze iz Reberc. Peta tovarna se nahaja v Zrečju pri Konjicah na Štajerskem in producira omotni papir (mala tovarna). Od hrvaških tovaren izdeluje tovarna v Zagrebu okrog 260 vagonov polfinega papirja za tiskanje in pisanje ter potrebuje okrog 72 vagonov lesovine in okrog 192 vagonov celuloze in 4 vagone papirnih odpadkov. Tovarna na Sušaku producira okrog 70 vagonov cigaretnega papirja iz lanenih cunj, katerega prodaja po tu-in inozemstvu. Iz tega vidimo najbolje, da produciramo največ finega papirja in sicer več kakor ga potrebujemo ter ga moramo vsled tega izvažati, a uvaža- delu, ki traja do petih ali šestih, nakar pride na vrsto glavni obed. Zvečer se zberejo beli naseljenci k mali zabavi, ki je napravljena okrog prvega nadstropja bivališča. Tam se nahajajo tudi enostavna, toda praktično s trstikovimi mobilijami opremljena stanovanja in spalnice. — Posebnih doživljajev ni, in tudi od strani domačinov ne preti nobena nevarnost, kajti črnci v Togo znajo ceniti delo in dobičkanosno trgovino. So miroljubni, inteligentni ljudje, dobri rokodelci in za nevarno obrežno plovbo izvrstni mornarji.« Kakao niste poprej nič omenili, gospod Krej; ali nima ta nikake bodočnosti?« »Vprašanje je, Ernst, če se bo gojenje te rastline v doglednem času še izplačalo. V zadnjih letih se je namreč sajenje kakao zelo pomnožilo, kajti pretirane nade, stavljene na gojenje kakao, so dale življenje veliki množini teh nasadov. Če bi se mogel gojiti kakao le v gotovih pokrajinah in bi bil, kakor n. pr. čaj, navezan le na gotovo nadmorsko višino, bi ostalo njegovo gojenje gotovo dobičkanosno, toda prepričalo se je zdaj, da ta drevesa uspevajo v celem tropičnem svetu, seveda, če so rodovitna tla in dovolj padavine. Videli bomo, ali in v koliko se bo povečala svetovna poraba kakao v primeri s tako razširjenimi njegovimi nasadi. Najbrž se bo v 15 do 20ih letih izkazala hiperprodukcija, kakor pri drugih tropičnih pridelkih, n. pr. pri muškatnih orehih, in posamezni producenti kakao bodo tedaj pač morali voditi težak konkurenčni boj. Razmere za kakao-nasade so v Kamerunu sicer zelo ugodne. Dežela mo priprosti papir,« kakor časopisni in omotni papir. To je za naše razmere nenaravno, vendar se da historično upravičiti. Naša papirna industrija je bila v tujih rokah in se ni hotela prilagoditi potrebam naše države, dokler ni bila nacionalizirana. Sedaj se polagoma prilagoduje, vendar se še ni prilagodila. Ko se bo prilagodila, bomo izdelovali v tuzem-stvu večino našega konzuma. Že sedaj se ne izdeluje desiniran in stiskan papir, svilen papir, pozlačen in posrebren papir, pozivnice, škriljasti papir, debeli papir za izdelavo lepenke, pergament, perganin, fotografični papir, igralne karte, gla-dilni papir, razglednice. V zelo iyajh-ni meri se producira papirna konfekcija in konfekcija kartonov. Tudi se ne producira fina svetla lepenka ter kožasta lepenka v beli ali drugi barvi, dalje z- belim ali barvanim papirjem prevlečena lepenka, potem konfekcije kot n. pr. slikarski in fotografični karton in podobno. Za izdelavo zgoraj naštetih papirjev ni treba velikih inštalacij, ker to niso predmeti velikih industrij, marveč bolj trgovske spretnosti in odličnega tehničnega poznavanja posla. Upati je, da se bodo naši državljani tekom let posvetili tej vrsti produkcije, da bomo tudi te produkte pri nas izdelovali. Dograditev obnovljene tovarne g. Vape, osnovanje zavodov za konfekcijo papirja v Novem Sadu, Ljubljani in Zagrebu daje nado na skorajšnji uspeh. * Za izdelavo papirja so najglavnej-še surovine lesovina, celuloza, bombaževe, lanene in konopne cunje, premog, vodna sila, voda, kaolin, chi-nakley, blank fiks, klorovo apno, ka-lofonij, klej, amonijakova soda, aluminijev sulfat, loj, škrob, natrijev bi-sulfat, oker, anilinske barve, žveplena kislina in azbestin. Lesovine, ki jo potrebujemo, ne izdelujemo v zadostni množini, marveč se jo mora eno petino uvažati. Ker imamo dovolj lesa in vodnih sil, bomo z zgradbo novih tovaren lahko krili staro potrebo, kakor tudi nove potrebe, ki bodo nastale ter tudi lahko delali za izvoz. Interes države je, da izvažamo namesto stavbnega iesa lesovino, ker dobimo zanjo pri izvozu dvakrat večjo denarno vsoto, kakor pa pri izvozu stavbnega lesa, ako računamo ceno za meter okroglega lesa. Celuloze lahko izedelamo ima zadosti padavine, lahko dosegljiva in rodovitna tla stoje skoraj v neomejenem obsegu na razpolago. Le mali del bi zadostoval za kritje svetovne porabe. Tudi kar se tiče delavcev, so razmere v Kamerunu zadovoljive, kajti črni delavci so zelo skromni. Kamerunski kakao-nasadi torej lahko z mirnim srcem pričakujejo konkurenčni boj, a tudi če bi ta ali drugi kakao-podjetnik delal z manjšim uspehom, bi to ne imelo nobenega vpliva na gospodarski prospeh dežele, ker se producira in izvaža cela množina tudi drugih deželnih pridelkov. Poleg tega se pri tem razširi kultura domačinov, in s tem se dežela gospodarsko ojači. Ako vidi domačin, da s sajenjem kakao ne pride več na svoj račun, začne pač s tobakom ali drugim pridelkom. To je njemu, v razmeroma malem obsegu, lažje storiti, kakor velikim plantažnim družbam, katerim tiče velikanske vsote v nasadih. Glavna naloga zdravega kolonialnega gospodarstva mora tedaj obstojati tudi v povzdigi kulture domačinov. Domačina izobraziti, moralno ga dvigniti s tem, da se ga navadi na redno delo, pomeni, dvigniti mlado deželo. Cim temeljtejše izpolni država to nalogo in čim manj varčuje pri izdatkih za prepotrebno izobrazbo svojih črnih državljanov, tem obilnejše bo plačilo za državo, domačine in trgovino. Podal sem vam zdaj o razmerah v kolonijah površno sliko, katero bom ob primernih prilikah polagoma izpopolnjeval. Za danes naj toliko zadostuje.« (Dalje prih.) T R O O V S K 1 I ST v obeh naših tovarnah in sicer nebeljene dvakrat več, kakor znaša naš konzum, tako, da bi se dala polovica izvažati. Toda naš konsum potrebuje beljeno celulozo ter jo moramo radi tega beliti. Zato je treba, da napra- vi tovarna v Drvaru strojno napravo za beljenje celuloze, da bi belila vsaj za notranji konsum. Ker daje celuloza za naše gospodarstvo pri metru lesa do štirikrat večjo vrednost, bi bilo treba izvažati namesto lesa celulozo, ako bi se že ne izvažal papir. Da bi imele tovarne za lesovino ter za izdelavo lepenke, kakor tudi tovarne za celulozo vedno dovolj lesa za predelavo, bi moralo ministrstvo šum in rud v sosednih gozdih napraviti gozdne rezervate, da bi imeli v neposredni bližini vedno dovolj gozda na razpolago. Ker potrebujejo tovarne za lesovino, celulozo in papir velike količine vodne sile, jim je treba iti na roko, da bi jo tudi lahko brez ovir uporabljali. Cunje se uporabljajo za papir in sicer lanene in konopne za cigaretni papir, lanene, konopne in bele bombaževe za fine dokumentne papirje, barvane bombažne cunje, za trgovske papirje in najnavadnejše bombažne cunje za izdelavo krovnega papirja. Cunj imamo prebitek in zgraditi se bo moralo še dosti papirnih tovaren, da bi se dale vse naše cunje v tuzemstvu predelati. Za sedaj predeluje cunje tovarna cigaretnega papirja na Sušaku, kakor tudi papirna tovarna v Radečah. Tudi papirna tovarna v Zagrfebu dela strojno opravo za predelavo cunj v papir. Premoga imamo na srečo zadosti, samo treba ga je redno prevažati z ugodnimi tarifnimi postavkami. Ravnotako imamo tudi dovolj vodnih sil, ki bi jih morali izkoristiti. Za izdelavo le'sovine bi se dal uporabiti električni tok, ki se dobiva pri vodo-padih, kadar se mesto ne razsvetljuje. Celokupni papirni industriji bi se mnogo pomagalo, ako bi država zgradila velike naprave za pridobivanje električne energije od vodopadov ter bi električni tok dajala industrialcem v najem, kakor dela Francija v Pirenejih, Savoji, Dauphini ter pokrajinska vlada na Kranjskem. Dalje bi se mnogo pomagalo, ako bi se omogočilo industrijcem, da dobijo lahko koncesije za izkoriščanje vodopadov ter se jim olajšalo izkoriščanje strojnih naprav. Kaolina imamo v državi, kakor tudi chinakleya, samo se še ni začelo ležišča eksploatirati, da bi se kaolin in chinakley čistila za uporabo, ker se dasta v papirni industriji samo v izpranem stanju uporabljati. Klorno apno produciramo v Jajcu, kakor tudi klej in amonijakovo sodo, žvepleno kislino, škrob in natrijev bisulfat, katerega imamo v izobilju. Natrijev bisulfat lahko sami izdelujemo. Aluminijevega sulfata nimamo. Pač pa bi ga lahko izdelovala tovarna aluminijevega oksida v Ljubljani. Vodenega stekla ne izdelujemo, ako-vavno bi ga lahko izdelovali. Blank fiks bi lahko izdelovali. Oker izdelujemo in se ga bo še več izdelovalo. Talka dosedaj v naši državi nismo našli. Anilinskih barv v doglednem času še ne bomo začeli izdelovati v tuzemstvu. Kalofonijo lahko izdelujemo v tovarni v Višegradu, kakor hitro bo rešeno vprašanje, čegava je tovarna. Iz tega se torej vidi, da imamo večino surovin doma ter da jih lahko uporabimo za produkcijo papirja. Frank, funt in marka. Iz Ženeve poroča Wolfsohn o vplivu konservativcev v Angliji na dvig francoskega franka in pravi, da je ta zmaga franku zelo pomagala. London je hitro začel kupovati razne pariške papirje, predvsem rudniške, petrolejske In plantažne. Ti nakupi so prinesli na pariški trg dosti funtov in hitro so padli od 70 na 66 frankov, kar je pri tako zdravi valuti kakor je funt že zelo veliko. One švicarske in holandske tvrdke, ki so dobro računale na izid volitev in so prodale v tednu pred odločitvijo funte po 72 frankov, so napravile krasne kupčije; sedaj so jih za isti denar lahko nakupile veliko več. Koliko se pri takih kupčijah zasluži, nam pove tale slučaj: Francoski kapital je nakupil pred poldrugim letom velikansko množino kanadskih dohrjev, ki so imeli tedaj skoraj isto vrednost kakor angleški funt; kanadski dolar se je dvignil in zaslužili so 150 miljonov unijskih dolarjev: to se pravi, če vzamemo unijski dolar za 250 naših kron, ogromno svoto 375 miiijard jugoslovanskih kron. Francoski in švicarski kapital ima veliko neka-nadskili akcij, a glaseče se na kanadski dolar; in če ta zraste, rezultirajo taki dobički, ki ubogemu Jugoslovanu kar sapo vzamejo. Morebiti je gornja številka pretirana, pravi nam pa vendar, da je preneslo gospodarSfco poživljenje Amerike francoskemu kapitalu, imajo-čemu amerikanske papirje, zelo produktivno valutno rezervo. In ker je sedaj v Angliji na krmilu konzervativna stranka in je s tem v nasprotju z Lloyd Geor-geovo omahljivo politiko zasigurana večja stabilnost tudi na denarnem trgu, se v Parizu nič ne bojijo, da bi razmerje med frankom tako kolebalo kakor je dosedaj. Wolfsohn zelo kritizira new-yorški trg, ki hoče biti nekak valutni centrum, in pravi, da se bo ravnotako opekel s špekulacijo na padec francoskega franka kakor se je s špekulacijo na dvla Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena Din. 30—. Vsakovrstno sadno drevje je bilo letos bogato obloženo z darom božjim. Mnogi skrbni sadjarji so stali pred vprašanjem, ki jim druga leta ni delalo preglavice; niso namreč vedeli, kako bi sadje porabili, da bi jim bilo več zaleglo. Marsikateri gospodar, ki je druga leta skrbno potrgal in shranil sadje za zimo, ali je pravočasno prodal, ga je moral letos otresti in je prišel ob lep dobiček, ki bi mu ga nudilo sadje pri pravilnem postopanju. Nujno potrebno je torej, da so naše gospodinje, tudi mestne, ako imajo priliko po nizki ceni nakupiti sadje, poučene, kako naj z njim ravnajo, da jim pride najbolje v korist in vžitek, oziroma, da se jim ne pokvari. Shranjevanje tudi poznega zim skega sadja je odvisno od mnogovrstnih okoliščin. Zato se moramo dobro poučiti, katero sadje se shrani in katero takoj porabi, ali predela in kako predelava ter zakaj? Knjiga »Sadje v gospodinjstvu« obsega vsa potrebna zlata pravila, kako ravnajmo in postopajmo s sadjem, da nam pride v korist in kako ga predelajmo, da pri njem ničesar ne zgubimo. Ne samo za gospodinjske šole, za vsakega sadjarja in vsako gospodinjo je knjiga nujno potrebna in nadvse koristna. Kdor se bo držal navodil te knjige, bo dobro in z malim trudom porabil svoj sadni pridelek. Breskev In marelica. Navodilo kako ju vzgajajmo in oskrbujmo. Priredil Martin Humek, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani. Založila Jugoslovanska knji-gavna v Ljubljani. Cena Din 12'—. Malokateri naših sadjarjev zna gojiti In pravilno ravnati z breskvijo in marelico, ki rodita izmed vseh naših sadnih plemen najplemenitejši sad. Knjiga je vsled tega za naše sadjarje eminentne važnosti. Peča se v vrsti z negovanjem in pridelovanjem breskve, v drugi vrsti pa z vzgajanjem marelice. Obsega izredno zanimiva poglavja in je okrašena z 22 slikami in dvema bar-vinima prilogama. Knjigo priporočamo vsem, ki imajo priliko gojiti to žlahtno drevje, oziroma se zanimajo za sadjerejo. Dobava, prodaja. Prodaja starega Železa. V pisarni pomorskega arzenala v Tivtu se bo vršila dne 20. decembra t. I. ob 11. uri dopoludne dražba 93 ton starega železa, nahajajočega se v Pijavici v Boki Kotorski. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. /V\AA/\/V^ / Veletrgovina \ ) A. Šarabon ( ) v Ljubljani ( \ priporoča / /* špecerilsko blago ^ \ ✓ \ / \ / \ / N / \ / raznovrstno žganje moko In deielne pridelka raznovrstno rudninsko vodo, Lastna pratarna za kavo •n mlin za dlftave « alaktriCnim obratom. Canlkl na razpolago. / S / \ / \ / \ / \ / \ Prodaja odpadkov. Dne 21. decembra t. I. ob 9. uri dopoludne se vrši pri vojni odecni radionici v Vevčah pri Ljubljani dražba 50241 kg odpadkov od usnja (ponošene vojaške obutve). Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Dobava drv. V pisarni inteudanture Dravske divizijske oblasti v Ljubljani in ob istem času v pisarni komande Mariborskega vojnega okruga v Mariboru se bo vršila dne 19. decembra 1.1. ob 10. uri dopoludne ofertflna licitacija glede dobave drv za garnizijo Ljubljana (1000 m3) in za garnizijo Maribor (1000 m3) za čas od 1. februarja do konca maja 1923. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Razno. Novi kolki. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Z dnem 1. januarja 1923 bodo dane v promet nove enotne taksne marke (kolki) po 5, 10, 20 in 50 para in po 1, 2, 3, 5, 10, 20, 50, 100, 250, 500 in 1000 dinarjev in marke za igralne karte in domine po 50 dinarjev. Popis te nove emisije vsebuje razglas, ki izide v najkrajšem času v »Uradnem Listu«. Kolki sedaj veljavne emisije se smejo uporabljati in po pooblaščenih prodajalcih razpečevati do konca januarja 1923, potem pa izgube veljavo in se morejo do vštevšega 30. aprila 1923 zamenjati s kolki nove emisije pri finančni deželni blagajni v Ljubljani in pri davčnih uradih. Kmetijski tečaji. Tekom mesecev januarja in februarja 1923 se vršijo na drž. kmetijski šoli na Grmu sledeči tro-dnevni tečaji za praktične gospodarje: 1. Kletarski tečaj dne 18., 19. in 20. januarja, 2. sadjarski tečaj dne 12., 13., in 14. februarja in 3. tečaj za pridelovanje in umno uporabo krme dne 19., 20. in 21. februarja pr. 1. Tečaji so teoretični in praktični ter so pri njih gospodarji lahko v dotični stroki dobro poučijo. Ker je pouk zelo važen, je želeti, da se ga udeleži čim več gospodarjev. Oddaljenim revnim gospodarjem se dovoli prispevek v hrani na zavodu. Kdor tega želi, mora se izkazati s potrdilom županstva. Priglasitve sprejema ravnateljstvo drž. kmetijske šole na Grmu, p. Novo inesto in sicer za 1. tečaj od 31. dec. t. 1. za 2. in 3. tečaj pa do 20. januarja 1923. Pravilnik o prometu z devizami in valutami. Tz Beograda poročajo: Pravilnik o prometu z devizami in valutami je že dovršen ter mora priti le še pred ministrski svet. Žal zaradi vladne krize pravilnik doslej ni mogel biti sprejet. Pravilnik bo mogel stopiti v veljavo najbrže že januarja. Konkurz velike češkoslovaške banke. Pasive Moravsko-šlezijske banke, ki je prišla v konkurz, znašajo okoli 135 milijonov češkoslovaških kron. Konkurz je povzročilo le slabo vodstvo banke in zaradi tega ni pričakovati splošne krize finančnih podjetij. Diskont nemške državne banke. — Nemška državna banka namerava povišati obrestno mero za kredite zopet na 2 odstotka. Likvidacija madžarske poštne hranilnice. V Budimpešti so se zaključila pogajanja o likvidaciji dolgovanja Madžarske poštne hranilnice in to s konvencijo med Jugoslavijo, Rumuuijo in Češkoslovaško, dočim sta Avstrija in Poljska zaradi padca njunih valut zahtevali, da se jima njune terjatve izplačajo v madžarski valuti. Konvencija, sklenjena med temi tremi državami, temelji na načelu, da se najprej ugotovi, koliko znašajo terjatve posameznih dogovornih držav. Glede poravnanja terjatev je bil sprejet v glavnem princip, da se izplača nominalna vsota v istem znesku v valuti dogovorne države. mm »robid Zahtevajte ..MEDICINAL KONJAK z znamko „Alko - modri križec In najfinejše krem likerje ! „ALKO“, Ljubljana-Kolizej VVN/V V\A/ Raznovrstne šolske zvezke za srednje, obrtne in osnovne šole, kompendije, dnevnike in beleEnice, raznovrsten papir in vse šolske In pisar, potrebščine dobavlja najceneje TISKARNA “SAVA”, KRANJ. POZOR! mr Za trgovce posebno usodna cene! 8 do 10 mesecev 3000 do 3800 K, 1 leto 4500 do 4800 K. Kilogram žive teže 55 do 60 K, mrtve teže 70 K. Novosadska produktna borza II. decembra. V dinarjih. Pšenica bačka 396 do 400, ječmen baški 285, oves baški 275 do 277.50, koruza baška stara 225, nova 192.50 do 212.50, pšenična moka »0« 575, »2« 550, otrobi 162.50. Hmelj. Češkoslovaški trg. Žalec, 11. decembra. Tudi prošli teden je bila trgovina s hmeljem slaba. Cene so nadalje nazadovale. za 600 Kč za 50 kg za srednji hmelj. Borza. Tedensko poročilo z žitnega trga. Zagreb, 11. decembra. Prošli teden so cene ponovno narastle, in sicer v prvi vrsti radi padca valute, a v drugi vrsti radi siluih transportnih težkoč. Pšenica je notirala koncem tedna s postaje v Bački 1600 do 1625 K, rž 1350 do 1400 kron, oves 1080 do 1100 K, ječmen 1050 do 1200 do 1400 K, stara koruza 1250 do 1350 K, nova posušena 1080 do 1100 kron, nova sveža za december 750 do 800 K, za pomlad 820 do 840 K brez garancije za kakovost in pod pogojem polovico kupnine naprej. Moka se je živahno tržila, toda samo blago v roke. Št. 0 se je plačala ab Zagreb po 2400 do 2560 K po kakovosti. Izvoz je popolnoma miroval. Mariborski svinjski semenj 7. decembra. Cene: mladi prašiči 5 do 6 tednov komad 450 do 600 K, 7 do 9 tednov 700 do 900 K, 3 do 4 mesece 1400 do 1800 kron, 4 do 6 mesecev 2000 do 2500 K, Zagreb, devize: Dunaj 0.1125 do 0.1175, Berlin 0.94—1.14, Budimpešta 3.10—3.40, Milan 372—376, London 338.5—343.5, - Newyork 74—75, Pariz 523.5—528.5, Praga 234.5—237.5, Curih 1400, Varšava 0 44—0.54, Bukarešta 46 25—47:75; valute: dolar 73—74, avstr, krone 0.1135—0.1185, češke krone 231.5—234.5, marka 0.96—1.16, levi 54, lire 368—372, franc, franki 518.5 'do 523.5, madž krone 3.20—3.40, funti 333.5—338.5; efekti: Jadranska banka 360, Jngoslov. banka 96.50 do 97.50, Ljublj. krediina banka 200, Slavenska banka 106, Praštediona 1040—1055, Trb. premog, družba 300. Beograd: Newyork 74.5, London 340—342, Pariz 519—529, Ženeva 1397 do 1407, Praga 238—242, Budimpešta 3,55—365, Milan 371—375, Sofija 58 do 62, Berlin 1.10, Dunaj 0.1 j05 do 0.125, Bukarešta 46—48 Curih: Berlin 0.063/s, Newyork, 530.50, London 24.32, Pariz 37.65, Milan 26.35, Praga 16.75, Budimpešta 0.23, Zagreb 1.70, Bukarešta 3.25, Varšava 0.0350, Dunaj 0.0074, avstr, krone 0.0076, Sofija 3.95. Berlin: Italija 42.144—42.356, London 38.802.75 do 38.997.25, Ne\vyork 841.890 -846210, Pariz 596—599, Dunaj 11.73—1 1.78, Praga 26.134—26.266, Budimpešta 3 59—3.61, Sofija 65.83 do 66.17, Bukarešta 50, Beograd 103.24 do 103.76. Priporočamo veletrgovino Davki 1 Vlog©S Danki 1 Pravni nasveti, pismene viose« pritožbe, prizivi, prošnja itd. Dr. Robert SCermaimer, finančno-iiiridično zestopstvo, Ljubljana, Knafljeva ulica St. 4. Pritličje desno! Ljubljana, Sv. Petra nasip 7 Najboljši šivalni stroji v vseh opremah, Griizner, Kaiser, Adler za rodbinsko In obrtno rabo, istotam igle, olje ter vse posamezne dele za vse sisteme na veliko in malo. a n ze z mešanirp blagom, z inventarjem ali brez istega se išče za takoj v najem. — Najraje v prometnem kraju na deželi, ako mogoče tudi stanovanje zraven. Cenjene ponudbe nai se blagovoli poslati na upravništvo »Trgovskega lista«. ŽELEZNINA PINTER & LENARD, Maribor Lastnik: »Merkur« trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Glavni urednik: Robert Bienk. — Odgovorni urednik Franjo Zebai. — Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani