wmmm STRAN 3 STRAN 3 Saša GRADIŠEK »Naši dosežki« niso nastajali le lani ampak veliko vztrajnih in uspešnih let. Naši dosežki je naslov prireditve, ki je v Litiji postala že tradicionalna, saj dolgoletnim kulturnim delavcem v občini ZKD Litija podeljuje Jerebova priznanja. Petra Jereba bi morali poznati vsi Litjani, saj je kot umetnik in kulturni pobudnik oziroma voditelj v Litiji zapustil bogato kulturno dediščino, zato prejeti Jerebovo priznanje ni nekaj vsakdanjega in so prejemniki lahko zelo ponosni. Letos smo podelili 7 jubilejnih priznanj. Janez Kres je nepogrešljiv skoraj na vsaki prireditvi v Litiji, poseben pečat pa je pustil Pihalnemu orkestru Litija. Prav tako tudi Stane Setničar, ki že dvainštirideseto leto sodeluje pri Pihalnem orkestru. Lojze Vidic je kar enaindvajset let pred- petja pripomore k obstoju in delovanju Mešanega pevskega zbora upokojencev Litija. Tudi Matija Savšek danes uspešno prepeva pri zboru upokojencev iz Litije. Vendar je kot dolgoleten amaterski kulturni delavec sodeloval tudi v folklorni in gledališki skupini. Prejel je bronasto Jerebovo priznanje. Srebrno priznanje je za dolgoletno delo pri Kulturnem društvu Polšnik prejel Lado Ribič, ki je bi pobudnik ustanovitve Moškega pevskega zbora Polšnik. Je zgleden pevec in najbolj zaslužen za vse dosežke zbora in Kulturnega društva Polšnik. Marjana Kolar je prav tako prejela srebrno priznanje. Vodi ženski in moški zbor Gabrovka ter zbora OS Gabrovka in Dole. Marjanca Vidic je za svoje dolgoletno delo sednikoval pev- "Ustvarjalci kulture"-prejemniki Jerebovih priznanj. mdi prejela srebr_ skemu zboru Lipa in se še posebej potrudil pri praznovanjih zborovih visokih obletnic. Bojan Štinc je kipar in je znan po vsej Sloveniji. Matija Strehar že sedemnajst let vodi Pevski zbor Lipa iz Vač in pohvalno je, da je v zbor povabil tudi mlade pevce. Igranje v dramski skupini, sodelovanje pri folklorni skupini in prepevanje pa so vrline Ljudmile Štempihar. Jožefa Kastelic je bila pobudnik ustanovitve Mešanega pevskega zbora upokojencev Litija. Prejemnik bronastega Jerebovega priznanja Franc Vidic je bil v mladih letih znan kot dober pevec in igralec, danes pa z discipliniranim in spoštljivim odnosom do no priznanje. Je organistka v cerkvi v Šmartnem, vodi Mešani zbor Zvon, Otroški zbor Zvrgolevčki, Učiteljski zbor, zbora OŠ Gradec in Vače, igra pa tudi v tamburaškem orkestru. Zlato Jerebovo priznanje pa je letos pripadlo Evi Kovič iz Jevnice. Svoje poslanstvo na amaterskem kulturnem področju opravlja v domači Jevnici, kjer skoraj ni delovnega področja, kjer ne bi delovala. Delovala je kot režiserka, pripravljala recitale, izdala knjižico KUD-a Jevnica. V kratkem času pa bo izšla tudi njena knjiga, kronika kraja, za katero je podatke zbirala zadnjih dvajset let in je takorekoč njeno življenjsko delo. Razstavni prostor POSLOVNEGA ZDRUŽENJA "Naš vrt" Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se je od 5. do 11. marca 2001 odvijal sejem »Dom 2001«. V poslovnem združenju »Naš vrt« so se predstavili tudi trije podjetniki iz litijskega območja: Gradbeništvo Gorišek, Ključavničarstvo Repovš in Mizarstvo Kos. Njihove izkušnje kažejo, da je tovrstna predstavitev zelo uspešna, saj strankam ponuja celostno ureditev vrta, skupen nastop na sejmu pa je za udeležence združenja tudi stroškovno bolj ugoden. Omenjeni podjetniki svetujejo, da se tudi na ostalih področjih oblikujejo podobna združenja. Minister Presečnik v Litiji Združeni na sejmu in nasploh Območno združenje RK Litija Slavnostna izredna seja skupščine njem delu Slovenije. Res je, da minister Presečnik ni obljubil ničesar, je pa soglašal z oceno, da je potrebno nadaljevati z zastavljenim programom modernizacije državnih Levo: Minister za promet in zveze g. Jakob PRESEČNIK na poslanskem večeru Na izredni skupščini Območnega združenja Rdečega križa Litija, ki je bila v četrtek, 15. marca, so ob prijetnem kulturnem programu ženskega pevskega zbora iz Jevnice podelili zlati znak Rdečega križa gospe Mariji Smrkolj za dolgoletno in plemenito delo na področju humanitarne dejavnosti. Predsednik območnega združenja Karlo Lemut ji je izročil posebno listino, s katero so ji podelili tudi naslov »častne članice« Območnega združenja RK Litija. V ponedeljek, 12. marca je na povabilo poslanca g. Francija Rokavca litijsko občino obiskal minister za promet in zveze g. Jakob Presečnik. "X /Tinister si je najprej i-VAogledal obnovitvena dela na visečem mostu čez reko Savo v Jevnici in poškodovano lokalno cesto Jevnica-Kresnice, ki služi kot obvozna cesta zaradi rekonstrukcije magistralne ceste. Sledil je ogled omenjenega gradbišča in mostu čez reko Savo v Kresnicah. Na pogovoru na občini Litija sta župan g. Mirko Kaplja in poslanec g. Franci Rokavec s sogovorniki predstavila ministru poglavitna odprta vprašanja o državni cestni infrastrukturi v občini Litija. Sledil je pogovor v okviru poslanskega večera o dolgoročnem programu modernizacije državne cestne infrastrukture v osred- cest na tem območju. Prioritetna je zagotovitev sodobne cestne povezave z Ljubljano, kakor tudi urejanje ostalih prometnic. Pomembno je tudi, da se je obisk zgodil ob začetku mandata nove vlade in državnega zbora ter v obdobju razprave ob letošnjem državnem proračunu; poslanec Franci Rokavec je napovedal vložitev amandmajev, ki bi zago- tavljali nadaljevanje dose-danje dinamike investicij. Razveseljivo pa je spoznanje ministra Presečnika in državne podsekretarke ge. Nataše Kovše, da se pripravi nacionalni program vzdrževanja in upravljanja mostov večjih dimenzij. Program je uredil poleg nadzorstvene naloge tudi sofinanciranje s strani države. Veronika VIDMAR Iz uredništva... Bolj kot kdajkoli prej na slovenskih tleh smo v zadnjem mesecu premlevali dejstvo, kako nam mediji konstruirajo resničnost oz. kako mogoče se nam zdi vse, kar preberemo, vidimo ali slišimo. Seveda, vsega je kriv mladi Rogelj, boste rekli. Pa je res tako? Se še spomnite naslovnice februarskega Litijskega občana? Ponosno smo zapisali, da je Jure Plaskan ugnal vso svojo šahovsko konkurenco in postal državni prvak. Ne bojte se, res imamo Litijani državnega prvaka, njegova zgodba o uspehu pa se še razrašča. Jure se je v nadaljnjih tekmovanjih tako dobro odrezal, da jeseni potuje na svetovno prvenstvo v Španijo (preveijeno, potijeno, častna!!!). V Litiji se že dolgo radi kitimo z uspehi naših soobčanov; kako pa jim pomagamo, jih spodbujamo? Le strmimo lahko ob izjavi staršev mladega uspešnega šprtnika, ki pravijo, da zaradi »fovšije« fantove uspehe raje kar zamolčijo. Tako pasivno vlogo občine raje sploh ne omenjamo ... pa ne zaradi priokusa Rogljeve potegavščine, ampak tako v Litiji pač je. Tako se bodo pač mladi talenti raje zatekali po pomoč, sponzorstvo kam drugam, in bomo lahko v medijih le prebrali oz. slišali, da so »bili« rojeni v Litiji. Andreja ŠTUHEC V Litijskem občanu si še preberite: (■►"Mamile” v Litiji F*Vonj po Novi kulturi ^■Kulturni center vse bolj dejaven ^►Državno prvenstvo v lokostrelstvu Prispevke pošljite do 10. aprila 2001 na naslov: Tiskarna ACO, C.D.K. 39, 1270 Litija ali po faxu: 01/899-53-54 oziroma po e-pošti: tiskarna.aco@siol.net Občanom in občankam želimo prijetno praznovanje velike noči, ki naj prinese miru in zadovoljstva. Uredništvo Litijskega občana 9» marca smo podelili Jerebova priznanja Vesti iz parlamenta P * Februarsko redno zasedanje parlamenta se je začelo zelo pestro z obravnavo o soglasju k imenovanju generalnega direktorja RTV. Žal je tudi tokrat prevladal politični interes nad poslovnim. Poročilo o poslovanju javnega zavoda RTV Slovenija je bilo za leto 2000 prvič po dolgih letih pozitivno, vendar pa parlament predvsem vladajoča LDS in s pomočjo opozicijske SDS ni dal soglasja k imenovanju novega generalnega direktorja javnega zavoda RTV. Po šestletni proceduri je bil končno sprejet zakon o skladu za poplačilo vojne škode, ki bo omogočil vsem žrtvam vojnega in povojnega nasilja ter svojcem žrtev vojne za Slovenijo izplačilo odškodnin. Veselje nad zaključkom dolgotrajnega postopka pa je skalilo črtanje določb 17. člena, s katerim so postavljene določene kategorije v neenakopraven položaj. Za drugo obravnavo zakona o medijih je zbor potreboval kar dva dni. Posledica dolgotrajne obravnave so bili številni amandmaji, med katerimi so pomembnejše tudi določbe o obveznem obsegu lastnega programa za lokalne radijske in televizijske postaje, ustanovitev Sklada za pluralizacijo medijev in dilema ali je za imenovanje odgovornih urednikov potrebno soglasje ali mnenje delavcev. Po večletni proceduri smo dobili nov Zakon o letalstvu, sprejeta pa je bila dopolnitev Zakona o vinu, med katerimi je bolj jasno zapisano geografsko območje Dolenjske, kot območje pridelave znamenitega vina cviček. Po izredni seji se je 6. marca parlament seznanil s predlogom letošnjega proračuna, s tem pa je bila odprta letošnja proračunska razprava. Osnovna značilnost predloženega dokumenta je v tem, da je potrebno pokriti vrsto obveznosti za nazaj, kar pomeni, da so razvojni in investicijski programi za letošnje leto zelo okrnjeni. Kljub temu pa ocenjujem, daje bil izbran pravilen pristop na investicijskem področju v letu 2000 (promet, šolstvo, telekomunikacije, socialno varstvo itd.) in da bo uspelo nadaljevati investicijsko dinamiko za območje občine Litija tudi v proračunu za leto 2001. Poslanec SLS+SKD Slovenske ljudske stranke v DZ RS Franci ROKAVEC Umestitev Litije v novo regijsko podobo Slovenije (zdei) Pri konkretnem razpravljanju o dveh modelih, ki sta bila predstavljena v zadnji številki: o delitvi na večje pokrajine oz. na manjše upravne okraje pa se v precej negotovem položaju znajde prav litijska občina. Ker bodo na koncu verjetno obveljale manjše regionalne enote s povprečno 50.000 - 65.000prebivalci, razen nekaj izjem (Ljubljana in Maribor), se bo potrebno odločiti, kam se bo uvrstila Litija. z^Abstajajo dve ali celo tri verjetne možnosti: ali V_y obljubljanska regija s tremi večjimi občinami (Kamnik, Domžale, Litija) in več manjšimi s sedežem v Kamniku oz. Domžalah ali zasavska regija štirih ali petih občin najverjetneje s sedežem v Trbovljah ali pa celo velika ljubljanska urbana regija z Ljubljano in njenim zaledjem. Kot je manj znano širši javnosti, Litija že sodeluje na nekaterih področjih z zasavskimi občinami. Moramo si namreč priznati, da je Zasavje zaradi političnega vpliva trenutnega predsednika vlade v nasprotju z drugimi slovenskimi regijami v zadnjih letih prejelo izredno veliko nepovratnih in razvojnih sredstev. Mislim, da litijski javnosti in niti občinskim svetnikom ni znano, ali je Litija od tega imela kakšno korist oz. če je ponujene možnosti sploh izkoristila. Očitno je bilo bistvo te naveze v omogočanju trem zasavskim občinam pri kandidiranju na različne razpise, saj se navadno zahteva sodelovanje več občin z ustreznim številom prebivalcev itd. Konkretnih sadov pa v Litiji žal ni. Brez dvoma bi bilo kaj več o tem zanimivo izvedeti še pred javno razpravo in odločanjem o uvrstitvi v regijo. Dogaja se namreč tudi na drugih področjih, da Litija z izgubo sedeža posameznih ustanov nazaduje. Dijaki in študenti so to brez dvoma občutili pri dodeljevanju republiških štipendij za to študijsko leto. Območna služba Zavoda za zaposlovanje za litijsko občino je namreč v Trbovljah, vloge za štipendije pa obravnavajo v Zagorju. Jeseni je bila blizu premestitev davčnega urada in morda v državni administraciji načrtujejo še kaj. Vprašanje je, ali morda ne celo s tihim pristankom občinskega vodstva? Kot rečeno, na ta vprašanja bo slej kot prej potrebno odgovoriti. In naj se za konec vrnem še k regijam in pridobivanju finančnih sredstev iz evropskih strukturnih skladov. Institucionalne regije, ki jih bo oblikovala država ne bodo niti ovira niti okvir za pridobivanje denarja. Nasprotno. V ta namen se spodbuja oblikovanje interesnih regij, ki lahko vključujejo samo nekaj občin LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Ne samo zaradi zahtev Evropske skupnosti, ki med mnogimi pogoji za polnopraven vstop Slovenije zahteva tudi ustrezno okoljevarstveno zakonodajo, ampak predvsem zaradi nas samih, se bomo morali prav na hitro soočiti s povsem drugačnim odnosom do odpadkov, kot pa je bilo v mnogih okoljih doslej v navadi. Če v tem sestavku pustim ob strani zahteve EU, kar je predmet obravnave na drugih - državnih - področjih in opozorim na lokalne zadeve in našo zakonodajo na tem področju, bodo zadeve prav tako dokaj pregledne. Dejstvo je, da država pri tem ne spi in se že dolgo pripravlja na sprejem celovite okoljevarstvene zakonodaje, ki bo naravnana po že dolga leta uveljavljenih načelih članic EU. Dosti teh dokumentov (zakonov, pravilnikov itd.) je že sprejetih, menim pa, da nam bo bolj kot sprejemanje zakonodaje, delalo preglavice njeno uvajanje v vsakdanje življenje. Pravzaprav je še najlažje zakon napisati in sprejeti, težje pa je postaviti vse mehanizme za nadzor in izvajanje. Kar poglejmo npr. izvajanje nekaterih že pred leti sprejetih in po EU naravnanih dokumentih. Pravilnik o ravnanju z odpadki iz leta 1998 določa med drugim tudi sprejetje načrtov gospodarjenja z odpadki do konca lanskega leta, sprejetje operativnih programov, oz. upoštevanje državne strategije ravnanja z odpadki. Se bolj zavezujoč je pravilnik o odlaganju odpadkov. Ta namreč določa, da je odpadke dovoljeno odlagati samo na odlagališčih, opredeljuje vrste odlagališč in seveda tudi kaj odlagališče sploh je. Najbolj obvezujoče je določilo, da bo s L 1. 2002 (to pa bo čez devet mesecev !) dovoljeno odlagati samo obdelane odpadke. To pomeni, da bodo morali biti odpadki zbrani ločeno, zmanjšani njihovi škodljiv vplivi, volumen in drugo. Z istim datumom oz. leto kasneje pa bo treba imeti rešitve tudi za inertne in nevarne odpadke, da ne omenjam zahtev za izdelave analiz struktur odpadkov, kemičnih analiz, količin, evidenc in kar bo najbolj problematično — odlagališča. Predpisi o tem kakšna bodo morala biti odlagališča, od načrtovanja do gradnje, upravljanja in zapiranja so jasni, roki pa postavljeni. Opisano področje bo nedvomno eno najtežjih tudi v zvezi z vstopanjem v EU. Najtežje pa bo tam, kjer doslej niso še ničesar storili in kjer se bo treba soočiti z začetnimi problemi — z miselnostjo. Martin BRILEJ znotraj obstoječega območja, lahko pa se posamezna občina ali skupina občin poveže z občinami v drugi regiji. Tako smo že priča oblikovanju dveh oz. celo treh interesnih regij znotraj trenutno obstoječe Osrednje slovenske regije. Na jugozahodnem delu se oblikuje Barje s Polhograjskim zaledjem (Škofljica, Ig, Borovnica, Brezovica, Vrhnika, Logatec, Horjul, Dobrova—Polhov Gradec), na severovzhodnem delu pa vzporedno kar dve regiji: eno iniciativo vodi trzinska, drugo pa kamniška občina. Takšna regija nato oblikuje svoje razvojne programe na različnih področjih od infrastrukture (skupni kanalizacijski in vodovodni sistemi, čistilne naprave) do turizma (počitnice na Barju). Poznamo pa tudi primere, ko so za skupne programe kandidirale in pridobile sredstva občine z različnih področij (Gornji Grad, Solčava, Preddvor pri Kranju - naprave za izkoriščanje biomase; Kranjska Gora, Cerklje, Vodice - kanalizacijski sistemi). Kot vidimo je možnosti veliko, samo nekaj iznajdljivosti je potrebno in seveda zavzetega dela vseh odgovornih v občinskih ustanovah. Ker je v večini občin na tem področju zelo živahno, se čudim, da tudi v Litiji ni tako. Naša občina bi lahko namreč prevzela pobudo za oblikovanje takšne regije. Primer je lahko obsavska interesna regija občin Dol pri Ljubljani, Litija, vključujoč Zasavje in Radeče, ki bi bila ustanovljena za zaščito obrežij, izkoriščanje vodnih virov, izgradnjo kanalizacijskih oz. čistilnih sistemov, promocijo turizma... V tem primeru bi lahko razmišljali tudi o Litiji kot središču takšne regije. M. BERČON SLS *SKD Slovenska ljudska stranka Po kongresu z novim poletom naprej! V nedeljo, 4. marca, se je končal 20-urni maratonski kongres SLS SKD Slovenske ljudske stranke v Murski Soboti. Zagotovo je pomenil prelomni dogodek za nadaljnje življenje stranke. Ta želi po velikem razočaranju na jesenskih državnozborskih volitvah ponovno nagovoriti široki krog volivcev in postati vodilna stranka desnosredinske usmeritve. Novi predsednik je postal 38—letni mag. Franci But, trenutni minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je v svoji predstavitvi jasno poudaril prepoznavnost stranke kot verodostojne partnerice v koalicijah in pred volivci. Stranka bo s pomočjo uglednih strokovnjakov izdelala alternativen razvojni in gospodarski program kot ga trenutno ponuja levo-liberalna stran v vladi. V ta namen bodo imenovani trije pomembni organi: programski, strateški in gospodarski svet. Prav tako mora stranka imeti pregledno finančno poslovanje, je še poudaril novi predsednik. Ob mag. Franciju Butu sta bila kot podpredsednika izvoljena še bivša poslanka Darinka Mravljak s Koroške in trenutni minister za pravosodje mag. Ivo Bizjak z Gorenjske. Sicer pa bo tudi v prihodnje Glavni odbor kot najvišji organ med dvema kongresoma vodil Janez Podobnik, vodja poslanske skupine v DZ; Svetu stranke predseduje Tone Horvat, predsednik Državnega sveta; predsednica Nadzornega odbora je postala Marija Ribič, direktorica Pošte Slovenije; na predlog litijskega Glavnega odbora pa je bil kot predsednik strankinega Razsodišča izvoljen Janez Lukač. Iz Litije je član Sveta tudi poslanec Franci Rokavec. Obema iskrene čestitke! Matjaž BERČON Vračanje vlaganj v telekomunikacijo Poslanec DZ RS Franci Rokavec je v okviru poslanskega večera pripravil pogovor o novem zakonu o telekomunikacijah s poudarkom na vračanju vložkov občanov pri izgradnji osnovne telekom unikacijske infrastrukture. Predsednik uprave Telekoma Marjan Podobnik je kljub odsotnosti predstavnikov vlade zelo celovito predstavil predlog zakona. V razpravi so pristotni zahtevali, da vlada v zakon ponovno vključi odločbo Ustavnega sodišča iz leta 1999, saj namreč nalaga DZ, da ob privatizaciji telekomunikacij upošteva vlaganja občanov v omenjeno infrastrukturo. Marjan Podobnik je zagotovil vso pomoč Telekom pri strokovni pripravi pred-stavitve vseh načinov vlaganj na območju občine Litija za javno predstavitev. Ugotovili so, da mora država postopno privatizirati telekomunikacije, saj so v tem delu tudi najbolj razvite države previdne, z racionalnega vidika, pa tudi ob dejstvu, dajeta dejavnost v informacijski družbi najučinkovitejši dejavnikza pospeševanje gospodarske rasti. Vferonika VIDMAR Bernarda Prašnikar s.p. MarjePa (jrokiljgek 3p. H opičja Tel-.Oi/ 39Q9 OOP Zaželjeno naročanje po telefonu! ZA VSE OKUSE - ZA VSE ŽELJE -ZA VSAKOGAR FRIZERSKI STUDIO TREND (PRI LOKALU "•STRELA BAR") PROJEKTANTSKA PISARNA SAVUS-MARKO BOLTIN IZDELUJE: LOKACI JSKE DOKUMENTACI JE, NAČRTE ZA GRADBENA DOVOLJENJA /PGD IN PZI/, IDEJNE NAČRTE IN IZVAJA VODENJE POSTOPKOV ZA PRIDOBITEV GRADBENIH DOVOLJENJ PISARNA SE NAHAJA MED LOTERIJO IN TURISTIČNO AGENCIJO, JEREBOVA 14 V LITIJI /V OBJEKTU OBČINSKE UPRAVE/. ODPRTO IMAMO VSAK DAN OD 8.00 DO 16.00 TEL.: 898 31 63, GSM.: 041 625 099 E-mail: marko.boltin@siol.net .. nadaljevanje s 1. strani Jerebova priznanja X Tečer smo tokrat oblikovali V mladi. Ob poslušanju predstavitev nagrajencev smo se lahko marsikaj naučili. Vendar smo se tudi mi potrudili in vsem skupaj še polepšali večer. Kvintet trobil je trikrat zapihal v svoje instrumente. Literarna skupina Regrat, ki jo vodi Joža Ocepek je z recitacijami dopolnjevala večer. S plesom, pesmijo in igro pa so marsikomu obujali spomine mladi folkloristi OS Šmartno pri Litiji, ki jih vodi Bernarda Smrekar. Tomaž Rožanec iz Jevnice se je z veseljem odzval povabilu in s svojo harmoniko nastopil pred litijskim občinstvom. Tomaž je namreč študent Akademije za glasbo Franz List v Nemčiji in igra predvsem klasično glasbo. Dijaki in dijakinje Gimnazije Litija so kljub mladostniški razigranosti pod vodstvom zborovodkinje Helene Fojkar Zupančič, odgovorno opravili svojo nalogo in navdušili poslušalce. Primož Vozel in Boštjan Medved sta člana gledališke skupine KD Polšnik in sta predstavila pesem Pavle Voj e, lanske zlate dobitnice priznanja. Program pa smo povezovale Katarina Feštanj, Tanja Vozel in Mateja Sladič-Vozelj prav tako članice KD Polšnik, in sicer na malo drugačen način kot prejšnja leta. Dve »sva prišli« iz Najvišje zlato Jerebovo priznanje za delo na kulturnem področju je prejela Eva KOVIČ. preteklosti, iz časa Valvazorja in Petra Jereba ter se znašle na odru v letu 2001, na podelitvi Jerebovih priznanj. Veliko smo lahko slišali in se naučili od letošnjih prejemnikov Jerebovih priznanj, kar je spoštovanja vredno. In upam, da bomo tudi mlajši imeli možnost, da poskrbimo za kulturni oziroma duhovni napredek našega kraja. Tako kot to znamo in želimo. Mateja SLADIČ-VOZELJ bistveni značilnosti in sicer naravna in kulturna dediščina ter natanko določena turistična ponudba. Poti dediščine povezujejo različne vrste naravnih in kulturnih znamenitosti, turističnih storitev in dejavnosti in tako turistu ponujajo široko izbiro v okviru narave in kulture. Namen projekta je, da pestrost ponudbe privabi obiskovalce, ki si nato v regiji s pomočjo seznama ponujenih možnosti oblikujejo svoje lastne poti. Cilj projekta je izboljšati življenjski standard podeželskega prebivalstva brez korenitih sprememb lokalne kulture ali obstoječega načina življenja. Omenjeni projekt poskuša širiti turizem iz že obstoječih središč na novo in malo obiskana območja in s tem omogoča ekonomsko oživitev podeželja. Širitev in stične ponudbe območja pa pomembno prispeva tudi k regionalnemu turističnemu razvoju. Tako je eden od temeljnih ciljev projekta tudi iskanje priložnosti za razvoj dopolnilnih dejavnosti na podeželju ter možnost ustvarjanja novih delovnih mest. Namen predfaze je preverjanje smiselnosti izvajanja projekta na omenjenem območju. V letošnjem letu sta bili izvedeni že dve pre-veritveni delavnici (Moravče, Prva preveritvena delavnica v Moravčah Deficitarni poklici strojniške smeri v občini Litija V segmentu samostojnih podjetnikov se najhitreje in najmočneje razvija kovinarstvo, gradbeništvo in prometne storitve. Takšen trend razvoja dejavnosti pa je povezan tudi s povečanjem zaposlovanja strokovnega kadra. Na delovnem sestanku pri samostojnem podjetniku Martinu Knezu so bile izpostavljene težave pri pridobivanju kadrov s poklicno kvalifikacijo kot so strojni mehanik, strugar, orodjar, rezkar in brusilec. Na sestanku so sodelovali ravnateljici in ravnatelj osnovnih šol iz litijske občine, ravnatelj Srednje šole tehniških strok Šiška, predstavnik Srednje tehniške in poklicne šole Trbovlje, predstavnik Območne obrtne zbornice in Centra za razvoj Litija. Po izmenjavi mnenj smo prišli do operativnih zaključkov, od katerih sta se že dva Delovnisestane\šolnikpv in podjetnico realizirala. Organizirana je bila okrogla miza z namenom predstavitve deficitarnih poklicev in možnosti šolanja, ki je bila za širšo javnost predvajana tudi na lokalni televiziji. Območna obrtna zbornica Litija in Center za razvoj Litija pa sta v ta namen izdala tudi animacijsko zgibanko za osnovnošolce, s katero želijo podjetja s kovinarsko dejavnostjo pritegniti bodoče mlade strokovnjake tudi z možnostjo kadrovskih štipendij in zaposlitve. Saša GRADIŠEK ... nadaljevanje s prve strani Slavnostna izredna seja skupščine Projekt po poteh dediščine morda tudi v naši občini Septembra preteklega leta je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v občini Moravče potrdilo preveritveno fazo projekta Po poteh dediščine, v katero je vključenih 14 občin Savske ravni in Posavskega hribovja (Kamnik, Mengeš, Trzin, Komenda, Lukovica, Domžale, Moravče, Dol pri Ljubljani, Litija, Zagorje ob Savi, Trbovlje, Hrastnik, Radeče in Laško). Zaradi predhodnega uspešnega sodelovanja je občina Moravče za izvajalca predfaze izbrala Center za razvoj Litija. Projekt označujeta dve dopolnjevanje ostale turi- Trzin). Udeležencem je bila Na skupščini so potrdili tudi nove člane območnega odbora: sekretarko Danico Sveršina, Nado Pintar, odgovorno za informativno promocijsko dejavnost, in Marinko Vidgaj, odgovorno za delo z mladimi. Vsem dosedanjim članom se je predsednik območnega združenja zahvalil za njihovo plemenito delo ter izrazil željo, da se še naprej vključujejo v delo organizacije Rdečega križa. Številna udeležba na skupščini je ponovno potrdila čut in odgovornost članov Rdečega križa do svoje organizacije in njihov odnos do humanitarnega dela. Poleg članov skupščine so bili na seji prisotni tudi mentorji krožkov RK na osnovnih šolah, prostovoljci iz aktivov v gospodarskih družbah, mladi člani in predstavniki sredstev javnega obveščanja. Gosta na prireditvi župan občine Litija Mirko Kaplja in član glavnega odbora RKS Drago Kupnik sta poudarila vlogo in pomen območnega združenja RK, posebno je gospod Kupnik poudaril velik ugled, ki ga uživa litijsko združenje v nacionalni organizaciji RKS, tako na področju socialne dejavnosti, krvodajalstva kot tudi na ostalih področjih svojega dela. Zupan se je zahvalil za neizmerno velik prispevek organizacije pri premagovanju socialnih in materialnih stisk družin in posameznikov v naši občini ter izrazil upanje, da bo organizacija še naprej uspešno sledila svojemu poslanstvu. D. SVERŠINA predstavljena vsebina projekta in primera dveh že potekajočih projektov: Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine ter Slovenske korenine, v interaktivnem delu delavnice pa so svoja stališča predstavljali tudi sami udeleženci. Na zadnji delavnici, ki bo 27.3.2001 v Medijskih toplicah, bomo izvajalci dobili konkretne odgovore, ki bodo osnova za nadaljevanje ali opustitev omenjenega projekta. Karmen SADAR MENJALNIK EASVTRONIC, ETC, DSA, EPS, OBD, ECOTEC MOTORJI, AKTIVNI VZGLAVNIKI, SERVISI NA 30.000 KM, 12-LETNA GARANCIJA NA PRERJAVENJE. NOVA OPEL CORSA. ODRASLI MALI AVTO. opel e avtotehna WDS in Mahkovic Spodnji log 27 pri Litiji, tel.: 01/8974-888 zaljubljeni, praznični, pustni 14. februar, najbolj zaljubljen dan v letu smo v Litiji preživeli brez raznih incidentov. Vendar pa so se na različnih mestih v Litiji (pred občino, banko, na železniški postaji, gimnaziji) poj a vili srčki z raznimi imeni. Te smo nalepili mi, z namenom, da si vsak od vas sname srček s svojim imenom. Mi mislimo na vas. ~X Ta ta dan bi se vsi lahko JL >| spomnili tudi na ljubezen do sočloveka, strpnost in sožitje z naravo. Pa ne samo ta dan, tudi druge dni v letu bi si lahko polepšali, z bistvom Valentinovega. Na pustno soboto so imele pustne šeme ogromno dela z odganjanjem zime, kajti vreme nam je prineslo sneg. V Litiji je potekal pustni karneval. Člani MFLi-ja smo se z nostalgijo na stare čase našemili v mlade pionirje. Vestno smo ponavljali pionirsko zaprisego in marsikateri občan je dobil mravljince, ko je videl toliko, sedaj že malo pozabljenih, novopečenih pionirčkov, ki obljubljajo zvestobo, tudi že malo pozabljenemu, tovarišu Titu. Dobili smo prvo tolažilno nagrado in osnova za kloniranje Jelinčičev (beri: Jelinčič original) nam je plačal plato piva. Kam se je ta zlil, pa prepuščam vaši domišljiji. 8. marec — dan žena je bil preživet v znamenju nežnejšega spola “boljše in lepše polovice človeštva”. To je praznik, ki nas spominja na prve demonstracije za enakopravnost žensk, ki so se zgodile leta 1910 v Ameriki. Nekaj smo že dosegle, vendar nas, kljub civilizirani družbi, ogromno dela na tem področju še čaka. Dandanes smo ženske s svojo neenakopravnostjo preveč sprijaznjene in je v svojem vsakdanjiku sploh ne opazimo več. V manj razvitih področjih sveta pa je neenakopravnost, torej manjvrednost žensk celo uzakonjena. Ženske, malo razmislimo o tem! V klubskih sobah MFLi-ja smo se zbrale ženske in ob čaju in pecivu (za katerega se vsem udeleženkam lepo zahvaljujemo) prijetno klepetale. Zdaj imate krivca za dež, ki neutrudno kaplja iz oblakov. Če vas naše delo zanima in ga radi žurate, se nam pridružite. Vsak četrtek od 19. do 20. ure lahko pridete v klubsko sobo na grad Ponoviče. Lahko nam pošljete emajlirano sporočilce na naslov: mflius@yahoo.com ali pa pokličete Ireno (041 382 549) oz. Kajo (041 388 661). Možnosti je več, izberite najbolj optimalno in se nam pridružite! Zelo bomo veseli. Za MFLiTea FEMEC (kt) Pozor, dragi občani! Droge so v Litiji, se zavedate? To se tiče vas, vaših otroka države in mene. Tudi zato se gibljejo okoli nas možje v modrem, ki so si zadali pametno nalogo, da uničijo drogeraškp golazen, kj kazi lepote mesta Litije. Kdo pa so ti drogeraši, mamilarji, tabletkatji, narkoman i ali k^kp drugače jih lahko še poimenujemo? Najhujši so seveda tisti, kisi veča'popestrijo s smotko zelene substance, rastline marihuane. Te je treba poloviti, jih zapreti, označiti za celo življenje, čeprav s svojim početjem ne ogrožajo okolice, kvečjemu sebe. Kdo so pa tisti, 'ki puščajo narkomanske igle na dvoriščih pred šolami, vrtci, stopnišči blokov...? To so osebe, kj redno uživajo heroin! Odvisnik od heroina dnevno potrebuje veliko denaija, navadno nima rednih dohodkov, zato k>'ade, vlamlja, izsiljuje, prodaja droge in povzroča nasilje. Odvisniki od heroina se drogirajo pred podvige. Zaradi džointa, kj ga ima kadilec marihuane pri sebi za lastno uporabo, lahko leti za zapahe. Mimo pa gledamo kraje, vlome, nasilje po lokalih in v družini. Trava nikoli ni bila in nikoli ne bo vzrok za nasilje. Kadilec trave škoduje (če sploh) edino le sebi. Tudi alkohol ni nedolžen. Zakaj naše ceste terjajo toliko nesrečnih smrtnih žrtev? Zaradi alkohola. Koliko družin je razpadlo zaradi njega? Koliko otrok m žensk je bilo pretepenih zaradi oseb pod vplivom alkohola? Nasilje znotraj družinskih krogov je nič kolik°kmt posledica alkohola in tudi tu se policija noče vtikati- Policija pa naj bi nas varovala, mar ne? Ste že slišali, daje kdo umrl zaradiprevelike količine pokajene marihuane? Slišali pa ste že za smrtne žrtve alkohola, da o otroci, starimi komaj pet let. Kako se prenašajo nalezljive bolezni, hepatitis C, AIDS...? S kajenjem trave? Ne, z iglo, kj si jo izmenja več uživalcev. Kaj je rastlinica marihuane v primerjavi s trdo drogo, kotje heroin? Heroina je v Litiji, dragi občani, nemarno veliko, tako veliko, da je to mestna sramota, pred katero si zatiskate oči. In nenazadnje sramota neučinkovite policije, kj v zvezi s tem ne stori ničesar. V Litiji je neuradno 110 rednih uživalcev heroina, kj vztrajno iščejo nove in nove naivne žrtve (otroke) ■ Najbolj zastrašujoč podatek—heroin je že v osnovnih šolah! Da, to je resnična podoba mesta Litije. Ali bolj natančno podzemlja Litije. In kaj vrli možje v modrem storijo glede tega? Jih preganjajo? Ste optimisti? Policaji se ukvarjajo s kadilci marihuane. Uživalce heroina pa mimo gledajo, ne samo to - izkoriščajo jih, kot špiclje, kj v zamenjavo (ne)ovadbe tožarijo kje in k^° Ka^ travo. Torej držijo v šahu odvisnike, kj storijo vse za heroin, namesto, da bi jih čim prej strpali na zdravljenje. Tukaj bi že lahko načeli debato o človekovih pravicah ali morda o morali človeka. Ne vem, morda policija misli, da če bo zasačila osebo, kj si je prižgala džoint (cigareto iz marihuane), da bo pretrgala ne vem kak0 veliko preprodajalsko verigo in s tem zatrla droge v Litiji. Poleg tega si policija izsiljuje pomoč odvisnikov za svoje junaške Mamile« V Litiji! heroinu ne govorim, ki redno pošilja svoje otroke v nebesa. Nočem trditi, da se mora marihuana legalizirati, vendar vas moram opozoriti, da trava ni droga številka 1 v Litiji, temveč je to heroin in tudi alkohol. Heroina in drugih trdih drog ne moremo enačiti s travo in uživalce ene in druge substance metati v isti k°š. Že po izvoru gledano je trava naravna, heroin in ostale snovi pa so kemično obdelane. Bill Clinton je povedal, da je kadil travo. Slovenski m tuji glasbeniki jo opevajo v svojih pesmih. Politiki so v resni dilemi ali naj jo dekriminalizirajo. In kolik° drugih ljudi od zdravnikov, pravnikov, bolnikov, profesorjev, policistov, študentov si zvije (ali si je zvilo) smotko trave in jo brez slabe vesti pokadi. Kakšno pa je uradno mnenje policije? Morda, da so kadilci trave družbeni izmečki, kijih je treba zapreti, uživalci in odvisniki od heroina, kj kradejo, vlamljajo, in se nedopustno vedejo pred otroci, jih zavajajo ... pa bodo morda še naprej prosto hodili med nami. Zakaj bolj bodejo v oči kadilci marihuane, kot osebe, ki kradejo, vlamljajo, sc pretepajo, posiljujejo? MAVRIČNA BOJEVNICA GOSTILNA ČEBIN Tatjana Mam s.p., Ljubljanska 4, Litija NUDIMO: ■ MALICE ■ KOSILA ■ IEDI PO NAROČILU UPOKOJENCI in ŠTUDENTI imajo ob naročilu hrane 10% popust pri gotovinskem plačilu! ( Kupon izrežite in prinesite s seboj.) /amo rezervne za različne prij^ sV'el PODORE, SEDMINE % DRUŽABNA SREČANJA. (do 60 oseb) OBMOVALNI CA& od torka do sobote: T- 2200 nedelje in prazniki: 8°°-20“ ob ponedeljkih samo v času malice od 900- I2“ Informacije na telefonu: 01/898-39-47 Kaj nam povedo mali oglasi? Vsi oglašujemo ali jih prebiramo, saj se pod kupim ali prodam vedno najde kaj zanimivega. To je veletrgovina, Ji nam pomaga prodati, česar ne rabimo, ali kupiti kar bo tako ceneje ali pa tega m na voljo v trgovinah. Mali oglasi pa nam povedo veliko več. So zrcalo ljudi oz. materialnega in ekonomskega stanja določenega časa. Napovedujejo celo bližajoče se slabše ali boljše čase. Me drugo svetovno vojno so jih nasprotniki in vohuni uporabljali tudi kot šifrirana sporočila. Torej, včasih jih velja prebrati, pa čeprav samo za zabavo. Tako lahko v časopisu Jutro, kije izšel 7. februarja 1945, preberemo mali oglas »Gojzarje, št. 44, na novo potempljane prodam« ali pa »Srajce, svilene, pralne k°mbineže in pletene hlačke prodam oz. zamenjam«. Smešno, kajne? Predstavljajte si, da bi danes zamenjevali s sosedo oprane in dobro ohranjene hlačke. Avtomobilske ponudbe takrat še niso poznali, s kolesi pa so trgovali za med. V Slovenskem Poročevalcu iz povojnih let, 11. november 1956, zasledimo, da še vedno prodajajo in kupujejo rabljeno obleko, pohištvo in premog, ki ga je bilo takrat verjetno težko dobiti. O avtomobilski ponudbi še ni sledu. Najbližje je oglas Gradbenega podjetja Gradis, ki prodaja dva konja, dva komata, navaden voz in voz z gumi kolesi, in še to samo državnemu ali zadružnemu sektorju. Razkošna ponudba, ni kaj! Delo, 9. marec, 1978: malih oglasov je za dobro uro branja. Nič več rabljenih oblačil in čevljev. Kupuje in prodaja se gradbeni material in zazidljive parcele. Vmes še kakšna pretihotapljena roba iz Italije ali Nemčije. Zanimivo: avtomobilskih oglasov pa malo morje! V tem času prevladujejo avtomobili Crvene Zastave, na katere pa je treba čakati v vrsti tudi po eno leto. Tuji avtomobili se dobijo samo za devize, zato je povpraševanje po starih uvoženih avtomobilih ogromno. Cene so astronomske, saj se hočejo vsi voziti v vozilih prestižnih tujih firm. Vse kaže, da je bilo denarja dovolj, pa tudi krediti so bili ugodni. Kaj pa Salomonov oglasnik 8. marca 2001? Novo tisočletje in malih oglasov je za tanjšo knjižico. Prodaja se vsemogoče (seks na domu, plačano ljubezen za eno noč in erotično masažo). Stiriinpetdesetletnica si želi nore ljubezni z dvajsetletnikom. Naslov je objavljen brez zadržkov. Največ pa je avtomobilskih oglasov. Kupite lahko res vse, pa tudi cene so kljub nizkemu standardu, kj ga imamo, skorajda za vse dosegljive. Petnajst let starega golfa, voznega, za katerega bi pred dvajsetimi leti z veseljem odšteli celo premoženje, lastnik podarja za rezervne dele. Samo da se ga odpelje, saj odvoz in deponija na avtoodpadu veliko stane. Kot pred petdesetimi leti se spet na veliko trguje s kolesi. Tokrat zaradi rekreacije. Ljudje se ob onesnaženem zraku in hrani vse pogostje odpravljajo na obrobje mest s kolesi. Zanimiv pa je tudi oglas na 161. strani »Mlada družina prosi, če ji lahko kf° podari ženska in moška oblačila«. Za nova nimajo sredstev. Časi se ponavljajo in mali oglasi so več kot dokaz za to. J. H. TCA* Tehnično LASA §"T™ LITIJA Ponoviška 11 b Tel: 01/899 52 10 Fax: 01/899 52 04 RAČUNALNIŠKA OPREMA ZA PODJETJA IN POSAMEZNIKE mnogo več! Obiščite nas vsak delovnik od 9.-12. in 13.-16. ure, pokličite 899 52 10 ali VVIN98 SLO tipkovnica internet-multimedijska, PS/2 nOŠIiitP P-DOŠtO na naslov LOGITECH, M-S62, vvhell, PS/2, miška E , , fif . Podloga PCplus + knjiga na CD-ju infO@tSC-iaDa.SI RAM LONG DIMM 128MB S D RAM PC133 10,2GB, 5.400,U-DMA 100 trdi disk ALPS, 3.5" 1,44 MB disketna enota "| 32. ARTEC 50x IDE CD-ROM ATX MIDI TOVVER z 230W P/S ATX, HI-END Studenček, studenec... Krajani, vaščani, meščani, občani - kakprk^0 hoče, zraven tudi kakšen lastnikhišice za nedeljski oddih, prečitajte tale sestavekI Koledarska zima se bo končala v začetku tretje tretjine marca, sonce pa že neusmiljeno krajša noči in podaljšuje delovni dan. Pomlad je pred vrati in nakazuje nove pobude in dejanja. Dela okrog hiš, na poljih, vrtovih bomo imeli vsi dovolj, verjetno letos malo več tudi zaradi bio-mrzlice, kj jo bo vsak brzdal po svoje. Na zemeljski obli imamo prebivalci sedaj oblastne grupacije (tj. občine Litija) svoj prostor in z njim tudi obveze. Prav bi bilo, če bi letošnjo pomlad naredili nekaj življenjsko koristnega za vse nas, z veliko mero dobre volje, čeprav pa doslej še nikoli nismo. Vprašamo se, kaj pa je to? Uredili bi vse znane prostorčke, kjer izvirajo naši studenci. Izvir vode je začetek usega dobrega in lahko tudi zla. Brez čiste, zdrave in pitne vode ni zdravja in če hočete, tudi življenja ne. Naše delo? Za začetek brez vsake organizacije. Kdor ve za kraj, kjer je izvir studenca zapuščen in zanemarjen, naj najprej počisti tisto, kar ne spada kpitni vodi. Poleg listja, suhljadi, blata in druge navlake naj odstrani to na odmaknjen prostor, da ne bo v napoto in za slab izgled ok°li izvira. Tudi jarekza odtekanje vode moramo primerno očistiti in poglobiti. Na stezico ne pozabite, če ta obstaja. Vse delo naj bo opravljeno v dogovoru z lastnikom zemljišča, če ni naše ali javno, da ne bo prerekanja. Z našim začetnim pionirskim delom sveta ne bomo letos obrnili in umazana Sava bo še naprej imela tok čez Litijo, vendar bomo imeli občutek, da je v njej nekaj kapljie trite bistre vode iz studenčkov, k1 smo jih letošnjo pomlad očistili. In če bomo to naše plemenito delo nadaljevali ter storili poleg še kaj, bi lahko čez kakšno desetletje imeli zopet nekaj k°Paleev na Savi in tudi zadovoljne ribiče. V Litiji je bila prireditev »Naši dosežki.« Slo je za predstavitev ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini in podelitev priznanj Petra Jereba. Lepo, ni kaj reči. In kakovostno. Kaj vse znajo in zmorejo amaterski kulturniki- Nekateri celo več kot profesionalci, kijih je treba plačati, da nastopijo v Litiji. V Delu je pisalo, da je bil sklep občinskega sveta pred tremi leti, o gradnji prizidka sredi Litije, kj ga je nato zgradil takratni podžupan, nezakonit. In kaj se bo sedaj zgodilo? Nič. Prizidek stoji, takratnega občinskega sveta pa tudi ni več, ker so bile kmalu potem volitve. Sicer pa imate črnih gradenj v Litiji kolikor hočete. Kdo vse pri tem miži ? Litijski pevski zbor »Lipa« je živel skoraj 115 let. Preživel je Avstroogrsko, prvo svetovno vojno, Kraljevino Jugoslavijo, drugo svetovno vojno in Titovo Jugoslavijo. V samostojni državi Sloveniji pa ni zdržal niti deset let. Lipa je med to zimo pozebla. Bo kdo zasadil novo? Litijski pustni karneval je letos pokazal kar nekaj ostrih zob. Tako pride vsaj tu na dan kakšna litijska neumnost. Za vse pa je bolje, da ne veste. Dan žena je postal ena velika žalost. Včasih so se ga takrat vsaj dedci nalili, danes pa doma čemijo. So litijski nogometaši res v krizi? Nikakor ne, saj je kriza ponavadi le začasna. Pri njih pa traja že dvajset let. V Kresnicah pa so pokazali, kak0 se dela v nogometu, saj je tamkajšnji klub postal vodilni v občini. Sedaj se gredo v Litiji nekaj o regijah, pokrajinah, okrajih ali kak0 se bo temu reklo- Seveda bi bilo lepo, da bi bila Litija regija, tak° kpt nekoč, samo ali vam niso že vseh regijskih uradov odnesli iz Litije, ne da bi s prstom trenili? Vas pozdravlja vaša Matilda Kosec. /hintitka Franc HOSTNIK Odgovor na pismo bralke V M. z naslovom Čakaj, čakaj, čakaj... Cilj prenove poslovalnic Nove Ljubljanske banke širom po Sloveniji je, zagotoviti sodobne, funkcionalne, uporabnikom prijaznejše prostore. To velja tudi za poslovalnico NLB v Litiji. Naj naštejemo nekaj po posodobitvi Poslovalnice Litija najbolj opaznih sprememb: dva bančna avtomata, pri čemer je eden prilagojen tudi za invalide; več prostora za stranke; več delovnih mest s sedečo komunikacijo, kjer lahko stranke opravijo več storitev na enem mestu in udobneje; v prenovljeni Poslovalnici Litija smo poskrbeli tudi za zasebnike in podjetnike; ob prenosu plačilnega prometa v banko smo zanje organizirali dve bančni okenci, ločeni od ostalih; na prvi dan izplačila pokojnin imamo v poslovalnici organizirano dodatno okence; poslovalnica ima tri blagajne in ne le dve, kot je navedeno v članku. Seveda prenova poslovalnice ne more takoj vplivati na zmanjševanje vrst na blagajnah, smo pa s sodobnejšo organizacijo na drugih delovnih mestih že uspeli zagotoviti bistveno boljše pogoje za stranke. V NLB in tudi v Poslovalnici Litija se že dlje časa trudimo zmanjšati čakanje na bančnih okencih (blagajnah), zato smo v zadnjih letih intenzivno preusmerjali stranke na sodobne načine poslovanja kot so: bančni avtomati z izpisom stanja in depozitno enoto za plačevanje položnic in pologe gotovine, avtomatski trajni nalogi za plačevanje računov, telefonska banka Teledom in elektronska banka Klik. Kljub našim prizadevanjem, da bi bile v prenovljeni poslovalnici čakalne vrste na blagajnah čim krajše, nam to decembra lani ni povsem uspelo. V predprazničnih dneh že praviloma beležimo precej povečan obisk, decembra pa je bilo precej povečano tudi število izplačil (božičnice ločeno od nakazil plač), s čimer so povezani večkratni obiski strank v banki. Število strank se je povečalo tudi zaradi preselitve poslovanja iz blagajniškega mesta Ponoviška 3, katerega stranke v večini še vedno poslujejo klasično tj. s hranilnimi knjižicami. Tudi v prihodnje si bomo prizadevali aktivno preusmerjati stranke, ki prihajajo v banko opravljati enostavne bančne posle npr. plačati položnice ali dvigniti gotovino, na sodobnejše načine poslovanja. Stranka pri tem ne bo vezana na prihod v banko in njen poslovni čas, storitve bo lahko opravila hitreje, pa še vedno preprosto, predvsem pa ceneje. Prihranjen čas in denar pa vsakomur prav pride, kajne? Matjaž GODEC, vodja Poslovalnice Litija VULKANIZERSTVO • Brodarska ul. 15 LITIJA, Tel.: 01/899-50-71 • vj - GOTOVINSKI POPUST 1 0% Prišel je čas za LETNE M Sava, DUNLOP, UNIROVAL, Barum nci — 08-13 m 15-18 „ sob.: 08-14 CAS ■» Ponedeljek zaprto Dober obisk na letnem srečanju DU Šmartno Skoraj polovica vseh članov, kar je posebej razveseljivo, se je udeležila letnega občnega zbora Društva upokojencev Šmartno, ki je bil 23. februarja v avli OS Šmartno. O delu društva v minulem letu je poročala dosedanja predsednica Sonja Kolar, kar smo lahko prebrali že v januarski številki Litijskega občana. Tokrat je prišlo v vodstvu društva do večjih kadrovskih menjav, o čemer je poročala kandidacijska komisija. Izvolili so nov sedemčlanski odbor, ki ga bo vodil Boris Žužek, nadzorni odbor in disciplinsko komisijo. Na občnem zboru je kot gost sodeloval direktor doma Tišje gospod Gusti Grošelj, ki je spregovoril o razvoju in napredku doma v zadnjih letih, ko je vrsta izboljšav prispevala k boljšemu počutju oskrbovancev in ugledu doma v javnosti, saj le-ta nudi razne izvendomske usluge. Vse prisotne je pozdravil tudi predsednik Zveze društev upokojencev občine Litija, gospod Jože Grošelj, se zahvalil dosedanjemu vodstvu za uspešno delo, novemu pa zaželel dobro sodelovanje v prihodnjem mandatnem obdobju. S priložnostnimi darili in izbranimi besedami so se zahvalili predsednici Sonji Kolar, članu upravnega odbora Stanetu Volku in predsedniku nadzornega odbora Ivu Nograšku za več kot desetletno delo v organih društva ter jih povabili k na-daljnemu sodelovanju. Letošnji program šmarskih upokojencev se ne bo dosti razlikoval od lanskega. Na prvem mestu so izleti in sicer na Gorenjsko - Vrba, Begu- nje, Brezje, na Slovensko Koroško - Slovenj Gradec, Legen, Pohorje, v Prekmurje in Goričko - Radenci, Cankovo, Kuzma, na tromejo — Trbiž, Beljak, Celovec in v neznano. Med letom bodo organizirali še srečanje jubilantov, pripravili martinovanje in obiskovali bolne člane, sodelovali pa bodo tudi v športnih dejavnostih, ki jih organizira Zveza društev upokojencev občine Litija. Na novo pa načrtujejo občasne obiske gledaliških predstav v Ljubljani ali pa v letnem gledališču na Muljavi in Studencu pri Domžalah. Izleti in gledališki obiski bodo namen- jeni tudi nečlanom in drugim krajanom, če bo v avtobusu na voljo še prostor. Ena osrednjih dejavnosti društva pa bo pridobitev novih članov. Uradne ure bodo potekale na krajevnem uradu v Šmartnem vsako prvo in tretjo sredo v mesecu in sicer od 9. do 11. ure, članarina pa je letos le 1.100 SIT. Šmarski upokojenci se bodo vključili še v delovanje domačega turističnega društva in pomagali pri urejanju kraja ter v praznovanje pomembnih letošnjih obletnic, ki bodo potekale letošnjo jesen. O tem pa več prihodnjič. Boris ŽUŽEK Občni zbor šmarskih upokojencev Foto: M. MANDELJ Odgovor na prispevek NERAZUMEVANJE AVTORITETE, Romana Ponebška Osnovni namen odgovorov in pojasnil spodaj podpisanega ni nasprotovanje različnim mnenjem, pogledom, rešitvam problemov, še najmanj pa nasprotovanju posameznikom in skupinam, pač pa predvsem korektnost poročanja in pravilnega informiranja tudi tiste javnosti, ki na tem ali drugih dogodkih ni bila prisotna in se iz nestrokovnih ali strokovnih vzgibov z njimi seznanja iz sredstev obveščanja. Razlogi, da je do odgovorov sploh prišlo, pa so predvsem trije. Prvi je strokovnost in odgovornost, ki izhaja iz službenih obveznosti in zaupanih delovnih nalog. Drugi je položaj in ugled v mednarodnih in domačih znanstvenih, raziskovalnih in strokovnih krogih. Tretji pa je osebnostna integriteta in dostojanstvo. Ob polni odgovornosti opravljanja službenih dolžnosti, položaju in nivoju znanja znotraj strokovnih krogov dokazanega z znanstvenimi in strokovnimi prispevki ter razvoju osebnostnega odnosa do soljudi, je navajanje neresnic in neizrečenih izjav nesprejemljivo. Pripomoglo je le k pojavljanju dvomov v mojo strokovnost, znanju, sposobnostih in načinu opravljanja službenih dolžnosti. Sodbo o tem prepuščam drugim, ker lastna presoja nikoli ne more biti popolnoma nepristranska. Nedopustno je, da se s takimi dejanji hkrati ruši tudi osebno dostojanstvo in se blati imena ne samo mene osebno temveč posredno tudi mojih ožjih družinskih članov, še celo prijateljev in znancev. Dokaz k želji za dialogom in pripravljenosti sprejemanja različnosti naj bodo tudi odgovori na prispevke v glasilu Ljudski glas in Litijski občan, v prvi vrsti pa tudi podani odgovori spodaj podpisanega na samem zboru krajanov. Če temu namreč ne bi bilo tako, bi se tudi največkrat omenjeni dr. Zore lahko od tega povsem ogradil in samo akademsko in izza govornice nasprotoval javnosti. Pripravljenost in dobronamernost je bila izkazana tudi z razgovori s posameznimi krajani takoj po zaključku zbora krajanov v Kresnicah. Nenazadnje je bila pripravljenost za sodelovanje tudi javno izražena. Na zboru krajanov je bil namreč dan poziv, da lahko kdorkoli, kadarkoli in preko vseh razpoložljivih oblik (pošta, telefon, računalniška pošta, osebno) naslovi probleme in vprašanja na pristojno ministrstvo ter tudi neposredno na odgovorne osebe na ministrstvu. Odgovorne osebe so bile ob tej priložnosti tudi imenovane z imeni in priimki. Nekateri krajani so te možnosti tudi izrabili. Ker so se ob tem nekateri poslužili tudi računalniških povezav, ostaja osuplo presenečenje povezano s pozivom o javni razpravi na internetu. Nerazumljivo je, da se ob sicer pohvalnem samoizobraževanju, zbiranju podatkov in študiju različnih tehnologij ravnanja z odpadki spregleda že daljši čas delujoče tovrstne spletne strani. Z objekti in napravami za ravnanje z odpadki, ki vključujejo zmanjševanje količin, ločevanje, ponovno uporabo in predelavo (reciklaža) odpadkov se načrtuje temeljni del gospodarjenj a z odpadki. Tovrstni objekti in naprave so po posameznih tehnoloških sklopih in prostorsko združeni v tako imenovane regijske centre za ravnaje z odpadki. Nekateri že tudi uspešno delujejo, trije pa naj bi bili zgrajeni v naslednjih dveh do treh letih. Torej vzorčne projekte in dobre zglede že imamo. Žal pa pri vseh teh postopkih ravnanja z odpadki nastajajo tudi preostanki, ki jih je potrebno še končno oskrbeti oziroma odstraniti. Pri odstranjevanju pa se pokažejo morebitne prednosti in slabosti posameznih tehnologij z različnimi tržnimi imeni. Ob upoštevanju naravnih, prostorskih, poselitvenih in drugih danosti v slovenskem prostoru ima sežig odpadkov ob ostalih predhodnih postopkih pomembno mesto pri odstranjevanju odpadkov in je sestavni del celotne verige procesa ravnanja z odpadki. Zmotno je mišljenje, da se ti postopki medsebojno izključujejo. Nasprotno se ti postopki medsebojno dopolnjujejo in tvorijo celoto. Skladne s tem so tudi izjave vseh ministrov pristojnih za okolje. Ena od osnovnih nalog Ministrstva za okolje in prostor pri tem je, da katerikoli objekti in naprave ne poslabšujejo okolja. Naj bo to tudi odgovor, v čem je razlika med projektom Integralnega koncepta ravnanja z odpadki v RS (IKROS) na eni strani in Strateškimi usmeritvami RS za ravnaje z odpadki (ki jih je sprejela Vlada RS 1996) in Nacionalnim programom varstva okolja (ki ga je sprejel Državni zbor 1999) na drugi strani. Zakaj tako pa je dodatno mogoče pojasniti ob hkratnem prebiranju Petega akcijskega programa EU (5lh Environmental ac-tion plan). In ko smo že pri navedbi virov — najpomembnejše med njimi tudi prilagam. Pozivam pa vse, ki razpolagajo s strokovno literaturo o zelo čaščeni in v nestrokovni javnosti spoštovani tehnologiji “fbsilizacije”, da navedejo vire informacij o njej. Če je ena od osnovnih nalog Ministrstva za okolje in prostor tudi ta, da katerikoli objekti in naprave ne poslabšujejo okolja, ne moremo mimo presoje vplivov na okolje. Zakonska podlaga je dana v Zakonu o varstvu okolja. V samem postopku izdaje upravnih dovoljenj je potrebno upoštevati tudi Zakon o urejanju prostora, Zakon o stavbnih zemljiščih in Zakon o graditvi objektov ter vseh podzakonskih predpisov. V predpisanih postopkih je jasno določeno kdaj in kako se izdela presoja vplivov na okolje. Že samo bežno poznavanje vsebine takega dokumenta pa daje jasno predstavo o tem, da mora biti tehnična dokumentacija izdelana vsaj na nivoju idejnega projekta. Naj bo s tem še enkrat odgovorjeno tudi pisanju o nenatančnih odgovorih o tem kakšne posledice ima lahko sežigalnica na neposredno okolico in o neopredeljenosti dr. Zoreta o tehnologiji sežiga. Sodobni objekti za ravnanje z odpadki s tehničnega vidika okolju niso škodljivi. Pravilna je ugotovitev, da se dr. Zore o tehnologiji sežiga javno ni opredelil. Kot uslužbenec ministrstva tega tudi ne smem. Opredelitev o posameznih tehnologijah pomeni veliko nevarnost reklamiranja posameznih institucij, družb, podjetij, izdelovalcev opreme in podobno. Upoštevajoč dosedanje izkušnje in obstoječi način podajanja informacij bi bilo ob javnem izrekanju za ali proti vrstam tehnologij razumljivo pričakovati hkrati z že izraženo načelnostjo in pristranskostjo še veliko hujših ter neprimernih očitkov. Drugo vprašanje pa je, kako sprejemam in ocenjujem posamezne tehnologije s strokovnega vidika, če že hočete tudi z akademskega nivoja. O tem doslej nisem bil povprašan. Glede na izkazano nezaupanje in dvom pa bi kazalo z vaše strani razmisliti o postavitvi takega vprašanja drugi osebi. Ali je zares potrebno, da se skuša javno diskreditirati osebo, ki je doslej edina krajanom strokovno predstavila problematiko ravnanja z odpadki, v največji možni meri odgovarjala na postavljena vprašanja in je še naprej pripravljena na pogovor? Ker sem osebno prepričan, kakšen odgovor je z moralnega vidika in povsem preprostega človeškega vidika sprejemljiv, vas vljudno prosim, da na postavljeno vprašanje ne odgovorite. dr. Jani ZORE, univ.dipl.inž. - KIPER PREVOZI —KOMiJ PREVOZI 0S2B Martin Grom s.p. GSM: 041-741-87* Šmartno pri Litiji KUD “Venčeslav Taufer”ima novo vodstvo Člani KUD-a »Venčeslav Taufer« Dole smo 17. februarja zbrali na občnem zboru, kjer smo skupajzgosti, med njimi so bili Jože Gorenc, predsednik ZKD Litija, Jožica Vrtačnik, vodja šole na Dolah in Dušan Mak, predsednik sveta KS Dole, ocenili delo v preteklem letu. "NTajbdi aktivna sekcija v m se zahvalila vsem, ki so 1 M društvu je mladinski sodelovali in ji pomagali. društvu je mladinski mešani pevski zbor pod vodstvom Petre Tekavec. Izvedli smo dve večji prireditvi: kresovanje na predvečer dneva državnosti in božični koncert ter spodbudili obnovo kulturne dvorane v farnem domu. Dosedanja predsednica Marija Tekavec je naštela nekaj uspehov v preteklem obdobju Njej pa se je za uspešno delo zahvalil predsednik ZKD in ji podaril knjigo. Izvolili smo novo vodstvo, ki mu predseduje Stane Kmetič. V program dela za tekoče leto pa smo zapisali: še bolj intenzivno delo pevskega zbora, oživitev dramske dejavnosti, spodbujanje ljudskega petja, poskus organiziranja glasbene šole za pihalce in nadaljevanje obnove dvorane, katere otvoritev je predvidena za konec marca. V seznamu prireditev pa sta tudi že tradicionalno kresovanje in božični koncert, ter prireditve za otroke. Vse, ki bi radi sodelovali pri kulturnem in družabnem življenju v kraju, vabimo, da se nam pridružijo. Stane KMETIČ KUSE KLUB LITIJSKIH ŠTUDENTOV Kliše v marcu in aprilu KLIŠE napoveduje, kaj vse se bo dogajalo, dogodilo in pripetilo za popestritev, zabavo in za intelektualno rast članov kluba in seveda tudi Literarni večer z Jožetom Šmitom V torek, 13. februarja, je litijska knjižnica gostila pesnika Jožeta Šmita, ki je del svojega življenja preživel tudi v Litiji. Mnogi naši občani niso pozabili nanj in so se z veseljem odzvali povabilu na literarni večer, s katerim je litijska knjižnica obeležila kulturni praznik. tistih, ki to še niso, pa jih nične zadržuje, da bi to postali čim prej. • 21. marec - 4. rojstni dan KLISE-ja, ki ga bomo seveda praznovali kot se spodobi s torto, darili in dobro voljo, kdaj: 23. ali 24. marca, točna navodila dobite po pošti. • 29. marec - kvartopirci na plan, organiziramo namreč turnir v taroku, nagrade so H! • 01. april - ponovno kvartopirci, tokrat mogoče bolj ženska igra turnir v Remy-ju, tudi tokrat nagrade solil • a si že kdaj kegljal, nisi, pa bi, v aprilu športni dan na Kegljišču Litija; • srednja šola in nemščina je že daleč, zato organiziramo osvežilni tečaj nemščine, za vse, ki si želijo naučiti italijanščino pa za začetek organiziramo začetni tečaj. Za vse omenjeno lahko točne informacije dobite na Študentskem servisu v Litiji ali na telefonih: 041/ 747-890 in 041/747-891, člani pa seveda po pošti. Petra KUNC = rojektiranje, cenitve nepremičnin I nženiring v gradbeništvu n ■B& adzor, strokovno vodenje pri graditvi #, Najprej so dobrodušnega pesnika pozdravili njegovi največji občudovalci, otroci, saj je Jože Šmit pri otrocih in njihovih pesmicah prav posebej dobro zapisan. Prisrčen program z recitacijami so pod vodstvom svojih mentoric Darje Rajšek, Sande Krnc in Alenke Planinšek pripravili učenci prvih razredov devetletke OS Gradec. Takšen je bil prisrčen uvod v prireditev, ki se je nadaljevala s prebiranjem poezije za odrasle. Snovalke programa so jo razdelile na 4 sklope, ki so ponazarjali tudi raznoliko pesnikovo življenje in njegovo občutenje sveta. Z Jožetom Šmitom, ki je pred kratkim praznoval 79. rojstni dan, smo tudi poklepetali in izvedeli, da se še prav dobro spominja Litije, da se vedno rad vrača v ta kraj in da ima v njegovem življenju posebno mesto, saj je tu spoznal svojo soprogo. Seveda pa se tudi Litijani spominjajo prijetnega literata, ki je prebival v njihovi sredi, s hudomušnostjo pa prav posebej njegove dišeče pipe, s katero je nerazdružljiv še danes. Svojo naklonjenost, občudovanje in čestitke ob rojstnem dnevu so mu namenili številni gostje. A. Š. Telefon: 01/8983-888,8980-150 Fax: 01/8983-909 bjektov NEPREMIČNINE -ocenjevanje vrednosti nepremičnin - posredovanje pri nakupu, prodaji, najemu URADNE URE: PONED.-CETRTKA od 8.00 - 16.00 in PETEK od 8.00 - 13.00 ure ELBKTRO ' TOMC • elektroinstalacije • elektromehanične storitve GSM: 041-901-972 Tel.: 01/8983-376 Laze pri Gobniku 2a, 1274 Gabrovka (TD CED d iwii! £ ženski in moški Košir Ivico s.p. frizerski solon Preveg 3, POIŠNIK Cenjene stranke obveščam, da hitro in kakovostno uredim vaše pričeske. ' Dogovorimo se lahko tudi zo j v OBISK NR VPIŠEM DOMU! J Svoj cenjeni obisk lahko najavite na tel.: ©SMž eSi-69?-®3l - Ivi M Del. čas: PON 8h-13h TOR 8h - 13h SR 15h - 20h ČET 15h-20h PET 8h-13h SOBOTA po naročilu Kulturni praznik v v Šmartnem T etošnji kulturni praznik ali kot mu radi rečemo Prešernov J—^dan je bil kar nekako v senci decemberske 200-letnice pesnikovega rojstva. Kljub temu se v Šmartnem nismo izneverili tradiciji, da slovesno počastimo praznik slovenske kulture. Ker je 8. februar pouka prost dan, so ga na šoli obeležili že dan pred praznikom, in sicer s kvizom, na katerem so štiri ekipe sedmošolcev pokazale svoje znanje o našem največjem pesniku, o njegovem življenju in delu. Vse ekipe so se dobro pripravile na tekmovanje, natančno preštudirale predpisano literaturo, znanje in sreča pa sta oblikovala vrstni red, ki je bil naslednji: prvo mesto je osvojila ekipa 7.b, drugi je bil 7.a, tretje 7.c in četrti 7.d razred. Tekmovalci in gledalci so bili nad kvizom navdušeni, saj imajo radi drugačne: zabavne in sproščene oblike pouka. Krajanom Šmartnega pa je na praznični večer svoj recital z naslovom O, VRBA, SREČNA, DRAGA VAS DOMAČA predstavil recitatorski krožek domače osnovne šole. Za to priložnost so se mladi recitatorji oblekli v kostume iz Prešernovega časa, tako da so njegovi verzi zazveneli še bolj pristno in prepričljivo. To je potrdil tudi dolg aplavz ob koncu prireditve. Danica SEDEVČIČ Praznična nedelja v Polšniku Kultura je nekaj, kar nas v našem kraju najbolj povezuje. Naša srečanja so za mnoge Polšničane čas sprostitve in razvedrila. To seveda dokazuje vedno polna dvorana. Pa ne le kulturne prireditve, tudi ostala srečanja gradijo naša življenja. In ko se bomo enkrat zavedali in znali združiti več področij, bomo res začutili, kaj pomeni prava skupnost. 11. februar, praznik Lurške Matere Božje, ki je zavetnica naše farne cerkve, je za Polšnik vedno velik praznik, saj se praznične maše udeleži veliko romarjev, ki se priporočijo ali zahvalijo za uslišane prošnje. Tako je bilo tudi letos. Čudovito spomladansko vreme je prazniku dalo še poseben pomen. Po končani verski slovesnosti smo obeležili tudi slovenski kulturni praznik, pridružil se nam je celo France Prešeren. Med pesmimi MoPZ Polšnik so člani gledališke skupine na zanimiv način, kratko predstavili del življenja in delo našega pesnika. Poleg njegovih pesmi pa smo slišali tudi dela domačih umetnikov. Predstavili sta se nam pesnici, sestri, Laura in Diana Horvat. Seveda brez pesmi Pavle Voj e ni nobene naše prireditve; tokrat smo predstavili novo pesem v čast Lurški Materi Božji. Ko smo malo večji kulturniki zaključili s programom, smo oder prepustili šolarjem. Vedno radi nastopajo in so v tem tudi že zelo uspešni. Malo starejši so se s pomočjo razredničarke Ide Dolar predstavili s pravljico Sneguljčica, najmlajši pa so odigrali pravljico Volk in sedem kozličkov. Naših kozličkov je bilo sicer devet, vendar nič zato, otroci so uživali, tako v svojih vlogah, kot ob poslušanju učiteljice Katarine Feštanj in vzgojiteljice Melite Rozina, ki sta vlogi volka in mamice kozice s svojim glasbenim talentom zelo popestrili in skupaj so navdušili poslušalce. Lepo smo se imeli in se tudi kaj novega naučili. To pa je bil seveda tudi namen našega kulturnega društva. Mateja SLADIČ - VOZELJ E L U K ELEKTRD ^INSTALACIJE Marjan Firm s.p., Velika Kostrevnica 22,1275 Šmartno pri Litiji e-maiheluk-firm@8iol.net GSM: 041-622-817 ► SEKCIJSKA GARAŽNA TER INDUSTRIJSKA VRATA GUTT0MAT ODPIRANJE POD STROP * X" STRANSKO ODPIRAJOČA SE VRATA ► ELEKTR0P0G0NI Z DALJINSKIM UPRAVLJANJEM ► AVTOMATIKA ZA DAUINSK0 ODPIRANJE VSEH VRST DVORIŠČNIH VRAT (DRSNA VRATA, DV0KR1LNA, ENOKRILNA) ► ZAPORNICE, UNIPARKI ► ELEKTROINSTALACIJE (NOVOGRADNJE, ADAPTACIJE, VZDRŽEVANJE) Prihodnost je AVTOMATSKO ODPRTAI Regionalni center za razvoj d.o.o., razpisuje DOLGOROČNE KREDITE ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA z možnostjo pridobitve nepovratnih sredstev za zaposlovanje brezposelnih oseb ali prezaposlitvijo delavcev RZVZ Dodatne informacije posreduje: Center za razvoj Litija, Kidričeva 1, LITIJA Tel.:01/899-02-98,e-mail: pcl@siol.net Lažno obrekovanje v našem kraju Krajane Tihaboja, Gabrovke in okolice pozivam, naj ne širijo nepreverjenih lažnih informacij o meni in moji družini! Pri tem jih tudi obveščam, da je žaljiva obdolžitev - obrekovanje po 171. členu kazenskega zakonika RS kaznivo dejanje. V primeru nadaljnega širjenja teh neresnic, bom vse, ki širijo te govorice, kazensko ovadila pristojnemu organu. In še priporočilo: energijo, ki jo vlagate v obrekovanje, porabite za reševanje svojih problemov in razvoj kraja! Irena Zupan, Gabrovka Ob svoji sedemdesetletnici sem prejel številne ustne in pisne čestitke z dobrimi željami sorodnikov, prijateljev, znancev ter društev in družbenih organizacij. Za izkazano pozornost vsem prisrčna hvala! Jože GODEC, Jevnica Pomoč pri izpolnjevanju obrazcev Društvo izgnancev Slovenije 1941 - I945, Krajevna organizacija Litija obvešča svoje člane, da bo nudila pomoč pri izpolnjevanju obrazcev za zahtevo odškodnine za zaporniško in prisilno delo konec meseca marca in aprila v pisarni Zveze borcev Litija, Ponoviška 6, od 9. do 11. ure. Ker je pri izpolnjevanju potrebna natančnost, ne moremo sprejeti naenkrat večjega števila ljudi, zato vas prosimo, da se držite sledečega razporeda po abecednem redu: 26. 3. 2001 naj se zglasijo člani, katerih priimek se začenja s črkama A in B; 28. 3. člani, katerih priimek se začenja s črkami C, Č, D, E, F; 29. 3. člani, katerih priimek se začenja s črkami G, H, I; 2. 4. člani, katerih priimek se začenja s črko J; 4. 4. člani, katerih priimek se začenja s črko K; 5. 4. člani, katerih priimek se začenja s črkama L, M; 9. 4. člani, katerih priimek se začenja s črkami N, O, P; 11.4. člani, katerih priimek se začenja s črko R; 12. 4. člani, katerih priimek se začenja s črko S; 18. 4. člani, katerih priimek se začenja s črkami Š, T, U; 19. 4. člani, katerih priimek se začenja s črkami V, Z, Ž; 23. 4. naj se zglasijo morebitni ZAMUDNIKI. V obrazce za zahtevo odškodnine, ki ste jih prejeli, NE VPISUJTE ničesar. Vse podatke, ki so potrebni, pripravite na poseben list papirja in jih prinesite s seboj. Na podlagi vaših pripravljenih podatkov bomo obrazce izpolnjevali skupaj, da ne bo prišlo do napak. Za upravni odbor KO DIS Litija: Mojca MAČEK Na podlagi določil Pravilnika o oddaji poslovnih prostorov v najem (Ur. I. RS, št. 36/98) Občina Litija objavlja JAVNI RAZPIS za zbiranje pisnih ponudb za oddajo v najem poslovnega prostora v večstanovanjski hiši, Ulica Luke Svetca 1 v Litiji. I. PREDMET ODDAJE V NAJEM Predmet oddaje v najem je poslovni prostor za opravljanje mirne dejavnosti v pritličju večstanovanjske hiše Ulica Luke Svetca 1 v Litiji (vhod z dvorišča na vzhodni strani) v skupni izmeri 20.04 m2 in obsega: vetrolov 4,90 m2, soba 13,58 m2, WC 1,56 m2. Poslovni prostorje izpraznjen in bo oddan v najem takoj po izbiri najugodnejšega ponudnika. Po dogovoru z izbranim najemnikom bo Občina Litija naročila obnovo poda v sobi in še nekatera manjša vzdrževalna dela. Poslovni prostor ima vgrajeno instalacijo za centralno ogrevanje; poslovni prostor ima vodovodni priključek, kanalizacijski priključek in priključek na elektriko. II. ČAS ODDAJE - NAJEMA Najemno pogodbo za poslovni prostor bomo sklenili za določen čas in sicer za pet let. III. ZAČETNA IZKLICNA MESEČNA CENA NAJEMNINE Začetna izklicna mesečna cena najemnine za poslovni prostorje 32.900,00 SIT. V začetni izklicni mesečni ceni najemnine ni vključen davek na dodano vrednost in se zaračunava posebej. Višina ponujene mesečne cene najemnine za poslovni prostor ne sme biti nižja od začetne izklicne mesečne cene najemnine za poslovni prostor. Ponujena mesečna cena najemnine za poslovni prostor izbranega najugodnejšega ponudnika se bo povečevala mesečno z rastjo življenskih potrebščin v Republiki Sloveniji. IV. OSTALI STROŠKI POSLOVNEGA PROSTORA Poleg najemnine za poslovni prostorje najemnik poslovnega prostora dolžan v času najema plačevati tudi individualne stroške poslovnega prostora in obratovalne stroške kot so: ogrevanje, vodarina-kanalščina, odvoz komunalnih odpadkov, elektrika, telefonski stroški, čiščenje skupnih delov večstanovanjske hiše, deratizacija, nadomestila in drugo. V. POGOJI ZBIRANJA PONUDB Za najem poslovnega prostora lahko predložijo pisno ponudbo pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji in fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije, kar ponudniki dokažejo s potrdilom o stalnem prebivališču, ki ga ponudniki predložijo k ponudbi. Ponudniki za najem poslovnega prostora, so dolžni k pisni in podpisani ponudbi predložiti naslednje: a) pravne osebe izpisek iz sodnega registra glede poslovne dejavnosti; fizične osebe pa dokaz o izpolnjevanju pogojev za opravljanje obrtne dejavnosti in potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije; b) opis in program dejavnosti; c) potrdilo o plačanem jamstvu za resnost ponudbe; jamstvo za resnost ponudbe znaša 98.700,00 SIT; jamstvo za resnost ponudbe je ponudnik dolžan plačati pred predložitvijo ponudbe in sicer Občini Litija, številka žiro računa 50150-630-810316. Plačano jamstvo za resnost ponudbe se ponudnikom, ki na javnem razpisu ne bodo uspeli povrne v 15. dneh od dneva izbire najemnika. Ponudniku, ki uspe na javnem razpisu, se vplačano jamstvo za resnost ponudbe upošteva pri obračunu najemnine za prve tri mesece. V primeru, da izbrani ponudnik ne sklene najemne pogodbe v roku določenim s tem javnim razpisom (točka VII.) mu Občina Litija jamstva za resnost ponudbe ne vrne. Pisno ponudbo za najem poslovnega prostora z vsemi zahtevanimi prilogami je potrebno oddati v zaprti kuverti do vključno petka, 13.04.2001 do 12.00 ure (ne glede na vrsto prinosa) na naslov: Občina Litija, Oddelek za gospodarsko infrastrukturo, Jerebova ulica 14, 1270 Litija. Na kuverti mora biti napis: “Ne odpiraj; ponudba za poslovni prostor Ulica Luke Svetca 1!” Nepopolnih pisnih ponudb za najem poslovnega prostora (13. člen Pravilnika) ali prepozno prejetih pisnih ponudb za najem poslovnega prostora ne bomo obravnavali v postopku ugotavljanja najugodnejšega ponudnika za najem poslovnega prostora. VI. MERILA ZA IZBOR NAJUGODNEJŠE PONUDBE Pri ugotavljanju in izbiri najugodnejšega ponudnika bodo upoštevani naslednji kriteriji: izpolnjevanje vseh razpisanih pogojev; ponujena dejavnost, ki se bo v poslovnem prostoru opravljala; ponujena višina najemnine za poslovni prostor, ki ne more biti nižja od tiste, ki je kot izklicna najemnina določena s tem javnim razpisom. V primeru, če pogoje javnega razpisa v enaki meri izpolnjujeta dva ali več ponudnikov se prednost določi po naslednjih prednostnih pogojih: a) nova in edina dejavnost v kraju; b) dejavnost, za katero se v razvojnem programu občine ugotovi, da jo bo občina vzpodbujala; c) število novih delovnih mest; b) občani Občine Litija. VII. SKLENITEV NAJEMNE POGODBE Na podlagi dokončnega sklepa o oddaji poslovnega prostora v najem skleneta Občina Litija in izbrani ponudnik najemno pogodbo za določen čas s katero se določijo medsebojni odnosi po določilih Pravilnika, javnega razpisa in ponudbe izbranega ponudnika. Izbrani ponudnik je dolžan skleniti najemno pogodbo najkasneje v 8 dneh po prejemu predloga najemne pogodbe od Občine Litija. V primeru, da izbrani ponudnik ne sklene najemne pogodbe v navedenem roku, bo Občina Litija ponudila najem poslovnega prostora oziroma sklenitev najemne pogodbe naslednjemu ugodnemu ponudniku. V tem primeru zapade znesek jamstva resnosti ponudbe, ki ga je vplačal izbrani najugodnejši ponudnik v korist Občine Litija. Sklenjena najemna pogodba se overi z notarskim zapisom. Strošek notarskega zapisa bremeni najemnika poslovnega prostora. Vlil. PRIDOBIVANJE INFORMACIJ Za interesente za najem poslovnega prostora bo organiziran ogled poslovnega prostora. Dodatne informacije lahko interesenti za najem poslovnega prostora dobijo tudi po telefonu 890-00-10, Javno podjetje Komunalno stanovanjsko podjetje Litija d.o.o. (Vid Praunseis, Janez Železnik). Datum: 12.03.2001 OBČINA LITIJA Župan Mirko Kaplja Vonj po Novi kulturi Odkar Nova kultura neformalno obstaja, je pod svoje okrilje vzela nekaj odmevnih projektov oziroma koncertov. Nekateri naključni sogovorniki Novo kulturo povezujejo z elitnimi projekti. No, nekaj resnice je tudi v tem. Eden izmed temeljev je ravno dvig kulture v Litiji, ki je (brez dlake na jeziku) katastrofalna v primerjavi s podobno velikimi slovenskimi mesti. V primerjavi z evropskimi pa ... bogpomagaj. V teh dneh poteka registracija Nove kulture in s tem začetek uradnega nastopanja v javnosti. Zgodil se je tudi občni zbor, kjer so izbrali predstavnike izvršilnega odbora, predsedstvo, nadzorne in častne organe. V letošnjem letu bo po grobih ocenah Nova kultura imela okrog tristo aktivnih članov. Sapo pa zajemamo s pripravo prvega odmevnega projekta »Litija zaljubljena« v maju letos. Litija zaljubljena Ves mesec bodo potekale zanimive prireditve: od treh velikih koncertov do razstav, literarnih večerov, predavanj ... Koncertni aduti sta dva koncerta za mlade v prvi polovici maja (S&R in Aynee) ter veliki zaključni koncert 26. maja, ki bo zelo prijetno presenečenje za starejše in mlajše ... Po načrtih bodo koncerti potekali v litijskem mestnem jedru. Cel mesec bodo razstavljali veliki slovenski umetniki fotografije, slikarstva ... literarne večere bodo popestrila znana imena slovenske književnosti. Predavanja pa bodo kot posladek festivala. V aprilu bo izveden promocijski projekt in izdan koledar prireditev. Diši po Novi kulturi V tem trenutku je prostorska vizija Nove kulture omejena na novo litijsko cerkev, ki je izredno akustična in hkrati tudi največji mestni objekt namenjen kulturnim prireditvam. Ob optimalnih pogojih sprejme do 1000 ljudi. Pripravljamo novo idejo za prireditve v »starem mestnem jedru« po zgledu ljubljaskih Križank, kjer naj bi se (zlasti v toplejših mesecih) odvijali koncerti in prireditve kot npr. jazz koncerti, pop, klasični rock, ter tudi kakšen musical, gostovanje afro skupine, etno ... Razpolagamo že z odlično ozvočitveno tehniko. Ukvarjamo pa se z možnostjo nabave pravega odra in svetlobne ter druge prireditvene tehnike. Življenje v mestnem jedru bo tako v prihodnosti precej zaživelo. Menimo tudi, da je za kulturne prireditve v Litiji dvorana na Stavbah slaba rešitev, saj je premajhna, še bolj tehten razlog je gosto naselje. Dvorana za kulturne prireditve bi bila lahko tudi večnamenska dvorana v Litiji. Potreben bi bil dober načrt za tehnično spreminjanje namembnosti iz športnega v teatralni kulturni objekt. Nova kultura bivanja Nova kultura v obliki civilne pobude in v sodelovanju z nekaterimi priznanimi urejevalci mest in okolice pripravlja tudi projekt ureditve mestnega jedra, ureditve vstopa in izstopa v mesto, sprehajalnih in srečevalnih parkov ter čudovitih otroških igrišč. Z njimi bomo javnosti nazorno pokazali čisto drugačen, oprijemljiv koncept ureditve, drugačen od tipičnih arhitekturnih razmišljanj, predvsem pa zelo avantgardno usmerjen. Koncept, uresničen po sprejemljivi ceni, bo tako revolucionaren, da bi uspel tudi kot turistična atrakcija. Torej bi mestu prinesel ne samo promocijo, ampak ga tudi gospodarsko obogatil. Koncept je zasnovan na podlagi nekajletne študije podobnih idej, realiziranih v znanih evropskih mestnih jedrih. (Enega izmed sorodnih si lahko ogledate na spletnih straneh www.bahnhoG000-uelzen.de.) Se vidimo v maju, v mesecu srčne hmturei Matej ZUPANČIČ Počitniške dejavnosti Društvo prijateljev mladine Litija je poskrbelo tudi za tiste otroke, ki so med zimskimi počitnicami ostali doma. V torek, 27. februarja, so si otroci v matični knjižnici pripovedovali svoje pravljice. V sredo, 28. februarja, so bili v športni dvorani kreativni ritmični plesi; otroci so resnično uživali dve polni uri, plesali in se nadihali. V četrtek, 1. marca, so v matični knjižnici izdelovali čestitke za praznik žensk. Otroci, v APRILU vas spet vabimo k ustvarjanju in zabavi: v četrtek, 12. aprila, ob 17. uri bomo v litijski knjižnici skupaj barvali pirhe in izdelovali pisanice. Društvo prijateljev mladine Litija [KtLlUJtB V GRADU PONOVIČE PRI LITIJI [MEMME @S=@„SSSS , IV]*? n 3V.3.S00s l),l TOM® DJ vmiHU DAN ODPRTIH VRAT 2^-———I.ILJE. SANCRIA PARTY "Srnin glasbe po želji stranke" krokodil KAJMAN-OČALAR iVte && 280 SVt Ogled R0K0DIL0U v terariju prenovljenenga kluba EHTBEme llfSL. BILJARD ŽETON Vsak četrtek USflK PETEK ali SOBOTO • RESIDE0T DJ'S • USKO-UHUBU-BEnO E. Branje naše vsakdanje Pogosto nas v različnih družbah pogovor zanese k branju in knjigam. Premišljujemo in napovedujemo kako bomo brali v prihodnje, in ali bomo še sploh brali. Prijatelj Marko nas prestavi v futuristično prihodnost, kjer ne vidi več klasičnih knjig na papirju, kijih lahko primeš v roke, pobožaš, odpreš in listaš, delašzabeležke alipa jih le bereš in ob njih lahko tudi sladko za spiš. Menije še tuja miselna elektronsko in plastično knjigo, ki j o bereš na ekranu s pomočjo »bralnega strojčka«. Mogoče ja, mogoče ne. Bomo videli. To razmišljanje o knjigi v bodočnosti je povod za temo, ki sem jo načela v prejšnji številki: bralci in člani. Ljudje, ki berejo knjige iz knjižnice, so njeni člani, v knjižnico se morajo včlaniti, da knjige in drugo gradivo lahko odnašajo domov. Tako uradno postanejo pripadniki velikega bralnega združenja, imajo svoje pravice in seveda tudi dolžnosti. V občini Litija se je v letu 2000 včlanilo v vse enote knjižnic 4.202 občanov, odraslih in mladih, ki so si vsaj enkrat izposodili gradivo. To je 24 % prebivalcev občine Litija. Tako poprečje je tudi v drugih slovenskih občinah. Že leta v knjižnici opažamo, da je število bralcev večje od števila članov in število obiskovalcev večje od števila izposojevalcev gradiva. Več bralcev kot članov je, ker si člani izposojajo gradivo tudi za nečlane (sorodnike, prijatelje, znance, sosede). S tem seveda kršijo poslovnik in obvezo, ki so jo podpisali, da si bodo knjige sposojali le zase. Da si ljudje izposojajo gradivo za druge, je opazno tudi v knjižnici ali pri izposojevalnem pultu. S člani včasih prihaja tudi več spremljevalcev, ki knjige izberejo, jih potisnejo v roke tistemu, ki ima izkaznico. Zdaj lahko porečete, kaj pa je to takega, če je knjigo prebral še kdo drug. Res, ni nič narobe, še pohvalno je; čim več nas bo bralo, tem bolje bo. Zaplete pa se pri vračanju ... V knjižnicah naše delo vrednotijo na več načinov, eden je tudi število članov, ki smo jih vpisali in število izposojenih knjig. Statistiko vsako leto zbira Narodna in univerzitetna knjižnica, sami pa potem ugotovimo ali smo bili v zlatem poprečju ali smo bili boljši ali slabši. Živimo v občini, kjer veliko beremo in imamo še veliko potencialnih članov. Le nekaj nam še manjka: pripadnost! Pripadnost knjižnici. Pomislite, da bomo v družbi ali na cesti kmalu slišali vprašanje: »Si že član knjižnice?« Naše delo gre v tej smeri. V letošnjem letu bo potekalo več akcij za pridobivanje novih članov. In na koncu: veste kdaj začutimo, da je postal član, ki si izposoja gradivo tudi pripaden knjižnici? Takrat, ko vpraša: »Ali mi imamo to gradivo v naši knjižnici?« In kdaj nam je najlepše? Ko odgovorimo: »Imamo!« V naslednji številki pa bi lahko kakšno rekli o članarinah. Pišite nam ali nas pokličite v knjižnico (89811 53), da izvemo še vaše mnenje. J. OCEPEK O ŠPORTNA IN MODNA OBUTEV o SPOMLADANSKA KOLEKCIJA TEKSTILA: 4 jakne BRUGI 4 Hlače H0LIDAY 4 Kostimi in bluze 4 Puloverji 4 Majce, srajce Tei: 01/8987-836 Zimska smučarska šola V dneh med 26. 2. in 2. 3. 2001je na Soriški planini potekala šola smučanja, ki jo je že tretjič organiziralo DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE Litija. 21 otrok in 5 spremljevalcev je uživalo v snežnih radostih. Vsak dan je dopoldan in popoldan potekalo smučanje in boardanje. V torek smo se oblekli v maškare, v sredo pa je tako snežilo, da popoldan nismo smučali. Otroci so igrali družabne igre, se kepali in igrali v snegu. Zvečer smo se igrali pantomimo. V četrtek je vsaka soba pripravila svoj program, tako da smo se zabavali skoraj dve uri. V petek, zadnji dan, smo tekmovali v slalomu in po kosilu podelili priznanja. Otroci so bili zadovoljni in obljubljajo, da se bodo naslednje leto smučanja spet udeležili. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali pri obveščanju, pripravi gradiva in organizaciji zimske smučarske šole. M. lomsic #C® ILB arski ERVIS Franc Vidic Tenetiše 7a, 1270 LITIJA Tel./Fax: 01/898-50-18 =>► SERVIS KOLES SERVIS SMUČI + PRODAJA KOLES REZERVNI DELI NA ZALOGI SCOTT ui:. tfs| SC#-fWfJVAf z AUTNOH1 fl ■ kV A ZAMENJAVA KOLES ‘STARO ZA NOVO" in 10% POPUST PRI GOTOVINSKEM PLAČILU KOLES AUTHOR! PON., TOR., CET., PET., 9-12, 14-18 SREDA 14-18 SOBOTA 9-12 Ko učitelj svojo podobo na ogled postavi V torek, 20. februarja, so učitelji OŠ Litija pripravili kulturni večer z naslovom Ko učitelj podobo na ogled postavi. Tokrat se učitelji niso pokazali v tisti vsakodnevni luči, ko poučujejo in vzgajajo mladi rod, temveč kot ljudje, ki za premagovanje vsakdanjika iščejo svoj notranji mir v umetnosti. Prireditev se je odvijala v šolski knjižnici OŠ Litija. V torek, 20. februarja, so učitelji OŠ Litija pripravili kulturni večer z naslovom Ko učitelj podobo na ogled postavi. Tokrat se učitelji niso pokazali v tisti vsakodnevni luči, ko poučujejo in vzgajajo mladi rod, temveč kot ljudje, ki za premagovanje vsakdanjika iščejo svoj notranji mir v umetnosti. Prireditev se je odvijala v šolski knjižnici OŠ Litija. Na začetku se je z ubranim petjem predstavil učiteljski pevski zbor OŠ Litija pod vodstvom Selme Gradišek, ki deluje že peto leto. V zboru pa poleg učiteljic sodeluje tudi nekaj zunanjih pevk. V vlogi literarnih ustvarjalcev so se izkazali Marjana Berložnik, Berta Juvan, Jurij Marussig, Nevenka Mandelj in Marjeta Agrež - Mlakar. Lutkovna skupina LI LU je odigrala lutkovno predstavo v režiji Berte Juvan, ki lutkarje tudi vodi. Poslušalci so uživali ob nežnih tonih solistov Sandre Rihter, Petra Strleta in Katarine Feštanj. Andreja Žbogar se je predstavila kar v novogrškem jeziku, saj je nekaj časa živela v Grčiji in tam študirala grški jezik ter njihovo kulturo. Na razstavi se je predstavila še s ciklusom fotografij, na ogled pa so bila tudi likovna dela Gabrijele Hauptman, Marije Hostnik - Bregar, Berte Juvan, Polone Baš in Marjete Agrež -Mlakar. Ambient so polepšali modeli letal Sebastjana Dimca, občudovanja vredna pa so bila ročna dela Karoline Bajec, Zlate Rajh, Nataše Zupan, Andreje Ribnikar in Barbare Klanšek. Aleksander Šparemblekse je predstavil kot sestavljalec križank. Posebna gostja večera je bila Olga Dečman - Dobrnjič, avtorica knjige Duša in duša, z njo se je pogovarjala ravnateljica Gabrijela Hauptman. Tako so gostom in sebi polepšali večer z mislimi, da človek nima le ene podobe, tiste za vsak dan, temveč tudi kakšno skrito, samo zase, za dušo in za prijatelje. Petra PAVLICA S pesmijo in besedo za kulturni praznik To je bil moto prireditve, s katero smo “Z besedami predajamo drug drugemu svoje misli, z umetnostjo svoja čustva, v petek, 16. februarja 2001, v Gabrovki obeležili slovenski kulturni praznik.. Na prireditvi, ki jo je organizirala OŠ Gabrovka, so sodelovali zbori KUD Fran Levstik Gabrovka pod vodstvom Marjane Kolar in učenci osnovne šole. S Prešernovo Zdravljico in s podoknico Pod oknom smo počastili spomin na velikega pesnika. V nadaljevanju so se predstavili učenci osnovne šole, in sicer kot prvi drugošolci z dramatizacijo zgodbe Tiho, tukaj beremo. Učenci so se pripravljali na nastop skupaj s svojo učiteljico Tino Pregrad. Lepoto umetnosti in kulture, potrebo, da ju vpletejo v svoje življenje, so začutili že v osnovni šoli tudi fantje in dekleta, zdaj srednješolci in srednješolke, sicer tudi pevci oz. pevke domačih zborov. Dekleta (Mateja Potrebuješ, Anita Komat, Simona in Mateja Strah, Vlasta Cerovšek, Vesna Golobič, Nina Cugelj) so se predstavila s pesmima Strunam in Še si tu, Uroš Boštjančič, Matej Veider in Anita Medvešek pa z ljudskima Nocoj pa, oh, nocoj in Voznica. Igra Legenda o smreki je pritegnila tudi četrtošolce in pred gledalci je oživela zgodba iz rastlinskega oz. živalskega sveta. Z učenci se je trudila njihova učiteljica Rebeka Buljubašič, ki usmerja učence na poti k znanju in lepim Telebajski TXo novem letu smo se s JL prijatelji pogovarjali, kako ‘pust’ bo čas do pusta. Ugotovili smo, da si lahko ta čas popestrimo s pripravami na pustovanje. Spraševali smo se, v kaj naj se namaškaramo. Kmalu smo bili vsi enotnega mnenja: “Telebajski bomo.” Organizacija je stekla. Kupili smo blago, pene in druge pripomočke za šivanje. Nato se je zabava pričela. Začeli smo s šivanjem. Z veliko dobre volje in pripravljenostjo pomagati, smo v desetih dneh sešili 22 kompletov za velike in male telebajske. Ker je skupina postala tako velika in ker je sporočilo telebajskov “Imejmo se radi”, smo se prijavili na pustni karneval v Litiji. Po napornem karnevalu smo si hitro odpočili, zvečer pa smo že odšli na novo zabavo. Tudi v torek zvečer nismo počivali. Odločili smo se, da se odpeljemo v Ljubljano: v Festivalno dvorano. Sodelovali smo pri pustnem plesu in osvojili prvo nagrado. Po končanem rajanju smo bili vsi utrujeni, vendar zelo zadovoljni, saj smo dokazali, da lahko skupaj zelo veliko dosežemo. Magda MEDVEŠEK stvarem. S šestošolci pa smo iskali najlepšo besedo. Dramsko besedilo Najlepša beseda, ki so ga odigrali mladi igralci, sporoča, da je lepih mnogo besed in da se najlepše ne da najti, saj je vsaka lahko najlepša, če tako hočemo. Vsaka se nam lahko odpre kot zaklad in nam sladi življenje. Obiskovalci prireditve so do zadnjega kotička napolnili dvorano osnovne šole in to je bila največja nagrada za vse nastopajoče, še zlasti za male igralce, ki so, kljub tremi, svoje vloge odigrali odlično. Anica RESNIK Tekmovanje harmonikašev X T okviru projekta C EPOV za področje ŠTANGARSKE V POLJANE, VELIKA ŠTANGA in JEVNICA, načrtujemo izvedbo žegnanja v VELIKI ŠTANGI in v sklopu tega tudi pester spremljevalni program. Žegnanje bo v nedeljo, 17.junija 2001, in poleg ostalega programa bi radi pripravili tudi tekmovanje harmonikašev s področja krajevnih skupnosti ŠTANGARSKE POLJANE, VELIKA ŠTANGA in JEVNICA. Vsi, ki ste s tega območja in igrate harmoniko, se lahko prijavite za tekmovanje pri Zvonetu Končini, tel. 8991-087 ali pa se pozanimate za dodatne informacije. Pripravljalni odbor JERNEJ d.o.o. raooAJINll! CENTER ŠmaurlirM} po Otip Tel.: 01/8987-472 Trgovina z instalacijami in gradbenim materialom, železnina, barve in laki PREDSTAVNIŠTVO T U- Ha! g K \ POPUST: 6-14% POPUST: 5-1 5% Gradite z nami od temeljev do strehe! ELEKTRO, VODOVODNO in TOPLOVODNO INSTALACIJE KOMPLETNO PO ZELO KONKURENČNIH CENAH. §4 ommuEsmim mEwoz biaga #4 uzmsorn mmmiiaMm ODPRTO OD 700 DO 1 800 SOBOTA OD 7 00 DO 1200 Sodelovanje na žegnanski nedelji Pripravljalni odbor za žegnansbp nedeljo vabi vse zainteresirane krajane s področja CRPOV ŠTANGARSKE POLJANE, VELIKA ŠTANGA in JEVNICA, da se predstavijo s svojimi izdelki, pridelki in le-te ponudijo na stojnicah v Veliki Štangi, 17. junija 2001 v okviru žegnanske nedelje. Prijavite se lahko pri Viki MAREN, tel. 8991-000, kjer lahko dobite še ostale informacije. w CENTROMERKUR BLAGOVNICA V LITIJI TEL.: 01 89-83-238, FAX: 01 89-81-209 Za prijetno praznovanje smo v naši samopostrežbi poskrbeli, da na vaši mizi ne bo manjkalo dobrot. \ TEKSTILNA ETAŽA bo poskrbela za vaš novi izgled! V DRUGEM NADSTROPJU dobite vse za okrasitev in prijetno počutje ob praznovanju! Vesele VELIKONOČNE PRAZNIKE, veliko pirhov in miru v družinskem krogu želi KOLEKTIV BLAGOVNICE CENTROMERKUR! KINO ■ L I T I J Al 3 1 .3.200 1 NJENI TASTARf komedija 1 .4.200 1 NEZLOMLJIVI triler 7.4.200 1 ZAČARAN komedija 8.4.200 1 BREZ POVRATKA srhljiv triler 1 4.4.200 1 SHAFT kriminalka 1 5.4.200 1 ČARLIJEVI ANGELČKI akc. komed. 2 1 .4.200 1 DAJMO PUNCE komedija 22.4.200 1 HIMALAJA pust. drama 28.4.200 1 CELICA psihološki triler ZIK - Matična knjižnica Litija Torek, 27. marec, 18.00 Potopisno predavanje Francija HORVATA: Božanski nasmeh Monte Rose in škrlat Dolomitov. Torek, 10. april, 19.00 Predavanje egiptologa in mitologa Borisa Muževiča POZABLJENI SVETOVI (po naslovu zadnje knjižne uspešnice o ugankah v davni preteklosti človeške zgodovine). Pomembni datumi v litijski knjižnici: 2.4. Andersenov dan, dan mladinske književnosti od 17. 4. do 21. 4. - slovenski dnevi knjige: -19. 4. zaključek CICI bralne značke s slovesno podelitvijo priznanj mladim “bralcem”, v dvorani Kulturnega centra (na Stavbah); prireditvi ob 16.30 in 18.00 uri. - 23.4. - svetovni dan knjige - knjižnica vabi na akcijo “Podarimo knjigo”. Kulturni center vse bolj dejaven Se pred časom so se starši, ki imajo majhne otroke, spraševali, kam z nadobudneži ob sobotah, ko je dela prost dan; čas, ko se jim lahko docela posvetijo. Kako preživeti kakšno urico z njimi v prijetnem ambientu, ko jim lahko ponudijo poučno in zabavno pravljico, pokažejo lutkovno igrico, ki buri domišljijo, jih seznanijo s klovni in čarovniki, pa še z vso tisto množico ljudi, ki pripomorejo k neki predstavi ali prireditvi? Športno društvo Dole pri Litiji Kar nekaj vode je preteklo, ko smo v lokalnem časopisu lahko zasledili rezultate tekmovanj in novice iz Športnega društva Dole pri Litiji, vzrokov za to pa je bilo kar nekaj. Po nekaj letih pasivne vloge in precej okrnjene dejavnosti, je članstvo SD na svojem občnem zboru v mesecu decembru preteklega leta izvolilo nov upravni odbor in organe društva, kar naj bi dalo novega elana nekoč zelo aktivnemu in uspešnemu društvu. Že nekaj časa so takih skrbi rešeni, saj se na odru Kulturnega centra Litija dogajajo imenitne reči. Gledajo se filmske risanke, občudujejo se čarodeji, v goste pa pride tudi čisto prava gledališka igra. Če je na programu Mojca Pokraculja, pa je seveda sploh odveč izgubljati besede. Mali gledalci se tako vživijo v dogajanje na odru, da še po predstavi kukajo za kulise in iščejo osebe, ki so nastopale. Posebno doživetje pa je bilo 10. marca, ko je nastopilo Lutkovno gledališče Ljubljana s predstavo SAPRAMISKA, še posebej, ko se je v vlogi miške pojavila tudi sama pisateljica. Prizor iz predstave Mojca Pojlpraculja Dvorana je bila nabito polna, da je - kot pravimo v žargonu — kar pokala po šivih. Mladi obiskovalci so na moč uživali v predstavi, organizatorji pa so bili zadovoljni, saj so takim zvedavim glavicam omogočili nekaj res lepega! Naj bo takih dogodkov čim več. V vlogi miške se je predstavila tudi avtorica Sapramiške, Svetlana Makarovič J. SEVLJAK Foto: M.Š. Večer samospevov Janka Slimška 15. februarja je ZIK - Kulturni center Litija organiziral na Stavbah večer samospevov Janka Slimška. Profesorja Slimška so doslej poznali predvsem mladi in pevci iz številnih zborov- bil je profesor glasbe in dirigent — malo manj pa ostali, čeprav je napisal že kar lepo število skladb. Spomnimo se, kako so pred mnogimi leti v šmarski osnovni šoli ljubljanski umetniki prepevali njegove viže. To je bil prečudovit glasbeni dogodek, ki so ga organizatorji sklenili ponoviti. Janko Slimšek je napisal še nekaj novih melodij, k sodelovanju so poleg pevcev povabili še Oktet Valvasor in mlado glasbenico Mariko in glasbeni večer je bil tu. Nastopili so operni solisti iz Ljubljane: sopra-nistka Milena Morača, mezzosopranistka Božena Glavak, baritonist Jože Vidic, naš krajan, pri klavirju pa so jih spremljali Marjan Fajdiga, Urška Vidic in Darinka Slimšek. Topel aplavz ob koncu je pričal, kako toplo so poslušalci sprejeli Jankove stvaritve in kako globoko so jim segle v dušo. Vsem izvajalcem se je vidno ganjen iskreno zahvalil za njihov nastop, mi pa upamo, da se bo takšen večer še kdaj ponovil. (J.S.) Jurij Součeks skladateljem Jankom Slimškom V zadnjih letih je bilo društvo najbolj prepoznavno po sodelovanju ekipe veteranov v zasavski veteranski ligi malega nogometa, kjer je ekipa dosegala vidne rezultate. Dobro leto nazaj pa je bila formirana ekipa mlajših članov z imenom »Zajčki«, ki se je udeležila nekaj turnirjev v malem nogometu na zasavskem področju. Konec lanskega leta je društvo opravilo vzdrževalna dela na smučarski vlečnici, opravil se je strokovno tehnični pregled naprave, kar je bilo pogoj za pridobitev obratovalnega dovoljenja. Naš član je uspešno opravil strokovno usposabljanje za upravljalce in vzdrževalce žičniških naprav v Škofji Loki. Poleg omenjenih investicij, si je društvo v začetku letošnjega leta zadalo še eno, to je nakup teptalnega stroja, s katerim bo vsem ljubiteljem smučanja zagotovljena kvalitetnejša smuka. Vendar se načrti tu ne končajo, saj je kot novost za sezono 2001/2002 predvidena še ureditev nočne smuke, za kar aktivnosti že potekajo, tako bo smučarska vlečnica, nekoč paradni konj društva, počasi spet dobila tisto mesto v športu, na katerega so jo postavili člani društva v osemdesetih letih. Glede na to, da se zima v tej smučarski sezoni ni hotela pokazati v svoji pravi podobi, nam je uspelo do sedaj realizirati štiri obratovalne dneve in to ravno v času šolskih počitnic, kar je otrokom dodatno popestrilo njihove proste urice. Vsem, ki so nam priskočili na pomoč pri realizaciji naših načrtov, se bomo zahvalili na primeren način, saj bo z njihovim prispevkom smučanje na Dolah spet zaživelo v korist vseh ljubiteljev smu- čanja v občini. Posebna pohvala pa gre tudi članom ŠD, ki so s prostovoljnim delom pripevali, da so se dosegli zastavljeni cilji. Poleg nogometne in smučarske sekcije, pa so v društvu na novo formirane tudi strelska, kolesarska in po- hodniška sekcija, o njihovem delu pa prihodnjič. D. MAK AVTO BENČIČ PRODAJA IN SERVIS KIA VOZIL Jevnica 72, 1281 Kresnice Srečko Benčič s.p. 01/8977-043, 041/776-633 e-* PRODAJA IN SERVIS •-> PRODAJA, MONTAŽA, CENTRIRANJE GUM PRIPRAVA ZA TEHNIČNE PREGLEDE PROTI KOROZIJSKA KANADSKA ZAŠČITA KROVVN MENJAVA OLJA SHELL, CASTROL Jt/a SEPHIA SEDMI! 1,5 i16V LS 2 x A-BAG + ABS Sašo Taškar s.p. Ulica talcev 1a 1410 Zagorje Tel.: 041 832 853 041 838 013 Urejanje vrtov, parkov in zelenih športnih površin Čas je za... SPOMLADANSKA OPRAVILA Orodje naj še nekaj časa počiva, vi pa pokličite in za vas bomo obrezali sadno drevje, />. okrasno rastlinje in strojno prekopali vrt. Ostale storitve: Urejanje vrtov in parkov, izdelava skalnjakov in vodnih objektov, urejanje grobov, odstranjevanje dreves, načrtovanje in svetovanje. Nogometašice vabijo Občasni dokaj lepi dnevi in že pomladne temperature vsaj tiste z več energije in želje po športnem udejstvovanju že nekaj časa vabijo v naravo; v hribe, na kolesa, na zunanja igrišča. Na prostem so s treningi začeli tudi številni klubi, ki jih čez zimo mraz in ponavadi sneg preženeta v dvorane. Poleg nogometašev Kresnic, ki so nekaj časa gostovali na igrišču v Jevnici, lahko tam vidimo tudi članice ženskega nogometnega kluba SJZ Senožeti. Nogomet namreč postaja šport, ki vsako leto pritegne v svoje vrste vse več deklet in žensk po celi Sloveniji. Tako tudi v Jevnici že tretje leto igrajo nogomet tudi ženske. Za tiste, ki še ne vedo: v Sloveniji je že od leta 1998 tudi v ženskem nogometu ligaško tekmovanje, v katerem nastopa sedem klubov iz različnih predelov Slovenije. Klub SJZ Senožeti zastopa, lahko bi temu rekli nekako srednje-savsko regijo, od Trbovelj, Zagorja, preko Litije, Kresnic, Jevnice oziroma Senožet do Ljubljane. preverijo svojo uigranost in Spomladanski del prvenstva pripravljenost. Ob obilnejše v ženskem tekmovanju šem dežju je jevniško igrišče začne ravno na materinski dan, hitro žrtev narasle Save, tako 25. marca, in nogometašice da se včasih nekateri spra-Senožet so že sredi februarja šujejo, ali se v Jevnici trenira začele z intenzivnimi pripra- nogomet ali mogoče kar vater-vami na nove tekme. Trenirajo polo. Tudi letos je bilo tako, trikrat na teden po eno uro in zato so nogometašice skupaj z pol, občasno pa organizirajo nekaj moškimi kolegi iz tudi prijateljske tekme, da športnega društva Jevnica že nekajkrat trening združile z delovno akcijo, v kateri so počistili svoje igralne površine. Članice ŽNKSJZ Senožeti so se letos v Litiji že predstavile januarja, ko so v športni dvorani organizirale turnir v malem nogometu. Turnir je bil po ocenah nogometašic uspešen in tudi litijski župan, Mirko Kaplja, je bil presenečen nad številom obiskovalcev, ki so si ga prišli ogledat. Skupaj z nogometašicami pa si je župan zaželel, da bi turnir postal tradicionalen in tudi kakšno pripadnico sicer nežnejšega spola iz Litije spodbudil, da bi se pridružila ekipi Senožet. Branka JAN OŠ Šmartno Polfinale državnega prvenstva 6.3. 2001 se je v športni dvorani v Litiji začel polfinalni rokometni turnir osnovnih šol Slovenije. Nastopila so štiri moštva: OŠ ORMOŽ, OŠ SLOVENJ GRADEC, OŠ ŠALEK Velenje in OŠ ŠMARTNO pri LITIJI. V finale se je uvrstila ekipa iz Ormoža, ki je zasedla 1. mesto, drugi so bili rokometaši OS Šmartno, tretji OŠ Šalek in četrti OŠ Slovenj Gradec. Ob koncu so proglasili najboljše v naslednjih kategorijah: najbolj pošteno moštvo OŠ Slovenj Gradec, najbolj pošten igralec Marko Tiršek (Slovenj Gradec), najboljši vratar Skok OŠ Šalek, najboljši igralec Rok Prelogar OŠ Šmartno in najboljši strelec Bezjak OŠ Ormož. Organizatorji tekmovanja - OŠ Šmartno in Rokometno društvo Šmartno - so bili zadovoljni, da jim je uspela organizacija tega pomembnega tekmovanja, zadovoljni pa so bili tudi številni gle- dalci, zlasti mladi navijači domače ekipe. Aleš GABROVEC Začetek pomladanskega dela OLMN NA TRAVI Pari za soboto. 24.3.2001: GRČA COMMERC : ZIDARSTVO ZIDKO JANG BOJS : KING SIZE AMERIKA MK LIGHT SOUND : ŠD ZGORNJI LOG SERVIS VILIČARJEV PARKELJ : BISTRO UPA DIMAS INŽENIRING : IAK SCT ŠD POLŠNIK: ŠD SAVA OMAHEN TRANSPORT: prosta ekipa Državno prvenstvu v lokostrelstvu Čatež 3. in 4.2. Prvi dan je bil namenjen odprtemu državnemu prvenstvu za vse kategorije in obenem kvalifikacijam za absolutno državno prvenstvo. Iz L.S. Jevnica je doseglo normo osem tekmovalcev za odprto D.P in pet tekmovalcev za absolutno D.P Dva naša tekmovalca z normo se tekmovanja zaradi bolezni nista udeležila. Na obeh prvenstvih smo posegli po rezultatih v samem vrhu. Ekipno so kadetinje iz Jevnice Irena Nagode, Maja Godec in Marjana Doblekar zasedle prvo mesto. Mladinka Nina Godec je bila druga in Teja Končar tretja, kadetinja Irena Nagode je bila druga, Maja Godec tretja in Marjana Doblekar šesta. Veteran Vinko Udovič je bil peti. V absolutni kategoriji članic je kadetinja Irena Nagode v dvoboju za prvo mesto s Tejo Močnik iz LK Alpkomerc do zadnje puščice vodila za krog ali dva in nato zadnjo puščico ustrelila slabo in zasedla drugo mesto. Na sosednjih dveh tarčah je potekal dvoboj v paradnem slogu Compaund, kjer je bil rezultat samo za štiri kroge višji in to pri tekmovalkah, ki so že nastopale na svetovnem prvenstvu. Maja Godec z junior lokom na tako težkem tekmovanju ni zmogla več kot dveh dvobojev (eliminacij) in je zasedla četrto mesto. Teja Končar in Marjana Doblekar se nista kvalificirali v nadaljnje tekmovanje. Kljub bolezni Dobičkarjeve, smo sestavili ekipo v postavi Nagode, Doblekar, Godec in v izrednem dramatičnem ter napetem dvoboju premagali ekipo Ilirska Bistrice. Tudi brez ustreljene zadnje puščice Dobičkarjeve smo zasedli prvo mesto v absolutni konkurenci članic. Jevniške tekmovalke so postavile tudi nov državni rekord v konkurenci mladink ekipno, v postavi kadetinj Irena Nagode, Maja Godec in mladinke Nine Godec z razultatom 1444 krogov. Tekmovalo se je v treh slogih (vrsta lokov ali opreme). Prvi dan je na odprtem prvenstvu in kvalifikacijah nastopilo 151 tekmovalcev v vseh kategorijah in drugi dan v absolutnih dveh kategorijah članic in članov 102 tekmovalca iz 23 klubov. Lokostrelski pozdrav “VSE V ZLATO” Vinko UDOVIČ ®tane » Elcktminštaladje Popravila gospodinjskih aparatov *+ Alarmne naprave Stane Dolar s.p. Polšnik 20b 1272 Polšnik Tel.: 01/897-32-05, GSM: 041-507-897 PLANINSKI KOTIČEK Litijski alpinisti ne mirujemo Lepo vreme in predelan, uležan sneg v februarju sta bila razlog, da smo v tem času naredili nekaj izredno lepih turnih smukov nad Bohinjem, točneje v predelu med Staro Fužino in Sedmerimijezeri. S planine Blato smo peš s smučmi odšli do prelaza Vratca in potem na Veliko Zelnarico, od koder smo se po pršiču spustili na Dedno polje, Planino Jezero in naprej do Blata. Naslednji vikend pa smo na skupni turi doživeli enega najlepših turnih smukov pri nas in sicer s Kanjavca. Spust z vrha je pospremil divji severnik, ki pa mu je kmalu na Hribaricah pošla sapa in smuka je postala eno samo sproščeno vijuganje: najprej po strmih pobočjih za Debelim vrhom in starimi macesni, nižje pa proti planini v Lazu. Ko smo pri stari planšarij! gledali okoli, so se z vseh strani ponujali novi cilji za turne smuke. Ko se v hribih naredi tako lepo vreme, tudi med tednom ne moremo ostati v dolini. Tako smo pred Kanjavcem obiskali Kredarico in kasneje Veliki vrh v Košuti. Zlasti turni smuk s Kredarice je potekal v idealnem vremenu in snegu. V tem času so gore odete v sneg, ki ga sonce in mraz predelata v trdo pohodno podlago, po kateri je mogoče hoditi peš ali s smučmi na nogah. Ponavadi je smer pristopa drugačna kot poleti in poteka po čim krajši in seveda pred plazovi varni poti proti Kredarici. Od tu naprej do Vrha pa brez derez, cepina in predvsem znanja, ni kaj iskati. Pot in jeklenice so pokriti s snegom, tako da je napredovanje mogoče, ne moremo pa računati, da si bomo ob napredovanju pomagali s klini in jeklenicami. Posebna previdnost je potrebna pri sestopu. Za pot na vrh ali vsaj povratek je priporočena tudi uporaba vrvi. Letošnji kandidati, ki bodo opravljali izpit za alpiniste, so tri dni doživljali gibanje in bivakiranje v gorah, ko so se pridužili tečajnikom na republiškem nadaljevalnem tečaju zimske tehnike na Jezerskem. Utaborili so se na Ravenski Kočni, kjer so postavili šotore, in se od tu odpravljali pod stene. Prvi dan so bile praktične vaje iz varovanja pozimi, plazov, iskanje zasutih in ostalih pomembnih stvari za gibanje po gorah pozimi. Naslednji dan so se razdelili v tri skupine. Razmere v grapah so bile odlične, da pa ne bi bilo preveč enostavno, je popoldne pričelo močno snežiti. Prvi dve skupini sta se v sveže zasneženo dolino vrnili pozno popoldan, tretjo skupino pa je močno sneženje s spremstvom megle zajelo prav na vrhu Skute. Kot je zapisal član te, tretje skupine, je bila njihova avantura popolna. Ostali so se v soboto popoldan povzpeli do Češke koče, z namenom poskusiti, kako je preživeti noč nekje na prostem, ko iz kakršnega koli razloga ne moremo priti v varno zavetje doline. Pri bivakiranju je pomembno, da se bivak gradi čim dlje. Po šestih urah so okrog polnoči zgradili iglu, eni pa skopali snežno luknjo. Pod snegom so bili sicer zaščiteni pred vetrom i n sneženjem, vendar pa so v mrazu, večinoma budni, komaj čakali, da se zdani in da odidejo v dolino. Pred nami je pomlad, najlepši čas za turno smuko v visokogorju. Čeprav verjetno vreme ne bo ravno zimsko, še ne bomo pospravili smuči in zimske opreme, obenem pa že pogledujemo po letni plezalni opremi. Počasi se bo ozračje ogrelo, tako da bomo lahko začeli obiskovati tudi razna plezališča in skalne smeri v naših stenah. Marjan BRODAR, Peter ZUPANČIČ Oddno iusža in modna, fia tudi zueita biadiaiji - 2a