*Ifav.
165.
V i rstu9 v sredo 16- Junija If b,
a;
1	Ja sak d'-n, U:di ob ncdeijah in prazniki!*, c-b 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 9 dopoUlne.
! "Ivo USra Sv. Vnzš&k* A -i'kcsj.i >t. 20, I. rpdsir. — Vsi -V	i ur*.	I. t.i Nefnnkiianai pisma sc ne
Vrrc%-r»|i> in f kopisi ^ r»e vriČJ*x I t	• - -T	. n Cr.J. m. !r fcik koasortij
l C	, ;. ; rut: „Edinosti", vpisarn zadruge z
« n rr rt- • v TrMn, tjk2 Sv. Frančiška Asiškcg* >t-20-
Te'.K:: i : ' i^iva in rpra\:tcv. 11-57. r i .-» . n 1 >a Za celo ltt » . . . . t • . K 2«. —
j - ' icla ................»• «12.^
7.' tri ,-icscrc ... . . .......... <>•—
2	3k "ed«*l;«=lo izdajo zs celo ieto ........ -V-20
Z2 pol leta ................. ?-60

Posj-neziis številko .Edinosti" se prodajajo po G vinarjev,
zastarele številke po 10 vinarjev. O •»! asi sc računajo milimetre \ Široko«!: euc kolone.
('liic: Oglasi trgovcev in f>t>rtnikov.....mm po 10 vin.
C vrtnice, zahvale, poslanice, oglnsi ri?:iarni!: zavodov ...............m m po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20. —
vsaka nadaljna vrsta.......: . . . .	2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oplase sprejemi in s c rat ni oddelek .lidinosli'. Naročnina i" reklamacije se pošiljajo upravi listn. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača in to/.i sc v Tr<t:i.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Er.inči;i:<» Asiškega št. 20. — Poštnohranilnični račun št. 811.652.
m vsej fronti i iilcijL • Uspesno prodlranje^roeznih' Mm vjel^fronM." ^ MerašKi" uspghi prt^ SMBljl to ^ Kalvariji in ob »ki Orzyc. - Nemški podmorski čoln „u 14" potopljen.
m srditi francoski wim\ poizkusi na liniji Lievin-Arrss m\\ ob težMh izgubah za soornžnIKa,
l aiiSMiMa hiifi.
!)l N\J. *5. (KorJ Uradno se objavlja:
lo. junija.
Sovi poiz!:t italiiauov. da bi se približali našim postojankam pri Tolminu in Plav ah. so b'fi /opet brezuspešni. Včeraj i. . ttidatl ua posameznih mesti!; Soške
Ir'ifitc m»:.	_
r-o nia italijanskega parlamentarja, da i i ^ v svrho pokopanja mrličev prene-tid.it s streljanjem, je bila iz vojaških vzrokov odbita.
\a koroški meji so štajerski črnovojni-t. j /a v zeli z naskokom Mali Pal. vzhodno •M-rlsza Pk>ecktm. in so odbili tri sovražne t.aJc proti iej mejni gori.
tirolskem mejnem ozemlju tipa so-^ : i/tiik nroti našisii postojankam in nada-» • Jc 7 brezuspešnim artilierij -kini o-unic.ti. Na i.eki mejni točki je orožniška straža brez lastnih izgub prisilil;: italijansko stotnijo k umaknitvi in ujela .>s Italijanov.
N'amestn:k šefa generalnega šta*»a. pl. Hofer, fml.
Navdušenje na Tirolskem za vojno.
»L NAJ. 15. (Kor.) Iz vojnega čx*snikar-.ga stana se poroča: Odkar nam je Italija napovedala vojno, prihajajo na razli-C11 - visoka vojaška poveljstva in oblasti g;* iiiva, s tradicijonalnitn patrijotizmom prežete prošnje iz Tirolske, da naj se obramba »e dežele poveri domačini četam. Tirolski narod je lahko prepričan, da f»r*2Ladno vodstvo v iK>liii meri upošteva čustva, iz katerih izhaja ta njegova pro St;ia in da pride kmalu čas. ko bodo hrabre tirolske čete. ki se bojujejo sedaj še na severnih bojiščih, šle v boj proti obso-vr.i/enemu dednemu sovražniku in ga premagale.
Demisija mestnega sveta v Neapofju.
LUG ANO. 14. (Kot.) Zupan in mestni svet v Neaplju Ma vsled neprestanega siljenja vlade, da naj bi sodelovala pri na-rr;:\lianju umetnega vojnega razpoloženj i in pri raznih nezdravih menjajočih se Upravnih odred bab. demisijonirala.
Z avstrijsKo-rasUesa bojišča.
!>L NAJ. 15. (Kor.) t radno se izjavlja: IS. junija.
Vsled napada zve/nih armad so se skoro na vsej fronti v Galiciji razvili srditi boji. Ćete armad« nadvojvode Ferdinanda prodirajo po zavzetju Sieniawe na vzhodnem bregu Sana v severni in severovzhodni smeri. Cirad in pristavo Piskorovvice smo zavzeli včeraj z naskokom in uje!i niiiogo vojakov.
\rmada generala Mackensena prodira med srditimi boji na obeh straneh Krako-i*ieca in proti Oleszjcam. V zvezi s to armado napadajo čete generala Biihm-Ermolija Ruse vzhodno in jugovzhodno Moščiske, kjer zapirajo nove sovražne pc^stojanke smer proti Grodeku.
Južno gornjega Dnjestra drže močne ru>ke sile predmostja pri Miko!aiewu, Zvdac70wu in Haliczu proti prodirajočim zveznim četam armade generala Llnsiu-gena. dočim se nahaiajo ob reki navzdol Ce*e generala Pflanzer - Baltina pred Ni-/i:Iowom in Czernelieo. ki vzdržuieio j-»voiene Zaleszezvke kljub vsem ruskim napadom. Deli te armade so v Besarabiit. med Dnjestrom in Prutom, tamkaj se nahajajoče ruske sile vnovič prisilili k umak-
nitvi ir. jih potisnili proj Chotinu in ob Prjtu
Število v galiških bojih od 12. junija zajetih Rusov je od včeraj zopet narastlo za
par tisoč.
Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, fml.
Z nemšiio-ruskesa bojišča.
BERLIN. 15. (KorJ Veliki glavni stan. J5. junija:
Vzhodno bojišče.
Vzhodno Szawelj so nemške čete zavzele vas Davkse in ujele 4 oficirje in 1660 Rusov. Naše novo pridobljene postojanke j«žno in vzhodno ceste Mariampol-Kow-no. so bile včeraj ponovno brezuspešno napadane od močnih sovražnih sil. Prodrli smo iz linije Lipowo-Kalwarja, udrli v ruske linije in osvojili sprednji jarek.
Tudi ob reki Orzyc se je posrečilo zavzeti našim četam z naskokom vas Jedno-rozec, Czervvonagoro in most vzhodno odtod. Dosedaj je bilo ujetih tu 325 Rusov. Sovražni napadi proti našim predor-nim točkam severno Bolimovva, so se izjalovili.
Jugovzhodno bojišče.
V bitki dne 13. ir* 14. junija od armade generaia Macken.-ena premaganemu sovražniku se ni posrečilo, ustaviti se v zadaj pripravljenih postojankah severoza-padno »aworowa. Sovražnik je bil vržen, kjerkoli se je postav il. Plen narašča. Vsled močnega zasledovanja so bile tudi ruske čete južno železnice Przeniysl-Lvov nri-siljene k umaknitvL Čete generala Mar-vvitza so zavzele včeraj Moščisko. Desno krilo armade generala Linsingena je zavzelo višine zapadno Jezupolja. Konjenica ie prispela do .\lary ampola.
Vrhovno armadno vodstvo.
Pomanjkanje živeža na Ruskem.
PffTROGRAl >. 15. (Kor.) »Ruskoje Slovo porejča: Sedem gubernij sc ic združilo za skupno c^dpiunoč proti pomani-kas«ju živil. \ guberniji Smolensk je prišlo do popolnega pomanjkanju sladkorja.
Z zapadnem bojišča.
BERLIN, 15. (Kar.) Veliki glavni stan, 15. junija.
Zapadno bojišče.
Francozi so doživeli včeraj nov poraz. Kljub dne 13. junija zadobljenim težkim izgubam, so nadaljevali predorni poizkus na fronti Lievin - Arras z veliko žilavo-stjo. Z ogromno muntcijsko potrato pripravljeni in v gostih vrstah izvršeni francoski napadi, so se vsi brez izjeme zopet razbili v ognju naših hrabrih čet ob zelo težkih izgubah za sovražnika.
Včeraj je bilo odprto mesto Karlsruhe, ki ni v nobeni zvezi z bojiščem in nima niti najmanjše utrdbe, obmetano po sovražnem letalskem brodovju z bombam*. Kolikor je znano dosedaj, je bilo 11 meščanov ubitih, 6 ranjenih. Eno sovražnih letal je bilo uničeno, drugo pa prisiljeno, da je pristalo pri Schirmecku.
Vrhovno armadno vodstvo.
nemški podmorski čoln J 14" potopljen.
BERLIN, 15. (Kor.) Uradno se objavlja: Po poročilih angleške admiralitete je bil nemški podmorski čoln »U 14« potopljen. Posadka je bila ujeta.
PODLISTEK
GREŠNICE.
Koma«. — Francoski spisal Xavi«r 4* Montepia
Vsega, kar mi tu pripoveduješ, se-sr-i:na. - je rekel gladko. — ni resnica f ii ena besedica. T6 ni nikakršna umet-
n«r ... če se reče komu v lice: Stori! si toj
in >tori! ^i to!____Take obrekljive ob-
d ' :tve ie tudi treba dokazati. Ko bi s* ! red sodnikom samim, bi vendar trdi -Ja cem ravno tako nedolžen kot otrok v 'repnem telesu, in sodnik bi mi d?! P' v. kait? nihče me ni videl, da bi bi!
~ ' *e 7.? >čine. ki mi jih očitaš, ker jih ^ nisem zakrivil.
f?ovolj ie! — je rekla Mignonne, ki - končna t opogumila; — prepri-* s9m* -a je v^e re«. kar ^em ti rekla. ? oda----- ie zaiecljal i*eter.
—	Drugače pa, — je nadaljevala Mignonne, zato nisem nikakor huda nate.
—	O! je vzkliknil pohabljenec z izrazom presenečenja, ki bi se mogel imenovati smešen, če bi ne bil zopern.
Ne. — ie odgovorila Mignonne, — nisem huda zato nate. kajti vse to si storil iz ljubezni do rnene. Žele! si smrti gospoda Karla, ker si ie prizadeval, da bi posta! moj ljubimec----Ljubosumnost ti ie
zmešala um in te je pripravila ob pamet .... za to končno ne inoreš nič, bratranec, in sedaj, ko sem si popolnoma izbila iz glave gospoda, te bolj ljubim, kakor sem te ljubiia doslej.
Zlobni ljudje imajo tudi druge za hudobne. Peter Nicot se je prepričaf sam sebe brez težave, da ie Mignonnina duša ^lika in prilika njegove, »n to ga je silno veselilo.
-— Ali je to res. sestrična? — ie vzkliknil; ah me v resnici ijubiš nekoliko?
Onu^. ki ga je začutila Mignonne. »ej
je pognal vso kri k srcu Vendar pa ie bila
Blokada an$leike$a vodovja.
Torpedirani parniki.
LONDON, 15. <Kor.) Ribiška parnika »Kiug James« in »James Levman« sta bila potopljena od nemških podmorskih čolnov.
LONDON. 15. (Kor.) Neki ribiški parnik je v Milfordhavnu izkrcal posadko parnika za premog »Crovvnotindia« in posadko norveške jadrnice Bollgarde«, ki sta bila potopljena od nemških podmorskih čolnov pri Stannsheadu.
ODKNSE, 15. (Kor.) Semkaj je prispel parnik »liengest« s 7 mož posadke ladje Salvador, ki je bila dne 2. junija uničena v Severnem morju od nekega nemškega podvodnika.
Napoti rrancoskiii letalcev na Korisni.
KARHSRUHE, 15. (Kor.) Zjutraj je o-koli pet sovražnih letalcev napadlo Karlsruhe. Pri tej priliki je bilo več oseb ubitih in ranjenih. Povzročena je bila vojaško neznatna stvarna škoda.
KARLSRUHE, 15. (Kor.) Pri napadu sovražnih letal je bilo 19 oseb ubitih, 14 težko, mnogo lahko ranjenih. Ore skoro izključno za civilne osebe, ženske in otroke, večinoma ljudi, ki so se hoteli podati na delo.
Ruske pritožbe o malomarnosti zapadnih zaveznikov in Italijanov.
PET ROG RAD, 15. (Kor.) »Ruskoje Slovo« se pritožuje radi premajhne delavnosti zapadnih zaveznikov in pra\i. Ruske čete so svoječasno z vpadom v Vzhodno Prusijo rešile Pariz iste usode, ki je doletela Antwerpen. Toda sedaj zavezniki niso storili ničesar proti temu. da ne bi mogla zbrati Nemčija veliko armado v Galiciji. Uspehi zaveznikov na zapadni fronti so čisto neznatni, tudi Italijani niso prišli preko bojev prednjih straž.
Volitve na Portugalskem.
LIZBONA, 15. (Kor.) »Agence Havas poroča: Po zadnjih poročilih o volitvah, je demokratom zasigurana večina. V deželi vlada popoln mir.
Turško bojišče« Boji v Kavkazu.
CARIGRAD, 15. (Kor.) Iz glavnega stana se javlja: Na kavkaski fronti se je sovražnik, ki je prišel včeraj iz smeri Oltyia, naglo umaknil, potem ko je opazil, da so pričele naše Čete s prodiranjem. Ostavil je svoje postojanke, ki smo jih zasedli potem mi.
CARIGRAD, 15. (Kor.) Dne 24. maja se je pojavila neka angleška križarka pred Moilehom ob obrežju Medine v Rdečem morju. Letalo, ki se je dvignilo, je bilo pp našem ognju zadeto in je padlo v morje.
Na drugih frontah nobene izpremembe.
Sultan lahko zbolel.
CARIGRAD, 15. (Kor.) Kakor poroča uradni list, se selainlik zadnji petek ni mogel vršiti, ker ima sultan lahek katar. Po nadaljnih poročilih, se je sultanovo zdravstveno stanje zboljšalo.
Nemško odlikovanje za Talaat beja.
CARIGRAD, 15. (Kor.) Cesar Viljem je podelil notranjemu ministru Talaat bel«: železni križec prvega in drugega razreda.
Diference med Srbijo m Črnosoro radi Albanije.
SOFIJA, 15. (Kor.) Iz kompetentnih krogov došla poročila pravijo, da so nastale med Srbi in Crnogorci v zadnjem času velike diference radi Albanije. Zatrjuje se, da je prišlo celo že do spopadov. Crnogorci da so končno zagrozili, da se pridružijo Albancem, če bi hoteb Srbi prodirati proti Skadru.
Hrvatski sabor.
ZAGREB, 14. (Kor.) Sabor se je sestal v svrho rešitve važnih zakonskih načrtov h kratkemu zasedanju.
Najprej je bilo prečitano Najvišje lastnoročno pismo, s katerim se poživlja sabor, da naj odpošlje 12 člansko regniko-larno deputacijo, ki naj se sporazume z ogrsko deputacijo glede zvišanja števila hrvatskih poslancev, ki naj se izvolijo v ogrski parlament.
V pozdravnem govoru se je predsednik tir. Magdič spominjal najprej ljubljenega vladarja, pri čemer je prišlo do navdušenih ovacij za cesarja. Predsednik je ob entuziastičnem odobravanju vse zbornice naglasa! vojno navdušenost hrvatskega naroda in poudarjal, da je hrvatski narod v vdani ljubezni do domovine in cesarske hiše vedno znal braniti domačo grudo in jo bo znal tudi sedaj. Dr. Magdič se je spominjal nato padlih hrvatskih junakov in izjavil, da je treba napeti vse sile, da se premaga sovražnike monarhije. Vsi narodi so združeni v zvestobi do vladarja in domovine. Končno je predsednik energično obsojal prelom zvestobe od strani Italije in opozarjal na patrijotično dolžnost Hrvatov. (Dolgotrajno odobravanje pri vseh strankah. Klici: Živelo naše obrežje! Živelo naše morje! Mi bomo znali braniti našo grudo! Ploskala je tudi galerija.) Sabor je nato ob ponovnih navdušenih ovacijah pooblastil predsednika, da naj se odpošljete vdanostni brzojavki cesarju in nadvojvodi Frideriku, v katerih naj se izrazi neomajna zvestoba in želja po zmagi našega orožja.
Na vprašanje glede oblastvenih odredb proti saborskemu predsedniku dr. M e -d a k o v i č u, je odgovoril ban baron S k e r I e c z, da je nastal incident radi tega, ker so bile takrat naravno ukrenjene poostrene odredbe in dotične oblasti glede gotovih oseb niso bile zadostno informirane. Kakor hitro je prišla zadeva na kompetentno mesto, je bil incident definitivno rešen. Ban je izrazil obžalovanje, da je bil vsled tega incidenta soprizadet tudi sabor, kar seveda ni bilo nameravano.
Sabor je sprejel izjavo na znanje, nakar ie bila seja zaključena. Prihodnja ^eja v petek.
toliko tnočna, da se je premagala in odgovorila Petru:
—	Ne samo nekoliko, bratranec, temveč zelo.
—	Toda preje me pa vendar nisi mogla trpeti^
—	Morda da, toda sedaj je pa popolnoma drugače.
—	In kako si me mogla vzljubiti tako hitro?
—	Sama ne vem, kako, toda vendar je tako.
—	Torej me hočeš imeti za ljubimca?
—	Mislim, da si že bil---- četudi brez
mojega dovoljenja----
Peter Nicot se je sirovo zakrohotal.
Lice mu je žarelo veselja in pohotnega poželjenja.
Ovil je roko Mignonni okoli pasu. Pustila mu je.
Pritisniti je hotel svoja nakremžena u-sta Mignonninemu licu, ki je naenkrat po-bledelo. Tedaj je ubogi deklici opešal pogum in umeknila se je kar najhitreje.
—	No?____— je vprašal Peter, nekoliko oresenečeu po tej kretnji, pri čemur se je zopet nekoliko povrnila njegova ne-zaupnost.
—	Pomisli vendar, Peter, da sva tu na prostem, — je rekla Mignonne; nio^Ii bi
priti mimo ljudje in naju videti----kaj bi
mislili o meni?----
—	Prav imaš. — je odgovoril Peter. — Toda kedaj----?
—	Kedar hočeš, — je rekla Mignonne in sramežljivo povesila oči.
—	Torej nocoj?____da?....
—	Da.
—	V tvoji sobici?
—	O ne, teta prihaja sedaj včasih ponoči k meni.
—	Torej v moji?----
—	Tudi ne____hlapec bi ti lahko prišel kaj povedat in bi naju naše! tamkaj.
—	Toda kje pa?
_— Domislila sem si nekaj, — je odgovorila Micnonne.
—	Torej povej, — ie rekel Peter.
—	Saj veš, kje je stari golobnjak?
—	Kjer je shranjen ostanek sena iz lanj-skega leta?
—	Da.
—	In?
—	Saj imaš ti ključ?
—	Da.
—	Pričakuj me tamkaj.... pridem ob enajstih tjakaj.
Po teh besedah je zapustila Mignonne svojega bratranca, in kakor da bi se sramovala povedanega, je zakrila obraz z o-bema rokama in pohitela k svojim kozam.
Peter, strašno ponosen, kakor pav, ki raztegne rep v kolo, je počasi odšel proti domu na pristavo. Pohotno poželjenje mu je preganjalo kri po žilah in v neizmerni radosti nad svojo nepričakovano zmago se je pohabljeni pritlikavec povpraševal popolnoma resno, ali ne sega s čelom do najvišjih vejic starega drevja v lasouškem gozdu.
(Dalje.)
S(ran ,,	.EDINOST* štev. 165.	V Trstu, dnfc 16. junij« 1915 .'
Jamstvo za odšKudnino pri Izda-lalshiti dejanjih.
Svtt h .ia vojna, ki divja okrog nas. je z vo no napovedjo Italije topila v novo fazo. Nara^anje na-in sovražnikov siii monarhijo k skiajnemu raporu njenih sil. da se vzdrži pro:i premoa sovražnikov. Siii nas pa tudi k temu, da proti izda aiskim dejanjem nastopimo z \<o stros s »o ter jih po možnosti ie v ka'i i :!i;i<lmo. Zrivt-, ki jih d«-prinašajo zvesti dr/a\itani z imovino in krvjo, ne sinejo bi:i ogroževane, aii pa celo obrezuspe-£ene pr» 1< čin~kih dejanjih posameznikov. Zato mor hiti ostrahujoča sla zakonov povećan.. in z odgo\ornostjo izdajalca pred kazen-kLn *nom zJruženo ajegovo jamstvo za od-kodnino, ki je iz dejanja nastala za d laso Na to osnovo3 mise! se osniva ctsar-ka naredba, ki je biia v sobo'o objavljena v državnem . akoniku in v uradni ^Wiener Zeitung".
Kdoi : eži kot vojaška oseba k sovražnik i aSi kd »r v vojnih časih pr» tijX/Siavno z orožjem b »ri p oti av>tro-ogrski monarhiji ?ti proti kaki z njo zvezani državi, aii pa sc'.r<*žni vojni si i pomaga z ogleduštvotn al na kak clr;;g način s svetom ali dejanjem, bodi .h\ez^n da vs!ed svojt-ga zločinskega dejanji povrne državi škodo.
Izrtj-o r ja anje zločinskega značaja de-anta p kazuje, da dejanja pripadnikov so-*ražn r.. ali kake nevtralne drživ-e ne spaJi-. s »i, ki se s iitrajo po načelih rre m	; rava. z asti po c-beli od mo-
na :	i irarih i' .. ri? d IS. oktobra
« .aicoih i: oincajih ujne na suhem i*i c p a . jih in d' !, n vtih nevtralnih držav in oseb v s'u a-u \ ojne na suhem (drž.
h »eta 1913. st. ?in 181.) za do-V'.«! eia dej rji.
/: -tin «c*> dejanje mora bili izdajalsko. Pri dert . k sovra : iku, nri vojaški službi pripadnic« nonartifj. v sovražni arma H in pri vohunjenju na korut sovažne vojne sle je ,l arahk^ lastnost dejanja dan že v na-prt . Ap' • ' Irusih slu - \ h * bsto a dvom, si bj treba bistvo izdajsua razjasniti. Ni trt bil, da krivec pos opa \ odkritem al« ta;-n. spoazmti s sovražnikom, izdaja lahki tudi kdor s sovražni om ni v nobeni zvezi. I ^ jaka 5 a bom men-nali b'C£ ozira nlato zvezo v-cg.i. ki zagreli kako sovražniku ko istro d.-an^e, da bi pospeševal njeg-M vojni smoter. To je temeljna poteza izd. alskega postopanja.
Izdajal«.eva dolžnost odškodnine se razteza ra skod'% ki jo je ne po redno ali posredno povzročil s svojim dejanjem. Kazen tega je nr po nati držau k t poravnavo y.a zagre^en • ';r*itev zakona primerno odškodnin' ki j ima, uvažt-joć vse okjinosti, do-ločri soJnik. Raztegr.itev odškodninske obveznosti prek > >kode na premoženju, ki se d * d k a i njenn neposredna a'i posredna ifPTa s šk dljivim dejanjem krivca, je ute-metjera tako v pose'-ni avrgljivc-sti dejanja, ki na ti :jtež i nacm kr<i dolžnost zvestobe d države, kskor tu i i v tem, da taka dejani dalek« -ežno vplienjo ra azvoj in potek vojnih do^'dkov ter povzročajo škodo, napram ka*er'ra stopa škoia na premoženju države čts o'rrai p«>po!noma v ozadje.
Da se z.i s!učaj obsodbe obdt lzenca z\-^..»t ,vi .navi1. dtzLVu na odškodnino, se njeg< • :c v Avstri i ležeče prt mož n je že v teku -raz^n kc^a neštopanji lahko zapleni, ako oi * >!a v emeljtni suni kakega navedenih t'H: , j p mora biti prisotni obdolženec z-> i:jr | d * vy;-jj opravičbe.
Po n rav! dejanja bo k žensko postopanje m č v o- :iii časom v« t: i » pač vojaško sodi- e. tJb y aUi v m 'ovno razme:je pa je p e o .črn za k lifii predpisih tudi ci-vi>-i k; / n-k: * • anik Ia! ko p< klican k po-
pajn udi Ir^gi v vejam času za^rc-dtj nia te vrste. Naredba se je morala tciej t zii ti na cbe možnosti.
C z it vi sklepa \ vseh shuča.ih civiln kazencki sedri tivor. Ce je kazensko p^st' -panjc v icku pri k ikem vojaškem sodišču, P *t:n e za sklepanje o zaplenit v i pr stojen p na\od scc!ni dv. »r na sedežu višjega de-/elnega s dišća, v kojega področju je bilo d ;LTi- ?a^rcSeno. Ak^» vodi kazensko po-ii .-anjv vi ilni kazenski sodni dvor, fotem s?'kp a *a sodni dvor tudi o zaplenit vi.
Z za pleniti i jo izgubi obdolženec pravico, d<; tekom njenega trajanja razpolaga med živimi s svojim premoženjem. Ta posledica nastopi s pričetkom dneva, kojega se do-siavi sklep obdolžencu a!i njegovemu zakonit. :nu zas'^>pni*u, ali pa s pričetkom dneva, k e^a je sslep objavljen. Mcrodajen je dan, k \rega se zgodi eno ali drugo
Zaplenitev premoženja kakega umrlega je pripuščena samo izjemoma, n?.mreč tedaj, k e že tu pravomoćna, obsodilna razsodba kaz nskega sodišča ter zapuščina še ni bi'a pri-ojem nikomur.
Sklep o zaplenitvi se !ah!;o izpodbija po-t m pr iožIh; ra višje deželno sodišče. Poleg tbdoiž nca, njegovega zak nitega zastopnika ali oskr' nika zapu-^intr s(j t di soproga, st rši in otroci obJo!i.enca upravičeni do pri ožbe. Civilno sodišče, ki je prist. jno za vastvo na J premoženjem in za obravnavo, ima zaplenitev izvršiti, premoženje zavaro-v i ter jpravljati. Ako ima kdo napram ob-d-Lvncu kako zakonito pravico ra prehra-ni:ev, ima za to prihranitev skrbeti sodišče iz dohodkov premož- nja, ako živi ta oseba v tuzemstvu, je potrebna ter je brez krivde. P d enakimi pogeji j h pusti sodišče lahko tu Ji v posesti premožtnja ter j h pooblasti, da ukrenejo ?a g< speda j*nje vse potrebno. Tikanje zapleni ve je cmtpn« po sno ru, ki mu ima služiti.
Vojaško sodišče re bo nikoli moglo sklepati o pravici države na odškodnino, ker poslovni red vojaških sodišč r.e pozna do-khdrega postopanja. Civilno kazensko sodišče, Vi izreka obsodbo, je pa po predpisih svojega pravdnega reda upravičeno, da c-merdeno pravico države o razsodbi sorešujt ;. lahko pa državo z vsemi njenimi zahtevami; ali z enim delom teh zahtev cdkaže na civilno pravno pot, ako rezultat postopanja ne zadostuje, da bi sodišče lahko zanesljivo sklepalo o zahtevi države.
V obsodi In i ra'>odbi civilnega kazenskega sodišča drža>i pris jeno odškodnino je po-i a vrat i iz zaplenjega premoženja. Ako je bila v taki razsodbi dr-a a s svojo zahtevo ali z enim delom te zahteve odkazana na pravno pot. a!i pa je obsodilno razsodbo izreklo vojaško sodišče, tedaj ima država svoj zahtevek aii njegov nerešeni del tekom šestih me-ecev po pravomoćnosti lazsodbe uveljaviti potom tožbe. Ako se tožba pravočasno vloži, ostane premoženje nadalje; zaplenjeno ter se pritegne za poravnavo od civilnega sodišča državi pripoznane odškodnine. Ako se rok za t:žbo zamudi, tedaj se mora zaplenitev razveljaviti. Zaplenitev traja do smrti obdolženca, ako ga ni mogo'e postaviti pied sodišče.
iz *eh prepisov se razvidi narnei zaple-nitve; ugotoviti ima za slučaj obsodiln.-razsodbe kazenskega sodnika pravico države ne ^lede na to. ali je bila cdšk dnina pri-pi znana že v tej razsodbi ali pa na podlagi te razsodbe v pravočasna uvedenem civilnem postopanju. < im je zahtevek peravnan je ostalo premožen e vrniti obsojencu ali njegovim dedičem.
\i razloženega namena zaplenitve sledi, da *e ima zapi nltev razveljavni, ako je za-siedo an e oi>dt iž-.nca pravomočno usta\ljeno ali pa če je oproščen.
O razveljavljenju zaplenitve sklepa isti so:'ni dvor, ki jo je bil odredil.
AproBlzscllsKo vprašanje.
Razdelitev moke.
Med tem ko se v liitrici delajo priprave, za uvedbo izkaznic, se bo morala anrovi- j zacijska komisija posluževati še pari rat | starega zisteina pri razdeljevanju moke. i
l>anes bo razdeljenih .v.š vreč na s!o-; dečih postajah:
I. okra!: Ribji trg; i i. okraj: Grad; 111. i krai: Trg iVmterosso: IV. okraj: šola Kandlcr. ulica S. Zaccaria: V. okraj: šola Pariiil, šola Donađoni: VI. okraj: šola v ulici deiristria; Skedenj: šola; Sv.; Ivan: šola; Greta: vicolo S. Fnrtunato; Harkov lie: Običajna postaja.
Nadzorstvu so, kakor običajno, pride-; lični reditelji tržnega komisarijata.
I»a se uredi promet, bo interveniral Zbor Javne pomoči.
Pa se absolutno preprečijo vsakoršne j zlorabe iit da toliko kupovalcev ne bo, hodilo na dva. tri ali še več krajev po moko, kar i ovzroča največjo zmešnjavo, o-j stanejo, kakor zadnjič, v veljavi sledeče j odredbe:
1. Prodaja se prične povsod ob 4. uri popoldne.
1. Osebe, ki bodo prihajale po četrti) uri, ne bodo pripoščene v vrsto in ne dobe moke.
Zato }e brez pomena, tekati s kraja v kraj!
,>. Izključeni bodo iz vrst otroci pod 15.
fetom.
Uvoz ovac.
Za aprovizacijso komisijo je došlo nad 7<mm» ovac in ovnov, ki jih je dala na razpolago vojaška oblast.
Komisija se jc pobrigala za potrebne pašnike ter bo določila cene in način pro-| daje.
Oornute sistl.
t Dr. Feliks Kovačič. Umrl je včeraj tukajšnji odvetnik dr. Ueliks Kovačič. Ye-
deli smo. da je mož zadnje čase zelo bolehal, toda vest o smrti nam je došla vendar popolnoma nepričakovano. Neizprosna ietika, ta ie spravila v prezgodnji! grob mladega odvetnika m navdušenega ■ slovenskega narodnjaka. Kakor nas, tako bo gotovo vse, ki so tega moža poznali, trpko zadela vest o prezgodnji njegovi | smrti. - Razžaloščeni rodbini in njegovim j sorodnikom naše iskreno sežalje.
Za begunce. Po odredbi cerarskega kc-misana bodo begunci iz Fu lanlje in Istre, ki so br<.z sredstev ter so se zatekli semkaj, dobivali hrano in prenočišče v mestni ubožnici.
Svetujemo tedaj vsem tem, ki se nahajajo v zgoraj omt njenih razmerah, da se obrnejo na inšpektorat mestne ubežnice v ulici del-r Istituto.
Zabeležujemo z živim zadovoljstvom, da je g. Atilij Rozman velikodušno ponudil brezplačno zavetišče za eno ali več družin beguncev iz Furlanije.
C. kr. tržaško poštno ravnateljstvo razglaša: Od 14. t. m. naprej se morajo v okraju tukajšnjega poštnega ravnateljstva predajati vsa zasebna pisma odprta.
„Kje dom je moj ?** v nemškem prevodu. Vsled sedanje vojne se je razmerje med ob ma narodnostima na Češkem znatno ubhžilo — skoro do premirja. Simptomatien za to izpremembo je dejstvo, da so dobili Nemci zadnji cas kar tri prevode češke veli-častvene himne Kje dom je moj?M. Se več:, V „Unionki*4 čitamo, da po nekaterih krajih na Teškem Nemci tudi že prepevajo to ve-lepesem. Odkrito rečeno: mi se veselimo u ga pojava. Ne morda zato, ker smo predrzni optimisti, ki bi že na podlagi sedanjega, po vojnem stanju izzvanega bolj mirnega razpoloženja hoteli zidati gradove prihod- j njega zlatega miru med narodi v Avstriji. Preveč vprašanj je še treba rešiti, ki nosijo \ seb: kali konfliktov; preveč je še dračja, ki ga je treba iztrebiti, da se odpre gladka pot do defin tivnega pomirjenja. Vendar se pa veselimo nemških prevodov in nemškega prevajanja češke hirnn^ „Kje dom je moj ?u Veselimo se, ker Nemci r.a < eškem, prepevajoč to pesem, dajajo grenko lekcijo — sebi!! Kaj vse so nekdp.j pisali o tej pesmi! J „BohmiSches Hetz- und Trutzlied" — da je moral Nemec mis'iti, da se po tej pesmi kar, cedi nemška prelita kri in da se kar tiko vihte cepci, ki padajo po nemških glavah. | In seuaj pojo Nemci to pesem . . . Sedaj j poznajo torej nje besedilo in vsebino. Vedo, koliko krivico so delali, podtikajoč tej pesmi, — češ, da je izraz najgrših, brrbarskiii instinktov češkega naroda. Sedaj pojo oni sami to pesem, izliv najpkmenitejšega čustva ljubezni do domovine, ki mora s svojim be-sedilom le povzdigati duha k ljubezni do lepe, blagoslovljene zemlje češke!
\Vo ist Tli iri Heini : Meia Vab rland ? <:.ttte< PuM im Lan«] der ljif><ier. I roniiii-' t! isttr. -trainiuo Olieder, Kr lior Sinn, (Jetlt-i i n un-l <iut, *Maniipr-tol« und Ik-l-lenoaut: I t.is ist in inc stolze Ifeiin.it: JJ.'.hmcr\\ alti, niein \';ittrland!
Tako opeva češko zemljo prevod Pavla Zeit-heima. in poprej je bih ta pesem — Trutz- i in Hetzlied! A koli im plemenitim p javom j iz snovanja avs-rijskih Slovanov sploh se j niso is to tako podtikali istotako grdi, kakor; neresnični na.ncni!
Vrle Tolminke! Nadporočnik v rezervi gospod dr Ivan G r a š i č pise dne 5. t. m. ! v „Slov. Narodu": Lelim visoko v gora'% | šrapneli in granate pokajo, da odmeva po [celi Primorski. Neposredno za fronto stoji' majhra gorska kočica, kjer obvezujejo ranjence. Vsak liip se tazpoči tu 15 cm granata i:i niti trenutek si nisi varen življenja. In kdo mere popisati vestlje in zaeno občudovanje, ko so prikorakale danes zjutraj vrle Tolminke k tej kočic', da tolažijo ran-Ijence in jim dajo prvih okrepil. Hrabri Tol-i minci so prinesli seboj nosila, da težko j ranjene peneso v dclino. To je hvalevredno! delo na'ih slovenski-i deklet in mož, in vse vojaštvo se jim iz srca zahvaljuje za njih trud. S: o v nec ima dobro srce! Posnemajte j vi ie Tolminke tudi druge Slovenke. Lahom : se godi slabo.
Oglasil se je iz ruskega ujetništva nas; i rojak, preje prvi vratar čistilnice riža pri | Sv. Soboti, četovodja Alojzij Budal, ki je j i bil prideljen že od začetka posadki v i Przemvslu. kjer je bil tudi ujet. Poroča, j i da jc zdrav. Nahaja se v romsku v Si-1 biriii. Pismo te datirano z dne 1. maja
j mh.
I \l ruskega ujetništva se je oglasil Ignac ! G o d i n a , mesar v Skednju. Bil je ujet v j Przemvslu in se nahaja sedaj v Kazanu, od- j koder je pisal svoji sestri, da je zdrav in da j se mu godi dobro.
Bolniki s Pule. Včeraj ob 71(1 zvečer1 ie prispelo semkaj z vlakom iz Pule 55 bolnikov iz tamkajšnje bolnišnice. Pre-I nesli so jih v mestno bolnišnico na nosi!-nicah.
V isto bolnišnico sta bila sprejeta tudi I ; Ivan Zore polka št. 17 iti Rudolf Vranic. I ! obrežne brambe.
Težke poškodbe, provzročene vsled bu-rie. Silna burja, ki ie razsajala v ponde-Ijek zvečer in ponoči, je povzročila več nesreč. Tako je burja 53 letno Marijo illača. stanujočo pri Sv. M. Magdaleni , zgornji, ko je šla skozi Sv. Jokab. podrla s tako silo na tla. da je bila nesrečnica i pri padcu težko ranjena na lobanji.
Albini Ouintelli, stari 71 let in stanujoči v ul. Vittorio Alfieri. se je dogodila ena-i ka nesreča. Zadobila je težke poškodbe na i glavi in na raznih drugih delih telesa. Obe ponesrečen k i ste bili odpeljani v ine-| smo bolnišnico.
I Vsled nerodnosti je padel z bicikl ja 14 j letni Marij Miiller in zadobil pri tem številne poškodbe na raznih delih telesa. Na zdravniški postaji so mu podelili prvo j pomoč.	_
Darovi.
V. izkaz darov, došlih ces. komisarju v korist beguncem iz Furlanije in Istre. Uprava „Lavoratore", izkaz v št. 12. t. m. K 299 60, v štev?! i 13 t. m. K 369, Silvio Mondolfo, K 100, tvrdka Palme & Co. K 50, vit. Ed-' i mund Randegger K 20, Alfonz in Lucija 1 Polacco K 40, Bierschel & Lackenbacher K i 30, edvet. dr. Radoslav Kvelrič K 50, rod-
bina Schlechter K 10, Helena Stivro K 100, jakob Cociancic K 2o, baron Anton de Burlo , K 100, Ivan Klun K 100, tvrdka Giuseppe Mocher K 100, Franc Pauletig iz Zagraia K 100, Gustav in Marija Marussig K 40, Mihael Ciannopulo K 50, Aristid Caracaris K 50, dr. A. in F. Hausenbichler K 20, dr. Adolf Nesor in soproga K 20, inž. Josip Piacentini K 20, Josip Marizza K 3, Peter Ma'is&na K 3, tvrdka Maestro čć Ferrassutti K 100, tvrdka Klasing & Co. K 100, tvrdka! C. Fegitz K 25, Josip Forti K 25, Eugenija in Charielis v spomin gospe Marije Napp K 30, kom. nr. Soispic de Sandrinelli in soproga K 100, skupaj K 2074 60, prejšnji izkazi K 2028 PoO, skupno K 22356* 10.
VI. izkaz darov, došlih cesarskemu komisarju za begunce iz Furlanije in Istre: Priseelnik Julij Lonschar K 10, Marija Mučič (Boršt) K 10, Leopold Vianello K 200, pri-sednik dr. Ludovik Gabrielli K 10, priseelnik dr. Josip Jacopich K 10, Kari T. Arch K 50, Dina in dr. Pierc de Favento <v počastitev' spomina gospe Helene Beden) K 20, dr.; Ivan Bosci (v počastitev spomina gospe He-Pne Beden) K 20, Požarna bramba K 74, Aleksander Gialussi K 50, Katarina vdova Strauss (potom Giornale ai Trieste) K 20, Klement Kodermatz (v počastitev spomina, gospe Helene Beden) K 30, zbirka pri Sv. i justu v nedeljo 13. t. m. po monsr. Butti-. gnoniju K 50, Sinovi Angela Bonitta K 10, tvrdka Anton Dejak mlajši K 100. Mihael j Zeppar K 15, ravnateljstvo podružnice banke1 „Union- (nadaljni prispevek) K 500, dr. Lu-: djvlc Rizzi K 100, inž. Elija Giongo K 20, dr. Guido du Ban K 10, akcijska družba; „Ampelea" K 200, tvrdka Camis & Stock K 100, tvrdka bratje Stock & C. K 100, Apolonij Fonda K 20, Ludovik de Wanr.iek K "Hektor Ccstantini K 5, Anton Kuchler K 5, Evgenij Rvba K 5, Kari Truks K 3 :i0, Ru lolf Vatovaz K 2, Oktavij de Porenta K 5, Ivan Sfetez K 1, Alnierigotti K 1, Avgust Bacichi K 1, Gualtiero de Franceschi K 1, Alojzij Napoleone K 1, Josip Orlando 50 vin. j Viktor Kaderk K P20, „Viribus Unitisa K 35, A. W. K 15 60, trgovina z zelišči (Via Kan-d!er) K 7, F. B. K 1P60, Minima K 140, Kubler K 20, B. K 10, Mase K 6, Emden K 5, Cecil ja Michel K 10, F. F. K 3, Aleksander Porenta K 50, Rudolf Porenia K 50 Skupaj K 1990-60. — Dosedaj izkazanih K 22.356 10. — Vsega skupaj K 24.346 70.
V	korist skiadu za brezposelne je prejel ces. komisar naslednje darove: tedenski donesek delavstva mestne plinarne, elektrarne in sežigalnice K 42'20; Alfonz in Lucija Palacco K 20; vit. Edmund Randegger (mesečni donesek) K 10.
V	korist skladu za vdove in sirote po padlih v vojni je prejel ces. komisar naslednje darove : učenci občinske ljudske šole v ul. Lazzaretto vecchio K 16-44; učenci ljudske šole „Morpurgo* K 4.
:: MALI OGLASI::
p-1 r-i računajo po -l stot. besedo	r~jr—i
LJLJ	Mastno tiskane he^ede st- iaču-
_95_	njjo enfcr.it več. — Najmanjša
LJLJ	: pristojbina znaSa 40 st rink. :	LJLJ
■ se krojači za vojaška del*, .lako!« ttaop. ISCEjU Via C;.rJu ci 3._
Min množina
(Jepya štev. 6.	-77
Šteciilne družinske peči i^j^t
K 7 J0, meden:i obešala za zavese K	prodaja
CKS« A, Tt>t. nI. CjLsenni štev. 14.
W Kniiiovodjja
sposc»bu:.f /.mo/.en bilunce in vojaščine [irost se išče za trgovino z vinom na debelo na Reki. — 1'ogoji : popolen korenpondent v hrvatskem in nemškem eveut, italijanskem jeziku in l/ter računar — Prositelji, če moeoče absolventi kakt^ v i-oke trgovske Sole. naj dopo-ljejo ponudbe s priloženimi prepi>i spričeval in zahtevam! plat-o | r>d
:: W. H. 6579 na Rudolf Mcssž Dunaj 1. SeileisiatlB Z. ::
Na najvišje povelje rtjeg. l|^c.inkr.aposf.velimva
31. c. H. ^ržsunci loterije
za skupne
: Vojaške dobrodelne namene : Ta denarna loterija \sebn.je 21.14G dobrt^-.v
v gotovini v skupneui znesku kron ftiot'11.
Glavni dobitek
gššT 209.00© kron ^tK
Žrebanj« se vrši javno na Dunaju dne 15. julija 1915. — Srečka stane 4 krone.
i?r(čke ?e dobivajo v oddelku za dohrodeine io-terije na Dunaju III, Vordere Zolliimtestiasae ,r>, v loterijskih nabiralnicali. tobakarcali, t.ri drvr.iuh-poštnih-brzojavnih in železniških nra lih. v m; njal-nicah i t. d. — Igralni načrt za prodajalce Mečk brezplačno. Srečke se dopoš ljajo poštnine prosto.
C, Kr. glavno ravnateUsluo državnih loleri),
Ocklelek za dobrodelne loterije).
točne pr©da|a
'Emlllo MOi^c
najuglednejša in najs*n-rejša prodajal niča ur v Trstu, ulica S. Antonio (vogel ulice S. Nicolo)
Velika izbera
verižic, zlatih, srebrnih, kakor tudi stenskih ur vsake vrste i. t. d.
UGlsr.ovžJena1S&9.
' Dr. Feliks Kovačič
odvetnik
je danes po kratki in mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspal.
Razžaloščena soproga Juika roj. pl. Klodič naznanja v svojem, kakor tudi v imenu hčere Verice in drugih sorodnikov, vsem prijateljem in znancem to prebridko izgubo.
Zemski ostanki predragega pokojnika se preneso v četrtek, dne 17. t. m. ob 5% pop. iz hiše žalosti ul. Massimiliana štev. 15 naravnost na pokopališče.
TRST, dne 15. junija 1915.
Brez vsacega posebnega obvestila.

fPtIPlLflRN0«7MEH ZSUOO pri katgniia vlagajo c. I sodls£a tim Gilađsižtn. otrok|
HHANILN2 VLOGE se obrestu- ^0! , obresti se pripisujejo k
jejo po ^ir jo glavnici dvakrat na leto.
IZPLAČILA hranilnih vlog se izvršujejo redno brez ozira na določbe moratorija; zneski do 500 kron se izplačujejo brez odpovedanega roka, zneski od 500 do 2000 kron po tridnevni, zneski nad 2000 krcn po petdnevni odpovedi.
POSOJILA NA NEPREMIČNINE se dovoljujejo tudi v -sedanjem času in sicer po ©°/o z amortizacijo po dogovoru.
X. Uradi w ul. Torre Blanca 41. - Uradne ure: 9-12/
TELEFON 21-01.	X E
M Izvrstni \m teči Mi Balkan" v Trstu še u navadi m. - kMi ii lis mm.
„t^šfsa r i'S."'!šžaica in hranilnica"
resistrcvaia zadruga z omejenim poroštvom TRST^- Piaz?3 celh Cassrnta 2, I. nad. . TRJiT lastni	»/hod po glavnih stopn-icah.
POSOJILA DA£ts
za vknjižbo 5 */» % na menice po 6*/« ! na lastave in amortizacijo ta daljšo d< bo po dogovoru SSKOMPTUJg	M5NK5.
HRANILNE VLOdE
sprejema od vsakega. Ce tudi ni ud in jih obrestuje po
4 VI«
Večje stalne vloge In vloge na tek. račun po dogovoru.
Reatnl davek piačuje £avod sam. - VUga se lahko po eno krono. • ODDAJA DOftiAČE NABIRALNIKE (HRANILNE PUŠICE).
Poštno hranilni.^ni nćm lnOt'4.	1KGEFON it.
Cma varnostno fce;I<o '-. fo deposit^ 2a shrambo vrednost-liili listin, dokumentov in r.i/nih dru^.h vrednot, ^ojaolnomđ varno proti ulemu in požaru, urejeno po najnovejšem nn^inu ter jo oddaja strankam v najem po najnržjlh cenah. STAN J Š VLOG NAD 10	KRON.
grs& n;c: sd 9 io 12 dojiSt ia si 3 da 5 pepali li^IaŽsj' 52 Sela/uik ob braiiis ms