Lovljenje brez konca
Prvega julija uveljavljeno zakonsko doiočilo, da organizacija, ki ni pokrila izgub v svojem poslovanju ali ki ni sposobna poravnavati svojih finančnih ob-veznosti, ns more izplačevati polnih osebnih aohod-kov, je vzbudilo precej zaskrbljenosti. To seveda ni presenetljivo, kajti izgube in nelikvidnost sta vedno hujša problema v našem gospodarstvu in prav zato so delegati v zvezni skupščini tudi sprejeli omenjeni sklep, s katerim so vsaj delno skušali razrešiti pe-reče stanje na tem področju.
Izgube v slovenskem in jugoslovanskem gospo-darstvu skokovito naraSčajoiz l&a v leto in vedno več je težav pri njihovem pokrivanju. Marsikje si poma-gajo s solidarnim pokrivanjem v okviru delovne ali sestavljene organizacije združenega dela, ponekod pa so rdeče številke v bilancah dobile takšen obseg, da jih je na ta način nemogoče pokriti. Druga rešitev so občitiski in republiški sklad skupnih rezerv, ven-dar je tudi v njihovih blagajnah ptemalo denarja za kritje vseh potreb. Zato je v 13 slovenskih organiza-cijah izguba, ugotovljena z zaključnim računom za leto 1983, še nekrita in delavce teh organizacij bo seveda prizadelo novosprejeto zakonsko določilo. Med temi organizacijami ni nobene Iz šišenske obči-ne.
Enako pereč ali morda še bolj pa je probiem ne-likvidnosti, saj se z njim ubada mnogo več organiza-cij kot z izgubami. Stanje se tu hitro menja, zato je nemogoče dobiti natančne podatke o tem, koliko or-ganizacij v naši občini bo prizadeto zaradi uveljavi-tve novih zakonskih določil. Zato pa je toliko bolj jasno, da bo zagotavljanje likvidnosti vedno težje in vedno dražje. Dobro je znano, da ima večina naših organizacij neustrezno sestavo sredstev ali pove-dano bolj določno: imajo premajhen obseg obratnih sredstev. Problem lahko rešijo le na ta način, da na-jamejo posojila, ki pa so po uveljavitvi obrestnih mer, ki so že zelo blizu stopnji inflacije, vedno dražja in se bodo še naprej dražila. S plačilom visokih obresti se najemniki posojil praktično vrtijo v začaranem krogu, saj plačilo obresti zmanjšuje njihova sredstva in tako so vedno bolj odvisni od posojil. Po drugi strani sku-šajo višje obresti vkalkulirati v cene svojih izdelkov, kar pa vpliva na stopnjo inflacije in s tem na višino obrestnih mer, ki so odvisne od stopnje inflactje. Temu lovljenju praktično ni videti konca. Da bi ga preprečili, so strokovnjaki mednarodnega monetar-nega sklada zahtevali od jugoslovanske vlade, da se močno omejijo razpoložljiva sredstva za pospjila. S tem je težje priti do denarja, poslovanje je otežkoče-no, rešitev pa naj bi bila v zmanjševanju osebnih do-hodkov. Vprašanje je, če je to res edino zdravilo za rešitev vozla, ker vemo, da sredstva za osobne do-hodke običajno pomenijo majhen delež v strukturi celotnih stroškov. Tako ta ukrep razumemo bolj kot enega izmed načinov za zaostrovanje odgovornosti za solidnost poslovanja, ki naj bi pripomogel vsai to, da v prihodnosti ne bomo več ponavljafi napak iz preteklosti pri sestavljanju razmerja med osnovnimi in obratnimi sredstvi. Ob tem pa seveda ne smemo prezreti dejstva, kaj bodo manjši osebni dohodki pomenili za socialni položaj vseh tistih, ki bodo v ku-verti dcDŠi! r. :kaj »vih bankovc«v manj.