PŠENICE- V torek 12 oktobra, so se v popoldanskih urah na cestah jeseniške občine zgodile tri prometne nesreče. Neprevidni vozniki, ki so bili v njih ^^^f^J^^J^^^^, Unskih razmer mokre ceste in razmeroma precejšnje gostote prometa. Na srečo težje ranjenih ni bilo, vozniki so povzročili le precejšnjo materialno škodo. Na Koroški Bel "J*™*™**^ V ^M^r^tUa^v Žinwnici sta nesrečno trčila dva avtomobila, v nevarnem ovinku v Logu pri Kranjski gori sta se zaletela voznika dveh osebnih avtomobilov. - Foto. D. bedej Leto XXIX. Številka 81 V8ta»»ovitelji: občinske konference SZDL Sanice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka 'n Tržič - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni ured- nik Albin Učakar Kranj, petek, 15. 10. 1976 Cena: 2 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkfh in petkih. S K O Akcija sklenjena najkasneje do konca leta Predsedstvo republiškega sve-zveze sindikatov Slovenije je na zadnji seji sprejelo vrsto priporočil in ukrepov o nadaljnji Pomoči prizadetim krajem v Po-^°*ju. Med drugim je ugotovilo, je veliko osnovnih organizacij 8*ndikata izkazalo pripravljenost, da za Posočje še enkrat prispevajo enodnevni zaslužek. Za-*° Poziva vse delovne kolektive, ,a se čimprej odločijo za to ob-bko pomoči. Pozivu se pridružuje tudi kranjski občinski sindikalni svet. Ta podatni krog solidarnostne akci-*t naP ki delovni kolektivi izvedli J* aH prihodnji mesec. Prispevke P* nakazali na poseben žiro ra-pri SDK v Kranju. Akcija aaJ bi se sklenila najkasneje do konca leta. L. B. V sredo so si delo v celodnevni šoli Josip BrozTito v Predosljah ogledali predstavniki Zavoda za šolstvo SRS iz Ljubljane. — Foto: F. Perdan Bogate izkušnje poldrugega leta dela Visoko - V akcijo za pomoč prijetim prebivalcem v Posočju so se v*djučili tudi mladi v osnovni organizaciji ZSMS v krajevni skupnosti '"»oko v kranjski občini. V nedeljo, 17: oktobra, bodo v krajevni skupno-stl zbirali odpadni papir, izkupiček Pa bodo nakazali na solidarnostni 8klad za Posočje. Akcija se bo začela ruL8' uri> če Do vreme slabo> Pa J° °odo organizirali prihodnjo nedeljo. A. Z. Visoka šola za organizacijo Jr1* pa se je odločila nameniti za ^Pravo posledic potresa v Posočju k odstotkov enomesečnega zasluž-* m sredstva, ki so bila namenjena sindikalni izlet. Z zbranim de-inrjer" bodo kupili montažno hišo ^Poskrbeli za njen prevoz v Po-Je. H. J. tr^ kranJski Savi so takoj po poni?11',ki Je ©pustošil Posočje, orga-jev l- P°m°e- Pole8 900.000 dinar-8lni i Postavljajo enodnevni za-itt k' so z« ublažitev posledic po-2i^8a odstopili tudi 100 ležalnih bla-5n- Naknadno so poslali v Posočje stanovanjskih prikolic IMV. Po-V1 Pa so se odloČili poslati v pomoč Ji zadetim prebivalcem še gradbeno ^uPino 4 delavcev. Ta bo ostala na ^minskem 40 dni. Dela pri popravku hiš v Tolminu. L. B. Predoslje, 13. oktobra — Osnovno šolo Josipa Broza-Tita so obiskali predstavniki zavoda za šolstvo SRS, da bi se seznanili z delom celodnevne šole in z izkušnjami, ki jih je ta šolski kolektiv pridobil v letu in pol novega načina dela. Goste je najprej pozdravil predstojnik Zavoda za šolstvo — enota Kranj Lojze Malovrh, ki je dejal, da šola V Predosljah zelo uspešno orje ledino na področju organizacije celodnevnega pouka in si je nabrala že precej izkušenj v organizaciji dela, ki jih s pridom posreduje drugim šolskim kolektivom na Gorenjskem in v drugih krajih v Sloveniji. Poleg omenjene šole imajo na Gorenjskem celodnevni pouk tudi šole v Kranjski gori, Žirovnici, Križah in v Begunjah. Ravnatelj Marjan Kne pa je povedal, da imajo letos 443 učencev, ki so razdeljeni v 16 oddelkov. Dejal je tudi, da šola zelo uspešno uresničuje osnovni cilj celodnevne šole, to je, da bi izboljšala učni uspeh. Tako je bilo v preteklem šolskem letu od 440 učencev 135 dobrih, prav toliko prav anJ ~ v različne oblike pomoči PotP°m°f Pr»zadetim prebivalcem na *e ,nem ODm°čJu v Posočju, kjer 0bn aJ časa teče široka akcija za Vih ° Prizadetih in izgradnjo no-vkr 8t.anovarijskih objektov, so se 8tJu^i tudi člani združenja samo-8ke u ODrtnikov iz kranjske in trži-brl°°cine. Tako bo jutri (16. okto-PtizA k° *e vreme ugodno, odšlo na kov ODm°čJe 20 avtoprevozni- V n .8 kamioni in mehanizacijo. ^0»2adetih krajih bodo vozili gra- zna gradbišča, hani °Prevozniki s kamioni in me-*jut a.ciJo se bodo zbrali ob 4. uri 8ke r?J Pred stavbo kranjske občin-buB 8kuPščine in za blagovnico Glo- 8- A. Z. Ukinjena začasna uprava v KGP Grad Bled Radovljica — Vsi trije zbori radovljiške občinske skupščine so na zadnji skupni seji v sredo, 6. oktobra, razpravljali o prenehanju začasnih ukrepov v Komunalnem gradbenem podjetju Grad Bled. Občinska skupščina je namreč zaradi neurejenih samoupravnih odnosov v tem podjetju s 1. aprilom letos imenovala začasno upravo oziroma začasnega upravitelja. Ker so v šestih mesecih v tej organizaciji združenega dela z dvema temeljnima organizacijama uredili samoupravne odnose in izvolili tudi samoupravne in poslovodne organe, je občinska skupščina na zadnji seji ugotovila, da ni več razlogov za začasno upravo oziroma za izredne ukrepe. Zato so delegati vseh treh zborov sklenili, da se začasna uprava v organizaciji združenega dela KGP Grad Bled preneha s 30. septembrom letos. Kot rečeno, so v Komunalnem grabenem podjetju Grad Bled že izvolili samoupravne in poslovodne organe. -Za vršilca dolžnosti direktorja TOZI) Komunala je delavski svet TOZD Komunala izvolil in/. Janka Trpina, delavski svet TOZI) Gradnje pa je za direktorja te TOZI) izvolil Franca Noča. Za vršilca dolžnosti direktorja KGP Bled pa je bil izvoljen Viktor Pogačar. Prihranek pri gorivu dobrih in le 11 učencev je imelo v spričevalih nezadostne ocene. Srednja ocena znanja vseh učencev pa je znašala 3,4, kar je precej nad povprečjem v republiki. Šolo še vedno tare prostorska stiska, ki pa bo v začetku prihodnjega šolskega leta rešena. Dograjen bo prizidek s štirimi učilnicami, igrišče in še nekateri pomožni prostori. Potem pa bo šola imela vse pogoje za organizacijo še boljšega pouka. Izkušnje, ki so jih pridobili pri delu, so terjale tudi nekatere spremembe pri organizaciji urnika oziroma celodnevnega bivanja. Tako so vse vzgojnoizobraževalne dejavnosti prestavili v čas po pouku in se začno ob 14.30 in se končajo ob 17.30. Predstavniki republiškega zavoda za šolstvo so si po tem kratkem uvodu ogledali delo na šoli. Najprej so spremljali delo učencev v prostem času, ko se učenci ukvarjajo z najrazličnejšimi dejavnostmi, potem so spremljali pouk s samostojnim učenjem, se pogovarjali z učitelji in nazadnje spremljali še vzgojno izobraževalne dejavnosti. L. B. Izvršilni odbor stanovanjske skupnosti Kranj bo predlagal skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti Kranj, da sprejme sklep o vrnitvi dela vplačanega denarja za centralno kurjavo stanovalcem naselij Planina in Vodovodni stolp. Po obračunu, ki je bil opravljen konec septembra, se je namreč izkazalo, da se lahko iz obračuna akontacij, ki jih stanovalci mesečno plačujejo za ogrevanje, lahko povrne 2 milijona novih din. Sredstva bodo vrnjena na ta način, da stanovalcem tri mesece ne bo treba plačati ogrevanja. Kot je povedal Tone Roblek, vodja stanovanjskega oddelka pri Domplanu, je prihranek nastal le zaradi niza ukrepov tako glede varčevanja z gorivom, zaradi vsakomesečne kontrole go- riva, zaradi organizacijskih sprememb pri kurjačih ter sodelovanja s kurilniškimi odbori in po ustavnem odloku izločene amortizacije. Vsa ta prizadevanja so seveda morala dati rezultate: trenutno so stroški ogrevanja v teh dveh stanovanjskih enotah med najnižjimi v Sloveniji. V krajevni skupnosti Vodovodni stolp velja centralno ogrevanje stanovanja 4,64 din za kvadratni meter, prej 6,54 tev, od katerih jih je največ'iz Zvezne republike Nemčije, Italije, Avstrije, Združenih držav Amerike in Indije. Sejem je odprl predsednik zbora združenega dela skupsčine• jvK Slovenije Štefan Nemec (na fotografiji drugi z desne). Qk) - Foto. t. Perdan Kranj — Predsednik zbora združenega dela skupščine SR Slovenije Štefan N emec je v torek, 12. oktobra, dopoldne ob navzočnosti predstavnikov kranjske in radovljiške skupščine in organizacij ter predstavnikov gospodarstva v Savskem logu v Kranju odprl deveti mednarodni sejem opreme. To je ena od letošnjih šestih prireditev Gorenjskega sejma in prvič specializirani sejem opreme, odkar so se lani odločili, da ne bo več skupnega sejma obrti in opreme. Na letošnji prireditvi sodeluje 64 domačih in 16 tujih razstavljavcev. Med tujimi velja posebej omeniti firme iz Zvezne republike Nemčije, Italije, Avstrije, ZDA in Indije, med do-..mačimi pa nekatera trgovska podjetja, med katerimi so Murka, Mer-cator, Zarja, Lesnina, Slovenijales, Metalka, Kovinotehna in druga, ki so stalni razstavljavci tudi na drugih sejemskih prireditvah v Kranju. Vsak dan popoldne pa je na sejmu tudi tradicionalna modna revija, na kateri jesenska in zimska oblačila in "'"i.....predstavlja 29 podjetij. Čeprav se letošnji sejem opreme ne razlikuje kaj dosti od drugih tovrstnih prireditev v Kranju (razen od sejma civilne zaščite), vseeno še najbolj zasluži ime sejem opreme Obiskovalcem in kupcem je na voljo stanovanjska, pisarniška, šolska oprema in drugo potrošno blago ter kmetijska mehanizacija. V tej sicer pestri izbiri pa je še vrsta možnosti za izpopolnitev in še večjo kvaliteto te prireditve. To je poudaril na otvoritvi tudi predsednik zbora združenega dela skupščine SR Slovenije Štefan Nemec, ki je pohvalil prizadevanja in napore Gorenjskega sejma, da so pri tovrstnih sejemskih prireditvah obdržali potrošniški značaj. Menil p.i je, da je treba razvijati še večjo spe cializacijo takšnih prireditev, kjer se bo bolj kazal poslovni in komercialni interes proizvajalcev, trgovine in potrošnikov. Takšen program pa naj bi spodbujal tudi izvoz in krepitev sodelovanja z manj razvitimi. Sejem v Kranju bo odprt do 19. oktobra. A.Zalar IX. MEDNARODNI SEJEM OPREME V KRANJU OD 12. DO 19. 10. 1976 Naročnik: Kitajska je nemirna Mariborčani so protestirali V torek so Mariborčani povedali in dokazali, kaj nam pomeni usoda koroških Slovencev. Okoli 20.000 prebivalcev tega mesta se je zbralo na Trgu svobode. S seboj so nosili transparente in zastave, govorniki pa so spregovorili o solidarnosti vseh naših narodov in narodnosti do koroških rojakov in zahtevali izpolnitev vseh njihovih pravic, ki izvirajo iz državne pogodbe. Nova šola Na Graški Dobravi v Litiji so zgradili novo osnovno šolo, v katero bo hodilo 700 litijskih osnovnošolcev. Zgradili so jo s prispevki litijskih tovarn in s samoprispevkom občanov. Ima 18 učilnic, kabinete in druge prostore Pouk bo v njej stekel sredi prihodnjega meseca. Pregledali delo Zveza novinarjev Jugoslavije bo v kratkem organizirala posvetovanje o političnih, profesionalnih in moral-noetičnih vidikih jugoslovanskega novinarstva. Tako je sklenil na torkovi seji zvezni odbor DNJ. Pregledal je tudi dosedanje delo zveze, predvsem pa sklepe o beneficirani delovni dobi za novinarje. ' Rekordno leto Jugoslovanski gradbinci so v šestih mesecih letos v 36 državah opravili za 3*77 milijonov dolarjev raznih gradbenih del. Do konca leta računajo, da bodo naredili za 750 milijonov dolarjev, to je za 50 milijonov dolarjev več kot lani. Zaključni račun federacije Izdatki znašajo po zaključnem računu federacije za lansko leto 59,9 milijarde dinarjev, kar je za 24 odstotkov več kot leto poprej. 2,5 milijarde din za ceste Na Hrvatskem se pripravljajo na vpis ljudskega posojila v višini 2,5 milijarde dinarjev. S pomočjo tega denarja naj bi do leta 1980 zgradili 580 kilometrov magistralnih cest. Ljudsko posojilo bo zagotovilo 20 odstotkov potrebnega denarja, iz različnili virov pa naj bi skupaj zbrali 11 milijard in 240 milijonov dinarjev. Ob 40-letnici ustanovitve KPS Ob 40. obletnici ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije bodo aprila prihodnje leto ves mesec proslave, na katerih bomo obujali pomen tega zgodovinskega dogodka, prikazali razvoj KPS ter orisali sedanje naloge ZKS. Osrednja proslava ob *em pomembnem jubileju Ho v Ljubljani, medtem ko bodo v Trbovljah pripravili posebno slovesnost. Na Čebine pa bo v teh dneh organiziranih več izletov, pohodov in maršev. Zaščita morja Svetovna federacija pobratenih mest je poverila Reki, da v sodelovanju s stalno konferenco mest Jugoslavije in pod pokroviteljstvom ZlJj organizira drugo konferenco mediteranskih mest o zaščiti Sredozemskega morja pred onesnaževanjem. Konferenca bo konec meseca v Opatiji, na njej pa bo sodelovalo več sto strokovnjakov in predstavnikov obalnih mest iz Evrope in zunaj nje. Seminar SZDL Jesenice — Po programu bo občinska konferenca SZDL Jesenice organizirala seminar za družbenopolitične aktiviste in predstavnike organizacij v krajevnih skupnostih. Seminar bo v soboto, 16. oktobra, v Gozd-Martuljku. Na seminarju bodo obravnavali aktualno politično situacijo v Avstriji, razpravljali o zakonu o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, o integraciji zdravstva na Gorenjskem, o pripravah na volitve ter o organizaciji javne razprave o kmetijstvu. D. S. Odbor aktiva borcev KO-KRŠKEGA ODREDA vabi vse borce odreda, živeče na območju občine Tržič, na tovariško srečanje, ki bo v Tržiču v torek, 19. oktobra 1976 ob 17. uri v prostorih HOTELA »POSTE«, I. nadstropje. Begunjski zapori so bili med nacistično okupacijo ena največjih mučilnic na Slovenskem. V poslopju, kjer je danes muzej, je bilo med vojno zaprtih 12.096 talcev. Po vojni so mučilnica, grobišča talcev v Begunjah in v Dragi postali pomniki naše revolucije in osvobodilnega boja. Muzej in grobišča si vsako leto ogleda več tisoč domačih in tuiih izletnikov in gostov. — B. B. Kranj Včeraj, 14. oktobra, popoldne se je v Kranju na enajsti redni seji sestala občinska konferenca zveze komunistov Kranj. Na seji so obravnavali problematiko idejnopolitičnega usposabljanja v zvezi komunistov in sprejeli stališča o idejnopolitičnem usposabljanju in družbenem izobraževanju. Obravnavali in sprejeli so tudi programske naloge občinske organizacije ŽK do konca letošnjega in za prihodnje leto. Včeraj popoldne pa se je sestal tudi koordinacijski odbor za preučitev in pripravo predlogov glede izgradnje mostu čez Savo na Laborah. Odbor deluje pri dbčinski skupščini. A. Z. Radovljica V torek, 12. oktobra, opoldne se je pri predsedstvu občinske konference socialistične zveze v Radovljici sestal koordinacijski odbor za razvijanje revolucionarnih tradicij in proslav. Tokrat so razpravljali o pripravah na praznovanje letošnjega dneva republike, hkrati pa so se pogovorili o okvirnem programu proslav in prireditev v prihodnjem letu. Včeraj, 14. oktobra, popoldne so se v Radovljici sestali vsi predsedniki krajevnih konferenc socialistične zveze iz radovljiške občine. Na sestanku so razpravljali o delu krajevnih konferenc SZDL v minulem obdobju in o nalogah socialistične zveze v pripravah na volitve, ki bodo 1978. leta. Med drugim so se dogovorili tudi za naloge krajevnih konferenc socialistične zveze v jesenskem obodbju. A. Ž. Tržič Na torkovem posvetovanju predsednikov in sekretarjev krajevnih organizacij SZDL so ocenjevali uresničevanje sklepov četrtega posvetovanja, ki je bilo januarja in na katerem udeležba ni bila najboljša. V torek so predsedniki in sekretarji ugotovili, da so nekatere krajevne organizacije uspešno uresničevale sklepe, druge pa so v dejavnosti zastale. Zato so na zadnjem posvetovanju opozorili, da januarja sprejeti dogovori še vedno veljajo. Gre predvsem za izpopolnjevanje sistema družbene samozaščite, za kar so odgovorni krajevni odbori za ljudsko obrambo, za dopolnjevanje sprejetih delovnih programov, za načrtno sprejemanje mladih v socialistično zvezo, kar so v nekaterih osnovnih organizacijah dobro izpeljali, in za pobiranje članarine SZDL, ki je edini vir dohodka krajevnih organizacij. Slabše so bili uresničeni tudi dogovori o izobraževanju po krajevnih organizacijah, o izpolnjevanju popisnic članov vodstev krajevnih skupnosti in krajevnih družbenopolitičnih organizacij (popisnice so vzeli le predstavniki KO Sebenje in Jelendol), o sprotnem ocenjevanju delegatskega sistema in prizadevanjih za vključevanje delavcev iz drugih republik in pokrajin v družbenopolitično življenje. Krajevne organizacije bodo do 25. oktobra izdelale poročila o delu od januarja dalje, predvsem pa o dejavnosti med poletjem. -jk Škofja Loka Na zadnji seji skupščine kmetijsko zemljiške skupnosti občine Škofja Loka so člani skupščine izvolili tudi novega predsednika skupščine in njegovega namestnika. Za predsednika je bil izvoljen Ivan Capuder iz Zirov, za njegovega namestnika pa Franc Benedičič iz Studena. Za predsednika komisije za sodelovanje pri pripravah in spremljanju ter izvajanju prostorskega načrta so delegati izvolili Jožeta Bernika, za predsednika komisije za pospeševanje kmetijstva pa Emila Govekarja. Delegati so na seji sprejeli tudi več samoupravnih sporazumov. -jg Industrija kovinske opreme in strojev Kranj, Savska cesta 22 razpisuje javno prodajo osnovnih sredstev: Gradbeni objekti: 1. montažna lesena hiša 7,5 m x 7,5 m zgradba (skladiščni prostori) zidana 10 m x 24 m leseno provizorno nadstrešje skladišče vnetljivih snovi (železna konstrukcija) zgradba (varilnica) zidana 5. 10.000 din 30.000 din 800 din 2.000 din 3.000 din Stroji: i. 2. 3. stružnica »PRVOMAJSKA« TS-2/1500 letnik 57 (generalni remont 1974) rezkalni stroj MUG »PROGRES< letnik 1962 delovna miza (rabljena) lesena 80 X 80 X 400 cm 4. stroj za kopiranje načrtov do vključno A-0 formata (delovne širine 122 cm) V izklicni ceni je vključen tudi prometni davek. 60.000 din 10.000 din 100 din 3.000 din Ogled je možen vsak dan, razen sobote in nedelje, do javne prodaje, ki bo dne 23.10. 1976 ob 13. uri. Pismene ponudbe z 10 % pologom je treba oddati v splošne službe podjetja do 10. ure na dan javne prodaje. Ikos Kranj PEKING — Mesec dni po smrti Mao Ce Tunga je dobila Kitajska novega pred" sednika partije in predsednika vojaške komisije CK KP Kitajske. Obe dolžnosti je doslej opravljal pokojni Mao Ce Tung. Politbiro kitajske partije je te dolžnosti zaupal dosedanjemu prvemu podpredsedniku partije in predsedniku vlade Hua Kuo Fengu. Za predsednika kitajske vlade pa bo po pisanju japonskih časnikov imenovan dosedanji namestnik premiera Cang Čun Ciao. Vzpon Haua Kuo Fenga je bil menda pričakovan in določen že v času Mao Ce Tunga. Peking je prelepljen s plakati v čast imenovanja novega partijskega voditelja. Skoraj istočasno z vestmi o spremembah v kitajskem vodstvu pa so svetovne agencije posredovale za marsikoga presenetljivo vest o rovarjenju proti sedanjemu vodstvu in usmeritvi pokojnega Mao Ce Tunga. V Pekingu so po vesteh zahodnih časopisnih agencij, ki jih uradni predstavniki Kitajske niso ne komentirali in ne demantirali, zaprli drugega, tretjega, četrtega in sedmega najpomembnejšega člana kitajskega vodstva, med katerimi/ je tudi Čian Cing, vdova pokojnega predsednika Mao Ce Tunga. Po življenju v Pekingu sodeč državljanov s tem se niso seznanili. Na najpomembnejših točkah glavnega mesta pa je opaziti močnejše vojaške sile in patrulje. BANGKOK — Skupina generalov je preteklo sredo prevzela oblast na Tajskem m skuša normalizirati razmere v državi po državnem prevratu. Admiral Sengad, šef nacionalnega sveta za reformo vlade, v katerem je 24 visokih vojaških osebnosti, zatrjuje, da gre izključno za notranje probleme države in da se tajska zunanja politika ne bo spremenila. V državi so že imenovali skupino za sestavo nove tajske ustave, začele pa so se tudi priprav« na oblikovanje civilne vlade. Kljub temu pa opazovalci sklepajo, da se bo Tajska v prihodnje še bolj nagibala na desno kot doslej. Številni levičarji, komunisti In naprednjaki so namreč že morali iz državnih služb. RIM — Podražitve, ki jih je napovedala Andreotijeva vlada, so vznemirile italijansko javnost. Sindikalne organizacije ne morejo več krotiti delavcev, ki se spuščajo v »divje stavke« in zapuščajo delovna mesta. Najbolj nemiren je sever države. Vedno več je glasov, da utegne izbruhniti splošna stavka, ki bo gospodarski položaj še poslabšala. Andreoti vztraja pri napovedanih ukrepih, sicer je pripravljen odstopiti. Njegova vlada bo predvsem ostro stopila na prste vsem utajevalcem obveznosti do države. Finančna straža je že odkrila, da je sedem naftnih družb ogoljufalo državo za 80 milijard lir, 169 Italijanov pa se je pregrešilo zoper valutne predpise. NEW YORK - Generalni sekretar Organizacije združenih narodov Kurt VValdheim je izjavil, da je voljan tudi v naslednjih petih letih opravljati to dolžnost, če mu bo generalna skupščina na predlog varnostnega sveta spet ponudila mandat. VValdheimov sedanji mandat preneha 31. decembra letos. Sekretarjeva privolitev potrjuje ugled, ki ga uživa pri članicah varnostnega sveta Kitajski, ZSSR, ZDA, Veliki Britaniji in Franciji, ki imajo na njegov mandat pravico veta. HAVANA — Na Kubi so bile v nedeljo volitve, katerih rezultatov sicer še niso objavili, vendar je predsednik Fidel Castro dejal, da je bila udeležba skoraj stoodstotna. V lokalne organe oblasti so izmed skoraj 30.000 kandidatov izvolili 10.740 delegatov. Krajevni organi bodo volili izvršne svete in pokrajinske skupščine. Novembra bodo izvoljeni še poslanci kubanske ljudske skupščine na čelu z državnim svetom. Nova ustava predvideva, da bo vodja državnega sveta tudi šef države in predsednik vlade. VVASHINGTON — Združene države Amerike so sklenile s Španijo sporazum, na osnovi katerega bodo Američani lahko uporabljali španska letališča in vojaška oporišča za vmesne postaje pri prevozu ameriškega orožja. Večina orožja bo po sodbi »NVashington Posta« namenjena Izraelu. Tajni sporazum je bil menda sklenjen letos januarja, ko seje ameriški zunanji minister Kissinger srečal s španskimi predstavniki, veljati pa je začel prvega septembra. BEJRUT, DAMASK - Predstavnik arabske lige je po najnovejših poročilih povedal, da so pogovori med Sirijo, Libanonom in Palestinci v Stori preloženi za nedoločen čas, čeprav so še v sredo upali na uspešnost pogovorov. Pogovori so bili prekinjeni zaradi napada sirskih sil na območju Bamduna, ki je preprečil prihod palestinskih pogajalcev. Med drugim so Sirci streljali tudi na odposlanca arabske lige Hasana Sabrija el Holija, ki je zaradi tega ostro protestiral pri Sircih in o tem obvestil libanonskega predsednika Sarkisa. Svetovne agencije pa poročajo, da se bo tudi Sirija udeležila sestanka šefov arabskih držav, ki bo v ponedeljek, 18. oktobra, v Kairu. TOKIO — V japonskem glavnem mestu so se začela pogajanja med predstavniki Japonske in Sovjetske zveze o vrnitvi sovjetskega nadzvočnega letala mig-2&< ki je s pilotom Belenkom pristalo na letališču Hakodate na otoku Hokaido. Letalo« pred tem so ga japonski in ameriški strokovnjaki razstavili, saj gre za eno nasodob-nejših letal, je sedaj v oporišču Kiakuri. Japonci so letalo voljni vrniti, vendar mora SZ plačati škodo, ki jo je letalo povzročilo na letaliških napravah »• septembra. J. Košnjek =8/ Več mladih, žensk in kmetoV vZK Radovljica — Eno od stališč sedmega kongresa zveze komunistov je bilo, da je treba pri obnovi socialne in razredne strukture zveze komunistov posvetiti vso skrb povečanju članstva ZK iz vrst delavcev-neposrednih proizvajalcev, žensk, mladine in zasebnih kmetovalcev. Kako poteka uresničevanje tega stališča, so razpravljali na zadnji seji občinske konference zveze komunistov v Radovljici. V radovljiški občini je danes v organizacijah in temeljnih organizacijah združenega dela, družbenih dejavnostih in krajevnih skupnostih prek 1450 članov, kar je več kot 10 odstotkov v primerjavi z vsemi zaposlenimi v občini. Iz analize, ki so jo pripravili, je tudi razvidno, da se je število članstva od 1974. leta naprej do danes povečalo za okrog 31 odstotkov in da se je število osnovnih organizacij zveze komunistov v občini v tem času skoraj podvojilo. Tako je v občini zdaj 78 osnovnih organizacij zveze komunistov, vendar pa še vedno v 23 delovnih organizacijah z več kot 20 zaposlenimi nimajo osnovnih organizacij ZK. Na seji so ugotovili, da je bilo v zadnjih dveh, treh letih pri obnovi socialne in razredne strukture članstva precej narejenega, vendar povsem z rezultati ne morejo biti zadovoljni. Od vseh članov ZK v občini je 37,2 odstotka neposrednih proizvajalcev, 29,2 odstotka žensk (kar pa je le 7,4 odstotka od vseh zaposlenih žensk v občini), 17,5 odstotka mladih in samo 10 članov ZK iz vrst zasebnih kmetijskih proizvajalcev. V prihodnje bo zato treoa posvetiti še posebno skrb nadaljnjemu pomlajevanju članstva, krepitvi udeležbe žensk v ZK in povečanju članov iz vrst zasebnih kmetijskih proizvajalcev. Zasebnih kmetovalcev je namreč v radovljiški občini 1452. Zato 8 sedanjim stanjem oziroma članstvom kmetov v ZK v občini ne morejo biti zadovoljni, posebno • ker so bili med NOV kmetje v obC» zelo aktivni, so poudarili na ko ferenci. Zavzeli so se še, da je tre v zvezi komunistov v občini uV^ jjj viti stalno evidentiranje m° jn kandidatov za sprejem v članstvo da mora biti vsak kandidat Pr^ sprejemom seznanjen s program« j Komisija za organiziranost in raz pa je še opozorila, da je treba r mišljati tudi o ustanovitvi akti komunistov obrtnikov v občini. A. Zalar Kongres mikrobiologoV Bled - Minuli teden od 5. oktobra je bil na Bledu tretji ko gres mikrobiologov Jugoslavije- ^ njem je sodelovalo okrog 70 n11*^. biologov iz vse države. Delo kon#T sa je potekalo v petnajstih sekcij.^' predloženih pa je bilo prek 400 i* ratov. Tako so obravnavali ni»k biologijo in nalezljive bolezni, sta obolenja, industrijsko Pr°izY jo njo in mikrobiologijo, proizvod^ zdravil in druga vprašanja. Pose o pozornost so posvetili tudi vPrdcg-nju, če je ob primeru gripe treba piti vse prebivalstvo, ali pa prlP viti le dovolj mrtvega cepiva. Obisk iz Ptuja Kranj - V sredo, 13. oktobra^ bili na obisku v kranjski občini P .j. stavniki skupščine in družbenop g tičnih organizacij občine P^gke predstavniki kranjske oK-skupščine in družbenopolitični«1 Q. ganizacij so se pogovarjali o mo . stih za različne oblike sodelovaje predvsem na gospodarskem P0 j^i ju. Gostje so se seznanili z g*aV značilnostmi kranjske občine, skali pa so tudi tovarno Sava. A. ?j. ( jugobanka kreditna banka koper kreditna banka maribor ljubljanska banka Stalno preverjanje aktivnosti Medobčinski svet ZK za Gorenjsko sprejel okvirni enoletni program Kranj — Na podlagi usklajeval-f^ga postopka s predstavniki družbenopolitičnih organizacij, skupine gorenjskih občin, gospodarske zbornice, službe družbenega knjigovodstva, kranjske -podružnice ljubljanske banke, zavoda za zaposlo-Vanje gorenjske regije in po obrav-navi v nekaterih drugih organih je Medobčinski svet ZK za Gorenjsko n? U. redni seji septembra sprejel Okvirni enoletni delovni program. programu je posebej poudarjeno 8ta»no preverjanje aktivnosti z Hre8ničevanjem začrtane usmeritve ln nalog kongresnih dokumentov ZK j?r sklepov CK ZKS in CK ZKJ. »°'eg tega pa je v ospredju uresničenje vsebine ustave. .Zveza komunistov na Gorenjskem bo prizadevala za uresničevanje |*koče gospodarske politike na ^n.°vi smernic srednjeročnega pro- jjfama in ekonomske resolucije. *5*oče bo spremljala rast proiz- °nnje, zaloge, izvoz in uvoz, inve- V Križah °d spomenika do spomenika K„jx ~, • ■ . . i • Mno v programu konkretno opredeljene in nr n " 0buJfnJe *0B osnovne naloge na področju ljudske n Priprava na splošni ljudski odpor obramb v*rnosti in družbene ftni7»S^n7naiJg- tab°™ft!!; samozaščite. K«ni2acije Zavedajo se jih tudi Jaborniki odreda Kriška gora iz Kri-2ey. ki bodo v nedeljo, 17. oktobra, Popravili že 9. orientacijsko tekmovanje od spomenika do spomenika, ^edeljsko tekmovanje, ki sodi med ri največja taborniška tekmovanja Sloveniji, bo razširjeno jn ga bodo organizatorji skrbno pripravili. Ra-en ekip tabornikov, planincev, vojakov, teritorialne obrambe in mlačne bodo tokrat prvič sodelovale 'Pe Zveze rezervnih vojaških starin. Proga bo potekala ob spomenikih NOB v tržiški občini in bo ^>lga H kilometrov, imela pa bo 240 •netrov višinske razlike in 6 kontrolen točk. Tekmovalce bodo čakale *;. .izkušnje iz topografije in orienta-streljanja z M K puško, risanja sticijska vlaganja, združevanje, gibanje zaposlenosti, štipendiranje in drugo. S tem v zvezi bo ustvarjalno sodelovala in hkrati spremljala procese za preusmerjanje proizvodnje, ržizvoj energije, prometa, izkoriščanje domačih surovin, preskrbo s hrano in podobno. Posebno skrb je treba posvetiti uveljavljanju vsebine zakona o združenem delu in vsebinskemu poglabljanju delegatskega sistema v vseh samoupravnih sredinah. Na vseh področjih družbenega življenja pa je treba razvijati frontni značaj in vlogo socialistične zveze. Pri kadrovski politiki je treba spoštovati sprejeta načela in merila zapisana v družbenih dogovorih, usposobiti kadrovske službe pri izvršnih svetih občinskih skupščin, skrbeti za usposabljanje in štipendiranje. Se posebej odgovorna naloga pa čaka vse organizacije pri evidentiranju in umerjanju kadrov za prevzem odgovornih funkcij in delovnih mest. Vrsta nalog v enoletnem obdobju čaka komuniste tudi na področju organiziranosti osnovnih organizacij in svetov ZK, na področju oblik in metod dela in pri usposabljanju ter pomlajevanju socialno razrednega sestava članstva. Nazadnje pa so samozaščite. Medobčinski svet Z K za Gorenjsko je na seji sklenil, da morajo na podlagi okvirnega programa vse organizacije in organi ZK na Gorenjskem izdelati akcijske pro-. grame za posamezna področja. A. Zalar streljanja z mrv pusKO, risanj« genske skice in prve pomoči. Ena °d etap bo tudi preizkus hitrosti. . Orientacijsko tekmovanje bo ime-10 Širše obeležje. Taborniki bodo Postavili v Križah propagandni ta-D°r in navečer tekmovanja pripravili jaborniški ogenj. Načrtovanih je Jnoi več manjših taborniških akcij, friškim tabornikom je pri organizacij' tekmovanja tudi letos pomagal °ncinski štab teritorialne obrambe »ržič. Prehodni pokal za zmagoval-5^ ekipo je prispevala konferenca ^SMS Tržič. J. K. V tržiški občini zbori občanov Začeli se bodo v sredo, 20. oktobra, in končali v nedeljo, 24. oktobra — Poročilo o trošenju sredstev prvih dveh samoprispevkov in priprava na novega osrednji točki dnevnega reda Tržič — Po sklepu zasedanj zborov občinske skupščine in rednega posvetovanja predsednikov in sekretarjev krajevnih organizacij SZDL iz tržiške občine, predsednikov krajevnih skupnosti in delegacij krajevnih skupnosti se bodo v sredo, 20. oktobra, začeli po krajevnih skupnostih tržiške občine zbori delovnih ljudi in občanov. Vodili jih bodo ovek, delo, kultura enice - V sredo, 13. oktobra, {. Dila redna seja komiteja občinske «nterence ZKS Jesenice, na kateri ^ Uravnavali poročilo koordinacij-u ega , odbora za spremljanje in kurnferJanje javne razprave o osnut-pr z,altona o združenem delu, raz-avljali o razmerah v osnovni or- V ponedeljek, dne 18.10.1976 bomo od 8. do 11. ure razprodaj ali manjše nove kmetijske stroje, fazni električni in vodno-iuštalaterski Material, razne Ploščice in barve. podaja bo v Strojnem domu v Stražišču B** Kranju. ?°renjska JjJfcetijska zadruga 1ZE Sloga Kranj ganizaciji ZK Kovinoservis ter o poročilu odbora za pripravo tedna komunista na temo Človek, delo, kultura. Seje sta se udeležila tudi sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Ludvik Kejžar in predsednik medobčinskega sveta zveze sindikatov Zvone Labura. Domenili so se, da bodo na konferenci, ki bo 2. novembra, obravnavali ustavno preobrazbo v nekaterih organizacijah združenega dela in temeljnih organizacijah združenega dela jeseniške občine. Ko so razpravljali o razmerah v osnovni organizaciji ZK Kovinoservis, so sklenili, da si bo morala osnovna organizacija, v kateri so prevladovali dokaj slabi odnosi, predvsem prizadevati za ustrezno idejnopolitično izobraževanje članov. V jeseniški občini so izredno dobro pripravili program tedna komunista in organizirali več tribun, razprav po osnovnih organizacijah ZK, seminarjev ter drugih prireditev, na katerih so člani ZK kritično spregovorili o vlogi kultrfre in sprejeli konkretne sklepe. V tednu komunista so aktivno sodelovali predvsem mladi, ki so pripravili svoj kulturni teden. Poudarili,,'so, da akcija ni bila enkratna, temveč se še vedno nadaljuje in bodo zato do decembra v jeseniški občini pripravili konferenco ter jo posvetili vprašanjem človeka in kulture. Prav tako bodo o sami kulturi razpravljale tudi vse osnovne organizacije ZK, pripravile svoja poročila in sprejele konkretne programe dela. Občinska konferenca bo potem ocenila položaj kulture # občini, in sicer njeno organiziranost, financiranje ter vse drugo, kar je njen sestavni del. D. S. predsedniki krajevnih organizacij SZDL, krajevnih skupnosti in vodje delegacij, kot gostje in pojasnjevalci pa bodo na zborih sodelovali člani odbora za pripravo referenduma izvršnega sveta, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti. Dnevni red zborov ljudi in občanov je izredno pomemben, zato je treba zagotoviti polno udeležbo. Natisnjena so osebna vabila, razen tega pa bodo na zbore pozivali tudi letaki. Tržičani bodo na zborih razpravljali o trošenju denarja, ki so ga zbrali s samoprispevkom, za katerega so se odločili leta 1968 in leta 1973. Se pomembnejša pa bo razprava o predlogu za razpis referenduma o samoprispevku za gradnjo doma starostnikov, objekta za enotno srednjo šolo, objektov za telesno kulturo in kulturo ter komunalnih naprav po krajevnih skupnostih. Zbori delovnih ljudi in občanov se bodo začeli v sredo, 20. oktobra, v krajevni skupnosti Pristava in Tržič-Ravne. Zbora bosta ob 19. uri v prostorih družbenih organizacij oziroma v Mladinskem domu na Ravnah. V četrtek, 21. oktobra, ob 19. uri bosta zbora v osnovni šoli v Križah za prebivalce K rižev in Gozda, v osnovni šoli heroja BračiČa v Bistrici pa za Bistrico, Ročevnico in novi del Loke. V petek, 22. oktobra, ob 19. uri bo v domu družbenih organizacij v Sebenjah zbor za krajane Sebenj, Ziganje vasi, Retenj in Brega, v'paviljonu NOB v Tržiču pa za krajevno skupnost Tržič-mesto, Presko in Slap. V soboto, 23. oktobra, bodo štirje zbori: ob 19. uri v Podljubelju v domu družbenih organizacij, ob 18. uri v kovorski osnovni šoli za Kovor, Loko, Zvirče, Hudo in Brdo, ob 19. uri v domu družbenih organizacij v Seničnem za Senično, Novake in Veterno in ob 18. uri v jelendolski dvorani SZDL za prebivalce Doline in Jelendola. Zadnji zbori bodo v nedeljo, 24. oktobra. Ob devetih dopoldne bo v Lešah zbor za Leše, Vadiče, Paloviče in Popovo, ob isti uri pa na Brezjah za Brezje, Visoče, Hudi graben in H ušico. Ob devetih dopoldne se bodo zbrali tudi prebivalci Loma, Grahovš in Potarij. J. Košnjek Po 13. členu samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu Klinični center v Ljubljani TOZD Inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu * objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. operaterja na luknjaču 2. 2čistilk Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev morajo kandidati za objavljena prosta delovna mesta izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: da ima dokončano 2-letno administrativno šolo; dodatni tečaj za delo pri luknanju kartic v trajanju do šest mesecev, 2-mesečno poskusno delo. pod 2.: NK delavka, 1-mesečno poskusno delo. Na navedena delovna mesta sprejemamo delavce na delo za nedoločen čas. Ponudbe na objavljena prosta delovna mesta bo sprejemala kadrovska služba TOZD Inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik 15 dni po objavi. Ponudbam priložite dokazila o dokončani šolski izobrazbi. Iskra Industrija za avtomatiko Ljubljana, Savska c. 3, n. sub. o. Tovarna industrijske opreme TIO LESCE, Alpska c. 98, n. sub. o. odbor za medsebojna razmerja objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. glavnega projektanta 2. projektanta I. 3. projektanta I. 4. projektanta II. 5. tajnice direktorja in samoupravnih organov Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: diplomirani strojni inženir in dve leti delovnih izkušenj na področju industrijske pnevmatike in hidravlike, pod 2. in 3.: strojni inženir in dve leti delovnih izkušenj na področju industrijske pnevmatike in hidravlike, pod 4.: strojni tehnik in dve leti delovnih izkušenj na področju industrijske pnevmatike in hidravlike, pod 5.: administrativni ali ekonomski tehnik in eno leto delovnih izkušenj. Osebni dohodki so določeni v samoupravnem sporazumu o delitvi sredstev za osebne dohodke. Prijave pošljite v 15 dneh od dneva objave na naslov: Iskra — Tovarna industrijske opreme TIO Lesce, Alpska c. 98. Naložbe lesne industrije Letos in v naslednjem letu bodo izdatno investirali v Jelovici, v Alplesu, v Gradisu Škofja Loka in v LIP Bled — Naložbe so v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju in delitvi dela v okviru sestavljene organizacije gorenjskega lesnega in gozdnega gospodarstva Bled — Letos in v prihodnjem letu bodo vložili znatna denarna sredstva za izboljšanje delovnih po-» gojev in za večjo proizvodnjo v več gorenjskih delovnih organizacijah lesne industrije. Tako bo organizacija Jelovica Škofja Loka gradila proizvodno halo s strojno opremo za dopolnjevanje in za modernizacijo programa stavbnega pohištva. S tem bo prešla od proizvodnje vezanih oken na enojno izvedbo in na zasteklenitev s termoizolaeijskim steklom. Novo proizvodnjo bo uvajala postopoma v naslednjem srednjeročnem obdobju, medtem ko se bodo tudi zaposleni delavci počasi preusmerili na novo proizvodnjo. Predračunska vrednost del znaša 9 milijonov 200.000 dinarjev. Delovna organizacija Alples iz Železnikov bo gradila obrat za predelavo masivnih elementov in novih vzdrževalnih obratov, ob tem pa bo ukinila dislocirani obrat v Selcah. Delavci iz obrata se bodo preselili v nove proizvodne prostore Organiziranost gozdnega in lesnega gospodarstva Sestavljena organizacija združenega dela gorenjskega lesnega in gozdnega gospodarstva si prizadeva, da bi bili razvojni programi usklajeni, delitev dela učinkovita, dohodkovni sistem pa po načelih nove ustave in zakona o združenem delu — Od tržnih odnosov do samoupravnih dohodkovnih odnosov v vsej reprodukcijski povezavi Bled — V torek, 12. oktobra, so se sestali na Bledu direktorji osmih organizacij, ki so združene v sestavljeni organizaciji gorenjskega lesnega in gozdnega gospodarstva, predsedniki delavskih svetov in predstavniki družbenopolitičnih organizacij v okviru SOZD GLG. Vabilu na razgovor o vprašanjih organiziranosti v SOZD ter o mestu gorenjskega SOZD v slovenskem gozdarskem in lesnem gospodarstvu glede na vsebino zakona o združenem delu so se odzvali predsednik komisije za samoupravljanje pri CK ZKS in član Centralnega komiteja Peter Toš, sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Ludvik Kejžar ter predsednik medobčinskega sveta zveze sindikatov Zvone Labura. Gorenjska sestavljena organizacija gozdnega in lesnega gospodarstva deluje leto in pol in je v tem obdobju nedvomno opravičila svoj obstoj. Vendar pa so se pokazali nekateri problemi in slabosti, predvsem pri usklajenem planiranju, pri delitvi dela, pri razvoju trgovine in pri nekaterih drugih vprašanjih. Še vedno pa je najbolj pereče vprašanje resnične samoupravne ° organiziranosti in pravih vsebinskih odnosov v okviru združenja. V razgovoru so poudarili, da je potrebna čvrsta povezanost in organiziranost, ki mora resnično izhajati iz samoupravnih odnosov. Le-te je v okviru sestavljene organizacije potrebno analizirati in če še vedno slone zgolj na tržnih zakonitostih, jih je dosledno treba odpravljati ter NA DELOVNEM MESTU se tvorno vključevati v planirani razvoj. Ponekod očitno še ni pravega mišljenja in pravih naporov, da bi sestavljena organizacija postala notranje čvrsta, pojavljajo se odpori tudi do tistih odločitev, ki so po najširši samoupravni poti sprejete v okviru sestavljene organizacije. Preobrazba mišljenja je zatorej nujna, da se bodo dosledno uresničili vsi cilji in nameni združitve. Na razgovoru so se menili tudi o samoupravnih interesnih skupnostih za gozdarstvo, predvsem o območnih skupnostih, ki imajo po letu dni delovanja še vse premajhen vpliv na planirani razvoj in se njihovo delovanje omejuje le na splošne naloge. V okviru interesnih skupnosti bi morali usklajevati interese proizvodnje in predelave lesa ter skrbeti za splošni razvoj gozdarstva, pomembni pa so tudi dohodkovni odnosi, kajti denar naj bi se zbiral izključno le tam, kjer se je ustvarjal in bil namenjen predvsem za obnovo gozdov ter za izgradnjo gozdnih komunikacij. Sestavljeno organizacijo gorenjskega lesnega in gozdnega gospodarstva čaka še vrsta pomembnih nalog v okviru skupnih razvojnih programov, ki bodo omogočili večje ekonomske rezultate na osnovi trdne samoupravne oraniziranosti. Z združevanjem dela in sredstev bodo lahko uresničili še več takšnih in podobnih akcij kot je minuli dogovor v okviru sestavljene organizacije, da v naslednjih petih letih usposobijo čimveč kilometrov gozdnih cest. D. S. proizvodnega obrata, katerega predračunska vrednost znaša 26 milijonov dinarjev. V njem bodo izdelovali masivne elemente za kombinacijo s ploskovnim pohištvenim programom in RTV ploskovnim programom, omare iz listavcev, predvsem bukovine, obloge, zaključne letve, ograje in vrtno pohištvo, leseno opremo kopalnic (če te proizvodnje ne bo prevzel tržiški ZLIT) ter lesene izdelke po načelu »naredi si sam«. Gradiš iz Škofje Loke bo gradil odprto skladišče za tesarske delavnice z lastnimi sredstvi v vrednosti .'3 milijone 5(X).(KX) dinarjev. Delovna organizacija LIP Bled bo povečala proizvodnjo masivnega pohištva v Bohinjski Bistrici s skupno predračunsko vrednostjo naložbe 20 milijonov 663.000 dinarjev. S tem bo povečala proizvodnjo masivnega pohištva iz smrekovega lesa v tehnologiji maloserijske proizvodnje univerzalnih elementov, za opremo stanovanjskih prostorov in prostorov v javnih zgradbah. V oddelku pohištva v Bohinjski Bistrici se bo vrednost proizvodnje pohištva povečala od sedanjih 12 milijonov na 55 milijonov dinarjev, vrednost proizvodnje na enega zaposlenega pa se bo povečala od sedanjih 123.000 dinarjev na 444.000 dinarjev. LIP Bled razpolaga 8 predvideno količino lesa, proizvodnjo pa bodo lahko izvozili. LIP Bled pa namerava vložiti tudi milijon 580.000 dinarjev v razširitev lastne maloprodajne mreže v Murski Soboti, kjer naj bi pospešili prodajo gradbenega materiala. Za naložbo bodo namenili lastna sredstva. D. S. Izvršni svet naj oceni stroške Radovljica — Radovljiška občinska skupščina je naložila izvršnemu svetu, naj oceni, koliko bi veljala komunalna ureditev zemljišča za izgradnjo republiškega telesnokul-turnega centra v Lescah. Kot je znano, namerava center v prihodnje zgraditi republiška telesnokulturna skupnost. Po nekaterih ocenah bi bil zelo primeren prostor za ureditev tega centra v Lescah, in sicer na prostoru od sedanje tovarne TIO do golf igrišča. V prvi fazi bi za izgradnjo centra potrebovali okrog 5 hektarov komunalno opremljenega zemljišča. Predsednik občinske skupščine inž. Polde . Pernuš je seznanil delegate skupščine s tem, da ureditev takšnega kompleksa ne bi bila posebna težava. Do Studenške gmajne bi namreč najbrž sorazmerno poceni lahko potegnili vodo, elektriko in cesto. Vodovod je že speljan do tovarne TIO in do golf igrišča; prav tako tudi elektrika. Dohod pa bi bil lahko s sedanje ceste, ki vodi na golf igrišče. Urediti bi bilo treba le 200 do 300 metrov nove ceste od golf igrišča. Znano je, da je v Sloveniji več interesentov oziroma ponudnikov za takšno telesnokulturno središče, ki ga namerava zgraditi telesnokulturna skupnost Slovenije. A. Ž. »Ja učiteljica sem in za povrh lahko še rečeni, da sem zadovoljna učiteljica. Letos poteka trinajsto leto, ko sem vsa srečna, da bom končno lahko učila otroke, končala učiteljišče. Glejte no, zdajle mi je sinilo v glavo, da sem v svojem trinajstletnem učitelje-vanju pomislila na vraževerno številko trinajst. Pa nisem vraževerna, a problemov je letos res največ.« Tako se je sproščeno odzvala pomenku Angelu Kamperle, učiteljica in vodja zunanjega oddelka radovljiške osnovne .šole A. T. Linharta v Begunjah. Lahko hi rekel, da je iz njene že dokaj hogate poklicne izkušnje velo resnično zadovoljstvo do dela, ki ga opravlja, in prav lahko je zamenjala vlogo: da je za sprememho ona odgovarjala na vprašanja. Le ta »nesrečna« obvezna fotografija v tej rubriki ji je »delala« nekaj pač razumljivih težav. »Prav nobenih težav nisem imela glede odločitve poklica. Domišljala sem si, da sem in da bom učiteljica, žc ko sem spoznala šolsko učilnico. Potem je bilo večje vprašanje, če bodo starši zmogli stroške. A je šlo. Vem, da ao nekateri moji kolegi danes nezadovoljni in razumem jih. Te nenehne pri« merjave z materialnim standardom posameznega poklica utrujajo. Ni prav, da smo prosveto pripeljali v položaj, da so taksne razprave in primerjave upravičene. Toda res je tudi, da iz poklica in dela, ki ga imaš resnično rad, nerad bežiš in ga zapustiš zgolj zaradi recimo denarja.« Angela pravi, da v želji po pok liru ni mislila na materialno plat te odločitve. Ni tudi vedela /.a včasih posplošeno neuprri-vičeno mnenje, da imajo učitelji po več kot dva meseca dopusta na leto in da delajo lepo nekaj več kot 20 ur na teden. »Danes včasih slišim za takšna posploševanja. Mislim, da izvirajo iz nepoznavanja tega poklica. Učitelj ni na delovnem mestu le 20 ur na teden, in razen tega mora biti danes dosti več, UČITELJICA ANUKLA KKMPKKLK ker nas učiteljev primanjkuje. Delo po pouku in priprava nanj pred začetkom zapolnjuje 42 in več ur na teden. To pa nedvomno tudi opravičuje osebni dohodek 3600 dinarjev na mesec za redno delo. Preseganje tistih 20 ur v šoli pa se seveda dodatno plača. Tako na primer jaz za redno delo, za delo v celodnevni šoli in za vodenje tega zunanjega oddelka zaslužim okrog 4800 dinarjev na mesec. Dopust, ki ga imam toliko, kot vsak drug delavec, ne pa dobra 2 meseca zaradi počitnic, pa po navadi prebijem kot vzgojiteljica v koloniji. Letos pa ga sploh nisem izkoristila, ker je bilo preveč dela s pripravo celodnevne šole.« Glede delovnega časa se poklic učitelja ne razlikuje od drugih. Težja pa je primerjava z delom ali poklicem nekje v tovarni, ko po domače povedano, delavec po končanem delu pusti tudi vse delovne skrhi v tovarni. »Poklic učitelja ni fizično, ampak psihično naporen. Za vsak prihodnji dan se moraš pripraviti naprej. Na srečo, bi rekla, sem sama in nimam družinskih obveznosti, zato imam nekako več časa za različno delo v šoli. Zato po rednem učiteljskem delu najdem še čas za delo v samoupravnih organih in organizacijah, nimam pa na primer časa, da bi redno brala knjige, ki so mi po eni strani konjiček, po drugi pa poklicna naloga. Vendar moram še enkrat ponoviti, da imam rada ta poklic in službo in prav nič me na primer ne moti, če učitelji nimamo različnih počitniških domov ali drugih organiziranih oblik letovanja kot jih imajo na primer drugi delavci. Takšne in podobne primerjave so h stališča enakopravnosti upravičene, vendar si jaz trenutno želim le, da bi celodnevna šola pri nas v Begunjah uspela, da bi bili vaščani zadovoljni in da bi bila naša šola lepa.« A. Zalar ^fpchlMietal JESENICE PODJETJE ZA PREDELAVO KOVIN JESENICE, LEDARSKA 4 Razpisna komisija delavskega sveta delovne organizacije razpisuje prosto delovno mesto direktorja (ni reelekcija) POGOJI: . 5 — da ima visoko izobrazbo strojne, ekonomske ali pravne smeri M let prakse na vodilnih delovnih mestih, .j — da ima višjo izobrazbo strojne, ekonomsko-organizacijske a pravne smeri in 7 let prakse na vodilnih deloVnih mestih, — da aktivno obvlada en tuj jezik (nemški ali angleški) — da je moralno-politično neoporečen. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema razpisna komisija 15 dni po objavi. Komisija za medsebojna razmerja podjetja Peks Škofja Loka objavlja prosta delovna mesta MK več natakarjev in prodajalcev v poslovalnici Homan v Škofji Loki in v poslovalnici v Gorenji vasi. Pogoj: poskusno delo 45 dni. Prijave z dokazili o izobrazbi in o opravljenem zdravniške* pregledu za živilce naj kandidati pošljejo splošni službi podjeO vsaj do 30.10.1976. Vse ostale informacije dobite po telefo0 št. 61-271 ali osebno v splošni službi podjetja. Organizacija združenega dela Komunalno gradbeno podjetje Grad Bled Komisija za razpis prostih delovnih mest razpisuje na podlagi 29. člena samoupravnega sporazuma o združevanju prosto delovno mesto vodje tehnično-komercialne službe v DS skupne službe Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še nasl^' nje: — da je inženir gradbeništva z 2-letno ustrezno prakso — da je dipl. ekonomist komercialne smeri z 2-letno ustrezno pr — da je moralno in politično neoporečen. Prosto delovno mesto tehnično-komercialne službe se razpisuje za dO ločen čas, in sicer za dobo treh mesecev. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave. Kandidati naj v tem roku pošljejo ponudbe z dokazili o strok0?* nosti, z opisom dosedanjega dela in s potrdilom o nekaznovan) na Komunalno gradbeno podjetje Grad Bled, Grajska 44, Ko011' sija za razpis prostih delovnih mest. SOZD ALPETOUP Škofja Loka komisija za izobraževanje, razpisuje štipendije za študij na srednjih, višjih in visokih šolah, in sicer t' 1. 1 štipendijo na ekonomski srednji doli 2. 2 štipendiji na hotelski srednji šoli (za TOZD Hoteli Strunjan) 3. 1 štipendijo na višji šoli za strojništvo ; 4. 1 štipendijo na visoki šoli za organizacijo <*e II. stopnja, smer — računalništvo. Višina štipendije se izplačuje na podlagi določil samoupravnega ^ razuma o štipendiranju učencev in študentov v SR Sloveniji. P1 jjjjifl pri izbiri kandidatov imajo prosilci z boljšim učnim uspehom. v J letnikom in otroci delavcev našega kolektiva. Vloge na obrazcu (DZS št. 1,65) s prilogami: y — izkaz o učnem uspehu oziroma potrdilo o opravljenih izpi*^ — izjaVo, da ne prejemajo štipendije pri kaki drugi organizaciji . -sprejema kadrovski oddelek v Škofji Loki, Titov trg 4 b in v Kra Koroška cesta št. 5, do 25. 10. 1976. Glas — 5. stran V vaseh ob Soči Tam, kjer se bistra Soča že umirja in začne počasi in'leno teči po strugi, nedaleč od Bovca, si v vasi Žaga in Srpenica podaja roko človek človeku, kajti humanost je opravila svoj veliki izpit — Ob potresu zelo poškodovani vasici dobivata drugačno, popolnoma spremenjeno podobo Od Kranjske gore do Bovca je Štirideset kilometrov asfaltne in jfcakadamske poti, štirideset kilometrov izredno čudovitega Sorskega sveta, ob katerem pa si ?daj tudi drugačnih misli. Kako *e vendarle mogoče, da neka elementarna sila sprosti vso svojo u*»ičevalno moč tako, da tudi gorski masivi zatrepetajo, da se zrušijo skale in podirajo dreve-8a» da veliki grom spravi v brezumen strah slehernega, ki se mudi lod okoli? .Vasici 2aga in Srpenica sta tyeti v gorski masiv in zato je D*lo ob prvem in drugem potresnem sunku še bolj strašno, kajti, kot pravi domačinka iz Žage: *Veste, res se je vsa hiša stresla, V8e je kar plesalo okoli, ampak jj&jhujši je bil tisti grozeči grom, *° si mislil, zdaj zdaj se bo 2rušil hrib nad vse, nate, ne bo Nobene pomoči. Grmelo je in Pokalo tam gQrit 8rce se ti je 8tisnilo v obupu, ne, nič bolj pašnega ne more biti.« V Srpenici in Žagi že umirjena ?eleno-modra Soča je vzvalovila »n ko se je pomirila, vsa trudna *n počasna, je prisluhnila joku, človeškemu obupu in boli. Vasici 8to bili porušeni, značilne primorske hišice so bile brez svojih stopnic, strehe so se udrle, v zidovih napravile široke razpoke, ljudje pa so bežali proč, na travnik in ob Sočo, ki ni bila več kristalno modra. Samo stran od tod, kamorkoli, samo ne več Oomov, ne več pod hrib, ki zna tako grozeče tuliti in groziti. Ampak tedaj, ko je začutilo cJoveško stisko ob Soči tudi jHeherno drugo slovensko srce, «o so prihrumeli stroji, ko so Pohajali delavci, da obnove 5°move in ko so v Srpenici in £agi domala vsako hišo označili 2 rdečim križem ali rdečo piko, z oedvoumnim znakom »podreti«, tedaj fteie je moralo biti hudo: oikdar več ne bo naše domačije, pesnično, tudi takšno spoznanje Je boleče, čeprav se na obrazih oft le slutiti, opaziti v očeh, ki zro zadnji zid domačije, ki ga bo aaJ zdaj odpeljal tovornjak. »DELAMO PO DVANAJST UR ALI VEČ« Z(Xldeti je treba Žago in Srpenico en^' ^()ž'vet' Ju Je treba, pa si °stavno ne moreš dovoliti, da bi Juno obnovo odpravil z nekaj, sicer govornimi, a ne dokaj prepričljivi-p[y Podatki. Videti je treba, na 1 lmer, delavce mariborskega Stav-rJa ali Konstruktorja, ki so kot tažSV • na temeU'n za nove mon" 2 ne hiše in ki se naslonijo na zid le svo ^asa' da na ftitro PoužiJeJ° k ojo malico; videti je treba jeseniš- gradbenike, ki rušijo, odvažajo, rnram :.. treba tistega Potres je hudo poškodoval tudi vas Rut v Baski grapi, kjer pomagajo pri obnovi delavci škofjeloškega in tržiškega gradbenega podjetja. Gradisa, Vodovoda, Viatorja, »od 21. septembra smo tu in mislim, da bomo ostali še mesec dni. V prvih osmih dneh smo porušili v Žagi 21 hiš in te stroške bodo plačale jeseniške organizacije kot njihov prispevek prizadetim vasem. Zdaj smo v dveh dneh porušili osem hiš, ostane nam še 29 hiš v Srpenici. Naša gradbena operativa je odgovorna zgolj za rušenje in za odvoz. Težave imamo le z dostopom do posameznih hiš, včasih ni druge izbire kot preko vseh vrtov. Največji objekt, ki smo ga porušili, je bil veliki zadružni dom sredi vasi, kjer je zdaj parkirni prostor. Hrano vozimo iz Bovca, spimo pa v podružnični šoli, ki je tako poškodovana, da jo bomo na koncu porušili. Kot neprizadeti opazovalec bi si mislil, da hiše pravzaprav niso od zunaj tako zelo poškodovane, ko pa stopiš v notranjost, se zgroziš ob velikanskih razpokah. Enostavno, moraš podreti, ni druge izbire. Jesenice pa so pri- spevale tudi veliko leseno barako, v kateri bo lahko prebivalo devet družin. Baraka je dolga 32 metrov in široka Osem metrov, je last SGP Save, montirali pa so jo tesarji jeseniške Železarne. Samo njena prestavitev iz Kranjske gore v Žago je veljala 280.000 dinarjev! Poleg seveda ostale druge pomoči, akcije avtopre-voznikov, Viatorjevega avtobusa in drugih.« Marko Bratina kaže zemljišče, kjer so prej stale hiše, kaže na vse tiste, ki jih v nekaj dneh ne bo več, gradbeniki pa rušijo, odvažajo in nihče se niti ne ozre, preveč so zavzeti z delom. Nihče nikogar ne priganja, vse je tako samoumevno, da se delavnik ob petih začne in zvečer zaključi, z eno samo mislijo, čimprej, čimprej, še pred zimo . . . V RUTU IN V GRANTU Iz Žage in Srpenice v Tolmin in v Grahovo ob Soči, od tu pa v zelo oddaljene visokogorske vasi Rute in Grant, kjer prebivalstvu pomagajo tudi delavci škofjeloškega Tehnika in tržiškega gradbenega podjetja. Deset kilometrov slabega makadama do vasic, ki ju je potres zelo prizadel — hiše je treba podreti, večino pa temeljito obnoviti. »Veseli smo pomoči Gorenjcev, pridni in delavni so, vidite, kadar je človek v stiski, smo vsi eno, smo vsi za enega in eden za vse,« je beseda vaščanov Ruta in Granta v Baski grapi, tam visoko v hribih, kjer je ljudem tudi treba čimprej pomagat i. V vasi ob Soči se vrača življenje, drugačno, spremenjeno podobo dobivajo. Tako kot se je trdno zarotila narava, da uniči, da ruši, tako trmasto se je zaklel človek, da ji kljubuje, da obnovi, da ostane na zemlji, ki je njegova. Z visoko moralo in delovno zagnanostjo dokazujeta zdaj sleherni jeseniški gradbeni delavec ali delavec z drugega območja, kako resnična je njegova zavestna pripravljenost pomagati soljudem v življenjskih stiskah. D. S. Jeseniški gradbeni delavci delajo po dvanajst ur na dan in so do zdaj šili že večino poškodovanih hiš v Žagi pri Bovcu. poru- Osnovne šole v Žagi ne bo več, kajti tedaj, ko bodo delavci zapuščali jo bodo podrli. vasico, no 'a°jalca, ki se včasih od utruje-Ce 1 kar malce nagne naprej, a je 2 n aJ trenutkov spet v delovnem DJ??nu- In če po dveh urah zgolj £i§ toPa»vja po tem gradbišču začuli' da si pravzaprav edini, ki tu jas 8ar ne dela' Potem Je več kot v n°- da je človeška solidarnost v vo?-m- 8VoJem bistvu opravila svoj Vel,ki izpit. Domačija je c ruševinah, notranja oprema pa na vrtu, kajti vsega ni spraviti v prikolice. — Foto: D. S. mogoče Pohištvo vseh večjih proizvajalcev v Sloveniji in Jugoslaviji dobite pri SIR AD — COMERC prodajalna Kranj, Cesta JLA 6 (nebotičnik) Konkurenčne cene — polog 10% — kredit do 50.000 din brez porokov V vasi Grant v Baski grapi je dovolj škodovana vas. materiala, da se še pred zimo obnovi po- Ve$ e*anio po dvanajst ur in vrjrija Pravi Marko Bratina, delo-ifra.db • dvamdvajsetih jeseniških eij ^nih delavcev iz vseh organiza-tako SGP Save, Projekta, Jeseniško gradbeno podjetje Sava je prispevalo za vaščane Zage barako, v kateri bo lahko prebivalo devet družin. Samo prestavitev stanovanjske bara ke iz Kranjske gore je veljala 2H0.(XH) dinarjev. Predelava plastičnih mas \ry\ formo pol SOVO D E NJ telefon: (064) 69-012 Izdelujemo: - torbice za kasete albume za kasete — velike in male albume za plošče — velike in male albume za značke — velike in male albume za kovance albume za diapozitive albume za slike albume za vizitke razne vrste map: IVO, BLED, AGENT, REKLAM itd. Obiščite nas na IX. mednarodnem sejmu opreme v Kranju od 12. do 19. oktobra 1976 Nudimo vam za ogled in dober nakup lepe izdelke, ki so primerni tudi za darilo! Vse izdelke lahko kupite po ugodni ceni na sejmu ali pa jih naročite (po povzetju) na naš naslov Termopol Sovodenj p. 64225 Sovodenj. Kupite jih lahko v prodajalnah Cankarjeve založbe, Mladinske knjige, Državne založbe, Kokre, Tobaka, Jugotehnike, v Maksimar-ketu, Supermarketu itd. Ivan Potrč: Krefli Prva premiera letošnje gledališke sezone {zaključek trilogije) V okviru večletnega sodelovanja med občinama Brus v Srbiji in Radovljica so v Šivčevi hiši v Radovljici na pobudo muzejsko galerijskega odbora pri kulturni skupnosti in zveze kulturno prosvetnih organizacij Radovljica v petek, 8. oktobra, odprli razstavo slik in plastik likovnikov iz Brusa. Svoja dela razstavljajo Radomir Milanovič-Ram, Milorad PopovičLola, Predrag Šaranovic-Šaran in Svetomir Vesič-Veske. Za razstavo je veliko zanimanje. Odprta bo do 22. oktobra, vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Razstava fotografij Gorenja vas v Poljanski dolini — V galeriji osnovne šole »Ivan Tavčar« v Gorenji vasi je že nekaj časa odprta razstava fotografij o turističnih in drugih zanimivostih s Škofjo Loko pobrateno občino Medicina v Italiji. Prav letos namreč poteka deset let od podpisa listine o pobratenju med škofjeloško občino in italijansko občino Medicina. Gostje iz Italije so v preteklih tednih po posameznih krajih v občini Škofja Loka pripravili tudi več zanimivih predavanj o turističnih in gospodarskih zanimivostih te italijanske občine. Podobno razstavo fotografij, ki prikazujejo zanimivosti Škofje Loke ter Selške in Poljanske doline, so v Medicini letos v septembru pripravili tudi Škofjeločani. Razstava v Gorenji vasi pa bo odprta do konca oktobra. ig Janko Messner na kranjski gimnaziji V sredo, 13. oktobra, je kranjsko gimnazijo obiskal koroški literat in predavatelj na celovški slovenski gimnaziji Janko Messner. Srečanje je organiziral klub OZN v sodelovanju s profesorskim zborom. Najprej je profesor France Pibernik gimnazijce seznanil z Messnerjevim literarnim delom. Nato pa je Messner spregovoril o današnjem položaju koroških Slovencev, o delovanju Heimatdiensta, o vlogi KP Avstrije v zavzemanju za manjšinske pravice . . . Srečanje se je nadaljevalo s pogovorom med dijaki, profesorji in Messnerjem. Dijaki so se zanimali za položaj slovenskega šolarja v Avstriji, za razmere na celovški slovenski gimnaziji in tudi za odziv dijakov v boju za pravice naše manjšine ter za povezanost Hrvatov na Gradiščanskem in koroških Slovencev v boju za te pravice. Na koncu srečanja je bilo sklenjeno, da gimnazijci pošljejo protestno pismo v zvezi s koroško problematiko generalnemu sekretarju OZN Kurtu VValdheimu. D. Strniša Razstava Jesenice — V soboto, 16. oktobra, bodo v mali dvorani delavskega doma na Jesenicah s kratkim kulturnim programom odprli letošnjo deveto razstavo. Tokrat se bodo s svojimi deli predstavili slikarji iz Ljubljane, ki so združeni v društvo likovnih samorastnikov Ljubljana. Razstava likovnih del ljubljanskih slikarjev-samorastnikov bo odprta do vključno 27. oktobra. D. S. Položaj vzgoje in izobraževanja se slabša Bližnja seja skupščine izobraževalne skupnosti Kranj bo verjetno v znamenju problemov, ki so se nakopičili na področju izobraževanja v pretekle pol leta. Seveda analiz o učno vzgojnih uspehih še ni, saj se je šolsko leto šele dobro začelo: problem je drugod. Prosvetni delavci so namreč v nezavidljivem položaju zaradi neustreznih kriterijev za dodeljevanje sredstev za izvedbo delovnih programov. Republiška merila za kvalifikacijo solidarnostnega programa, le-1 a naj bi zagotovil enakomerni razvoj vzgoje in izobraževanja v vsej republiki, namreč ne upoštevajo specifičnih potreb posameznih občinskih izobraževalnih skupnosti, čeprav so le te odraz razmer. Višja razvojna raven osnovnega šolstva in otroškega varstva kot je republiško poprečje, poprečje pa je osnova za obseg solidarnostnega programa, je bila zatorej s takim sprejetim programom okrnjena tudi za kranjsko občino. Zaradi tega so izpadle številne dejavnosti, ki so v Kranju bile že ustaljena oblika dela z otroki: testiranje šolskih novincev, dejavnost Delavske univerze, Glasbene šole, Vzgojne posvetovalnice, šolska prehrana, dokvalifikacija pedagoških delavcev, celotna razširjena dejavnost itd. Izobraževalna skupnost je seveda te dejavnosti v svojem programu zajela, vendar pa na račun nekaterih drugih dejavnosti. Solidarnostni program ima za lejavnost vrtcev tudi ostrejše krite-ije, ki ne zagotavljajo potrebnih sredstev. Zadrega, o kateri je razpravljal na svoji seji pred kratkim tudi izvrš-odbor izobraževalne skupnosti ranj, je tem večja, ker je v Kranju icobvezni del programa izobraževal-ie skupnosti zaradi specifičnih družbenih in gospodarskih razmer v Kranju tako obsežen da se tra nikakor ne da U tesnit j v neka poprečna merila manj razvitih občin, njegovo financiranje pa po sedanjem sistemu že načenja tudi sredstva za redno dejavnost šol. Rešitev bi bila mogoče v povečani prispevni stopnji za vzgojo in izobraževanje v vseh tistih občinah, ki imajo zaradi objektivnih razlogov — visoka zaposlenost staršev, višja nataliteta, hiter gospodarski razvoj — to dejavnost bolj razvito. Zadrega v šolstvu pa je letos tudi zato, ker so sicer ol)čine imele možnost, da izven solidarnostnega programa namenijo dodatna sredstva za vzgojo in izobraževanje, vendar le v okviru sredstev s skupno porabo določenih z republiško resolucijo in družbenim dogovorom. Po tem sistemu je izobraževalna skupnost Kranj lahko namenila šolam in vrtcem le malenkostno povečanje za njihovo dejavnost. Z rebalansom finančnega načrta, ki ga predlaga izvršni odbor, se položaj v šolstvu bistveno ne bo spremenil: nekatere analize celo kažejo, da se materialni položaj šolstva in prosvetnih delavcev vztrajno slabša, kar se utegne pokazati predvsem na kadrovskem področju. Analiza občinskega sindikalnega sveta Kranj pa kaže, da so osebni dohodki pedagoških delavcev ne le pod dohodki delavcev v gospodarstvu, pač pa tudi na repu družbenih služb: to je posledica »dvojnih« meril — za dodeljevanje in razdeljevanje, tako da je povečanje vrednosti točke le navidezno. Tudi z rebalansom se vrednost pedagoške ure ne spreminja od tiste v začetku letošnjega leta: to da so dohodki ostali na nivoju lanskega leta in pa poslah-ševanje materialnega položaja nasploh, kaže na nič kaj rožnato sliko šolstva v sedanjem trenutku. L. M. Kranjsko Prešernovo gledališče je prvo slovensko gledališče, ki je v celoti uprizorilo trilogijo o Kreflih Ivana Potrča, kar je vsekakor pomemben dogodek v gledališkem prostoru pa tudi za igralce PG, ki dela O Kreflih z istim režiserjem še snemajo za TV in tako kontinuirano predstavljajo dejavnost PG najširšemu krogu slovenskih gledalcev. Lahko se zapise, da je bil projekt postaviti trilogijo na oder in pred zaslone TV idejno in estetsko premišljen, s konceptom prikazati zdajšnjemu času »problemski krog slovenskega kmeta, njegove borbe v bližnji preteklosti, ki je s svojimi silnicami utrjevala svojo prihodnost — našo sedanjost.« Zataknilo pa se je, mnenja so sicer deljena, ker je Potrčeva trilogija jezikovno predelana; po režiserjevi obdelavi so pri oblikovanju dram sodelovali različni lektorji, a zadovoljivega rezultata tudi Franček Vičar ni dosegel, namreč pravilne izgovorjave podnarečja iz okolice Ptuja. Posebej pa se zdi vnašanje različnih narečij in pod-narečij v gledališki prostor odveč pri tekstih Ivana Potrča, ki že tako ali tako vnaša v svoja dela obilo lokalizmov pa še z veliko posluha. Skladnja stavkov, pa prav lokalizmi postavljajo Potrča poleg Miška Kranjca v najbolj izrazitega kolo-rista določene pokrajine, čeprav pišeta oba v knjižni slovenščini do meje, ki še dovoljuje raziskovalno iskateljstvo besed, stavkov . . . Kljub temu pa je trilogija zaobjela čas, idejnost dobe, kroniko Kreflov po eni strani ter po drugi strani sintezo gledališkega snovanja režiserja Janeza Drozga, ki pa je zadnje čase Rudi Kosmač v Prešernovem gledališču Praznovanje Cankarjevega leta se je nekako že prevesilo proti koncu, vendar pa je prav, da se s tistimi najkvalitetnejšimi ustvarjalnimi dosežki te obletnice ponovno srečamo. Med najizrazitejše in umetniško polne dogodke sodijo brez dvoma tudi »Moje izbe« — večer samogo-vorov Ivana Cankarja, ki so jih pripravili književnik Primož Kozak, režiser Miran Hercog in igralec Rudi Kosmač. S Cankarjevimi samogo-vori se bomo tokrat srečali že drugič. Ob tem monologu je književnik Primož Kozak zapisal: »Večer samogovorov Ivana Cankarja, ki ga nosi ena sama igralska osebnost, je zrasel iz misli, da je v trenutku, ko smo Slovenci posvetili svojo posebno pozornost temu velikemu ustvarjalcu — s tem pa tudi svoji kulturi v celoti — morda potrebno, če ne celo neobhodno prisluhniti ne samo velikim Cankarjevim izpovednim tekstom, pač pa tistemu njegovemu notranjemu snovanju, iz katerega so se ti teksti porajali. Notranji obraz njegov — kakor večkrat pričajo prav uvodi v njegova dela, na primer v Gospo Judit, v Kurenta, njegove izpovedne proze, na primer Moje izbe ali Podobe iz sanj, ta njegov notranji obraz in sklenjena, zaokrožena in umirjena podoba Ni podoba človeka, ki mu je vse znano in jasno in nam bi z mirno in morda celo vzvišeno kretnjo delil nauke in modre misli. Ta notranji odraz je v resnici strašen in zato toliko bolj dragocen. Morda nas zavezuje enako, kakor njegova izražena in že dokončno izoblikovana misel. Zakaj tako poln napora je, priti do resnice, tako brez prestanka ga spremlja ustvarjalni dvom, ki ne dovoli, da bi se kdaj koli ustavil, tako nabit je z energijo, ki ga žene, da grebe in razgreba po svoji duševnosti. se sprašuje po avtentičnosti svoje misli in svojega dejanja, da se bralcu porodi vprašanje o lastni duševni samovšečnosti. In ker je v tej nenehni notranji bitki, v tem preverjanju sebe in svojega sveta, v tej skoraj petindvajset let trajajoči notranji agoniji, za nas najbolj dragoceno, je prav gotovo dejstvo, da tolikokrat zadeti, tolikokrat utrujeni, razočarani in zagrenjeni mož besede poraz ne pozna. Dokler ni izpovedana zadnja beseda, ki jo zmore, vztraja v boju s svetom in seboj.« »Moje izbe« bo Rudi Kosmač izvajal 20. oktobra 1976, ob 13. uri za Tekstilni šolski center, ob 19.30 pa za IZVEN. Opozarjamo občinstvo, da bo Hudi Kosmač »Moje izbe« izvajal tudi na Borštnikovem srečanju, posebej pa vabimo na večerno predstavo vse kulturne animatorje kranjske občine. M. L. bolj znan kot televizijski ustvarjalec. Lojze Filipič je zapisal (v letošnjem sporedu PG 1 je citiran), da je Potrč »dozorel do Kreflov, ki so glede na jedro dramskih oseb izrazita karakterna drama, tedaj odrsko delo, ki sodi med najzahtevnejše in najvišje v dramski zvrsti . . .« Socialnokritični realizem, ki preveva ves pisateljev opus, je v režiserju Drozgu našel adekvatnega soustvarjalca. Ce izvzamemo pretirano željo »folklorizirati« predstave, je vendar znal prisluhniti tako političnim kot intimnim razsežnostim Kreflovine, četudi bolj v smislu pojma realistično kakor kritično — kar pa se, seveda, nanaša bolj na relacijo odrske postavitve. Večji del ostaja nastopajočim le še dolžnost ilustrirati povedano, in to v mejah, kjer izgovorjava ostaja prisiljeno soustvarjamo sredstvo ter se le pri odločnejših režiserjevih posegih, pri detajliranju, začuti gledališki čar, ko jezikovne prepreke prekrije stiska dogodkov in snov resnično zaživi. Predstava, kakršno smo gledali prejšnji teden, pa je vendarle v bistvu gledališki neuspeh, čeprav je izpeljana povsem solidno, je gled-ljiva, a v naš. čas in prostor ne prinaša ne gledališko ne dramaturško ničesar novega ali presenetljivega. Celo znanega nam ni ponudila na kaj več kakor običajniško solidni ravni, kakor smo je tudi sicer vajeni ob zmožnostih igralcev PG. Jože Kovačič v vlogi Jura Krefla je bil prepričljiv zlasti v zadnjem delu drame, in prav ob njegovi vlogi smo spoznali, za kako malosten dramaturški ali tudi dramski konflikt sploh gre pri Potrčevi drami. Igralec je mestoma prešel literarno zasnovo oz. njeno pomembnost, bil je prepričljivejši v koncentraciji čustev pri dogodku, ki je sam po sebi malenkosten in celo neprepričljiv Na sliki: Tine Oman, Tone Dolinar in Jože Vunšek (njegov samomor, in zakaj?). Z vlogo Juzleka se je bolj kakor kdajkol' doslej — izjemoma morda v Ukani — izpostavil Tone Dolinar; in Je uspel, ugajal je, kljub nekoliko pretiranemu »krjavljevanju«. Cveto Sever, Irena Šiling in še kdo s° izžarevali moč, pa se je zdelo, da nimajo nekaj pravega povedati. Se bolj nelagodno sta delovala J°^e Vunšek in Tine Miklavčič, Bic6* debitant v PG, ki sta v trilogij1 nastopila prvič. ""'•*) zapisanemu, in ob zapi^' nem, je potemtakem gledali**1 neuspeh Drozgove postavitve pravzaprav neuspeh Potrčeve dranie-Režiser in igralci, se zdi, so dokaj neizrazito dramsko trilogijo ski predvsem popularizirati, opozoi'1' na nekatere dileme nedavnega časa; Naredili so, kar se je pač dalo. Uspe" pa so predvsem pri izbiri glasben*1 opreme, ki je resnično ves čas izp°/ ved na in dopovedljiva in je tud' pripomogla, če že ne k tragični, Pa vsaj k čustveni prizadetosti nekaterih dramskih dogodkov. Janez Poštrak Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov skupščine občine Kranj razpisuje prosto delovno mesto 1. v oddelku za gospodarstvo SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA ZA PLAN IN ANALIZE visoka izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj objavlja prosta delovna mesta 1. v referatu za borce REFERENTA ZA ZADEVE BORCEV IN INVALIDOV višja izobrazba upravno-pravne smeri in 3 leta delovnih izkušenj RAČUNSKEGA REFERENTA srednja izobrazba ekonomske ali administrativne smeri in 2 leti delovnih izkušenj 2. v odseku za občo upravo ARHIVARJA - KNJIŽNIČARJA srednja izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj 2 STROJEPISK dvoletna administrativna šola ali s tečaji oz. s prakso pridobljeno znanje desetprstnega strojepisja. Delo po normi. 3. v davčni upravi DAVČNEGA IZVRŠITELJA srednja izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj 4. v oddelku za ljudsko obrambo REFERENTA ZA MATERIALNO-TEHNIČNE ZADEVE srednja izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj (polovični delovni čas) PISARNIŠKE MOČI - STROJEPISCA 2-letna administrativna šola in 1 leto delovnih izkušenj 5. krajevni urad Predoslje VROČEVALCA osnovna šola 6. krajevni urad Gorice VROČEVALCA osnovna šola, polovični delovni čas razpisuje prosta mesta pripravnikov 2 DIPLOMIRANA PRAVNIKA, 1 GRADBENEGA INŽENIRJA - L STOPNJA, 2 VIŠJA UPRAVNA DELAVCA, 1 PRAVNIKA - I. STOPNJA Za vsa delovna mesta je tudi pogoj moralno-politična neoporečnost. Kandidati naj pošljejo pismene vloge s kratkim življenjepisom in dokazilom o izobrazbi razpisni komisiji upravnih organov skupščine občine Kranj, Trg revolucije št. 1, najkasneje v 15 dneh od dneva objave. Ozimnica iz kamniške Ete jjf kamniški Živilski industriji rjA te dni pospešeno predelujejo rtnine, ki jih dobivajo iz vse Jugo-*?vije. Vsak dan vozijo.veliki tovor-J&ki papriko v tovarno in nridne ^ke čistilcev jo skoraj sproti .e mo-očistiti. Dnevno predelajo tudi 0 50 ton paprike, ki letos noče in °ce pordeti. Ker so zmogljivosti /jvarne v Kamniku in bližnjem v7;ngšu večje kot lani, bodo proiz-bil ^ Povečali, čeprav letos ni vali to'^° kumaric kot so pričako- Do^ P°letnih mesecih so delavcem ^.^agali učenci iz kamniških osnov-v i " Sel, sedaj pa jih tare pomanj- Ranif» o«„______ l.: .. ir___n... • nJe sezoncev, ki jih v Kamniku ni ti, javkam v proizvodnji. Dokler bo jtji."- Mogoče dobiti. Zato so se odlo-j i, da vse režijske službe pomagajo sveža paprika, zelje in druge .rtnine vsak zaposleni zunaj pro-£yodnje dela.po enkrat do dvakrat rensko pri pranju vrtnin, zlaganju Kozarcev in drugih delih, kjer ni po-v xi imeti preveliko znanja, tem-e^e mnogo volje in pridnosti. .ETA že vrsto let pripravlja ozim- 8r\za člane sindikata' ki se je v llrfh letih prav lepo. uveljavila v Jj?J Sloveniji in tudi v bližnji Hrva-Kl- Številne sindikalne organizacije že nekaj dni sprašujejo v prodajni službi ETE, kaj je letos z ozimnico. V tovarni so letos pripravili dve vrsti paketov vloženih vrtnin. V manjšem paketu bo 12 kozarcev, v večjem paketu, ki ga člani sindikatov tudi najraje kupujejo, pa bo 24 kozarcev vloženih vrtnin. In kakšen bo letos sestav etine ozimnice? V paketu bodo kisle kumarice, vložena paprika, rdeča pesa, mešana solata, domači ajvar, kislo zelje, in drugi izdelki, ki jih pripravljajo po okusu številnih gospodinj. Cene ozimniških paketov bodo le nekoliko višje kot lani, čeprav so se letos surovine podražile za dobro tretjino. Mali paket bo veljal 132 dinarjev, veliki pa 259 dinarjev. Ker še v oktobru predelajo veliko vr.tnin, bodo prve pakete začeli pošiljati v drugi polovici oktobra. To je sicer nekoliko kasneje kot dogovorjena akcija ozimnice, vendar jih k temu sili sezonski pečat proizvodnje. Dodati pa moramo, da je v zgodnjih jesenskih mesecih še dovolj sveže zelenjave. Sindikalnim organizacijam bodo omogočili tudi obročno odplačevanje, saj je enkratno plačilo za marsikoga težje breme. -t Srečanje invalidov slovenskih železarn teg Jeseniški železarni bo konec lidovmeSeca ustanovlJen aktiv inva- .1Qv, medtem ko v ravenski železar-J1 »n v železarni Štore aktiva že ne-*aJ let uspešno delujeta. Konec sep-^jnbra je bilo v sindikalnem domu JJezarne Štore v Teharjih srečanje "Jktivov vseh treh železarn, na kate-j^** so govorili predvsem o dosedanjem delovanju obeh že ustanovlje-aktivov, jeseniški iniciativni ^Dor pa je dobil smernice za ustanovitev svnm^ W~J~x----1-^- itev svojega bodočega aktiva, dobro h 1,nYalidov v °beh železarnah Wov 7v^e ol) P°moči zveze sindi-ftastQ; • y,n zveze mladine, tako da Akt jovr Aktiv^a-°Če .težave rešujejo skupno »nvalidov so potrebni za de ^itrei&inVa e' da se zavzamejo «jse reševanje za stanovanjskih Slavnostna seja društva invalidov Kranj do Pr, eJekli teden je društvo *vranj invali- °dbor~"""J °rganiziralo za člane d0rn a ln, Poverjenike ekskurzijo v P0 mvalldne mladine v Kamnik. več \Tri* ,^ doma, kjer se usposablja Uudi I? težko Prizadetih mladih ti08tnie • v Prostorih doma slavnega ^V* v P°castitev res zgled-jnvalidSo .lovanJa med društvom itivali^°V lz Kranja in domom za Priložn0 .mladino Kamnik. Ob tej željo 1. 4 sta obe strani izrazili P°8ehtf0 ^e tesnejšem sodelovanju, Kranj °T? športnim društvom pri DI Varjje *Borec«; za dosedanje sodelo- J°ŽetuP? SO*se še P°seDeJ zahvalili Va t" ~agorcu. Predstavniki društ- va doma so si izmenjali tudi Kon^aH redsednik društva Pavli Posebnih Pa- je P°delil tudi .28 dru§tv Priznanj članom odbora Mandat Za nJmovo del° v zadnjem Upravi- em oMobju v organih 8Pr0*i-anja društva. Na Ciski^1 akoijo, da tim v n * lnvalidi pomagali prizade-Je ^po.tre8u v Posočju. V ta namen rila. tej seji so naj bi tudi društvo na»m^TlV0 kot prvi prispevek Prodan-i? 2000 din iz dohodka od 8vojo značk, invalidi pa lahko ^rušK, pom°č vpišejo v pisarni UStva vsak uradni dan. ^.^ F. Šenk problemov invalidov, problemov na delovnem mestu, razen tega pa aktivi poskrbe tudi za rekreacijo. V železarni Štore bodo v kratkem dogradili tudi invalidsko delavnico, ki bo namenjena prekategorizaciji delovnih mest in uvajanju invalida v delo po daljši bolezenski odsotnosti. Na srečanju v Teharjih je bilo tudi dogovorjeno, da se vsako leto organizira srečanje delovnih invalidov slovenskih železarn. Predlagali so tudi, naj bi vsaka TOZD izvolila po enega člana v DS in v sindikalno organizacijo. Sestavljen je bil tudi koordinacijski odbor za kontrolo nad delovanjem odbora aktiva invalidov vseh treh železarn. Predsedstvo koordinacijskega odbora naj bi prevzela vsako leto druga železarna, za leto 1976/77 pa bo predsedstvo imelo sedež v železarni Ravne. Dogovorjeno je bilo tudi, da se v aktiv invalidov slovenskih železarn postopoma vključi tudi invalide iz ostalih podjetij združenih v slovenskih železarnah. Srečanje aktivov invalidov se je zaključilo z ogledom železarne Štore, nato pa so se odpeljali še na izlet v Podčetrtek in v Kumrovec. J. Mrovlje Blejski upokojenci Društvo upokojencev Bled je letos organiziralo za svoje člane že več izletov. Tako so jih popeljali na Plitvička jezera, v Logarsko dolino, na Lago di Garda v Italiji, v Idrijo, v Dachau, izlet pa je bil tudi ob 8. marcu. Člani društva upokojencev imajo v svojem Domu upokojencev na Bledu dovolj možnosti za zabavo: tu je rusko kegljišče, zanimanja za balinišče je toliko, da se ekipe kar težko zvrstijo, drugi spet šahirajo. Na voljo pa bo posebno v zimskem času tudi biljard. Društvo bo organiziralo vsak prvi ponedeljek v mesecu razna predavanja. V domu je tudi vsak dan odprt bife. Ob potresu v Posočju je upravni odbor društva upokojencev takoj nakazal denarno pomoč v višini 30(M) dinarjev. Naslednji mesec, za dan republike, pa odbor že načrtuje pogostitev in obdaritev vseh članov starih nad 80 let in več. metalka blagovnico ljubljana Blagovnica Metalka iTTproizvajalci vas vabijo na ogled in nakup opreme s popustom na mednarodnem sejmu opreme v Kranju - sedežna garnitura MIKO - aluminijska letva INKOP - drobni gospodinjski aparati ISKRA - sesalniki SLOBODA PROGRES - svetila MEBLO, EMI, DEKOR Drobni gospodinjski aparati ELMA — 5% popust Tovarniško znižanje 27% za gospodinjske regale PRIMAT Ugodne cene za proizvode STANDARD Osijek lahka kmetijska mejanizacija, pletilni stroji, kamp oprema ... Pričakujemo vas na mednarodnem sejmu opreme v Kranju paviljon Metalke, hala A meto lica blagovnice ljubljeno blagovnica ljubljana t'' Opre^OTEHNI - blagovnici FUŽIN AR Jesenice na sej- Pri paviljonu LESNINE na sejmu opreme je največ zanimanja Na letošnjem sejmu opreme v Kranju je SLOVENIJALES na i"^°TA\i 1 branju spet dobite vse za ogrevanje: toplovodne *** novo lattoflex ležišče za bolne hrbtenice, kijih po švicarski svojem stalnem razstavnem prostoru prvič predstavil tudi pi-3 *KLru m FERROTHERM, radiatorje TRIKA, IG, MU RAL licenci izdeluje GAJ Podravska Slatinu. sarniško opremo, ki jo proizvaja LIGNOŠPER Bosanski ""'e\l , ' Sorilce KO VITTHERM, trajnožarne peči in ste- Novi. Odlikujejo jo sodobne oblike in materiali ter odlična funk- vr Plinske peči. cionalnost. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ »Agromehariika« Kranj, cesta jla 2/1 tel.23-485. 24-778 KMETOVALCI! Začeli smo dobavljati traktorje TOMO VINKOVIĆ 30 KM s pogonom na vsa štiri kolesa s priključki. Posebna ugodnost je 70 % kredit z dvoletnim vračilom. Predvidevamo enomesečni dobavni rok Informacije dajemo osebno v trgovini Kranj, Cesta JLA 1 (nasproti kina Center) ali telefonično na 23-485. Sodelujemo na sejmu opreme v Kranju od 12. do 19. oktobra, kjer boste lahko nabavili po stari ceni še vse priključke proizvodnje KŽK kot so škropilnice, sadilnice za krompir itd. NOVO NA GORENJSKEM SEJMU PRI LESNINI - NOVO NA GORENJ UtoFI ex postelje za zdravo in udobno spanje Le zdravo spanje nam da dobro počutje. Za to pa je potrebna prava postelja — ne premehka in ne pretrda. lattoFlex lattoF!eELX ležišče je pravo odkritje v fiziologiji spanja je preventiva za zdrave in velika pomoč vsem, ki imajo težave s hrbtenico S svojim izrednim sistemom, popolnoma neslišnim, s trajno elastičnimi vzmetmi iz lamelnega lesa, ojačanimi z množico dovršeno konstruiranih gumenih zglobov, ki omogočajo vertikalno in horizontalno gibanje lamel, z vzmetnico s členki, ki regulirajo toploto in vlago, preprečujejo znojenje in odklanjajo statično elektriko, LATTOFLEX ležišče pravilno podpre telo, ga steguje in se elastično udaja pod njim. Utofl ex vložki in vzmetnice po dimenzijah odgovarjajo vsaki standardni postelji, ki jo kupec že ima ali želi kupiti. _ je v svetu poznano ime za sistem ležišč, s katerim se ne more primerjati nobena postelja. UbFI ex Po švicarski licenci in tehnologiji proizvaja ZR Nemčija, Anglija, Francija, Španija, Italija, Avstrija, Švica, Belgija, Luxemburg, Holandija, Danska, Švedska, Finska, Kanada in ZDA uporabljajo LATTOFLEX. lattorl GASI Oglejte si demonstracije IHIPlIl^žl ležišč na Gorenjskem sejmu v paviljonu LESNINE NOVO NA GORENJSKEM SEJMU PRI LESNINI — NOVO NA GORENJ hnpn PROGRAM ZA OZIMNICO, PRILAGOJEN ZA VSAK PROSTOR V RAZNIH KOMBINACIJAH POPUST 10% VITRINE BOR LAŠKO - POPUST 10 % JEDILNICE RAZNIH VRST - POPUST 40 % JEDILNI KOTI - POPUST 30 % VSI POPUSTI VELJAJO OD 12. DO 19. OKTOBRA 1976. OSTALE UGODNOSTI: - PRODAJA NA KREDIT DO 30.000 DINARJEV BREZ POROKOV - POLOG 10 % - BREZPLAČNA DOSTAVA DO 30 KM VSE PRI LESNINI V KRANJU, PRIM-SKOVO IN NA RAZSTAVNEM PROSTORU LESNINA NA MEDNARODNEM SEJMU OPREME V KRANJU. MOŽJE!! NOVO ZA VAS Lfch Električni brusilni stroji LTH Električni brusilni stroji (enofazni in trofazni) so namenjen1 za brušenje vseh vrst rezilnih orodij ter obdelavo najrazličnejših predmetov z brušenjem (sekire, noži, krampi, rožnice itd.). Brusilni stroj vam bo tudi nepogrešljiv pripo* moček pri vseh domačih popravilih, kjer je z brušenjem treba obdelati razne materiale. Brusilni stroj je enostaven in ne potrebuje posebnega vzdrževanja. LTH Škofja Loka TOZD LIVARNA IN SERVIS TOZDELEKTROSTROJI 61-161 68-281 r S»ob:9ANJE 60-LETNIKOV V STRAŽIŠČU - V gostišču Benedik so se v %un • ^" °kt°bra> zbrali moški 60-letniki iz Stražišča: Peter Bajželj, Jože Tonu Maks Drobež, Franc Bajželj, Marjan Bajželj, Franc Likozar in tik 6 afnar (°d leve proti desni). Manjkata le Martin Tepina in Ivko Bene- (i(f^rf^anJu so se možje spomnili tudi dveh nekdanjih tovarišev: Joža Kova-tty' JJe Padel v Dražgošah, in Štefana Rajgeljna, ki ga je pokončalo tabo-Pq Mauthausen. Čili »fantje« so se prvič zbrali že pred desetimi leti, zdaj pa 0 8e dogovorili, da se bodo sestajali vsako leto na jesen. Že prihodnje leto mr»-eravajopovabiti tudi sovrstnice. (H. J.) — Foto: F. Perdan Nastop Gorenjevaškega okteta tudi zunaj nje, sodelovali so na že tradicionalnem vsakoletnem srečanju oktetov v Šentjerneju na Dolenjskem, ob 5-letnici obstoja pa so oktetovci letos spomladi v Gorenji vasi pripravili tudi samostojni celovečerni koncert. Že nekaj časa je pesmi v izvedbi Gorenjevaškega okteta, ki ga vodi Valentin Bogataj, mogoče slišati tudi na valovih ljubljanskega radia. Za RTV Ljubljana so namreč posneli več skladb. Drevi ob 18.l0 pa si bodo v polurni barvni oddaji lahko ogledali nastop Gorenjevaškega okteta tudi televizijski gledalci. Oddaja ima naslov »Čez tri gore, čez .tri vode«, posneta pa je v idiličnem okolju Poljanske doline — v Hotavljah, Poljanah, Gorenji vasi in okoliških krajih. Gorenjevaščani se bodo predstavili s svojimi najbolj uspelimi slovenskimi narodnimi in umetnimi pesmimi. -jg korenja vas v Poljanski dolini UVe.V0renjevaški oktet se vse bolj °ktet •a' V letošnJem letu so člani Ha v8 l? Gorenje vasi nastopili že Prav evilmn proslavah ter raznih kovanjih v škofjeloški občini in Izlet do Uskovnice in naprej , Bohinj - Kaže, da bodo najjasneje pojutrišnjem, v nedeljo, faprii dom na Uskovnici. Izlet do uskovnice je prijeten. Pot na to Planoto nad Bohinjem pelje iz "oninjske Srednje vasi. V dobri Uri in pol ste pri domu. Od tu naprej -«j>rej pa se lahko podate do sodnikove koče na Velem polju, £jb<>. če bo lepo vreme, odprta do ^•oktobra. Lahko pa naredite :udi turo do doma na Komni, ki J? Se ^Prt i" nato nadaljujete Ki do koče pod Bogatinom. Od g*e je lep in zanimiv vzpon do °°gatinskega sedla. Od tam na-PreJ pa vodi pot do Krna mimo lePega Krnskega jezera. Vendar Da je ta tura že zahtevnejša. S---- Jutri gobarski piknik v Letencah k priJa.nJska gobarska družina bo letel}!; ah V( soboto\ *£' wkf?bra' .v °rič»^' med lenetisami in ** b°do \8obarski Piknik. Gobarji Pr°8tor" 1 7' ur' zJutraJ zl)ra'' Pre(1 Nje \ kraJevne skupnosti Zlato haoir'at H°der °odo šli v skupinah ^0°ar8k- e v svwJe raJone- Na ta 'n *e bj p0.ft°d vabijo tudi nečlane *-Udi tj8t-ra5J.' kaJ več zvedeli o gobah JUf^ka i i- ne P°znate drugega kot t OpolS, I8iCkw- P«Jdite zraven. 0 tudi J1 ~* Do označeno kje - kjer 1 Oa bo^f minaciJa K°b- Hale °, p,lkmk res Piknik, se bodo ^2tie j obase, pekel kostanj in tudi Hiti,obr()te z žara se b(> dal() jubljajo organizatorji D. D. Glas jeseni za teden dni prestavljen Organizacijski odbor RTV Šenčur se je odločil, da bo gorenjsko glasbeno karavano GLAS JESENI Ki zaradi tehničnih težav prestavil za teden dni. Tako bo prvi koncert v soboto, 2\\. oktobra, v domu kulture Šenčur. Glas jeseni je povezan z velikimi denarnimi stroški, zato so prireditev podprla tudi nekatera gorenjska in ljubljanska podjetja. Poleg že omenjenih imen podjetij v zadnji številki Glasa so na - pomor priskočili še Radio Tržič, potniški promet Alpe-tour Kranj in revija Antena, ki bo najboljšemu pevcu podelila tudi prvo nagrado. F. Er/.in Občni zbor kluba študentov Škofja Loka - Drevi ob 18. uri bo v prostorih restavracije »Prajer-ca« na Spodnjem trgu v Škofji Loki redni letni občni zbor kluba škofjeloških študentov. Na njem bodo člani kluba spregovorili o delu v preteklem obdobju, si začrtali program dela za prihodnje leto ter izvolili nove člane v organe kluba škofje loških študentov. -.I*.' ° savsko dolino proti mejnim prehodom v Ratečah in na Korenu K?**8*- Oh^n^ tuJ* turisti, ki so pri nas v posezonskem zatišju preživeli br^Jsfa fepem vremenu se marsikdo med njimi za kratek čus ustavi v "*e*iH *.n> kjer imajo v teh dneh kljub dokaj hladnemu jesenskemu *e °edno precej gostov. — J. Rabič So šolarji pri učenju dovolj zbrani Primerna zbranost omogoča uspešno in varno delo, zagotavlja bolj učinkovito vadbo in je nujna pri učenju. Učenje brez zbranosti in ob raztresenosti je večkrat znamenje naveličanosti ali zasićenosti. Tako učenje je bolj navidezno ali prisiljeno in je brez pravega učinka. Učiti se je dobro v miru, strnjeno, trajno, pri tem pa je treba upoštevati pravila in zakonitosti smotrnega, razumnega in uspešnega učenja. A žal so šolarji pri učenju mnogokrat moteni, saj jih od te dejavnosti odvračajo številna notranja in vnanja motila. Med vnanjimi motili je v današnjem nemirnem svetu najbolj pogost ropot. Le-ta se stopnjuje, saj večina ljudi živi v strnjenih in tudi zvočnih stanovanjih. Že v šoli ni pravega miru, stare šole so v središču mestnega prometa. Učitelji morajo zbujati prisiljeno pozornost in krotiti učence, ropot pa presega dovoljene meje, tako da se po nekaj urah šolskega sedenja pojavljajo sitnost, naveličanost in živčnost. Sodobne stanovanjske soseske niso zmeraj naklonjene mirnemu in zbranemu učenju. Takole pripoveduje učenka: »Knjiga me pritegne k učenju. A kakor bi bili naročeni, se pod oknom na dvorišču začno igrati otroci. Žogo brcajo v zid, nekdo vleče po asfaltu star lonec, ki bobni kakor tank. Potem pa kričanje in vpitje. Rada bi jim rekla, naj se igrajo bolj mirno, pa vem, da to ne bi nič zaleglo. Mrak odpravi otročad z dvorišča. Ali bo sedaj mir? Ne — v sosednjem stanovanju se začenja nova scena. Preizkušajo trdnost stolov in posode, pa višino glasov. Naši bloki so tako zvočni, da se vse sliši. Najprej močan moški glas in nato kot odmev cvileč ženski. Ne, ne morem se zbrati in učiti tako, kot smo se učili pri psihologiji.« Med motili učenja je zelo pogosta zabaviščna industrija, ki se je tako razbohotila, da mlade že kar obremenjuje. Popevke, lahko čtivo in zabavni tisk jih odvrača od bolj resnega učenja. V družinskem življenju se interesi kaj radi križajo, vsi se najraje zadržujejo v dnevnih prostorih. Sin bi se rad učil, oče pa se večkrat ukvarja s kakšnim delom, ki ni najbolj mirno, stalno nekaj pili, vrta, žaga in se izživlja v kaki domači obrti za razvedrilo, vendar se ne zaveda dovolj, da po malem struži živčevje tudi sinu in mu hromi pozornost. Mnogim od učenja pogosto uhajajo misli na bolj zanimive stvari in premišljujejo, ali ne bi bilo bolje delati kaj koristnega in ne polniti glave s podatki. Kadar čutijo odpor do učenja, jih moti vsaka malenkost. Tudi vreme vpliva na učno vnemo in zbranost. Če so dnevi jasni in sončni, je težko biti pri knjigi. Živčnost, razburjenost in slaba volja v dneh šolskega neuspeha so dejavniki, ki jemljejo vnemo in učno zbranost. Le malo učencev se uči zbrano brez vnanjih in notranjih motenj. Nekatere motnje je težko odpraviti, so pa številna motila notranjega porekla, ki spremljajo doraščajočo mladino. Zbranost tudi hromi obilje šolske snovi, kar preveč utruja mladino. V načinu dela in življenja bi morali biti bolj omikani, obzirni in strpni, tako da bi bilo manj motenj in več miru. Jože A ž man J VSAK 1 mm I mmm m m NA 4 STRANEH Kranj CENTER 15. oktobra amer. barv. krim. BOTER 2. del ob 17. uri, ob 20.15 nastopajo NE L A ERZlŠ-NIK, ALENKA P1NTERIČ, UZO MARA-ČIČ 1 (i. oktobra amer. barv. krim. BOTER'2. del ob 16. in 19. uri, premiera amer. barv. vestema ZAGRIZI V KROGLO ob 22. uri 17. oktobra amer. barv. risani film TOM IN JERRY - VELIKA PARADA ob 10. uri, amer. barv. krim. BOTER 2. del ob 15. in 18. uri. premiera Migi, barv. glasb. TOMMY ob 21. uri 18. oktobra amer. barv. vestem ZAGRIZI V KROGLO ob 15.,«), 17.45 in 20. uri 19. oktobra amer. barv. vestem ZAGRIZI V KROGLO ob 15.30, 17.45 in 20. uri 20. oktobra amer. barv. vestem ZAGRIZI V KROGLO ob 15..10, 17.45 in 20. uri 21. oktobra angl. barv. glasb. TOMMY ob 16., 18. in 20. uri Kranj STOR2IČ 15. oktobra hongkon. barv. pust. MEt"' ZLATEGA ZMAJA ob 16., 18. in 20. uri 16. oktobra amer. komed. ABOT IN CA-STELLO IŠČETA FRA N K E NSTE1N A ob 10. uri. it al. barv. vestem BEN IN CHAHLIE ob 16. in 18. uri, franc. barv. akcij. PAZI SE, LA TOUR ob 20. uri 17. oktobra franc. barv. akcij. PAZI SE, LA TOUR ob 14. in 18. uri, ital. barv. krim. OD PRAVDE DO RESNICE ob 16. uri, premiera franc. barv. filma GOVORI MI O LJUBEZNI ob 20. uri 18. oktobra amer. barv. krim. BOTER 2. del ob 20. uri - ZADNJIC! 19. oktobra franc. barv. GOVORI Ml O LJUBEZNI ob 16., 18. in 20. uri 20. oktobra franc. barv. GOVORI Ml O LJUBEZNI ob 16.. 18. in 20. uri 21. oktobra angl. barv. fant. PRED MILIJON LETI ob 16., 18. in 20. uri Trtic 15. oktobra nem. barv. akcij. VRATOLOMIJE SKOZI SAFARI ob 18. in 20. uri 16. oktobra hongkon. barv. pust. MEC ZLATEGA ZMAJA ob 16.. 18. in 20. uri 17. oktobra amer. barv. risani TOM IN JERRY - VELIKA PARADA ob 15. uri. amer. barv. komed. KAJ TE MOŽ PUŠČA SAMO ob 17. in 19. uri 18. oktobra amer. barv. komed. KAJ TE MOZ PUŠČA SAMO ob 18. in 20. uri 19. oktobra angl. barv. fant. PRED MILIJON LETI oh 18. in 20. uri 20. oktobra franc. barv. erot. SEX SHOP (ni primeren za otroke) ob 18. in 20. uri 21. oktobra amer. barv. krim. INŠPEKTOR BRANNIGAN ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 16. oktobra amer. barv. akcij. MAŠČEVA-LEC IZ BELFASTA ob 16. uri, ital. barv erot. BOCCAC10 - DEKAMERON (mladini do 15 let ogled ni dovoljen) ob IS. in 20. uri 17. oktobra nem. barv. akcij. VRATOLOMIJE SKOZI SAFARI ob 15. uri, ital. barv. erot. BOCCACIO - DEKAMERON (mladini do 15 let ogled ni dovoljen) ob 17. in 19. uri 18. oktobra hongkon. barv. pust. MEČ ZLATEGA ZMAJA ob IH. in 20. uri 19 oktobra franc, barv. erot. SEX SHOP (ni primeren /a otroke) ob 18. in 20. uri 20. oktobra angl. barv. fant. PRED MILIJON LETI ob 18. in 20. uri 21. oktobra amer. barv. komed. KAJ TE MOZ PUŠČA SAMO ob IS. in 20. uri Škofja Loka SOKA 15. oktobra amer. barv. krim. 99.44 't MRTEV ob 18. in 20. uri 16. oktobra hongkon. barv. pust. NA ZMAJEVI POTI ob IH. in 20 uri 17. oktobra hongkon. barv. pust. NA ZMAJEVI POTI ob IS. in 20. uri 19. oktobra franc. barv. akcij. SKKIVNOST ob20. uri 20. oktobra franc. barv. akcij. SKKIVNOST ob IH. in 20. uri 21. oktobra amer. barv. pust. SIN POGLAVARJA MASAJEV ob 20. uri Železniki OBZORJE 15. oktobra hongkon. barv pust. NA ZMAJEVI POTI ob 20. uri 16. oktobra šved. barv. drama NOVA ZEMLJA ob 20. uri 17. oktobra amer. barv. krim. 99,44 '♦ MRTEV ob 17 in 20. uri 20. oktobra amer. barv. drama BOTER 2. del ob 20. uri Jesenice RADIO 15. oktobra amer komed. NAJBOLJ SMEŠEN ČLOVEK NA SVETU ob 17. in 19. uri 16. oktobra šved. barv. drama PRIZORI IZ ZAKONSKEGA ŽIVLJENJA ob 17. in 20. uri 17 oktobra šved. barv. drama PRIZORI IZ ZAKONSKEGA ŽIVLJENJA ob 17. in 20. uri I H. oktobra ital. barv. PONOČNE STRASTI ob 17. in 19. uri 19. oktobra ital. barv. PONOČNE STRASTI ob 17. in |!». uri 20. oktobra anu-r barv, VRNITEV SEDMIH VELIČASTNIH ob 17 in 19. uri Jesenice PLAVŽ 15. oktobra ital barv POLNIČNI OB RAČUN Ob I«, m _'n on I«. oktObn ital. barv. PONOČNE STRASTI ob IH. in 20 uri 17 oktobra hal barv PONOČNE STRASTI ob IH. m ju. uri 18 oktobra ftvett ban. drama PRIZORI IZ ZAKONSKEGA ŽIVLJENJA ob 17 in 20. uri 19oktobra fcvad barv drama PRIZORI I/, ZAKONSKEGA ŽIVLJENJA oh 17 m 20 url Kranjska gora 16. oktobra amer. barv. (S REKA BREZ POVRATKA ob 20. uri 17. oktobra amer. komed. NAJBOLJ SMEŠEN ČLOVEK NA SVETU ob 20. uri 20. oktobra ital. barv. PONOČNE STRASTI ob 20. uri Dovje — Mojstrana 16. oktobra amer. barv. KAZEN NA GORI EIGER ob 19.J0 17. oktobra amer. barv. CS REKA BREZ POVRATKA ob I9.:t0 Radovljica 15. oktobra amer. barv. DOKLER TE NE UBIJEM ob 20. uri 16. oktobra amer. barv. DOKLER TE NE UBIJEM ob 18. uri, amer. barv. YAKUZA ob 20. uri 17. oktobra amer. barv. komed. ČARLI GA SILEC ob 10. uri, amer. barv. PREŠTEJ SVOJE NABOJE oh 16. uri, amer. barv. VAKUZA ob 18. uri, špan.-angl. barv. VIVA PANCHO VILA ob 20. uri !H. oktobra amer. komed. ČARLI GASILEC ob 20. uri 19. oktobra egipt barv BEDUINKA V RIMU ob 20. uri 20. oktobra amer. barv. DOKLER TE NE UBIJEM ob 20. uri 21. oktobra angl. barv. GROM V AVTOBUSU ob 20. uri Bled 15. oktobra nem.-franc. barv. KOMISAR X -TRIJE ZELENI PSI ob 20. uri 16. oktobra nem.-franc. barv. KOMISAR X -TRIJE ZELENI PSI ob 18. uri, span.-antl barv. VIVA PANCHO VILA ob 20. uri 17. oktobra amer. komed. ČARLI GASILEC ob 16. uri, amer.-barv. DOKLER TE NE UBIJEM ob 18. uri. egipt. barv. BEDUINKA V RIMU ob 20. uri 18. oktobra amer. barv. DOKLER TE NE UBIJEM ob 20. uri 19. oktobra amer. barv. komed. ČARLI GASILEC ob 20. uri 20. oktobra amer. barv. YAKUZA ob 20. uri 21. oktobra egipt. barv. BEDUINKA V RIMU ob 20. Mi smo pa Tržičani... Najprej kratek sprehod po Tržiču. Znano je, da tudi naše mesto ni izjema v krizi pri preskrbi s svinjskim mesom. Vendar se Tržičani čudimo, da nas pesti pomanjkanje svinjskega mesar saj vozijo dan na dan v tržiško klavnico kamioni, polni pra šičev. Menda jih vozijo v naše mesto samo kazat, da ne bomo pozabili, kakšne te živali so! Prizadevno smo se lotili tudi vpisovanja posojila za ceste. Čevljarji sicer niso bili izjema, vendar so vse eno tehtali, ali naj podprejo poziv ali ne. Boljše ceste bi namreč zmanjšale obrabo čevljev, to pa bi utegnilo ogroziti proizvodnjo oziroma prodajo. Dosti besed zgubimo vsak dan tudi zaradi tržiške vpadnice. Dela potekajo menda po »točno predpisanem roku«, ne vemo pa, katere dneve v tednu naj bi delali in katere ne. Vprašanje je umestno, saj zadnje čase vpadnica v mesto osamela in opustela napol zgrajena počiva! Mogoče pa se bodo graditelji lotili že četrtega pleskanja ogra- Tržičani radi prisluhnemo radijski oddaji na Valu 202. Zadnjič so bili gostje oddaje tržiški radijski delavci. Pohvalili so se, da v občini podpiramo kulturno udejstvovanje, kar potrjuje tudi dober obisk kulturnih prireditev. Presenečen nad to ugotovitvijo se sprašujem, kdo je dal te podatke. Mogoče tržiški Muzej, vendar v tem primeru takšne hvale ne bi slišali. Ponosni smo na novo avtobusno postajo! Med drugim so prostori, ki jim pravimo stranišče, obrnjeni proti cesti, tako da mimoidoči hitro ugotove po vonju, kaj je v njihovi bližini. Nekateri pa menimo, da je to le kamuflaža, da ljudje po vonju ne bi sklepali, kaj bodo kuhali v re sta v racij i v zgornjih prostorih! V čakalnici visijo lepe slike švicarskih gora in gradov. Tudi doma imamo dovolj takega, se hudujejo nekateri. Drugi pa se tolažimo s slikami, če že v Švico ne moremo. Pred poslopjem avtobusne postaje pa je labirint oziroma — cestno križišče. Tako premeteno je urejeno, da je najbolje stopiti iz avtomobila in se prepričati, kje najti najbolj varen in poceni prehod! 10. stran — Glas družinski pomen ki Petek, 15. oktobra lM6 Fižol v smetanovi omaki Potrebujemo: tri četrt kg stročjega fižola, sol, četrt litra kisle smetane, 3 žličke moke,poper,papriko, 20 dkg kuhane »šunke«,peteršilj. Fižol očistimo in narežemo na majhne kose ter ga kuhamo v malo slane vode le 10 minut. Smetano zmešamo z moko in dodamo zelenjavi. Ko zavre, začinimo s soljo, poprom in papriko. »Šunko« narežemo na kocke in segrejemo skupaj z zelenjavo. Koža potrebuje vlago 1 Če je občutek pod prsti, s katerimi potegnemo čez lica, raskav, resda v povrhnjici ni dosti vlage, vendar pa gre tu le za vrhnji sloj kože. Veliko bolj pomembno je, da ima dovolj vlage globlji neviden del kože. Vrhnji del kože, ki mu pravimo povrhnjica in ne meri več kot desetino milimetra, je dokaj rožen in se često zaradi pomanjkanja vlage in maščobe v koži lušči. Vlago izgublja ta sloj zaradi zunanjih vzrokov, na primer zaradi suhega in vetrovnega vremena. Vlaga v zraku namreč kožo napenja in je zato gladka in zardela, saj je povrhnjica zelo dovzetna za Vlago in jo hitro vpija. Vse drugače pa je s soncem, ki ne posuši le povrhnjice, pač pa seže globlje. Ženske, ki so preveč na soncu, imajo povsem suho kožo, ki včasih spominja na usnje. Podobno se koži godi v ogrevanih prostorih, če jo posebej ne vlažimo ali če se mažemo z neprimernimi kozmetičnimi sredstvi kot so kreme, ki hitro izparijo, z losioni, ki vsebujejo preveč alkohola, itd. Solata — Sladokusci natrejo skledo, v kateri pripravljajo solato, s strtim strokom česna. — Pripravljeno solato je tre-, ba čimprej pojesti. Ce stoji, ovene. — Očiščena solata se bo dlje časa obdržala v hladilniku, če skledo pokrijemo z vlažno krpo. Plastične vrečke pa povzročajo gnilobo. Pod povrhnjico pa je sioj kože, ki s svojo vlago daje lep videz koži. Koža se stara tako kot celotni organizem, s staranjem pa izgublja vlago. Tega se ne da nadomestiti. Enostavno bi bilo seveda, če bi lahko obraz namočili z vodo in bi koža vpila vlago kot goba. Žal pa pri tem procesu staranja in izgubljanja vlage ne pomagata ne voda ne sopara. Pomagamo si le z mastnimi sredstvi, ki vlago v koži zadržujejo. Spet se vrača kombinacija krila karo vzorcu loverja. priljubljena z gubami v in jopice ter pu- Resnice Nasmeh je včasih več Vreden od kopice besed. Vesel obraz je prijeten in vzbuja dobro voljo, tako doma kot na delovnem mestu. Kdor zna poslušati sobe-sednika, je včasih bolj cenjen od tistega, ki rad in veliko govori. J Vsak človek potrebuje pohvalo, tako otroci kot odrasli, doma ali na delovnem mestu. Prenašanje čenč je nevarno, saj pravi pregovor, kdor seje veter, bo žel vihar. Pri-povedujmo drugim raje kaj prijetnega. Igra v blatu Že dolgo časa so si psihologi edini, da je blato odlična igrača za otroke od enega do deset let. Mešanica peska in vode že od nekdaj privlači otroke po vsem svetu. Psihologi pravijo, da se z blatom otrok nauči več kot s katero koli drugo igračo. Zakaj? Spustimo otroka v mivko, pa bo takoj naredil nekaj svojega, oblikoval bo z lastnimi rokami, vse zadrege pa bo reševal sam, tako da bo potic -ko ali grad pohodil, ne pa da mu bodo morali pomagati pri tem starši, kot se to sicer dogaja pri kupljenih igračah. Blato je tudi čudovito sredstvo, kadar je otrok jezen na starše (in zakaj ne bi smel biti), na druge otroke ali sam nase. Takrat mirno pohodi, kar je ustvaril, medtem ko s kupljeno igračko tega ne sme in torej svojo jezico nosi še naprej v sebi ali pa se znese nad čim drugim. Blato spodbuja ustvarjalnost. Otrok lahko naredi vse, kar mu pride na misel, le da odrasli v teh oblikah morda ne vidimo pravega smisla. Pa nič zato, otrok vidi to, kar si domišlja in je zadovoljen. Uči se tudi spoznavati možnosti raznih materialov: spozna, da je mivka presuha, če se mu kolački podirajo in da mora stolp podpreti z vejicami, da bo bolj trden. Ce je otrok v peskovniku, se odrasli skorajda ne morejo neprestano vmešavati v igro, kar je pri igri s kockami ali morda z električnim vlakom skorajda nemogoče. In še nekaj je pomembno. Oble-cimo otroka primerno za igro v pesku. Na izletu ga preoblecimo v oblačila, ki jih ni škoda umazati v blatu, ali pa naj bodo iz pralnega blaga, ki ga oblečemo čez otroška oblačila. Ce je zunaj mraz ali dež, pa otroku omogočimo packanje z glino ali pla-stelinom v kopalnici. Alkohol redi Pri normalni zdravi prehrani seveda ni pomembno, koliko kalorij ima-kozarec vina, ki ga popijemo pri jedi. Če pa se nam preveč kalorij že useda v maščobne blazinice tam, kjer je najmanj potrebno, je seveda kar praktično šteti vse kalorije, kar jih popijemo in pojemo. Alkohol ima pri tem lahko velik delež, saj ima na pri- mer 1 gram alkohola 7 kalorij, torej toliko skoraj kot 1 g maščobe — 9,1 kalorij. To so sicer prazne kalorije, ki se ne spreminjajo v beljakovine, maščobo ali ogljikove hidrate. In vendar alkohol redi. Zakaj? Ker preprečuje telesu, da bi spreminjalo prebavljeno hrano v energijo. Prebavljena hrana se zato useda v obliki sala na razne dele telesa. marta odgovarja Jasna iz Kranja — Iz blaga, katerega vzorec prilagarn v pismu, bi rada imela zimski plašč. Ker se ne morem odločiti za model, vas prosim za nasvet. Stara sem 27 let, visoka 163 cm, tehtam pa 58 kg. Marta - Plašč je krojen ravno in udobno. Ima ovratnik, enoredno zapenjanje, dva žepa ter kimono rokava. Zadnji del je prerezan prečno v isti višini kot prednji del ter irn* gubo po sredini. Rokava imajo širše zavihke, ki so izdelani tako, da jih lahko odvihate-K plašču nosite pas iz istega blaga. Dolžina pokriva koleno- Poletni dan Bil je dan, kakršni so pač počitniški dnevi, poln poletnega sonca, miru in vonja po senu. Vstala sem zgodaj in kljub brez-skrbnosti počitnic me je neprestano spremljala nejasna slutnja, da se bo danes nekaj zgodilo. Nisem si mogla razložiti, kaj bi bilo lahko tako pomembnega, kar bi lahko spremenilo današnji dan, enak ali skoraj enak vsem prejšnjim. Do poldneva sem brkljala po hiši, po vrtu in pozabila na neprijetne občutke. Pa kosilu mi je bil dobrodošel predlog brata, da bi šla na jaso v bližnji gozdiček nabirat jagode. Prečkala sva glavno cesto in se po stezici preko travnika in mostu čez Kokro napotila do željenega mesta. Že od daleč sva zagledala rdeče, gladke in vabljive sadeže. Debelo uro -va jih trgala in nabrala sva jih polno kanglico. Da bi si pred odhodom domov odpočila, sva sedla na bližnje deblo podrtega drecesa. Nenadoma me je prešinil isti nejasni, tesnobni občutek kot zjutraj. Zdrznila sem se. Kar sem ugledala, se mi je zdelo kot mora: svetlikajoča se, serpentinasta, ogabna kača je zvita v klobčič in z dvignjeno glavo nepremično ležala kakšen meter za bratovim hrbtom. Bila sem kot oka-menela. Domisliti se nisem mogla ničesar pametnega. Rešitev je prišla sama od sebe. Brat je, očitno naveličan posedanja, Potres Večkrat sem slišala ali brala o potresih po svetu. Pa nisem vedela, kako je to. Letos sem sama čutila štiri potrese. Bilo me je' strah. Toda mi smo bili srečni. Ostali smo živi, imamo svoje starše, brate in sestre. Stanujemo v toplih domovih. Toda kako je otrokom na Tolminskem? Mraz prihaja, dež namaka zemljo, oni r pa nimajo toplega doma. Kako [ hudo pa je šele otrokom v Italiji, ki so izgubili starše, brate in sestre. Po svetu je veliko nesreč. Potresi, poplave, suša in tajfuni. ] Hudo mi je za uboge ljudi in rada bi jim pomagala. Marija Bajželj, 4. a r. osn. šole Lucijana Seljaka, Kranj J vstal in se napotil h kanglici. Vzel jo je in mi pomahal, da greva domov. Se vedno sem bila vsa trda od strahu. Vstala sem in čutila, kako mi klecajo kolena. Še enkrat sem se ozrla na prikazen, ki je ležala še vedno tam, nepremično in preteče. »Kača!« sem zavpila bratu in začela teči. Tekla sem, kot da me preganja tisti hladni, v klopčič zviti strah. Ustavila sva se šele na poti. »Kača!« sem zavpila še enkrat, zgrabila brata za roko in tako sva skupaj tekla proti domu. Majda Sire, 8. a r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur Opazovala sva veverico Z bratom sva šla v gozd nabirat gobe. Zagledala sva veverico. Skakala je z drevesa na drevo, z veje na vejo. Gledala sva jo. Brat je zagledal gobo in jo pobral. Nato je veverica odtrgala storž in ga spustila na brata. Brat se je jezil. Naslednji dan, ko sva prišla v gozd, sva zopet zagledala veverico. Veverica je bila v grmovju. Splezala je na hrast, odgriznila želod in skočila na smreko. Naslednji dan sva prišla ponovno nabirat gobe. Iskala sva veverico, toda nisva je našla. Veverice ni bilo več. Nikoli več je nisva videla. Vilko Ropret, 4. b r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur Na cesti je živahno Prometa je na cestah vedno več. To se vidi najbolj poleti, ko vidimo na cesti vse vrste vozil, od kolesa do največjega tovornjaka s prikolico. Vozniki morajo biti zelo previdni. Posebno pa morajo poznati prometne znake in predpise. Ne smejo voziti prehitro in tudi ne prepočasi, ker bi potem nastale za njimi velike kolone. Nekateri vozniki zelo radi prehitevajo in hitro pride do prometne nesreče. Vsi pešci in vozniki morajo paziti na cestah, da bi bilo čim manj nesreč. N iko Vidic, 4. b r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur Golobček Golobček gruli gru, gru, gru, danes šel bom spet domu, tam koruza spet diši, mene pa doma še ni. 2e sem spet se vrnil, tam prelepo še diši, vendar jaz sem tu doma, tu je moja ženkica. Robi Krivec, 5. a r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur Veliko priznanje 29. septembra je dan pionirjev. Imeli smo proslavo. Na proslavi smo pokazali, kaj smo lani delali. Učenci so deklamirali, peli in igrali. Šest deklic je tudi zaplesalo nekaj baletnih točk. Folklorna skupina je zaplesala nekaj gorenjskih plesov. Nato se je pričel najbolj slavnostni del. Naša šola je dobila kipec kurirja Jovice. Bila je med prvimi. To je priznanje, ki ga podelijo samo najbolj uspešnim šolam. Poleg kipa smo prejeli še knjigo. Šola.iz Banjaluke pa nam je ob tej priliki podarila sliko. Po končani proslavi pa smo goste povabili na pojedino. Tako je naša šola proslavila dan pionirjev. Brigita Bogataj, 4. c r. osn. šole Lucijana Seljaka, Kranj Prihod v novi razred Med šolskimi počitnicami smo se iz Kranja preselili v Stražišče. Zaradi tega sem morala spremeniti šolo. Prvi dan v šolo sem šla s strahom. Ko sem stopila v razred, mi je bilo nerodno. Vsi sošolci in sošolke so se med seboj že poznali. Mene ni poznal nihče in tudi poznala nisem nikogar. Usedla sem se v zadnjo klop in gledala po razredu, sošolke pa so gledale mene. To je trajalo nekaj časa, potem pa me je ena izmed sošolk ogovorila in počasi sem se začela pogovarjati še z ostalimi. Zdaj sem že mesec dni med njimi in se počutim zelo bro. Mj>' j tare, 4. c r. osn. šole T ucijana Seljaka, Kranj Moj oče je bil kurir Oče mi je pripovedoval, da je bil med vojno kurir. Povedal mi je dogodek, kako je bil ranjen v hrbet. Vsak dan je prenašal pomembna sporočila. Bil je vedno v nevarnosti, kajti na mnogih krajih so bile sovražnikove zasede. Zaradi varnosti je bil tudi oborožen. Na rami je imel puško, za pasom pa pištolo in nekaj bomb. Vsa sporočila je vedno prinesel na dogovorjeno mesto. Le enkrat je padel v nemško zasedo. Nemci so začeli na očeta streljati. Krogla ga je zadela v hrbet. S težavo je prilezel do grmovja. Pokril se je z listjem, mahom in vejami. Rana je bila velika, zato ni mogel naprej. Šele naslednji dan so prišli mimo partizani in so ga odnesli v bolnišnico. Ko je ozdravel, je zopet začel prenašati pošto. Ne bi rada videla, da bi bila zopet vojna. Tina Zorman, 6. a r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur Moj dom Na obronkih Jošta se stiskajo posamezne vasi in vsaka vas ima nekaj hiš. Tudi vas Čepulje je ena takih. V njej je sedem hiš, okrog pa zelo veliko počitniških hišic. Ena izmed hiš, ki že dolgo stojijo tu, je tudi naša. Stoji ob cesti. Je velika in rumena. Stara je čez sto let. Kljub svoji starosti je še zelo dobro ohranjena. Njena notranjost je bila že velikokrat prenovljena. Po domače se reče pri nas »Pri Čav-narju«. To ime izvira še iz davnih časov, vendar nihče ne ve, kaj pomeni. Mi smo že tretja družina v tej hiši. Na desni strani hiše je terasa, s katere se razprostira, posebno ob sončnem vremenu, prelep razgled na Sorsko polje, v mesto Kranj ter njegovo okolico. Čeprav je naša hiša zelo stara in ni tako lepa kot nove, je ne bi nikoli zamenjala za nov dom. Jana Novak, 4. a r. osn. šole Lucijana Seljaka, Kranj Klic po zdravei*1 okolju Kje se odvija naše življeg »V naravi,« boste odgovorili- w slim, da to sploh ni več nar8 j kajti kamor pogledaš, vidiš. pov ^ smeti, pa naj bo to v gozd ^ travniku in polju, v mestu »■ »' kih. . na Mestna družina se odpravi ,g izlet v naravo. S seboj vzamejo jj kupe hrane. Radi bi se z°e jjo mestnega hrupa, pa se °dPra ftu, v bližnji gozd. V gozdu je Čist zr Otroci se podijo po bližnjem y niku in brcajo žogo. In pomisJ j kako bo kmet žalosten, ko bo P" nar travnik, pa ne bo videl nič o gega kot pomendrano travo in . smeti. »Kdo je to storil?« se bo žalosten vprašal. Otroci so to ^ rili. Ko so se utrudili od tekanja ^ žogo, so odšli k svojim staršenv so sedeli na sončni jasi sredi &°c6\o In mati je pripravila na miz° ^ goro najrazličnejših jedi. J^80?^' je dala vse zavitke, vrečke in P* 9go vinke? Zmetala je vso to nesnju, — meni nič, tebi nič — po %° t» Tako se je vesela družina usedi^. mizo in začela hlastno Jernat jju^ no in jo jesti. Koščice in J* p stvari pa je zmetala na travniki obilni malici pa se prileze . $ kakšna pijača. Ko so se naje" jji naveselili, so se počasi odpr jjf# domov. »Kako lepo smo se lT(l ^ so se pogovarjali. Kaj pa nar Ostala je onesnažena. Vesela žina se je odpravila domov. *ofjji. pa bo pospravljal?« so si goy v »Mi nkiriio prišli sem, da ~i|jli* spravljali, ampak da bi se ve. ^k" Nam je narava storila kaj zlega, da bi ji morali zdaj to je vračati? Ne, nasprotno. Narjaja|8 naše prednike oblačila, jirn 0 je hrano in zavetje. V vojni n y varovala pred sovražnikom- ^hf8 danes najdemo v njej samo reči. -aio, Če se bo še naprej tako dog*^ jp bo vse v naravi izumrlo, dre ^pt^ rastline se bodo posušile. In ^kuna j se za to zahvalimo? kio^. jo nepremišljenemu človeku, vsak dan bolj uničuje. . Tatjana Sušnik, 6. a r. osn. 3° Stanka Mlakarja, Šenčur Petek, 15. oktobra 1976 nagradna križanka od vsepovsod gorenjski kraji Glas — 11. stran Iz dalnje in bližnje preteklosti NAKLEGA IN NJEGOVIH VASI 1 2 3 ' 4 5 6 ■ 7 8 9 r 10 h 12 13 14 15 i6 ■ 17 18 J ■ 19 20 ■ 22 ■ 23 24 r ■ 1 28 29 ■30 31 ■32 33 34 35 36 ■ 38 40 ■ P. ■ 1 44 45 h 1 48 ■ 49 ■ 52 ■ 53 54 55 i 56 57 58 59 ^odoravno: 1. kraj v severnem delu evropske SZ, severovzhodno od Arhangelska, 7. mesto in pristanišče na Tisi, na jugu Madžarske, 13. »pipa niiru«, dolga, okrašena pipa pri Indijancih, 14. evnuh, skopljenec, 16. mednarodne avtomobilske oznake za Italijo, Luksemburg in Belgijo, 17. složnost, vzajemnost, enotnost, 19. ljubkovalno žensko ime, Ana, 20. ime nemškega j^rnika, nobelovca 1950, Alderja, 22. okras na korintskih stebrih, posnet po ll8tih sredozemske rastline, 23.. operna pevka iz Trsta, sedaj v Mariboru P^agoginja, Ondina, 24. napor vseh moči pred koncem, pred ciljem, 26. .^Pogostejše motorno prevozno sredstvo, 27. gobice, povečini na ustni ^Uznici in jeziku pri dojenčkih kot mlečno beli nabirki, sor, 28. nadutež, domišljav gizdalin, 30. srbsko moško ime, ime košarkarja Slavniča, 32. znak za Kemično prvino natrij, 33. ameriška kratica za o kay, »vse v redu«, 35. valovila planota v srednjem delu ZDA, 37. mesto in pristanišče ob Donavi v podnožju F ruške gore, 39. plošča, ki pokriva, zapira trup ladje, čolna, 41. staro ^esto na otoku Honšu, nekdanja japonska pre-stolnica, 43. naplačilo, predujem, 46. kraj v sestavljenkah, iz grškega topos, 47. staroegiptovska boginja sis, 49. reka na jugu Bretanije, polotoka v severozahodni Franciji, 50. glavni tevnik, 51. užitna goba z oranžnim klobukom in rumenkastim betom, 53. pri tarih Rimljanih trinajsti oziroma petnajsti dan v mesecu, 54. mučenja, fpinčenja, 56. velika, tigru podobna rumenkasta, črnolisasta zver, ki živi v ^»nki in Aziji, panter, 58. igralec Mestnega gledališča v Ljubljani, Slavko, udi ptič pevec, 59. slovenski pesnik, znamenit zlasti po baladah, Anton, ^avpično: 1. model, votla priprava, po kateri se oblikuje vanjo dana vlita nov, 2. najvišji vrh Kavkaza, 3. avtomobilska oznaka za Pulj, 4. naziv, 5. ime arajevske Popevkarice Ukraden, 6. starogrška pokrajina z glavnim mestom tj^ne, 7. izraz v trgovstvu za popust, odbitek od zneska na računu pri takojšnjem plačilu, 8. zavese, 9. Estonec, 10. Gregor Tozon, 11. grška muza jubezenskega pesništva, 12. eden najbolj radikalnih politikov francoske evolucije, začel jakobinsko strahovlado, Georges, 13. žargonski izraz za Podrsljaj, napaka, 15. staroperzijsko visoko koničasto pokrivalo, tridelna rona rimskega papeža, 18. križem, neskladje, nesoglasje, 21. del Ljubljane, rešernov »kraj nesrečnega imena«, 23. temelj, baza, 25. kratica Tvornice lovaka Zagreb, 29. pristanišče ob vzhodnem robu Papue na jugovzhodu ,ove Gvineje, 31. oddelek, krilo rimske legije, 33. zbor osmih pevcev ali j^asbenikov, 34. v starogrški mitologiji eden od šesterice titanov, bog časa ., *etve, 36. šolski oddelek, grupacija, klasa, 38. jed, pripravljena, iz nasoljenih er> 40. oznaka za umetnost, ki izkorišča geometrične oblike in nove jnateriale, okrajšava za Optical Art, 42. tuje žensko ime, 44. modrček, edrček, 45. požrešnež, 48.' ime slovenskega alpinista Kunaverja, 51. adžarski revolucionar, eden od ustanoviteljev KP Madžarske in Madžarsko /*yjetfke republike, Bela, 52. izražanje velike, čustvene prizadetosti, zlasti osti ali telesne bolečine s solzami in glasovi, 55. glasbena kratica za iremolo, tresenje glasu, 57. Paul Erlich. ŠAHOVSKI KROŽEK Prekinitev smeri učinkovanja dolo* na»protnikova figura deluje na figHP en° Polje, ki ga želimo zasesti 8 svojo ° ukrepanja. Prva je ^'tev*111*6^ delujoče figure in druga preki-8«neri njenega učinkovanja. I L A l; vrskega prostora in se nevarno usmerjajo proti položaju črnega kralja. Aljehin je partijo prevesil tako, da je izključil Te8 iz obrambe kralja. 1. La3- f8! ! Lovec prekinja osmo vrsto in sodeluje v napadu na polje g7. L ... ' d4 x c3 + 2 Kgl-hl Lb6-d4 3. d5-d6! Lc8-e6 Črni je preprečil najhujše, toda beli sedaj uveljavi materialno prednost. 4. Lc4 X e6 5. d6 Xc7! Te8 xf8 črni se je vdal A a Ra P?*icW na sliki (Aljehi n — Bogoljubov, ■•tatt 1914) imajo bele figure več mane- Po 5. ... Dd8-d6 6. Df7 X ffl + Ta8 x f8 7.Tfl X f8+ Dd6x f8 8. c7 - c8D ima beli višek trdnjave. Kot zanimivost naj dodamo, da je bila to ena od dveh slepih partij, ki jih je igral Aljehin kot interniranec v Rastattu z Bogoljubovim, takoj po končanem mednarodnem turnirju v Mannheimu. Obe igri je dobil Aljehin. dr. S. Bavdfk od vsepovsod Uspešna tudi na drugem področju ny filmska zvezda Brigitte Bardot, že nekaj let je pri štiridesetih, je skle-hil" da *° Pikala svoj kruh drugje. Njena najbolj uspešna igralska leta so fhofi tam ok-r°8 teta 1960> kasneje pa so bili zaslužki vse manjši. Ker je že fihr>n° ^čila svoje premoženje, je sklenila, da bo spet delala. Ni se vrnila k tiori' temveč Je začela risati modele ženskih oblek. V sodelovanju s pariško hoh° ^ea^ PrV>ravlja 40 modelov, ki bodo v prodaji prihodnje leto. dir, ne bo »predraga«. Najbolj enostavne bo mogoče dobiti že za 4500. arjev. Kdo se najbolj boji smrti Skupina psihologov je naredila posebno anketo, s katero so hoteli ugotoviti, koliko se pripadniki posameznih poklicev boje smrti. A nketa Je pokazala presenetljiv rezultat. Daleč najbolj se boje za svoje življenje — zdravniki. Milo ni iznajdba sodobnih časov 8re(j^o so poznali že v*starih časih. Prvi recept za izdelavo tega čistilnega no$? Va Je ?nan 12 leta 2500 Pred našim štetjem. Vendar so ga do 4. stoletja titfji ^a štetja uporabljali le za pranje las, šele kasneje so začeli z njim drgniti v^Uge dele telesa, še kasneje pa smo dobili pralno milo. Rešitev nagradne križanke z dne 8. oktobra: 1. odsvet, 7. Tereza, 13. kopriva, 15. artikel, 16. Ozren, 17. tov, 19. opona, 20. Lee, 21. Orestes, 24. Nin, 25. RTV, 27. Anton, 28. pot, 29. navje, 31. razum, 33. soba, 34. 1, 35. Atik, 37. mesar, 38. žep, 40. Najac, 42. Ant, 43. skavtka, 46. ali, 47. KC, 48. strn, 49. Irma, 51. Ig, 52. samovar, 54. čmerika, 56. Iratos, 57. aceton Izžrebani reševalci: prejeli smo 79 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Anton Sajo-vic, 64000 Kranj, Milene Korbar-jeve 25; 2. nagrado (40 din) Rezi-ka Ramovš, 64000 Kranj, Mladinska l/I; 3. nagrado (30 din) Darja Marinšek, 64000 Kranj, Zupančičeva 11. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitve pošljite do torka. 19. oktobra, na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1. 50 din, 2. 40 din, 3. 30 din izbrali smo za vas "On«,..,,'.; Za prehodne dni bo zelo primeren lažji kostim iz tweeda. V velikostih od 36 do 46, v več niansah rjave, zeleni in modri barvi se dobe na oddelku ženske konfekcije v GLOBUSU. Model je preprost - bluza je zaprta, žepi nasiti, krilo pa ravno, ozko in z razporkom. Cena: 1450 din Izredno ugodno boste te dni lahko kupile pri ALMIRI v Radovljici jopico iz čiste shetland volne. Lahko izbirate med sivo in drap barvo ter modeli z ovratniki in brez njih. Cena: 201 in 224 din Lične termoforke, ki zaradi posebne zunanje obloge dlje zadržijo toploto, smo videli v Murkinem ELGU v Lescah. Uvoz iz Francije. Cena: 48,75 din Zelo lepe zavese iz Aantunga v oranžni, rjavi in senf barvi — uvoz iz Italije — smo te dni videli v Mur-kini MODI v Radovljici, na oddelku dekorative. Cena: 228,10 din za m (Air. 250 cm) (19. zapis) Preden se bom podal s temi zapisi na mikavni Tabor pri Podbrezjah, bo prav, če bo stekla prej beseda o deležu teh krajev v narodnoosvobodilnem boju. SPOMENIK KOT KLAS Srečna misel je pri oblikovanju podbreškega osrednjega spomenika NOB vodila pred leti tako tragično umrlega arhitekta Nandeta Jocifa — talentirani umetnik je oblikoval spomenik (ki stoji pred novo osnovno šolo) v obliki od-pirajočega se žitnega klasa. Kot obelisk 4 m visok marmornati bel klas pomenja seme, ki je skalilo in zraslo v svobodo — iz krvi padlih borcev in ubitih talcev ... Spomenik je bil odkrit 8. maja 1966. Posvečen je padlim borcem in talcem, ki so bili doma s področja krajevne skupnosti Podbrezje, pa tudi onim borcem in talcem, ki niso bili tod domačini, a so izkrvaveli na podbreških tleh. Napredna miselnost je imela v Podbrezjah že daljšo zgodovino. Železarna na Jesenicah, v kateri je delalo že od leta 1920 več podbreških mož in fantov, je bila nekak center, žarišče naprednih idej. Tako so ob vdoru okupatorja leta 1941 domačini kar brž organizirali odpor tudi v tem sicer povsem kmetiškem okolju. April leta 1942 pa je zahteval tudi med Podbrežani svoj prvi krvavi davek: tega meseca je bil ustreljen kot talec Franc Logar (roj. 1. 1910) in v okrogelski jami sta med drugimi padla tudi Podbrežana Stanko Pavlin (roj. 1. 1919) in Ivan Stroj (roj. 1. 1913). Po teh hudih udarcih je krajevna organizacija Osvobodilne fronte na novo zaživela spet v poletju 1943. Takrat sta bili osnovani tudi dve partijski celici (Dolenja vas in Pod-tabor), ustanovljen je bil mladinski aktiv, gospodarska komisija, odbor AFŽ in aktiv SKOJ. Posebej je bila organizirana vojaška obveščevalna služba. 27. februarja leta 1944 je bila v Podbrezjah in okolici izvedena splošna mobilizacija. Takrat so šli v gozdove vsi za orožje sposobni moški — politično delo v vasi pa so prevzeli starejši možakarji in ženske. — Velika nevarnost za naše ilegalne organizacije na terenu je nastala z ustanovitvijo domobranske postojanke v Kovorju. Izdajalski rojaki, ki so ljudi in kraje bolj poznali, so bili tudi bolj nevarni od okupatorja. Koliko manj krvi bi bilo prelite, če se ne bi našlo toliko izdajalcev in hlapcev, ki so za Judeževo plačilo služili sovražniku našega rodu. Vendar je kljub vsem težavam Podbrezje učakalo osvoboditev organizirano in pripravljeno za takojšnjo obnovo življenja. 74 IMEN Kar zgroziti se mora človek, ko pomisli, da je na tem razmeroma malem koščku slovenske zemlje smrtna kosa tako neusmiljeno kosila. V tem smislu je tudi vklesano besedilo pod vrhom spomenika: Očita danes tajna je življenja, v belem kamnu dan večen je dokaz, svoboda vedno se rodi samo iz boja in trpljenja. Pod tem napisom so vklesana imena enajstih hrabrih partizanov, ki so padli v bojih od leta 1941 do 1945: Ivan in Janko Finžgar, Janče Jelene, Ivan Jeglič, Franc Logar, Stanko Pavlin, Ivan Stroj, Stanko Šorl, Mirko Teran, Nace Zupan, Ivan Razpet. Malokateri slovenski kraj je okupator prizadel kar s tremi morišči talcev: v Bistrici je bilo ustreljenih 10 talcev-domačinov iz bližnjih hiš in mlinov; na Jurčkovem klancu so Nemci dva dni kasneje ubili 48 talcev, prignanih iz begunjske kaznilnice; v Gobovcah je bilo 3. julija 1942 ustreljenih 5 talcev. — Tudi imena vseh padlih talcev so vklesana v stranice osrednjega spomenika NOB v Podbrezjah. SPOMINSKE PLOŠČE Razen osrednjega spomenika NOB imajo v Podbrezjah oz. v neposredni okolici postavljenih še več obeležij, ki pričajo o deležu te vasi v domovinski vojni: štiri spominske plošče in dva snomenika. Na vnanji steni nekdanje stare šole, zdaj podbreškega kulturnega doma, je vzidana plošča iz sivega marmorja z vklesanim napisom: Mučenikom — Podbrezje, 1941-1945. Borci: Stroj Ivan, 11.10.1913. Pavlin Stanko, 9.9.1919. Šorli Stanislav, 29.9.1913. Teran Mirko, 24.7.1923. Jelene Ivan, 7.9. 1912. Finžgar Ivan, 7.9.1915. Jeglič Ivan, 16.5. 1911. Razpet Ivan, 7.8.1911. Finžgar Janko, 13.12.1923. Ovsenek Milan, 11.9.1917. Ovsenek Stanislav, 11.5.1916. - Talci: Logar Franc, 27.7.1904. Pavlin Alojz, 25.6.1901. Pavlin Janez, 22. 2. 1878. Teran Anton, 6. 11. 1889. Šemrov Adolf, 26.11.1923. Mihelič Franc, 17.1.1898. Aljančič Franc, 19.1. 1896. Spominska plošča na kulturnem domu je veljala od leta 1951 do 1966 kot osrednji spomenik NOB v Podbrezjah. Na vaškem pokopališču, ob zahodnem zidu, je pritrjena spominska plošča — nagrobnik onim Bistriča-nom, ki jih je okupator pobil zaradi partizanske akcije v bližini njihovih domov. Sprva so bile te žrtve pokopane v začasnem grobu pri hiši Antona Terana, Bistrica št. 1. Šele po sedmih dneh so okupatorske oblasti svojcem dovolile prekop njihovih očetov in sinov na podbreško pokopališče. Napis, vklesan na 120 cm široko in 90 cm visoko ploščo, slove: V spomin padlim talcem na Bistrici 25. 7.1942. Mihelič Franc 1898, Šemrov Adolf 1920, Simonič Štefan 1907, Majcenovič Joško 1924, Teran Anton 1898, Aljančič Franc 1896, Zlebnik Franc 1915, Vogelnik Jože 1880, Stare Jože 1900. Mučeni za svobodo — Bog vam daj večni mir in pokoj v vašem preranem grobu. V Podbrezjah, na čelni steni zadružnega doma (št. 53) je pritrjena manjša spominska plošča (brono-vina, 43 cm X 30 cm). Napis je plastično izbočen: V tej hiši je bila v času okupacije nemška posadka. - 6. 7.1944 je posadka do smrti mučila ujeta partizana Špendal Janka roj. 19.8.1911, Rozman Janka roj. 19.8.1911 - ZB Podbrezje. Pri prehodu 2. bataljona Kokrške-ga odreda čez Savo pri Podnartu so partizane napadli Nemci, ko so se nekateri borci razbežali, je eden od njih — Špendal — prišel iz bližnjega gozda naravnost pred postajo nemške žandarmerije. Aktivist Rozman, ki je stal v bližini, je dajal Špendalu znamenja, naj se hitro umakne in zbeži odtod. To so Nemci opazili in oba ujeli. Pri zasliševanju so ju zmu-čili do smrti. O spominskih obeležjih v Podta-boru (št. 115)', v Gobovcih in v Bistrici bom pisal v zapisih, ko bom prišel v te kraje. Č. Z. 12. stran — Glas RADIO SOBOTA 5.00 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik 9.35 M ladina poje 10.15 Kdaj, kam. kako in po čem 11.03 Sedem dni na radiu 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti: Ocena letošnjega pridelka krompirja, zlasti semenskega 12.40 Veseli domači napevi 13.30 Priporočajo vam 14.05 Iz dela Glasbene mladine Slovenije 14.25 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 S knjižnega trga 18.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Gremo v kino 18.45 Zabaval vas bo Ljubljanski jazz ansambel 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča 20.00 Radijski radar 21.15 Za prijetno razvedrilo 21.30 Oddaja za slovenske izseljence 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden 1.03 Zvoki iz naših krajev 2.03 G lasbena skrinja 3.03 Jesenska serenada 4.03 Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 13.00 13.33 14.00 14.20 14.33 16.00 Sobota na valu 202 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov Danes vam izbira Odrasli tako. kako pa mi Glasbeni drobiž od tu in tam Z vami in za vas Naš podlistek — C.Murciano: Košček zelenega stekla 16.15 Majhni zabavnf ansambli 16.40 Glasbeni časi no 17.40 S pevcem Darkom Domijanom 17.50 Svet in mi 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Partiture . lahke glasbe 18.55 Pet minut za kulturo Tretji program 19.05 Slavnostne igre vBavreuthu — R. VVagner: Valkira, vmes 20.35 Naš radio 23.55 Iz slovenske poezije NEDELJA 5..00 Dobro jutro 8.07 Radijska igra za otroke — J. Tuš jak: Nikec in Nabukadne/.ar 8.47 Skladbe za mladino 9.05 Se pomnite, tovariši 10.05 Na naši ulici 11 .(K) Poogovor s posluša Ici 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.20 Nedeljska reportaža 13.45 Obisk pri orkestru Franz Thon 14.05 Nedeljsko popoldne 17.50 Zabavna radijska igra — A. Franck: Nevarna igra 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program JKT — studio S kopje 23.05 Literarni nokturno - R.Trifkovič: Rabren 23.15 I'lesna glasba za vas 0.05 Nočni program radia Ljubljana Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.35 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14.05 Glasba iz starega gramofona 15.00 Pet pedi 15.33 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 15.45 Naši kraji in ljudje 16.00 Iz filmov in glasbenih revij 16.33 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske Amerike 18.55 Pet minut za kulturo Tretji program 19.05 Iskanja in dognanja 19.20 Igramo, kar ste izbrali, vmes 20.35 Knjižni klub 23.00 Pet faset komornega ansambla 23.55 Iz slovenske poezije 18 PONEDELJEK 5.00 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb 9.20 Izberite pesmico 9.40 Vedre melodije 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti: Kako zavarujemo sadovnjake pred voluharjem in divjadjo? 12.40 Pihalne godbe" 13.30 Priporočajo vam 14.05 Amaterski zbori pojo 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom. 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.0(1 18.05 Iz t uje folklore 18.25 Zvočni signali 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 M inute z ansamblom Janeza Jeršinovca 20.00 Kulturni globus 20.10 Ko beseda in glasba ust varjata teater 22.20 Popevke i/. jugoslovanskih st udijev 23.06 Literarni nokturno — N. Birsa: Pesmi 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek . na valu 202 13.(K) Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.35 Ponedeljkov križem kraž 13.55 Glasbena med igra 14.00 Borci pripovedujejo 14.20 Melodije iz naših študijev ' 1449 Z vami in za vas 16.00 Kulturni mozaik 16.05 Jazz na II.programu: The Modem jazz Quartet t 16.40 Za mladi svet 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev 18.55 Pet minut o kulturi Tretji program 19.05 Kaj in kako pojo zbori po svetu 19.40 Za ljubitelje stare glasbe 20.15 Ekonomska politika 20.35 Mojstri goda Ici moskovskega velikega gledališča 21.00 Naš eksperimentalni studio^— B. Lukan: Iz glasu v tišino 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih 23.10 Sezimo v našo diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije 5.00 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Morje 9.30 Iz glasbenih šol 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Promenadni koncert 12.10 Danes smo izbrali 12.30 12.40 13.30 14.05 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 19..15 19.45 20.00 20.30 21.04 22.20 23.05 23.15 0.05 Kmetijski nasveti: Pomert kontrole mlečnosti krav za selekcijo in pospeševanje proizvodnje; Po domače Priporočajo vam V korak z mladimi Glasbeni intermezzo Narava in človek: Varstvo okolja Vrtiljak Studio ob 17.00 Obisk naših solistov! Janko Šetinc, klavir Lahko noč. otroci Minute z ansamhlom Atija Sossa Slovenska zemlja v pesmi in besedi: »Rezija« Radijska igra — G. Strniša: Driada H. Zvočne kaskade Pota jugoslovanske glasbe — iz opusa M. Kističa Literarni nokturno — W. Shakespeare: Soneti Popevke se vrstijo Nočni program radia Ljubljana Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Radijska Šola za višjo stopnjo 14.33 Z vami in za vas 16.05 Moderni odmevi 16.40 Tri tisoč sekund radia Student 17.40 Z ansamblom Jožeta Privška 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba na našem valu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev 18.55 Pet minut o kulturi Tretji program 19.05 Operni koncert 20.00 Znanost in družba 20.15 Jugoslovanska zborovska glasba 20.35 Pri hrvatskih in srbskih skladateljih 21.00 Dvignjena zavesa 21.20 Salzburški festival 1976 23.00 G lasha pripoveduje 23.55 lz slovenske poezije 20 r 6.00 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Za mlade radovedneže 9.25 Zapojmo pesem: mešani mladinski zbor gimnazije Jesenice 9.4t> Samoupravljanje s temelji marksizma 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 l'o svetu glasbe 12.10 Lahka glasba za opoldne 12.30 Kmetijski nasveti: Med v čebelarjevi shrambi 12.40 Igrajo vam češke pihalne godbe 13.30 Priporočajo vam 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene kulture: Kanada 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15 :io Glasbeni intermezzo 15.45 Spomini in pisma — A. Polde«: Nepozabljeni Bela Bartok 16.00 Loto vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Odskočnu deska 18.30 Iz zborovske popotne torbe 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Slavka Znidaršiča 20.00 Koncert iz našega studia 22.20 S festivalov jazza 23.05 Literarni nokturno — J. Cimerman: Mein ati 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe 0.05 Nočni program radia Ljubljana Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 lz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli jugoslovanske radiotelevizije 14.00 Radijska šola za sred njo stopnjo 14.25 G lasbena med igra 14.33 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 lz slovenske produkcije zabavne glashe 17.40 Tipke in godala 18.00 Progresivna glaslia 18.40 Srečanja melodij 18.55 Pet minut o kulturi Tretji program 19.05 Slovenski zborovski skladatelji 19.30 Odmevi z rodnih tal 20.0O Zunanjepolitični feljton 20.15 MaxReger: Serenada vG-duru za flavto, violino in violo, op. 14 20.35 Iz manj znane operne literature 21.30 Sodobni literarni port ret 21.50 Razgledi po madžarski sodobni glasbi 23.55 lz slovenske poezije 21 5.00 8.08 9.05 ».35 10.15 I I 03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.40 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 19.35 19.45 20.00 21.40 22.20 23.00 23.30 0.05 ČETRTEK Dobro jut ro < i lasbena matineja Radijska šola za višjo stopnjo: Nekega lepega dne (Ljubljana 19481 Ljudske pesmi v priredbah K daj. kam. kako in po reni Uganite, pa vam zaigramo po želji Zvoki znanih melodij K metijski nasveti: Rejci naj tudi izbirajo bike za osemenjevanje Od vasi do vasi Priporočajo vam Kaj radi poslušajo Enajsta šola Glasbeni intermezzo Jezikovni pogovori Vrtiljak Studio ob 17.00 Iz domačega opernega arhiva Lahko noč. otroci M inute z ansambloma Toneta Janše in Silva Stingla Četrtkov yečer domačih pesmi in napevov Literarni večer: Škofjeloški pasijon Lepe melodije Iz solistične literature Matije Bravničarja V gosteh pri t ujih radijskih postajah Nas nocojšnji gost Oto Pestner Nočni program radia Ljubljana Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 lz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Samoupravljanje s temelji marksizma 14.20 Mehurčki 14.33 Z vami in /a vas 16.00 Nenavadni pogovori 16.20 Instrumenti v ritmu 16.40 Top albumov 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Čustveni svet računalnika Rupreta 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri 18..55 Pet minut o kulturi Tretji program 19.05 Večerni concertino 19.55 Vprašanja telesne kulture TELEVIZIJA 16 10.00 11.05 12.05 14.55 18.10 18.30 19.15 19.30 19.50 20.00 21.50 22.00 22.20 TV v šoli: Umetnost, Risanka, T V izbor (B g) T V v šoli: Vzgojna posvetovalnica, Koncert, Opera, Ples(Zg) _ TV v šoli (Sa) Nogomet Dinamo: Borac — prenos (Zg) Obzornik Lesene pištole — film, B Risanka TV dnevnik Tedenski zunanjepolitični komentar V iva Z a pa t a — ameriški film M oda za vas, B TV dnevnik 625 Oddajniki II. TV mreže 18.30 TV novice 18.45 Sedem dni 19.00 Zvezdne steze — serijski film 19.30 T.V dnevnik 20.00 TV znanci: Romunija, vmes 24 ur TV Zagreb — I. program 14.55 Nogomet Dinamo : Borac 16.50 Risanke 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Salaš v Malem Ritu 18.46 Vzpon in padec Zike Proje 19.30 TV dnevnik 20.00 Celovečerni film 21.30 Glasbeni festival podonavskih dežel 22.40 TV dnevnik 17 8.15 8.20 NEDELJA 8.50 9.30 10.20 11.30 12.30 14.30 15.05 15.20 16.25 16.30 18.15 18.25 Poročila Za nedeljsko dobro jutro: Revija mladinskih pevskih zborov v Zagorju - 2. del, B 625 A. Diklić: Salaš v Malem Ritu — nadaljevanka, B Otroška matineja: Policilinder in gomoljast nos, B: Beli delfin, B Kmetijska oddaja (Bg) Poročila Pisani svet, B Okrogli svet < Vesela jeseii 76 Poročila Košarka Olimpija : Radnički — prenos M oda za vas, B Siva obala — angleška 19.15 19.30 19.50 20.00 20.50 21.30 21.45 21.55 nadaljevanka, B Risanka, B TV dnevnik Tedenski gospodarski komentar S. Matavulj: Beograjske povesti, B Srečanje v Innsbrucku,B TV dnevnik Jazz na ekranu: Trio Barnev Kessel, B Športni pregled (Sa) Oddajniki II. TV mreže 15.10 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.05 Portret Luchina Viscontija 20.50 Roccoin njegovi bratje - celovečerni film 23.35 24 ur T V Zagreb — L program 9.50 Poročila 10.(K) Otroški spored 11.00 Narodna glasba 11.30 Kmetijska oddaja 12.30 Nedeljski pogovori 13.50 Gledalci inTV 14.20 Disnevev svet 15.10 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.05 Odličnjaki - TV nadaljevanka 21.05 Dokumentarna oddaja 21.35 TV dnevnik 21.55 Športni pregled 18 PONEDELJEK 8.10 TV v Soli: Pravopis. Površina, Deček v naravi (Zg) 9.00 TV v šoli: Jezik in književnost. Risanka, Naš planet < Bg) 14.10 TV v Soli - ponovitev (Zg) 17.20 B.Cosič: Nori besednjak, B 17.35 Žuželke - film, B 18.00 Obzornik 18.20 Večer T V Hamburg: Zakaj — zato — otroška oddaja, B 18.50 Ladja za Hamburg — dokum. film, B 19.15 Risanka, B 19.30 TV dnevnik 20.00 Večer TV Hamburg: Hiša iz kart — drama. B 21.05 Kulturna kronika. M 21.45 Mozaik kratkega filma; Tempo. B 22.05 TV dnevnik Oddajniki II. T V mreže r 15 rV dnevnik 17.35 TV koledar , 17.45 Velika predstava na morskem dnu 18.00 TV vrte« 18.15 Knjige in misli 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddala ta teden na T V Sobota Film VIVA ZAP ATA je nastal v času, ko je preživljal režiser Elia Kazan precej hude čase. Obtožen levi-čarsva in celo komunizma naenkrat ni imel več prostih rok pri delu kot prej, čeprav je s filmi Panika na cesti, Boomerang, Tramvaj poželenja. Morje trave in še z nekaterimi drugimi že postal slaven, obetaven ustvarjalec. V tej stiski mu je postal lik mehiškega revolucionarja Se bližji. Njegov pogosten sodelavec John Steinbeck je po romanu Edgamha Pinchona napisal scenarij, ki je režiserju docela ustrezal po razpoloženju in po izpovedni nuji, ki jo je v tem trenutku čutil. V filmu gre za prikaz mladega idealista, ki se upre izkoriščanju. Zbere kmete in se uspešno postavi po robu krivicam. Uspeh, ki sledi, prerase vsa njegova pričakovanja, še več, kot preprost poštenjak ne ve, kaj bi z uspehom, kam usmeriti revolucionarne tokove. Po vojaških uspehih bi moral z nekim trdim, poštenim političnim programom izpeljati revolucijo, pa tega ni bi sposoben. Zato je na višku svoje moči in slave -spoznal, da ne bo uspel, saj se vse bolj kažejo' in množijo znaki skorajšnjega razpada. Film nudi obilo možnosti za razmišljanje, čeprav ga lahko gledamo tudi le kot napet, sijajno profesionalno izdelan akcijski film. V glavnin vlogah nastopajo Marlon Bran-do, Jean Peters in Anthonv Quinn. Sreda V ciklu Film tedna bomo tokrat gledali zanimiv film JAGODE IN KRI, ki govori o problemih mladih in njihovem boju proti pokvarjeni ameriški družbi in nasilni policiji. Študenti se borijo proti nasilju, želijo vzpostaviti pravičnejše družbene odnose. — Študent Simon, liberalno usmerjen, športnik, gre na fakulteto samo zato. da bi videl kakšno lepo dekle. Spoznal se je s prikupno Lindo. ki aktivno sodeluje v študentskem gibanju. S svojimi tovariši želi preprečiti rušenje otroškega igrišča, kjer naj bi zrasel center za vojaško vzgojo. Po demonstracijah jih je ujela policija. V začetku Simon ne jemlje resno študentskega gibanja, vendar spozna, da se L i uda bori za pravično stvar Policija razžene študente s solzivcem in najupornejše pretepe. Simon vidi, kako brutalno ravna policija z Lindo, priskoči ji na pomoč, vendar v surovem boju pade. 20.30 Feljton: IvoAndrić 21.00 Tedenski pregled 21.20 Zgodilo se je neke noči — celovečerni film TV Zagreb — I. program do 19.30 isto kot na odd. II. T V mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 A.TLšma: Od 5 do 7 — T V drama 21.10 Življenje filma 21.55 Vlakec - dok. film 22.10 TV dnevnik 8.00 10.00 14.00 16.05 17.15 17.30 17.55 18.10 18.40 19.15 19.30 20.00 20.55 21.50 TV v šoli: Razvoj komunizma, Jugoslavija in njena vloga. Morje in človek, Angleščina, TV vrtec. Življenje R. Boškoviča (Zg) TV v Soli: Prirod oslovje. Risanka, Glasbeni pouk (Bg) TV v šoli -ponovitev (Zg) Šolska TV: Fašizem včeraj in danes Vrtec na obisku: Ugibajte z nami Pavel v akciji — serijski film. B Obzornik Ne prezrite: Oči kritike TV trim test, B Risanka, B TV dnevnik Diagonale Grimmelshausen: Pustolovski Simplicissimus, B TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Italijanski muzeji 18.15 Marksizem danes 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik "20.00 J. Antčak: Moja antologija potiske drame 21.00 24 ur 21.20 Zabavno glasbena oddaja 21.45 Obzorje T V Zagreb — I. program do 19.30 isto kot na odd. II. T V mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 V središču 20.50 Veliki raziskovalci 21.40 TV dnevnik 22.00 Bemus76 20 8.10 TV v šoli: Korozija, Moja delovna miza, Slovenica (Zg) 14.10 17.10 17.20 17.55 18.10 18.45 19.15 19.30 20.00 21.45 22.00 TV v šoli: Kocka, kocka. Risanka, Izobraževalni film(Bg) TV v šoli -ponovitev (Zg) E. Peroci: Violinski ključ Rembrandt — dokum. oddaja, B Obzornik Od zore do mraka Od vsakega jutra raste dan: Koroška Risanka, B TV dnevnik Film tedna: Jagode in kri, ameriški film, B TV dnevnik Nogomet Atletico: Hajduk — posnetek iz Madrida Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.36 TV koledar 17.45 Mali svet 18.15 Plastične mase pretijo 18.45 Od vsakega jutra raste dan 19.30 TV dnevnik 20.00 Rezerviran čas T V Zagreb — I. program do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Rezerviran čas 21 8.00 9.00 l l.OO 14.00 15.00 17.25 18.00 18.15 18.35 19.15 19.30 20.00 20.55 21.05 21.35 22.(x) ČETRTEK TV v Soli: Kitajska, Literatura, Hrvatski knjižni jezik (Zg) TV v Soli: Francoščina, Risanka, Kemija, TV izbor (Bg) Velika šolska ura — prenos iz Kragujevca (Bg) TV v šoli -ponovitev (Zg) Šolska TV: Fašizem včeraj in danes — ponovitev TrapolloHH 33 -K), del Beli delfin - film, H Obzornik Ol/umirajoči svet — dokum. film, B Risanka. B TV dnevnik C, Gry: Brontejevi iz H avvort ha — nadaljevanka, B Kam in kako na oddih Četrtkovi razgledi Pantomima: Nathaniel London TV dnevnik Oddajniki 11. TV mreže 17.15 T V dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Velika šolska ura — ponovitev 20.00 Goethe.Shakespeare, Gounod, Thomas, Verdi 20.35 Anton Lajovic: Capriccio za veliki orkester Kultura danes Ohridsko poletje 1975 F.Chopin: Nokturno v Es-duru, op. 9 St. 2 lz baročnih dni Iz slovenske poezije 20.45 21.00 22.10 22.15 23.55 22 5.00 8.08 9.05 9.30 10.15 1 1.03 12.10 12.30 12.40 13.30 13.50 14.05 14.30 15.30 15.35 15.45 16.00 17.00 18.05 19.35 19.45 20.00 Dobro jutro G lasbena matineja Radijska šola za nižjo stopnjo lz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti Kdaj, kam, kako in po čem Po Tanjinih poteh Revija orkestrov in solistov Kmetijski nasveti:. Gospodarnost pridelovanje ozimin Pihalne godbe vam igrajo Priporočajo vam Človek in zdravje G lasbena pravljica Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Napotki za turiste Glasbeni intermezzo Naš gost Vrtiljak Studio ob 17.00 Veliki interpreti Lahko noč, otroci M inut e z ansamblom bratov Avsenik Stop pops 20 21.15 O ddaja o morju in pomorščakih 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz pred polnočjo 0.05 Ples do enih 1.03 Melodije na našem valu 2.03 Sam ob radiu 3.03 Majhni ansambli na tekočem'traku 4.03 Paleta akordov Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Zvoki dežel ob Mediteranu 14.oo Radijska šola za nižjo stopnjo 14.25 Glasbena med igra 14.33 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon 16.10 Vodomet melodij 16.40 S popevkami po Jugoslaviji 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz 18.40 Glasba za vsakogar 18.55 Pet minut o kulturi Tretji program 19.05 Radijska igra — B. Meyer-Wehlach-I. Vrkljan: Slika 20.05 Iz jugoslovanskih koncertnih odrov 21.10 V nočnih urah 22.30 Mednarodna radijska univerza 22.40 Iz komorne literature jugoslovanskih skladateljev 23.15 Iz jugoslovanske operne literature 23.55 Iz slovenske poezije TRZNI PREGLED JESENICE Solata 12 din, špinača K) din, cvetača 12 din, korenček 5 din, česen 25 din, čebula 9 din, pesa 5 din, kumare 6 din, paradižnik 7,20 din, paprika 9 din, jabolka 4,70 do 6,40 din, hruške 6 do 13,50 din, grozdje 12,60 din, limone 14,60 din, ajdova moka 18,86 din, koruzna moka 5,77 din, kaša 12,14 din, surovo maslo 61,90 do 63,28 din, smetana 27,85 din, skuta 17,30 din, sladko zelje 3,40 din, kislo zelje 6,60 din, jajčka 1,58 do 2 din, krompir 4,25 din TRŽIČ Solata 14 din, špinača 6 din mer, cvetača 18 din, korenček 10 din, česen 30 din, čebula 10 din, fižol 16 din, pesa 10 din, kumare 8 din, paradižnik 8 din, paprika 10 din, slive 12 do 14 din, jabolka 8 din, hruške 12 din, grozdje 10 do 12 din, limone 20 din, ajdova moka 25 din, koruzna moka 12 din, kaša 20 din I, surovo maslo 64 din, smetana 6 din mer., sladko zelje 5 do 6 din, orehi 120 din, jajčka 2,20 din, krompir 6 din KRANJ Solata 15 din, špinača 18 din, cvetača 15 din, korenček 10 din, česen 35 din, čebula 12 din, fižol 20 din, pesa 10 din, kumare 6 din, paradižnik 12 din, paprika 12 din, slive 14 din, jabolka 4,60 din, hruške 14 din, grozdje 13 din, kostanj 12 do 20 din, buče 20 din, žganje 55 din, med 50 din, limone 14,30 din, ajdova moka 16 din, koruzna moka 7 din, kaša 15 din, surovo maslo 56 din, smetana 24 din, skuta 16 din, sladko zelje 8 din, kislo zelje 16 din, kisla repa 12 din, orehi 150 din, jajčka 2,30 din, krompir 6 din POROČILI SO SE V KRANJU Ribnikar Martin- Davorin in Burovič Jo-landa, Mihevc Branko in Dovžan Gizela, Štern Jožef in Toporiš Majda, Valjavec Jože in Jagodic Marinka, Brezar Boris in Kurnik Anica, Korenjak Anton in Založnik Marija, Zupin Stanislav in Meglic Majda, Zorman Alojzij in Sim-novec Ana, Stravs Stanislav in Ječnik Erna, Sajovic Alojzij in Aleš Marjanca, Jtehberger Albin in Ažman Ljudmila UMRLI SO V KRANJU Kopač Marija, roj. 1896, Ščurek Rafael, roj. 1932, Šubic Viktor, roj. 1891, Konc Ivana, roj. 1903, Rutar Pavla, roj. 1886 V TRŽIČU Jane Jurij, roj. 1909, Svegel Jože, roj. 1914 18.45 Scenska glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Ruzzante: La Fiorina — gledališka predstava 21.00 24 ur 21.20 Krog 22.05 Poezija TV Zagreb — I. program do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Argumenti 76 20.50 Žeja — celovečerni film 22.20 TV dnevnik 8.10 TV v Soli: Računstvo, Delitev celice, Učenci pred kamero. Angleščina, T V vrtec, Dnevnik 10 (Zg) 10.00 TV v šoli. Angleščina, Risanka. Zgodovina (Bg) 14.10 TV v Soli - ponovitev (Zg) 16.00 TV v Soli - ponovitev (Bg) 17.15 Križem kražem 17.30 Morda vas zanima: Slovenci v Avstriji 18.(K) Obzornik 18.15 Jazz na ekranu: Boško Petrovič Convention, B 18.45 Socialistično samoupravljanje: Socialistična avtonomna pokrajina 19.15 Risanka, B 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar 20.05 A. Popovič: Vzpon in padec Zike Proje — nadaljevanka 20.40 Na pomolu čaka Jansson — dokum- oddaja, B 21.10 S. O. S. - serijski film. B 22.00 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Zlata nit 18.15 Naša obramba 18.45 Glasbeni studio 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Studio III 21.00 24 ur 21.15 K,oncert ansambla Solisti di Roma TV Zagreb - I. program do 19.30 isto kot na odd. II. T V mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Poševna projekcija — zabavno glasben« oddaja 21.05 Detektiv Shaft - serijski film 22.15 TV dnevnik 22.35 Album 76 'Qma Matica in hčerka Martina Zelo rada živim tukaj, zime pa ne maram ... Prtovč je majhna gorska vas, ki se stiska na južnem pobočju Ratitovea, nekako 1000 m nad morjem. Do sem lanko pridemo tudi z avtomobilom P° dokaj dobro vzdrževani cesti, ki 86 odcepi v Železnikih, tam, kjer je °8novna šola. p Večkrat sem že slišal za ime r.rtovč, nisem si pa predstavljal, ne Ne je in ne kakšna vas je, zato sem *ar z nekakšno prijetno tesnobo , °2>1 tisto jutro navkreber. Sam sem j." v avtu, zato sem se lahko ustavil kadarkoli in kjerkoli sem hotel. Utranja megla se je bila kmalu raz-v^dila in razgalila prekrasen pejsaž, j?nino zeleno pobočje, posuto z be-p!£> pikami in rumenimi madeži. , *ke so bile hiše, rumeni madeži pa »ukve in sadno drevje, ki se je že za-.e»o jesensko barvati. Pozneje sem jzvedel, da tiste raztresene hišice, ki "^spremljajo ob poti navzgor pripadajo naselju Podlonk. Med cesto n zaselkom so pašniki, na katerih se Je tisto jutro pasla živina. E>o Prtovča se je res dobesedno "fcba »pretolči« in menda od tod, «kor pravi profesor Planina, izvira *raJevno ime; mimo zaselka pa se je •noč »pretolči« tudi naprej čez sedlo zgornji kot Selške doline, kjer se Jriy.ajo naselja Torka, Spodnje I)a-Je in Zgornje Danje ter Zgornja in |.£°dnja Sorica. Vasica Prtovč ni ve-,'ka. le 7 hiš se stiska druga k drugi, jakor da bi si s tem hotele dajati ko-• aJžo, da bi družno še naprej vztra-turi- 08 teJ viSini' v teJ s.aniot>. Pa st • • V teJ 'eP°ti- Mimo cerkvice, ki n0J' na pomolu ločeno od ostalega aselja, zastane korak popotniku st,Jl>r.eJ pred spomenikom, ki je po-j avljen v spomin padlim borcem in tvanv fašističnega nasilja. Nehote človeku utre misel: tako majhna Ij,5* Pa toliko imen, toliko žrtev, to-uV življenj, ki so med vojno vihro Kasnila v tej samoti... St dam naPrej- Med hišami zagle-Mnk naPisno tablo: Okrepčevalnica, nje Marica. Torej je še življe-vjj v Vasi. Na to me opozarjajo šte-PreH 8nezno °ele plenice, ki se sušijo Potr? prvo nišo' Pa Pred drugo ... Pa teh kJmo' kakšno je to življenje v *el d aft- V okrepčevalnici sem nanjo -ma lastnico Marico, gospodi-*ad *n mater Štirih otrok. Začetna no • anost je takoj splahnela, očit-hva]e 86,11 dob\\ dobrega in treh ^a sogovornika. Ni mi bilo kar * Venk° spraševati, Marica mi je P>"oh?arna oc* seoe naniza'a številne .me> s katerimi se srečujejo tu C1"aj na Prtovču- Da Pa bi vse to< vec^e Povedala, še bolj dfržalo, imelo tm^°. težo,-je poklicala še soseda (no Pa aJ so tako vsi sosedje) Petra, ki no 8j mu Je' z£d> ze^° mudilo v doli-kiti r • narnreč zaposlen, čeprav ima kih °' v tovarni Nik° v, Železni- Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO P 0 D J E T J E Kranj **deluje nacrte za vse Vrste visokih in nizkih Jifradenj. Razpolaga z na-rt* tipskih projektov 8t*novanjskih hiš in 8osPodarskih poslopij. Da, kmetijo ima, ki ni niti tako majhna po površini, saj meri skoraj 30 ha, in prav o kmetiji Peter največ razmišlja. Rad bi jo namreč uredil, predvsem hlev. Tu-so dobri pogoji za Živinorejo, pravi. Včasih je bilo na Prtovču veliko živine, zdaj pa je vsega skupaj le še okoli 20 glav. Želeli bi, da bi se razmere glede kmetijstva izboljšale, da bi jih prišel obiskat kmetijski pospeševalec, da bi skupaj z njim našli kakšno rešitev, kako naprej, da ne bi vse propadlo, ali pa vsaj* da bi ostali na isti ravni. Imeli smo tudi skupen pašnik, nadaljuje Peter, ki pa ga že nekaj let ne uporabljamo več, ker nam je zemeljski plaz zaprl pot do njega. Skoraj vse se je že zaraslo. Zdaj pa se kaže spet zanimanje za skupno pašo. Ljudje zelo radi prihajajo sem gor, a nam za zdaj delajo le škodo. Ni parkirnega prostora, avtomobilov pa je včasih toliko, da ni kam z njimi. Tu je namreč izhodiščna točka za pot na Rati-tovec in naprej. Vse kaže, da je Prtovč res priljubljena izletniška točka turistov, predvsem planincev, je povzela besedo Marica. Tu skozi gre tudi »Loška planinska pot« in napis na zidu opozarja, da se tukaj dobi žig. Pa ne samo žig. Marica postreže popotnikom z domačimi špecialite-tami, med katerimi naj omenim na primer domač kruh, spečen v domači kmečki peči, pa domače klobase, ki jih naredijo iz doma vzrejenih pujskov. Tisti dan, pa so bili na mizi tudi čisto sveži, še topli domači krofi. Z Marico sva se pogovarjala tudi o tem, da bi na Prtovču počasi morda začeli razmišljati o tem, kako bi kakšnemu utrujenemu popotniku, ali tistemu, ki se mu je Prtovč posebno priljubil, ponudili streho nad glavo. Tudi o tem, pravi Marica, so že precej razmišljali. Vendar bi bilo treba najprej urediti kmetije, da ne bi bilo treba delati vse z rokami, da bi potem res nekaj časa ostalo tudi za goste, če bi se že za to odločili. Pravi, da je zelo rada tukaj, da je poleti zelo'lepo, zime pa da ne mara, predvsem zato ne, ker se večkrat zgodi, da je vas odrezana od sveta in potem ne morejo ljudje ne gor in ne dol. Cesto sicer plužijo, vendar je Prtovč med zadnjimi na vrsti. Pozimi dostikrat ponagaja veter in na-meče snega na debelo na cesto. Takrat pa z navadnim plugom nič ne opraviš. Zato je velika želja prebivalcev pod Ratitovcem, da bi imeli, v okviru možnosti seveda, tak plug s »frezo«. M.Krišelj Jesen na Zelengori Na Tjentištu so se namreč že od pomladi vrstile mladinske delovne brigade, ki so tu gradile ceste in vodovode. V teh brigadah so bili zbrani mladi ljudje iz vse Jugoslavije, fantje in dekleta, študentje in delavci, kmetje in dijaki. Sele pozno ponoči sem se vrnil v svojo sobo, priznam da z malce težko glavo od popitega piva. To je bila zadnja noč v dolini, zadnja, ki sem jo udobno prespal na mehkih pernicah in med dišečimi rjuhami. Nadaljnjih trideset dni in noči — vsaj takrat sem mislil, da jih bo toliko — bom preživel v gozdu, prepuščen zgolj svoji iznajdljivosti in usmiljenosti matere narave. Pred menoj na mizi leži odprt zvezek s trdimi platnicami in na prvi strani piše z velikimi črkami: GOZDOVNIŠKI DNEVNIK. Iz tega dnevnika, ki sem ga vsak večer pisal v svoji kolibi na Debeli ravni, bom zdaj prepisal vse, kar je primerno za časopisno objavo. Naj zdaj začnem kar od začetka: PRVI DAN Končno sem na cilju. Zjutraj je lilo kot iz škafa in dolgo sem okleval, ali naj sploh grem ven iz hotelske sobe. Potem je dež le toliko pojenjal, da sem se šel v Center okrepčat s kavo. Zastonj-karskega zajtrka v jedilnici taborske kuhinje si tokrat nisem mogel privoščiti, ker je ob vhodu dežurni brigadir pregledoval bone. . Potem je bila na vrsti precej težavna zadeva: najti bi bilo treba tovornjak, ki naj bi me peljal do Hrčavke. Niti misliti namreč ni bilo na to, da bi s tridesetkilogram-skim nahrbtnikom na plečih mogel priti tja peš. Deset kilometrov je le deset kilometrov in trideset kilogramov je le trideset kilogramov. Preveč za moj že malce pomehkuženi hrbet in noge. S tovornjakom sem imel srečo. V voznem parku pred NPS je vodja izmene pravkar razporejal šoferje na delo in ko sem mu razložil, za kaj gre, me je takoj poslal k šoferju tovornjaka, ki je bil namenjen v Hrčavo. Ker sta bila v kabini poleg šoferja še dva delavca, sem se ponudil, da grem sedet zadaj na prikolico, pa me je šofer zadržal spredaj v kabini, češ da nikakor ne dovoli, da bi mu Slovenec zmrznil zadaj na prikolici, medtem ko se Bosanci grejejo spredaj v kabini. Tako smo se torej vsi štirje zdre-njali v kabino. Resnici na ljubo naj povem, da bi mi bilo bolj udobno zadaj na prikolici, kot pa mi je bilo v kabini. Tam smo bili namreč tako na tesnem, da še dihati nismo mogli. Poleg tega smo sredi poti podrli konfin in zdrsnili v odtočni jarek, tako da je moral voznik pokazati vse svoje manevrske sposobnosti, da je spravil vozilo nazaj na cestišče in smo lahko nadaljevali vožnjo. Tovornjak me je peljal samo do barak na Hrčavi, naprej do Debele ravni pa sem moral pešačiti. Stisnil sem zobe, tako da nisem med triče-trturno hojo navkreber niti enkrat obstal in odložil nahrbtnika, katerega jermeni so se mi s svinčeno težo zajedali v ramena. Stisnil sem zobe, čeprav se mi je zadnjih sto metrov že kar meglilo pred očmi od napora in so mi klecala kolena in mi je znoj polival obraz in vse telo in je zato žehtelo iz moje premočene obleke kot iz parne kopeli. No, končno sem le prišel na Debelo ravan. Ta poseka bo zdaj moje kraljestvo in hišica na drevesu bo zdaj moja trdnjava. Kar hitro bo treba spraviti nekatere stvari v red. Na primer lestev; manjkata ji dva klina; in streha kolibe je nekoliko luknjasta. To bom moral čimprej urediti — veter podi temne oblake izza vrhov in vsak čas utegne znova deževati. Na srečo sem pred odhodom mislil tudi na to in sem s seboj prinesel dva kosa šotorskega platna. Z večjim kosom sem si v kolibi nad ležiščem naredil streho, z manjšim pa sem zadelal vhodno odprtino, če bi mi veter nosil dež postrani v kolibo. Ob prvi priložnosti bom stesal vrata. Dokler nimam vrat, se niti za pol ure ne morem ganiti z Debele ravni proč. V moji odsotnosti lahko pride mimo kak drvar, lovec ali izletnik in mi vse skupaj pokrade. Da bi dobilo, moje bivanje na Debeli ravni uradnejši značaj, sem pred vhodom kolibe pritrdil napis: MOLIM NE DIRAJTE. OVDE SAM PO ODOBRENJU UPRAVE NACIONALNOG PARKA SU-TJESKA OD 1. IX. - 1. X. 1976. DRUGI DAN Ponoči nisem niti za hip zatisnil očesa. Vso noč — od prvega večernega mraka pa do jutranje zore r-je nad Zelengoro divjalo neurje. Najprej je začel pihati veter. Pihal je v zmeraj močnejših sunkih in ob vsakem sunku se je koliba stresla, vzdrgetala in zaječala v vseh svojih spojih. Pritrjena je namreč na štiri različna drevesa — na dve jelki in na dve bukvi — in vsako od teh dreves predstavlja en vogal kolibe. Ker so se drevesa v vetru majala vsako po svoje, vsako na svojo stran, sem se resno bal, da mi bodo razčetverila kolibo, da se bo zdaj zdaj vse skupaj sesulo in z menoj vred treščilo na tla. Ko se je prvi sunek vetra umiril, je za hip zavladala tišina, toda od daleč je bilo že slišati, da prihaja nov sunek. Bilo je kot da bobni vlak čez most, zmeraj bliže, najprej so se upognila drevesa zgoraj na hribu, potem pa je završalo na Debeli ravni in koliba je spet presunljivo zaječala. Za vetrom je seveda prišel še dež. Pljuski vode so se drug za drugim zlivali na preperelo leseno streho, povsod je kapljalo na tla, tako da je ostalo suho samo še moje ležišče, ki je bilo pod dvojno zaščito lesene police in platnene ponjave. Okoli desetih" zvečer je nazadnje začelo še bliskati in grmeti. Tega sem se najbolj bal. Štiri visoka drevesa, na katerih je slonela moja koliba, so vsako zase predstavljala imeniten strelovod in imel sem zoprn občutek, da stoječa na izpostavljeni jasi kar vlečejo nase strelo. Mojo bojazen je še stopnjeval pogled na več mrtvih, od strele preklanih dreves, ki so stala prav blizu mojega bivališča. Najprej je bilo čuti samo komaj slišno mrmranje tam nekje za gorami. Mrmranje je počasi preraslo v zamolklo grmenje. To grmenje je postajalo zmeraj bolj glasno, zmeraj bolj razločno in ko je nazadnje nekajkrat rezko, suho in brez odmeva treščilo v neposredni bližini, morda samo nekaj sto metrov proč, je bil moj strah že tako velik, da se je nenadoma razpočil kot balon in sem se začel v smehu zabavati z mislijo, da bo pač treščilo in da me pač ne bo več. Predstavljal sem si, kako je videti človek, potem ko vanj udari strela. Kot drevo se menda ne more preklati. Ali pač? Ali morda zogleni? Skušal sem si predstavljati sebe kot kos črnega oglja. Takšno oglje mora biti mehko, katranasto, sem si mislil. In kri? Lahko se spremeni v sirotko, če pa je strela močnejša, tudi v črn prah. Ko je najhuje treskalo, sem prižgal baterijsko svetilko in vzel s police Balantičeve pesmi. Nikar se s tako grozo mi ne smej, oči imaš kot dva velika novca, za mrežo tu se delaš pustolovca, pa se bojiš svobode, cest brez mej ... 1 Balantičevi soneti me delajo brezbrižnega, posmehljivega, lepega in drznega, zato posegam po njih zmeraj, kadar čutim, da me zmaguje strah, neodločnost in mrtvost. Zmeraj sem bil navajen, da se nevihta najavi, pride in gre; da se ' pošteno izlije in iztreska in je potem mir. Toda zdi se mi, da ima vreme tu v teh hribih neke čisto posebne muhe. Nevihta se je tudi tu najavila, prišla in spet odšla, — toda čez približno pol do ene ure je 1 prišla znova. In tako je prihajala in odhajala vedno znova in znova vse do jutra. Zdelo se je, kot da neurje kroži; — ko obide vso planino, se vrne na isto mesto kot prej. Kot valovi na oceanskem bregu; — ko se raztrešči eden, pride drugi, še močnejši. E. Torkar Življenjska pot polna preizkušenj Spomenik sredi rasi: veliko imen majhno ras... OJ8tri vrh nad Selško dolino — Franc Krek iz Ojstrega vrha nad Selško dolino je pred dnevi praznoval svoj osemdeseti rojstni dan. Toda možaku, pravi gorenjski »grči« jih zares ne bi prisodil nihče. Izgleda dosti mlajši . .. »Rojen sem bil v Rastovku, gori v bližini Sv. Lenarta nad Selško dolino,« pripoveduje Franc. »Poročil sem se leta 1929., tule v Ojstrem vrhu pa sem začel graditi hišo šest let po poroki. No, in leto kasneje smo se že vselili v novi dom. Moram reči, da so mi pri gradnji veliko pomagali sosedje. Kajpak pa sem tudi sam moral pošteno zavihati rokave, prijeti za kramp in lopato, nositi skale .... Sest otrok sem imel takrat, ko smo se vselili v novo hišo.« Sicer pa je Krekova družina štela dvanajst otrok. Trije so že umrli, ostali so še živi. Sin Jože je med zadnjo vojno vihro padel na Primorskem. Mladi partizan je izgubil življenje leta 1944! Potlej je Franc začel pripovedovati svoje spomine, grenke spomine na prvo svetovno vojno. »Komaj osemnajst let mi je bilo, ko sem bil že na ruski fronti. Prej sploh nisem bil še nič pri vojakih. Toda milosti ni bilo: treba je bilo vseeno obleči vojaško suknjo. Tri mesece smo imeli ,vežbe' v Ljubljani, nato pa sem s XVII. regimentom odšel v Judenburg in nato na fronto v Galicijo. Tu sem bil tudi ranjen,« je dejal. Dogodkov i/, prve. svetovne vojne se F1 rane spominja še tako dobro, kot da bi se morda zgodili včeraj ali predvčerajšnjim. Pripovedoval je še, da je bil potem v podoficirski šoli, pa na Češkem, v bolnišnici na Dunaju, v logorju Arezzano v Italiji . . . Tu je »staknil« hudo bolezen malarijo. In kar leto je preživel nato na jugu Italije. »Doma sploh niso vedeli ali sem živ ali mrtev,« se spominja živahni osemdesetletnik. »Dva brata sta takrat že padla na italijanski fronti. No, za božič leta 1920 pa sem le prišel domov. Vsega 45 ali 46 kilogramov sem imel.« Tudi druga svetovna vojna Francetu in njegovi družini ni prizanesla. Stalno je sodeloval pri okrajnem odboru osvobodilne fronte. »Predvsem sem bil zaposlen s prenašanjem pošte,« mi je pred dnevi na svojem domu v Ojstrem vrhu pripovedoval Franc. »Prav tule gori nad nami je bil bunker. Nekaka javkal Od tu je potovala pošta na vse strani. Najbolj me je skrbelo, kadar je kdo od kurirjev iz Poljanske doline pustil pošto pri nas. Takrat sem vedel, da je to najbrž izredno pomembno sporočilo, da ga je treba čimprej varno oddati na pravo mesto. In to se mi je,čeprav so me sovražniki večkrat zasledovali, še posebno vroča so mi bila tla 28. decembra 1944, ko so Nemci zasledovali angleško letalo, ki nas je preletelo, tudi vedno uspelo. Toda moral sem biti pretkan. Luč sem imel, denimo, navadno zavito kar v krpo!« Franc je med zadnjo vojno dobil tudi svoje partizansko ime. Njegovi soborci so ga klicali »Kern«. To ime je obdržal vse do danes. Pod tem imenom ga še vedno poznajo njegovi bojni sotovariši, člani ZZB NOV v Železnikih, kjer je vsa leta aktivni član, člani drugih krajevnih borčevskih organizacij ter družbenopolitičnih organizacij. V le-teh je Franc vsa leta požrtvovalno delal. Pred dnevi je France v krogu svojih domačih, poleg otrok se je na slavju zbralo tudi štiriindvajset vnukov in en pravnuk, slovesno proslavil 80-let ni jubilej. J. Govekar 14. stran — Glas Odbor za kadre in medsebojna razmerja ter socialna vprašanja trgovskega podjetja Rožca Jesenice objavlja naslednji prosti delovni mesti: 1. poslovodja samopostrežne trgovine za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, 2. natakarice v bifeju za določen čas s polnim delovnim časom. Pogoji: pod 1.: dokončana poslovodska ali tej ustrezna šola in 5 let prakse na poslovodskem mestu v trgovini, pod 2.: dokončana gostinska šola ali KV gostinski delavec. Pismene prijave pošljite na naslov podjetja do 26. 10. 1976. Odbor za medsebojna delovna razmerja zavoda Matevža Langusa Kamna gorica razpisuje prosto delovno mesto učitelja ortopedagoga, PRU.P Delovno mesto je razpisano za določen delovni čas za šolsko leto 1976/77. Rok prijave je 15 dni po objavi na odbor za medsebojna delovna razmerja zavoda Matevža Langusa Kamna gorica. TURNIR EVROPSKE NOVINARSKE GOLF FEDERACIJE NA BLEDU — Evropska novinarska golf federacija, ki ima sedež v Londonu, vsako leto za časnikarje raznih golf časopisov in revij in sodelavce priredi golf turnir. Lani je bila takšna prireditev v Benetkah, letos pa je na golf igrišču na Bledu. Turnir se je začel v ponedeljek, 11. oktobra, končan pa bo jutri s tekmovanjem za prvenstvo zveze. Letošnjega turnirja se udeležuje okrog 50 članov v glavnem iz Zvezne republike Nemčije, Avstrije, Anglije in drugje. Sodelujejo pa tudi člani golf kluba Bled. Vsi udeleženci turnirja so tokrat prvič v naši državi in že po prvem dnevu turnirja so bili navdušeni tako nad igriščem kot nad samo pokrajino. Sedanja prireditev ima tudi precejšen turistični)-propagandni pomen. Sicer pa je na golf igrišču na Bledu letos to že osma večja prireditev, kar kaže, da je za tovrstno igro in rekreacijo vse večje zanimanje. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Gradnja planinske postojanke Splošno gradbeno podjetje Tržič nudi kupcem stanovanja V Bistrici pri Tržiču, in sicer trosobna v izmeri 78 kv. m in enosobna v izmeri 40 kv. m. Stanovanja so zgrajena v neposredni bližini osnovne šole, otroškega vrtca, treh samopostrežnih trgovin in avtobusne postaje, od koder so zelo ugodne avtobusne zveze (lokalni in medkrajevni promet). Stanovanja bodo vseljiva do 31. 12. 1976. Podrobnejše informacije dobite na upravi podjetja ali po telefonu 50-288. Blegoš — Planinsko društvo iz Škofje Loke je pred dnevi začelo na Blegošu graditi planinsko postojanko. Novi planinski dom bo za planince, za številne obiskovalce tega in okoliških vrhov, velikega pomena. Delavci splošnega gradbenega podjetja »Tehnik« iz Škofje Loke naj bi planinsko kočo na Blegošu spravili »pod streho« še letos, vsa gradbena dela pa naj bi bila končana prihodnje leto. Po sedanjih predvidevanjih bo gradnja planinske postojanke veljala približno 000.000 din. Planinci bodo ta denar zbrali s prostovoljnimi prispevki in članarino, nekaj denarja pa bodo prispevali tudi občinska temeljna telesno kulturna skupnost ter druge organizacije in ustanove. Planinska postojanka na Blegošu bo zgrajena na višini približno 1400 metrov, na prostoru nekdanje pastirske staje, prostoru, ki ga je planincem odstopila škofjeloška kmetijska zadruga. To pa pomeni, da bo Varnejši trajnejši Čeprav ima večina avtomobilskih plaščev, dokler so novi, vse odlike, pa £al tedaj, ko prevozijo večje število kilometrov, tega ni mogoče več trditi. Z zelo strogo izbiro sestavnih delov, kvaliteto gumija in posebno tehniko je Michelin vendarle zagotovil svojim plaščem odlične lastnosti med vso njihovo življenjsko dobo. Zato so Michelinovi plašči varnejši in trpež-nejši. rodial odslej prodaja za devize tudi v Kranju Kranj, Avtosalon, ALJTOCOMMERCE vtr*OV8kihišiGLOBUS dom le približno 200 metrov pod samim vrhom Blegoša. Površina koče bo znašala približno 50 kvadratnih metrov, v njej pa bodo urejena skupna ležišča, dnevni prostor za bivanje in prehrano planincev ter soba za oskrbnika. Člani škofjeloškega' planinskega društva upajo, da bo dom na Blegošu že v kratkem lahko sprejel pod streho prve planince in obiskovalce Blegoša. Tudi izvajalec del — SGP Tehnik iz Škofje Loke — zagotavlja, da bodo dela končana pravočasno in v roku. -jg Prostora za 20.000 prenočitev Turistično olepševalno društvo Smlednik si v povezavi s krajevno skupnostjo, družbenopolitičnimi organizacijami v kraju in s turističnim društvom Moše-Dragočajna prizadeva povečati turistične zmogljivosti v kraju ter gostom nuditi celovitejšo ponudbo. Kot dopolnilo zmogljivostim Pensiona Kanu in kampinga Smlednik je v izgradnji Pension Flander, ki predvideva 20 ležišč, tako da bodo že v naslednjih letih imeli zmogljivosti za 20 tisoč prenočitev letno. Prizadevajo si za obnovo Starega gradu, v kraju že imajo frizerski salon ter več servisnih delavnic, že v naslednjem letu pa bodo verjetno dobili tudi bencinsko črpalko. -fr Asfaltirana Velesovska cesta Prejšnji teden je Cestno podjetje iz Kranja položilo grobi asfalt po Velesovski cesti v Šenčurju. Prebivalci tega konca Šenčurja so sami zbrali 409/ vseh potrebnih sredstev, l()'t sredstev je prispevala - KS Šenčur, ostalo pa skupščina občine Kranj. V kratkem bodo po Velesovski cesti in tudi ostalih ulicah, ki so bile na grobo asfaltirane že lani, položili tudi fino asfaltno prevleko. Šenčur pa je prejšnji teden dobil tudi boljšo cestno povezavo z vasmi pod gorami. Končno so asfaltirali tudi kratek makadamski odsek med Srednjo vasjo in Lužami. Nad to občinsko cesto se niso pritoževali samo domačini, temveč tudi turisti, ki so si skrajšali pot iz Preddvora proti letališču Brnik. Ta cesta je upoštevana tudi v redni avtobusni zvezi med Kranjem in Cerkljami. F. Erzin oblačila ra vso drulino oktober - novemba 76 na enem mestu hitreje casje denar pod ugodnejšimi pogoji PRODAJALNE V KRANJU CESTA J LA 2 IN \ NA JESENICAH TITOVA 33 IN TAVČARJEVA 6 Izboljšani pogoji potrošniškega posojila! Industrijski kombinat Planika Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. prodajalke v prodajalni Planika Kranj za nedoločen čas Pogoj: končana trgovska šola obutvene smeri. 2. administratorja v kadrovskem oddelku za določen čas Pogoj: končana 2-letna administrativna šola. 3. dveh obratnih mehanikov za nedoločen čas Pogoji: KV strojni ključavničar, 3-letne delovne izkušnje pri vzdrževanju strojev, odslužen vojaški rok Prošnje z dokazili o končani šoli posredujte kadrovskemu oddelku kombinata Planika Kranj, 15 dni po objavi. Delovna skupnost osnovne šole F. S. Finžgarja Lesce razpisuje prosti delovni mesti: učitelja nemškega jezika P, PRU socialnega delavca za nedoločen čas Prijave sprejemamo 14 dni od dneva objave. Obiščite naš paviljon — prepričajte se — zadovoljni boste Na mednarodnem sejmu opreme v Kranju od 12. do 19. oktobra boste lahko ugodno kupili moško, žensko in otroško obutev z ortopedskimi vložki, po konkurenčnih cenah. modno Čevljarstvo kern stanko, Kranj, Partizanska 5. Občanov vodnik Založništvo skupnosti slovenskih občin v Ljubljani pripravlja edin* stveno publikacijo »Občanov vodnik«, ki naj bi nam navadnim državljanom pomagala skozi ali pa Pre. ovir, ki nam jih v našem življenj, zastavlja administracija (pa tudi birokracija) in ne nazadnje nepozt11*" vanje pravih poti, postopkov, ki ^ potrebni, da si pridobiš »pravi P** pir«. Tako bo omenjena publikacij na razumljiv in nazoren način °" ravnavala kar 23 področij odnosov* občan — družba, in sicer od postopkov za pridobitev gradbenega dov0' ljenja, za odložitev služenja ven' turske gore so športni delavci v Cerkljah v preteklem tednu pripravili večje število športnih prireditev, ki so jih združili pod naslovom teden športa Cerklje 76. Rokometni klub je pripravil izredno zanimivo tekmo med avstrijsko ekipo Pago >z Borovelj in zveznim ligašem Jelovico i/. Škofje Loke, ki je odločala tudi o zmagovalcu Petrovega memoriala. V kvalitetni tekmi so bili boljši Škofjeločani in zasluženo zmaga'1, Kegljaški klub je pripravil tekmovanje v borbenih partijah med ekipami, ki nastopaj? v občinski kegljaški ligi. Nekoliko boljši od ostalih so bili Preddvorčani in domačini, medtem ko so bile ostale štiri ekipe enakovredne. Rezultati: 1. Preddvor 27.), 2. Krvavec 260, 3.' Sava 240, 4. Merkur 238, 5, S.Jenko 237. 6. lukra 236 kegljev. , V tekmovanju med krajevnimi skupnostmi so presenetili kegljači iz Velesovega in me" drugimi premagali Cerkljane, ki so zmagovali v zadnjih treh letih. Rezultati: 1. Velesovo 254, 2. Cerklje 246, 3. Zalog 230 kegljev. Sledijo pa: ŠenturaM gora, Brnik, Poženik, Grad. V keglja.škem dvoboju med ekipama SZDL in KS so bili boljši tekmovalci KS in »° zmagali z rezultatom 188:155. Kegljale pa so tudi ženske, kjer so domačinke za las odpravile gostujočo ekipo Rašice /. rezultatom 1340:1338, Precej tekem so pripravili tudi košarkarji. V torek so se pomerili člani Šenčurja. Komende, Gotika in Krvavca. Najboljši so bili Šenčurjani, ki so v finalu premagali GotiK. medtem koje bil Krvavec v boju za tretje mesto boljši od Komende. Rezultati: Krvavec : Šenčur 39:50 (21:23), Gotik : Komenda 51:40 (22:20), Krvavec : Komenda 52:37 (19:21), Šenčur : Gotik 43:32 (17:23). Tudi na turnirju pionirjev so sodelovale štiri ekipe. Najboljši so bili pionirji OŠ Simona Jenka iz Kranja, pred ekipo Save, Krvavca in OŠ France Prešeren iz Kranja. Rezultati: Triglav A : Krvav«- 27:25 (14:7), Sava : Triglav B 29:14 (18:7), Krvavec i Triglav B 32:14 (21:6), Triglav A : Sava 16:13 (10:4). V tradicionalni tekmi med vzhodom in zahodom Cerkelj so tokrat slavili košarkari' iz zahodnega dela, ki so zmagali z rezultatom 80:72 (39:24). To je bila druga zmaga zahoda, v ciklusu tekem med tema dvema ekipama, ki so na programu vsake tri mesece. Uo sedaj »°. bili dvakrat uspešni tudi košarkarji vzhoda. Najboljši strelci na tekmi so bili Bolka z 19 k<>£ in Knific s 17 pri zmagovalcih ter Pustoslem.šek z 18 in Lubej s 15 koši pri poraženci!1- , V nedeljo dopoldne je AMI) Cerklje organiziralo spretnostno vožnjo z osebnimi avtomobili za zadružnim domom. Tekmovalci so bili razdeljeni v dve skupini glede na mOc motorja. Rezultati: do 1000 ccm: 1. Sluga Janez, 2. Kuralt Franc, 3. Tršan Franc; nad 1000 ccm: I. Kern Ivan, 2. Ropret Franc. 3. Rebernik Pavel. . Vzporedno s spretnostno vožnjo pa sta potekali še dve športni trim~prireditvi. Ze 0 8. uri zjutraj je bil začetek množične kolesarske akcije, ki pa se je je zaradi slabega vreme11 * udeležilo le okoli 50 kolesarjev. Pot jih je v (16:9). tret' Drugo mesto je zasedla ekipa Triglava. ^ 'ji pa so bili mladi košarkarji z Jesenic. Petek, 15. oktobra 1976 , I Dvakrat ŠŠD L. Seljak ij**1 kot 200 učenk in učencev osnovnih sol .'""jske občine je v soboto nastopilo na tradi-D«j!lH'n,'m ''k'Pm'm tekmovanju v atletiki za P"*«! partizanskega kurirja na stadionu Stanji Mlakarja v Kranju. Poleg tekmovanja za 'le,!*ki šolski pokal je to drugo najmnožič-j*J*e srečanje moči mladih športnikov. Atle-JJ*. Je v šolah postala prva športna panoga iJ^Ketn po /uslugi prizadevnih pedagogov ^ .kulture in atletskih delavcev. Tekmo-ll?"!^ ie dobro organizirala komisija za atle-*" TKS Kranj in njen zbor sodnikov. •,R*mltati - UČENCI: 60 m: 1. Bogdan (LS) 7.7, 2. Marko Bačar (SJ) 7,7, p "lavko Troha (LS) 7,9; 800 m: 1. Dušan j.VaU| t8«1) 2:18,6, 2. Renato Frelih (SJ) :•*••>. 3. Marko Kurat (FP) 2:22,0; visina: u.Upok Bedene (SJ) 160, 2. Andrej Marge-i,f 156. 3. Silvo Ziherl (LS) 155; da-&n,: L Slavko Troha (LS) 558, 2. Bogdan l*«1« (LS) 536, 3. Marko Bačar (SJ) 497; tU°?la: !• lvo Hudobivnik (DJ) 11.65, 2. (8»\ Ua*P«rc (DJ) 10,98, 3. Drago Reš (2ii! 10«43: 4X100 m: 1. SSD L. Seljak Šft^1-1. Jekovec. Troha, Skaza) 50,6, 2. j?" S.Jenko 51.3, 3. SSD F. Prešeren a**'- ekipno: 1. SSD L. Seljak 103, 2. SSD p d nko 100, 3. ŠŠD D.Jenko 84, 4. SSD o/J/eieren 75. 5. ŠŠD S. Žagar 42, 6. ŠŠD 1 "Nakar 24; , l!fKNKK: 60 m: 1. Renata Kuri (LS) 8,3, (LsTrinka L«Par (D«1) 8«6. 3. Maja Gogala 1-tL 8,9; 600 m: 1. Martina Sušnik (LS) 38°-«. 2. Karmen Pistotnik (DJ) 2:00,8, n»»L nka Smid 2:00,9; viftina: 1. Re-(Lfi? Kuri C's) 14°- 2- Damjana Sušnik 1 k' 135. 3. Živa Rant (FP) 130; daljina: " *«r|n Premrou (FP) 455, 2. Majda Suha- dolnik (LS) 421, 3. Alenka Kavčič (LS) 418; krogla: 1. Irena Bider (DJ) 9,61, 2. Lučka Skvarča (LS) 9,58, 3. Vesna Milako-vič (SŽ) 9,06; lx 100 m: 1. ŠŠD L. Seljak (Suhadolnik, Gogala, Kavčič, Kuri) 57,1, 2. ŠŠD F. Prešeren 1:00,0, 3. ŠŠD D.Jenko 1:00,9; ekipno: 1. ŠŠD L. Seljak 132, 2. ŠŠD F. Prešeren 102, 3. ŠŠD D. Jenko 89, 4. ŠŠD S. Žagar 83, 5. ŠŠD S.Jenko 56, 6. ŠŠD S.Mlakar 52, 7. ŠŠD J. B.-Tito 50. .1. Hladnik Tenis Uspeh Žnidarja v Ljubljani LJUBLJANA - Na letošnjem teniškem prvenstvu nafte republike so se odlično odrezali člani TK kranjskega Triglava. Davor Znidar je postal prvak odprtega prvenstva, Janez Mulej je bil četrti, medtem ko pa sta se Jezerftek in Sodnik uvrstila v četrtfinale. Torej lep uspeh, na katerem je nastopilo 96 belih mušketirjev. Izdi — četrtfinale: Znidar : Sodnik (oba Triglav) 6:3, 6:4, Bogataj (Kamnik): Jezerftek (Triglav) 4:6, 7:5, 6:1, Stranik : Ulčar (oba Olimpija) 7:5, 5:4; polfinale: Znidar : Bogataj b. b, Stranig : Mulej 7:5, 4:6, 6:4; finale: Znidar : Stranig 5:7, 7:6, 6:4, za 3. mesto: Bogataj : Mulej 6:1, 2:6. 8:6. -dh Modna konfekcija Kroj, Škofja Loka razpisuje naslednji vodilni delovni mesti: 1. 2. direktorja tehničnega sektorja direktorja finančno- računovodskega sektorja Poleg splošnih pogojev se zahtevajo Se naslednji pogoji: Pod 1.: višja konfekcijska šola - 3 leta prakse P°d 2.: višja šola finančne smeri - 3 leta prakse srednja ekonomska šola — 10 let prakse. Za obe delovni mesti se zahtevajo tudi družbenopolitične in moralno-etične vrline, ki zagotavljajo pravilen odnos do samoupravljanja. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjeva-JJJu razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Modna konfekcija Kroj, Škofja Loka. kandidati bodo v 30 dneh po koncu razpisnega roka obveščeni o izidu razpisa. Osnovna dola A. T. Linharta Radovljica razpisuje: a) 1 delovno mesto razrednega učitelja za DČ; nastop 1. november 1976; b) 1 delovno mesto s skrajšanim delovnim časom v oddelki podaljšanega bivanja za nižjo stopnjo za NDČ; c) 1 delovno mesto s skrajšanim delovnim časom v oddelku podaljšanega bivanja za višjo stopnjo za NDČ; p°8oji: Pod \ PA za razredni Pouk (MOM), o c): PA ali 1. stopnja visoke šole (Ma, SI, An). diioi.^ obravnaval tudi prošnje prosilcev z nedokončanim štu-jem. Rok prijave 14 dni. Gorenjsko gradbeno podjetje Kranj, n. sol. o. Natečajna komisija Nazorjeva 1 OBVESTILO Natečajna komisija pri Gorenjskem gradbenem podjetju za izdelavo idejnih osnutkov firme in simbola je pregledala vsa prispela dela in odločila: a) da podeli za zaščitni znak pod šifro 1302 polovico prve nagrade v višini 2.500 din; b) da si kandidati za ime firme pod šiframi Hozbel G 7b\ 1932, Univerzalna gradnja in Grupa 1742-3 delijo polovico druge nagrade v višini 1.500 din; tretje nagrade komisija ni podelila. p** udeleženci natečaja lahko svoje ponudbe vzamejo v 8 dneh, tem roku bo ves natečajni material komisijsko uničen. Natečajna komisija Medobčinska rokometna liga Vse točke domačinom Kranj — Po šestih kolih najvišjega članskega rokometnega tekmovanja na Gorenjskem je Preddvor v derbiju doma premagal Alples in tako zasledovalcem Zabnici, Savi uftel za tri točke. Sicer pa v tem kolu domača moštva v primerjavi s prejšnjimi niso prepustila točk gostom. Torej za goste tokrat ni bilo »kruha«. STORŽIČ : KRANJSKA GORA 24:17 Golnik — Igriftče Si), Storžič : Kranjska gora 24:17 (11:8), sodnika Bernard, Hvasti (oba Kranj). RokometaAi Stor/iča se niso dali presenetiti solidnim Kraujskogorcem. Ze V prvem delu so igrali lepo in štrli močan odpor gostov. Tudi v drugem delu so s tako igro nadaljevali in točki sta zanesljivo ostali doma Gorenjski rokometni ligi Visoka izida Kranj — V ženski ligi sta bila tako kot v Dupljah in v StražiAču dosežena visoka izida. Obakrat pa so bile uspešne gostje. Jelovica je v Dupljah katastrofalno odpravila domačinke, Tržičanke pa so zadale visok poraz mlađim Stražiftankam. Vendar pa Jelovici lahko sledi odvzem dveh točk, saj njihov klub Se vedno ni poravnal prijavnih stroškov. Izida: Duplje : Jelovica 4:19 (2:6). Sava B : Tržič 5:14 (1:9). Lestvica: Jelovica Tržič Duplje Preddvor B Sava B (- 1) PREDDVOR : DUPLJE 10:0 b. b. Kranj — V mladinski ligi ne gre vse tako kot si je zamislila tekmovalna komisija. Mladinskega moštva Dupelj že drugič ni bilo na tekmo. Tokrat so jih Preddvorčani čakali zaman. Komisija bo ukrepala, Dupljancem izrekla Ae zadnji opomin, in če Ae to ne bo zaleglo, jih bodo izključili iz nadaljnjega tekmovanja. Ker Ločani tudi pri mladincih niso poravnali dolga, jih čaka enaka kazen kot njihove rokometa-ftice, dobljeno srečanje s Krizami bodo izgubili. V preostalih dveh igrah so Zabni-čani odpravili Alples, Preddvor pa je tako dobil tekmo z Dupljami brez borbe. Izidi: Jelovica . Križe 38:11 (10:5). Zabnica : Alples 22:12 (14:8r. Preddvor : Duplje 10:0 b. b. 4 4 0 0 75:30 8 4 3 0 1 56:26 6 4 2 0 2 28:36 4 4 1 0 3 35:53 2 4 0 0 4 12:59 -1 JESENICE : RADOVLJICA 31:26 Jesenice — IgriAče OŠ T. Cufar, Jesenice : Radovljica 31:26 (19:11), sodnika Pičulin, Zupan (oba Kranj). Jeseničani niso tako /.lahka prišli do novih točk. Pomlajeni Kadovljičani, ki igrajo iz tekme da tekme bolje, so jim namreč bih skoraj ves ('as srečanja tesno /a petami. Le v finišu jim je /manjkalo moči KRIZE : ZABNICA 27:23 Križe - Igrišče ŠD, Križe : Zabnica 27:23 (13:12), sodnika Pičulin, Kramar (oba Kranj). Gostje iz Zabnice so se tokrat Križanom predstavili kot trd oreh. V kvalitetni igri obeh nasprotnikov pa so domačini potegnili debelejši konec. Tudi obraten izid tega dobrega srečanja ne bi bil nobeno presenečenje. DUPLJE : SAVA 30:25 Duplje — IgriAče Partizana, Duplje : Sava 30:25 (17:14), sodnika Teran (Tržič), Rakovec (Duplje). Za spremembo od prejšnjih dveh kol, ko so se Dupljami predstavili kol groba ekipa, so tokrat zaigrali izredno miroljubno in fair. V dokaj dopadljivi igri obeh rivalov sb pokazali vse odlike dobrega moštva in zasluženo vknjižili novi točki. PREDDVOR : ALPLES 35:26 Preddvor - IgriAče OŠ M. Valjavec, Preddvor : Alples 35:26 (16:17), sodnika Jeruc (Duplje), Udir (Besnica). Čeprav so Zeleznikarji v prvem delu nadigrali igralce Alplesa. so v nadaljevanju le uredili svoje vrste. Nasprotniku so pokazali, da pri njih trenutna slabost ne vpliva na predajo. Lestvica: Jelovica Sava Zabnica Preddvor Alples Križe Duplje (- 2) • 5 0 0 142:88 10 4 3 0 1 93:78 6 4 2 1 1 86:67 5 4 2 1 1 73:67 5 4 1 0 3 67:76 2 4 1 0 3 52:91 2 4 0 0 4 50:96 -2 -d h 5 0 0 5 96:153 -dh V vodstvu mladinci Naklega Po 6. kolu nogometnega prvenstva Gorenjske je v regijski ligi mladincev obdržalo vodstvo Naklo. Vrhu lestvice pa se močno približujeta ekipi Lesc in Tržiča. Rezultati: Koro-tan : Naklo ():.r>, Tržič : LTH 2.1. Lesce : Triglav 3:0. Bohinj : Šenčur 3:1, Primskovo : Alples 2:2, Jesenice : Bled 4:1. Lestvica: Naklo 6 6 0 0 22: 3 Lesce Tržič Jesenice LTH Triglav Bohinj Alples 6 Primskovo 6 Bled 6 1 0 Šenčur 6 0 0 Korotan 6 0 0 6 5 6 5 0 0 6 4 0 6 4 0 6 4 0 6 3 0 2 1 1 1 1 24: 3 12 10 17: 9 10 38: 8 8 19:10 14:15 15:12 13:13 12:21 7:24 9:24 5:55 Mladinska rekreacijska skupina: Kokrica : Alpina 1:2. Preddvor : Podbrezje 4:0, Filmarji : Trboje 2:4. Vodijo Kilmarji pred Alpino. ki imata po 8 točk Medobčinska liga. člani — sever: Lesce H I Primskovo 2:i>. Preddvor : Kokrica II. Podbrezje : Grintave«' 5:»; Britol ; Plamen 2:1. Vodi Primskovo preti Brilofom. ki imala po 8 točk. Skupina jug: Filmarji Primskovo B t: I. Trboje : Triglav B 3:2. Kondor : Retečc 0:2; vodita Alpina in Kilmarji s po4 točkami. P. Novak Lestvica: Preddvor Alples Zabnica Sava Duplje Križe Kr. gora Jesenice Storžič Radovljica 179:126 11 158:140 8 156:139 151:140 156:144 122:115 137:149 149:176 112:141 6 114:159 D. Humer Občinska rokometna liga Zmagi Besnice in Krvavca v gosteh Kranj — Tako kot Preddvor v »elitni« rokometni ligi, tudi v občinski cerkljanski Krvavec po šestih kolih Ae vedno ne pozna poraza. Edinemu resnemu kandidatu za prvaka Gorenjskemu sejmu beži za dve točki, vendar imajo slednji odigrano tekmo manj. Vseeno pa je Krvavec tudi to pot bil uspešen, saj je v Kranju brez težav premagal neugodne igralce Veteranov. Gorenjski sejem je dobil srečanje z veterani iz Zabnice, medtem ko se je derbi kriških in tržiftkih veteranov končal z zmago Tržičanov. Tretji predstavnik, ki je zmagal v gosteh, so bili Besni-čani, saj so v Križah brez težav osvojili že drugi par točk z drugim moštvom. Izidi: Gorenjski sejem : Zabnica (vet.) 32:27 (19:13), Križe (vet.) : Tržič (vet.) 27:29 (15:141. Križe B : Besnica 15:29 (7:14), Veterani : Krvavec 25:31 (12:16). Lestvica: Krvavec 6 6 0 0 172:126 12 Gorenjski sejem 5 5 0 0 158:104 10 Huje 5 3 0 2 103: 97 6 Tržič (vet.) 6 3 0 3 159:159 6 Besnica 6 2 0 4 136:126 4 Križe (vet.) 5 2 0 3 97:102 4 Veterani 5 2 0 3 95:114 4 Križe B 6 1 0 4 88:104 2 Zabnica (vet.) Zmagali bomo Rukometaši in rokometašice v II. zvezni in slovenski rokometni ligi bodo jutri in v nedeljo odigrali sedmo kolo. Na sporedu bo vrsta zanimivih srečanj. Kaj pričakujejo od teh srečanj trenerji Jelovice, Alplesa in Preddvora. Igor Stupniftek — trener Jelovice: »O srečanju Jelovice : Rudar (Labin), v Sk. Loki lahko rečem, da bo srečanje izredno težko, saj imajo gostje podoben stil igre kot mi. V tem srečanju računamo na zmago! Za slovenski drugoligaški derbi s Slovanom pa lahko rečem, da bi z malo več športne sreče lahko iztržili še ugodnejši rezultat.« Polde Nastran — trener ženske ekipe Alplesa: »Poskušali bomo osvojiti obe. Zadovoljni pa bi bili tudi s točko, saj vemo, da prihaja k nam v goste ekipa Podravke iz Koprivnice, ki je lansko sezono nastopala še v I. zvezni rokometni ligi.« Božo Crijevič — trener ženske ekipe Preddvora: »Srečanje z ekipo Slovana v nedeljo dopoldne bo težko, če pa bodo dekleta zaigrala borbeno kot v Brežicah, lahko pričakujemo pomembno zmago.« J. Kuhar Vaterpolo Sindikalisti , v vaterpolu KRANJ - Tako kot lani bo tudi letos komisija za vaterpolo pri TKS Kranj v zimskem bazenu organizator drugega sindikalnega vaterpolskega prvenstva občine Kranj. Delovna vaterpolska komisija se je pri tej organizaciji zavedala, da prav v tem času — prvenstvo se začne v drugi polovici oktobra — ni več dosti možnosti za rekreacijo delovnih ljudi. Res je sicer, da se lahko rekreirajo pri kranjskem Partizanu, vendar pa je tudi vodni šport za vsekega zelo koristna zvrst splošne fizične pripravljenosti. Zato je odločitev komisije za to zvrst rekreiranja Se kako dobrodošla. Splošna določila so v glavnem ostala na ravni lanskih, spremembi sta le v tem, da aktivni igralci vaterpola nastopijo v svojih moštvih le kot vratarji, in da ekipa lahko prične srečanje kljub temu, da v začetku nima popolnega moštva. Drugi v igro lahko vstopajo v času prekinitev. Novost pa je tudi v tem, da tekme vodijo sodniki, ki nimajo nikakršnega stika z nastopajočimi sindikalnimi ekipami. Prvenstvo se bo pričelo torej v drugi polovici tega meseca. Za prvenstvo pa se je prijavilo deset ekip osnovnih sindikalnih organizacij. Za najboljše se bodo tako potegovala moštva Gorenjskega tiska, Pro-svete, Cestnega podjetja, Iskre, Tekstil-indusa, Planike, Zdravstvenega doma, Save, Ibija in I kosa. Pari 1. kola: Gorenjski tisk : Ikos, Pro-sveta : IBI, Cestno podjetje : Sava, Iskra : Zdravstveni dom. -dh Turnir v malem nogometu Škofja Loka -- V nedeljo, 17. oktobra, ob 8. uri se bo na igrišču ob šoli »Peter Kavčič« — (poleg škofjeloške gimnazije) — začel turnir v malem nogometu za pokal škofjeloške občinske temeljno telesne kulturne skupnosti. Na njem bo sodelovalo šestnajst ekip s področja občine Škofja Loka: KGP. Gradi* 1. Gradiš II. Lokainvest. Jelovica. 1'crmika, športno društvo »Sokol« i/ 1'uštala, Peks. LTH, balinarski klub Trata. SGI' Tehnik, Iskra i/. Reteč. Nama. Alpetour in Gozdno gospodarstva obrat Škofja Loka. Igrali pa bodo lahko le igralci, ki niso registrirani v katerem od nogometnih klubov. V finale, ki bo na sporedu v nedeljo, 24. oktobra, ob 9. uri se bodo uvrstile štiri ekipe Zmagovalci bodo prejeli prehodni pok'il 'TKS Škofja Loka, najbolj disciplinirana ekipa pa v trajno last pokal /a »fer plci« Veronika Markun (RK Preddvor) je bila v lanski tekmovalni sezoni najboljša strelka ljubljanske conske rokometne lige, letos pa je poleg Cu-dermanove glavno orožje Preddvor-čank. V sobotnem srečanju v Brežicah je veliko pripomogla k zmagi, dosegla je osem zadetkov in bila najboljša igralka tekme. — Foto: J. Kuhar 12 ur košarke v Cerkljah Krvavec : Šenčur 644:651 Cerklje — Sodniki: Štirn, Kne, Znidar, Go-renc, Filipič, Jovanovič Krvavec: Perko 102 (28:14), Brankovič R. 71 (20:5), Bobnar J. (20:5), Pustoslemšek 61 (34:14), Ravnihar 57 (16:5), Brankovič J. 44 (8:6), Bolkal. 43 (8:3), Knific 32 (4:0), Lubej 30 (8:2), Mezeg 24 (6:2), Stular 23 (12:5), Kro-pivnik 18 (10:6), Bobnar S. 22 (2:2), Kovačič 12 (2:2), Jagodic 9 (2:1), Brezar 8 (4:2), Lampe 8 (4:2), Kuralt 4, Rohas 3 (2:1), Gričar 2, Kne, Lužovec, Bolka B., M urnik Šenčur: GorenecM. 118 (40:20). Baligač 88 (26:10), VVeingerl 77 (20:13), Hočevar 71 (28:15), Poljšak 45 (2:1), Jovanovič 43 (10:3). Gorenecl). 39 (12:7), Filipič 38 (4:2), Prestor 35 (2:1), Potočnik H. 33 (6:5), PeternelM. 21 (6:3), Kalan 8, Kordiš 8 (2:0), Peternel V. 7 (4:1), Sobočan 6 (2:2), Bernard 4, Perdan 3 (2:1), Peternel K. 3 (6:3). Črnoga 2, Potočnik M. 2, Gašperlin, Ajdovec, Zor, Vidic Prosti meti: Krvavec 190:76 (40»), Šenčur 172:87(50%) Osebne napake: Krvavec 153, Šenčur 162 Tehnične napake: Prestor, Hočevar Dvajset osebnih napak: Brankovič J. (702) Za zaključek košarkarske sezone v Cerkljah na Gorenjskem za letošnje leto so košarkarji pripravili zanimivo tekmo z ekipo Šenčurja. V vsaki ekipi je nastopilo po 25 igralcev, število osebnih napak pa so pri vsakem igralcu povečali na 20. Igrali so dvanajstkrat po petdeset minut, v vmesnih desetih minutah pa so igralci izvajali proste mete. Pri prostih metih so bili boljši domačini, ki so zmagali z rezultatom 93:87. Tekma je bila vseskozi izenačena in sta se ekipi neprestano menjavali v vodstvu. Največjo prednost so domačini priigrali že na začetku tekme (33:18), medtem ko so se Šenčurjani najbolj oddaljili domačinom po sedmih urah (376:397). O tem, kako sta bili ekipi enakovredni, priča tudi podatek, da je vsaka ekipa dobila po šest izmed dvanajstih delov tekme, sam rezultat pa je bil kar 64-krat izenačen, nazadnje pa pol ure pred koncem tekme (624:624). Pred in po končani tekmi pa so se igralci stehtali in kljub kosilu, ki so ga pripravili na igrišču in zabojem mineralne vode, ki so jo popili, so igralci izgubili od enega do treh kilogramov pri svoji telesni teži. Skoda je bilo le. da si tekme ni ogledalo večje število gledalcev, saj je bil primarni namen tekme razširiti popularnost košarke v Cerkljah. Po tekmi so si bili košarkarji edini, da bodo take tekme v prihodnje še organizirali. J. Bobnar Sobota in nedelja PETEK ROKOMET - MRL: Stražiftče - Sava Preddvor ob 19.30; ORL — Stražiftče — Gorenjski sejem Huje ob 18.16, Zabnica - Zabnica (vet.) Križe (vet.) ob 19.. uri, Tržič - Tržič (vet.) Križe B ob 19. uri; GRL - ženske: Duplje - Duplje : Preddvor B ob 19.30. SOBOTA ROKOMET - MRL: Železniki - Alples : Storžič ob 18.30, Zabnica — Zabnica : Duplje ob 19. uri, Kr. gora - Kr. Gora : Jesenice ob 16. uri; GRL - mladinci: Železniki - Alples : Preddvor ob 17.16, Križe — Križe : Zabnica ob 16. uri, Stražiftče — Sava : Jelovica ob 16.30. NOGOMET - GNL - člani: Naklo - Naklo : Lesce, Železniki — Alples : Korotan, Šenčur - Šenčur : Sava, Trži* - Tržič : Bohinj, Bled - Bled : LTH, Kranj - Triglav : Jesenice, Kokrica — Kokrica : Lesce B, Primskovo — Primskovo : Podbrezje, Olfte-vek — Filmarji : Britof, Kropa — Plamen : Preddvor, Godeiič - Reteče : Trboje, Žiri — Alpina : Filmarji, vse ob 16. uri. NEDELJA ROKOMET - II. ZRL: Škofja Loka -Jelovica : Rudar ob 10. uri, Železniki -Alples : Podravka ob 10. uri (ženske); SRL - ženske: Preddvor - Preddvor : Slovan ob 10. uri; MRL: Radovljica - Radovljica : Križe ob 10. uri; ORL: Besnica - Besnica : Veterani ob 10. uri; GRL - ženske: Stražiftče - Sava B : Jelovica ob 10. uri; NOGOMET - GNL - mladinci: Naklo - Naklo : Lesce Železniki — Alples : Korotan, Šenčur — Šenčur : Primskovo, Tržič — Tržič : Bohinj. Sk. Loka - LTH : Bled, Kranj — Triglav Jesenice, Trboje — Trboje : Preddvor, Podbrezje - Podbrezje : Alpina, Orehek - Filmarji : Kokrica, vse ob 10.30. -d h ki imajo delovne sobote in bodo morali mleko, kruh in zelenjavo kupiti v dežurni prodajalni.« V torek, 12. oktobra, so predstavniki živilskih trgovin v kranjski občini podpisali samoupravni sporazum o uvedbi novega delovnega časa v prodajalnah z živili. Delavci v trgovinah z industrijskim blagom pa so sporazum podpisali že sredi junija. V ponedeljek pa bodo s posebnim sporazumom določila obeh dogovorov uskladili. S tem bo sklenjena akcija sindikata delavcev v trgovini in občinskega sindikalnega sveta za uvedbo prostih sobot oziroma sobotnih popoldnevov tudi-za delavce v trgovini. Će bo izvršni svet skupščine občine Kranj dal soglasje k omenjenim sporazumom, bodo trgovine z živili obratovale po novem že od sobote, 23. oktobra, dalje. Ob sobotah bodo odprte od 7. do 13. ure. V dnevih pred prazniki pa od 7. do 17. ure, ne glede na to, če je ta dan sobota. V ostalih dneh v tednu pa bodo odprte od 7. do 19.30 oziroma tako, da bodo svoj delovni čas prilagodile 42-urnemu delovniku. Ob sobotah popoldne in v nedeljah dopoldne pa bodo odprte dežurne prodajalne. Kaj menijo o uvedbi novega delovnega časa ob sobotah v trgovini prodajalci? Jože, Markovič, prodajalec mesa v poslovalnici Zlato polje: Meso prodajam že več kot deset let in v soboto popoldne sem prost le takrat, ko imam dopust. Zato zelo pozdravljam uvedbo novega obratovalnega časa. Mislim, da tudi potrošniki ne bodo negodovali, saj le redki zaidejo v mesnico v soboto popoldne. Le kadar imajo večje delovne organizacije delovno soboto, še nekaj prodam, drugače pa skoraj za »sol ne zaslužim«. Pa tudi izbira v soboto popoldne ni več kdove kako velika.« Mojca Jereb namestnica poslovodje v marketu Emona v Stražišču: »Naša delovna organizacija ima sedež v Ljubljani in, če bi ravnali tako kot druge naše prodajalne, bi imeli že leto dni ob sobotah popoldne zaprto. Ker pa je naša prodajalna v kranjski občini, smo delovni čas prilagodili prodajalnam v tej občini. Godrnjali pa smo. Nov delovni čas je posebno dobrodošel materam in vsem, ki imamo družine. Ne vem pa še, če bomo ob sobotah lahko kdaj prosti. Ker bodo prodajalne popoldne zaprte, bo večji naval dopoldne in bomo najbrž morali vsi prodajalci pošteno zgrabiti, da bomo zadovoljili kupce. Prosti pa bomo popoldne in tudi to je nekaj. Če bodo potrošniki prikrajšani? Mislim, da ne bo težav, ker že sedaj v veliki meri nakupujejo ob petkih popoldne, malo več težav bodo imeli le tisti. Milena Cuderman, poslo-vodkinja v Potrošniškem centru v Britofu: »Proste ob sobotah ravno tako ne bomo mogle biti, ker bomo morale dopoldne podvojiti postrežbo. Pa tudi 42-ur na teden bomo morale delati. Naša trgovina ima še precej kmečkega zaledja, potem ima veliko prehodnih kupcev in ima ravno konec tedna največji promet. Zato bomo morali vsi, ki skrbimo za prodajo in nabavo blaga, zelo poskrbeti, da ponudba in postrežba ne bo slabša, če bomo hoteli, da kupci ne bodo hodili drugam. Predvsem bo morala biti dobro urejena preskrba prodajalne z mlekom in s kruhom.« L. Bogataj Pomoč pri nakupu ozimnice Kranj — Občinski sindikalni svet bo tudi letos prispeval nekaj denarja tistim osnovnim organizacijam, ki bodo pomagale svojim članom pri nakupu ozimnice. Merila, po katerih so člani sindikata upravičeni do pomoči, so usklajena z merili samoupravne interesne skupnosti za socialno skrbstvo. Do pomoči so upravičeni tisti člani sindikata, ki nimajo več kot 1200 dinarjev dohodka na družinskega člana. Vendar ta meja ni točno določena. Osnovne organizacije naj ob dodeljevanju pomoči upoštevajo tudi zdravstveno stanje delavca, invalidnost, poklicne bolezni, delo na težkih in nevarnih delovnih mestih, zaposlene z dolgim delovnim stažem in samohranilke ter družine s samo enim zaposlenim družinskim članom. Pri izračunu se upošteva osebni dohodek člana sindikata in osebni prejemki drugih družinskih članov (štipendije, pokojnine in podobno). Nadure se upoštevajo le, če v mesečnem znesku presegajo 500 dinarjev. Poleg tega pa je treba upoštevati tudi druge gmotne razmere članov. Ce imajo avtomobil, kmetijo, posestvo, domačo ali dopolnilno obrt, niso upravičeni do pomoči. V spornih primerih naj se osnovne organizacije obračajo po pomoč na center za socialno delo. Komisija za življenjske pogoje pri ObSS meni, da v primerih, ko ima družina avto, posest ali obrt, tudi ob poprečnem dohodku 1200 din na člana, ne moremo govoriti o socialni ogroženosti. L. B. Televizijski medij je nedavno tega posredoval vest, da Jadransko morje kot odprto morje ni prav preveč čisto in da si vseh osemnajst držav, na katere tako ali drugače meji oziroma ki so posredno ali neposredno zainteresirane za njegovo modrino, prizadeva, da bi ga ohranili čim-manj onesnaženega. Ob koncu je bila posredovana tudi vest, da se bodo predstavniki teh držav sestali na seminarju in proučili probleme ob Jadranskem morju. Glede na ekspanzijo seminarjev in simpozijev v naši ljubi do- movini je bilo ob koncu popolnoma odveč poudariti, da bo tudi »Jadranski seminar« v mestu ob naši obali... Kranjčan K. B. mi piše: »Ko sem se pred nekaj dnevi peljal s kolesom, sem v gozdiču med Te-netišami in Goricami zagledal na novo odvrženo večjo kartonsko škatlo z odpadki. Spomnil sem se na trditev občana, češ da se iz vsakega kupa odpadkov lahko ugotovi lastnika. In med brskanjem po kupu na novo odvrženih odpadkov sem res hitro našel kršilca, kajti med smetmi je bil tudi obračun o zamenjavi zlata št. 019233 z dne 23. 8. 1976, ki ga je izdal TOZD Aurodent Ljubljana za N. N. iz Kranja (priimek ni povsem čitljiv, vendar omenjeni TOZD brez dvoma hrani poleg kopije obračuna tudi blagajniški prejemek za plačilo stroškov predelave zlata). Marsikdo bi sodil, da vse odpadke ob cesti skozi gozdiče odmečejo prebivalci iz bližnjih vasi, vendar ni tako, kajti ta nekulturni Kranj- čan je odpadke odvrgel spotoma, ko se je peljal na izlet ali po opravkih v smeri vasi Gorice oz. Golnik. Vsi odpadki so taki, da se zlahka odvržejo v smetnjak, tudi kartonska škatla, če se raztrga. In zakaj tega N. N. iz Kranja ni storil? Ali zgolj zaradi lenobe ali namenoma, da jezi kulturne prebivalce, zlasti pa lastnika gozda, ki je do nedavnega vsako leto lahko pograbil listje, zdaj pa tega ne more več, ker so med odpadki tudi razbite steklenice? Storilec za takšno dejanje zasluži najmanj to, da se na podlagi številke obračuna dokončno ugotovi, kdo je in da mu nato sodnik za prekrške s primerno kaznijo nekoliko »zbudi« čut za lepoto narave in vest za škodo, ki jo s tem povzroča lastnikom zemljišča.« Brez komentarja, saj ste dovolj konkretni že sami. Srčno upam v sankcije nad zanikrneži, ki malomarno onesnažujejo svoje okolje, brezvestno odmetavajo smeti kjerkoli že, tako da postaja naše okolje že pravi svinjak. Kam viški posojila za ceste? Kranj — Po podatkih gorenjskih občinskih štabov za vpis posojila za ceste so v vseh gorenjskih občinah do konca septembra letos predvidene zneske za posojilo kar lepo prekoračili. Ker akcija še v nobeni občini ni končana in bo trajala do konca tega meseca, je predsedstvo skupščine gorenjskih občin na zadnji seji menilo, naj občinski štabi za vpis posojila za ceste skupaj z izvršnimi sveti občinskih skupščin začno pripravljati predloge, za -kakšna dela oziroma katere cestne odseke bi porabili vpisane in zbrane viške za posojilo. Predstavniki občin so na seji povedali, da v občinah že razmišljajo o tem, da pa bodo konkretnejši predlogi lahko izoblikovani, ko bo akcija končana in bo znano, kolikšni so tudi dejanski viški vpisanega posojila. Predsedstvo je opozorilo in priporočilo, da je treba zagotoviti samoupravno odločanje o predlogih (na podlagi dogovarjanja, upoštevati stališča vpisnikov), hkrati pa menilo, da ekonomsko gledano ne bi bilo pametno in tudi ne racionalno, da bi viške sredstev v občinah drobili na več odsekov. V tej smeri pa potekajo tudi razmišljanja in priprava predlogov v občinah. " A. 2. te dni po svetu Pomoč Beguncem Izvršni komite mednarodne komisije za pomoč beguncem je v Ženevi sprejel delovni program za leto 1977. Program predvideva 16,7 milijona dolarjev pomoči beguncem. Večji del te pomoči — nad 6 milijonov dolarjev - je namenjen beguncem v Afriki. Za potrebe beguncev v Latinski Ameriki je predvidenih 3,6 milijona dolarjev. Pomagali bodo tudi družinam v Laosu in Vietnamu in žrtvam vojne. Letalo strmoglavilo V ponedeljek se je pri vzletu z letališča v Bombavu vžgalo letalo caravele indijske letalske družbe in se zrušilo. V nesreči je umrlo vseh 89 potnikov in 6 članov posadke. Indijska časopisna agencija Samačar je sporočila, da se je pri vzletu vžgal eden od motorjev in da je pilot poskušal pristati, pa se mu to ni posrečilo. Do sedaj še niso znani vzroki požar aT Potres v Italiji Novi potresni sunki v Italiji so v ponedeljek močno vznemirili prebivalce mesta Isernia, 150 km daleč od Rima. Potres sicer ni terjal človeških žrtev, pač pa so se zrušile starejše stavbe, zato so prebivalci prebili noč na ulicah. Zemlja se je tresla tudi v Furlaniji. Silovit potres, ki je pretekli teden zajel ekvadorsko provinco Cotopaxi, pa je porušil več kot 4000 domov. Več kot 15.000 družin pa je ostalo brez strehe. Kolera v Jordaniji V Jordaniji je po poročilih ministrstva za zdravstvo zbolelo za kolero 35 ljudi. Zato je vlada uvedla obvezno cepljenje prebivalstva. Kolera se v zadnjem času spet pogosteje pojavlja tudi v drugih azijskih deželah. 400.000 tujcev iz ZRN Statistični zavod ZR Nemčije je objavil, da je v zadnjem letu dni zapustilo Zvezno republiko Nemčijo 400 tisoč tujcev. Se vedno živi v ZR Nemčiji približno 3,7 milijona tujcev. Med tistimi, ki so zapustili deželo, je bilo največ tujih delavcev, ki so zaradi gospodarske recesije izgubili delo. Kaj bo s Savesom? V ponedeljek so z okuženega območja v Savesu v Italiji znova izselili okoli 400 prebivalcev. Omenjeni ljudje so se v Savesu ponovno naselili v znamenje protesta proti vladi, ki je preveč ravnodušna do reševanja njihovega problema. Šele po daljšem pregovarjanju so prebivalci obljubili, da se bodo izselili in se ne bodo vrnili, dokler ne bo celotno območje razkuženo. Nihče pa še ne ve povedati, kdaj se bo to zgodilo. Medtem znanstveniki še naprej ugibajo, kaj bi bilo mogoče ukreniti v okuženem območju. Britanski strokovnjak za rastlinsko patologij0 Donald Lee, ki je pred kratkim dal široko poročilo italijanski vladi, je predla* gal, da bi celotno območje osami'1' nadzorovali ali celo spremenili v park, ker še ni prav nič jasno, kako dolgo bo zastrupljeno z dioksinom. Predlagal )f tudi, da bi celotno območje preorah; Tako bi živi organizmi začeli delovati in bi tudi po naravni poti razkuževab zemljo. Zakaj taka suša? Letošnja katastrofalna suša je zlasti, močno prizadela Britance in Francoze. Sedaj so strokovnjaki, ki se ukvarjajo z vremenom, že odkrili vzroke za sušno obdobje, ki pomeni pravo katastrofo predvsem tA kmetijstvo nekaterih zahodnih dežel. P°" vzročile so ga motnje v običajnem pasu zelo močnih vetrov, ki v višini 15 do 16 tisoč kilometrov pihajo od zahoda proti vzhodu i" prinašajo s sabo deževne oblake oziroma tako vplivajo na ozračje, da se nad zahodno Evropo nabere dovolj velika količina deževnih oblakov. Letos pa so ti vetrovi pihali bolj južno. nririirHa H~lrir-o nTInlHO nThrHD r Dimenzije mm višina širina debelina miza klop polica klop prosta dekorativni element 820 737 55 820 487 55 820 487 55 820 487 55 820 387. 487. 587 55 Navedene mere veljajo za elemente v zloženem stanju Miko garniture lahko kupite v naslednjih poslovalnicah: LIP Bled na Rečici • MURKA — Lesce e LIP Bled na zagrebškem velesejmu e SLOVENIJALES — Kranj«GLOBUS - Kranj• MERCATOR - Vrhnika • NAPREDEK — Domžale e ZARJA — Jeseni cee LESNINA - Ljubljana« LESNINA — Maribor e LESNINA - Murska Sobota e METALKA -Ljubljana*SLOVENIJALES - Maribor MIKO SISTEM GARNITUR MONTIRAMO HITRO IN ENOSTAVNO ftfe lip bled {|W lesna industrija 64 260 bled. ljubljanska c.32 telefon:064 77384 trgovina 77944 telegram lip bled tetex; 34 525 yu lipex A