Hvaležni sinovi.
'f^^^^i^                                   (Narodna pripovedka.)
¦"gJAi^aL niel je neki oče tri sinove.    Ker jim druzega ni imel dati za doto, dal je ¦^M/Jtjedriemu tnačko, drugemu koso, a tretjemu sekiro.    Bili so nm za to zelo
hvaležni. da-si je bila majhena dota. Sin, ki je dobil mačko, poda se prvi po svetu, ter pride do neke graščine. Ne pomišlja si dolgo, naravnost gre vanjo. V graščino dospevši, vidi dvauajst rnož, ki so stražili miši, da niso gospodi ska-kale v jed. ko je kosila. Sin jim reče: »Jaz pa iraam tako žival, če jo izpustim polovi in poinori vse rai.ši. Koliko mi plačate, da vain jih polovi? Stražniki mu reko: ,,Mošnjo denarjev." Sin izpusti mačko, da polovi raiši. Stražniki mu dado pogojene denarje. Ko je graščak videl, da ta nova žival tako pvidno lovi miši, vpraša ga: nAli prodaš to žival? lu koliko hočeš za-njo? Sin mu reče: ,,Mošnjo denarjev." Graščak rau jih da. Sin se zahvali in otide. Graščak ga še skozi okno vpraša: nKaj pa ta žival žre?" Sin odgovori: ,,Vse jedi." Graščak je razumil, da vse ljudi. Sin meneč, da se gospod kesa zaradi Iepih denaijev, pospeši svoje ko-rake proti dorau. — Graščak si je zgradil novo poslopje ter noter zaprl mačko. Potera ukaže poslopje zažgati a on spleza na smreko. Ko je poslopje gorelo, poči šipa v oknu, inačka skoči ven ter naravnost na smreko. Graščak se tega tako prestraši, da z smreke pade ter se ubije.
Sin pride domov ter prinese ubogemu očetu dve mošnji denarjev. Zelo se je oče razveselil, ko ga je hvaležni sin tako bogato obdaroval za niajheno doto. Nato reče drugi sin: ,,Zdaj pa pojdem jaz po svetu, da si kaj zaslnžim s koso." Gre ter pride do nekega travnika, kjer so seno strigli se škarjami. On jih vpraša: nKoliko časa bodete še strigli seno?" Eeko mu: nV pol letu ga ne postrižerao." On jim reče: nKoliko date meni, pa vam ga jaz pokosira danes opoludne?" »Mošnjo denarjev," reko rau. On je takoj zacel kositi, pa še poprej pokosi travnik, kakor opoludne. Zaslužil je mošnjo denarjev. Vprašajo ga, koliko hoče za orodje, ki tako hitro striže seno. On jim reče: ,,Mošnjo denarjev." Dado mu jih. Zdaj je šel vesel domov z dvema mošnjama denarjev. Domov prišedši, razveselili so se vsi. Oče samega veselja, da ima tako pridne in hvaležne sinove, ni vedel, kaj bi počel.
—.¦< 183 >¦*—
Zdaj gre še sin se sekiro po svetu. Ko pride do nekega gozda, ugleda drvarje, ki so se šilom bodli hrast, da bi ga posekali. Sin jih vpraša: »Koliko časa bodete bodli hrašt?" Eeko mu: ,,Pol leta." Ta jih vpraša: nKoliko date meni, pa varu ga posečem vže danes opoludne?" Eeko mu: ^Mošnjo denarjev." On začne sekati hrast in ga še poprej poseka, kakor je bil obljubil. Dobil je mošnjo denarjev, katcrih je bil zelo vesel. Vprašajo ga. koliko boče za orodje, ki tako naglo los sece? On jim odgovori: nMošujo denarjev.'1 Takoj so niu jih dali. Sin se vrne vesel domov, kakor poprcjšna dva, in izroči denarje očetu. Oče kupi vsakeinu lcpo domačijo, kder so dolgo časa srecno skupaj živeli ter tudi srečno umrli.                                                                                          Priobiil G. Križnik.