VOBODNÁ SLOVENIJA AÑO (LETO) XXXII. (26) No. (štev.) 27 ESLO VENIA LIBRE BUENOS AIRES 5. julija 1973 PROBLEM TITOVEGA NASLEDSTVA NAJMANJ TRIJE KANDIDATI Contra toda forma de violencia El presidente de la Conferencia Episcopal Latinoamericana (CELAM), monseñor Eduardo Pironio, obispo de Mar del Plata (Argentina) que participa de la VII Reunión Interamericana de obispos en Río de Janeiro, expresó a los periodistas que la Iglesia “está del lado del hombre, contra los privilegios” y preocupada con el ideal evangélico de “liberación plena de todos los pueblos”. Agí egó el prelado que el problema de los jóvenes latinoamericanos es un problema de carencia. Estima que hay mucha incidencia del problema de la droga, “pero —dijo— eso aún no asumió proporciones tan graves como otros problemas que precisan ser solucionados: el más grave es el de la tentación de la violencia, por fuerza de las presiones de una estructura que origina injusticias”. Condenando toda forma de violencia afirmó que ésta “nunca viene sola: ella provoca siempre otra violencia: la institucionalizada. Esta, a su vez, causa la violencia armada, desesperada, destructora, quedando en un círculo vicioso de represión”, concluyó el obispo. Slovenski uspeh na Primorskem DR. DRAGO ŠTOKA PONOVNO IZVOLJEN Komunisti se niso spremenili Četudi živimo v izseljenstvu in so že minila desetletja, odkar smo zapustili domovino, nismo ostali do nje brezbrižni. Ne prva naša generacija, niti naslednje! Vztrajno tudi spremljamo življenje Slovencev na Koroškem in slovenskem Primorju. Saj to je naravno. Vsi smo člani slovenske narodne družine. Boj zamejskih Slovencev za ohranitev in rast slovenstva ima mnogo skupnega z našim delom v izseljenstvu, ko si prizadevamo, da bo živelo slovenstvo — verjetno v novih oblikah — tudi v bodočih generacijah. Poleg tega, da je med nami izseljenci in zamejskimi Slovenci precej skupnega, sta vendar dve pomembni razliki: Zamejski Slovenci živijo na slovenski zemlji, ki je ostala zunaj meja matične domvine. Mi pa živimo in delamo na neslovenski zemlji, daleč od matične domvine. Druga razlika je, da se morajo zamejski Slovenci za svoje narodne pravice boriti in to trdo boriti. Hočejo jih prisiliti, da bi postali Nemci odnosno Italijani. Mi pa smo povsem svobodni in nam nihče ne krati pravic, da ohranjamo v svobodi slovensko življenje in slovensko tradicijo. To je odvisno od nas samih in od naše zavesti, da pripadamo slovenskemu narodu in spoznanju, da bi bilo nenaravno zatajili svoje poreklo. To velja tudi za nove, generacije, ki so rojene na neslovenskih tleh in so državljani argentinske, ameriške, kanadske ali kake druge države. Kakor ohranjanje slovenstva v izseljenstvu, ko odraščajo ali so že odrasle nove generacije, ni enostavno, tako morajo tudi zamejski Slovenci pri boju za svoje pravice delati predvsem z idealizmom, jasnih pogledov in z veliko modrostjo. Naravno bi bilo, da bi tako zamejski Slovenci kot izseljenci od matične domovine dobivali vso oporo v prizadevanjih za ohranitev slovenstva. Toda v matični domovini vlada komunistični režim z marksistično teorijo o vrednotenju naroda in o njegovi končni usodi. Nas izseljence jugoslovanski komunistični režim težko prenaša. Naše ustvarjalno delo in ohranjevanje slovenske zavesti iz roda v rod sta mu neprijetna in nadležna. Ker pa smo edina svobodna in aktivna opozicija partijskemu totalitarne režimu v domovini, bi nas rad razkrojil in ohromil naše delo. V svobodi vse te poskuse uspešno odbijamo. Poseben greh pred narodom in zgodovino pa je odnos matične domovine do zamejskih Slovencev. Ponovno smo že poudarili, da slovenski komunisti delijo zamejske Slovence v dvoje: vso prednost imajo levičarji, pa naj se imenujejo komunisti, marksisti ali so-cijalisti. Tisti zamejski Slovenci, ki pa hranijo le slovenske pravice in zahtevajo enakopravnost z Avstrijci in Italijani, pa ne le da so zapostavljeni, ampak jim matična domovina hromi njihovo moč in preprečuje uveljavljanje njih samostojnih nastopov. To se je zgodilo tudi pri zadnjih deželnih volitvah na Goriškem in Tržaškem. kjer so Slovenci nastopili s samostojno listo „Slovenska skupnost“.' Nosilec liste je bil mladi in agilni dr. Štoka, ki je že doslej tako uspešno zastopal Slovence v deželnem zboru. Z nestrpnim pričakovanjem smo sledili volilnemu boju. Slovenska skupnost se je vrgla na delo z velikim zanosom, jasnim programom in številnimi požrtvovalnimi mladimi močmi. Šli so v boj z naslonom na slovensko preteklost in geslom: „Brez boja ni zmage“. To ic odločno povedal dr. Štoka na proslavi kmetskih puntov 6. maja v štandrežu, ko je med drugim dejal: „Pet stoletij, od 14. do 19. stoletja, je trajal boj našega kmeta za staro pravdo, to je za njegove pravice, ki mu jih ie tuje plemstvo neprestano kratilo. Tej upornosti našega kmeta se moramo zahvaliti, da smo Slovenci skozi stoletja ohranili svoj jezik.“ V nadaljnjem govoru je dejal: „Slovenci smo mlad narod, pa tudi uporen, saj nam v naši zgodovini ni bilo nikdar ničesar darovanega. Vse, kar imamo, je sad naše zavzetosti, na- Minulega 25. maja je jugoslovanski komunistini diktator Tito dočakal 81 let. Že sama na sebi ta starost ne dopušča prevelikih naporov zdravemu človeku, toliko manj pa Titu, ki se mu je zadnje mesece zdravje vidno poslabšalo. Japonski zunanji minister, ki je bil pred kratkim v Jugoslaviji, ni bil zaradi Titovih „zdravsvetnih problemov' sprejet pri diktatorju. Japonsko veleposlaništvo je pozneje obavilo, da je Tito „bolehal na pretresu", ki ga je doživel ob smrti svojega 75-letnega brata Slavka. Prav tako je bil prvi tajnik britanske partije Edward Gierek prisiljen leteti naravnost v Slovenijo, kjer je bil Tito na okrevanju, namesto v Beograd, kakor je bilo prvotno določeno. Ko je Gierek odšel iz Jugoslavije, se je Tito odločil ostati še naprej v Slovenili in se ne udeležiti 4. partijske konference, ki jo je nato namésto njega začel in vodil tajnik Izvršnega sveta Stane Dolanc. On je tudi, kakor je znano, na konferenci prebral Titovo pismo, v katerem se jugoslovanski diktator o-prošča delegatom zaradi svoje odsotnosti. Titovi ukrepi Tik predno je marca 1969 na 9. kongresu jugopartije diktator Tito predložil ustanovitev partijskega politbiroja, je v nekem govoru izjavil, da „nekateri med nami ne postajamo mlajši'. Njegova ideja politbiroja (ki ga v Jugoslaviji imenujejo Izvršni svet) je bila sprejeta. Septembra 1970 je Tito v svojem govoru v Zagrebu znova iznenadil poslušalce z napovedjo, da bo ustanovljeno „neke vrste kolektivno predsedstvo v Jugoslaviji" v v katerega bodo „vključeni najboljši ljudje iz posameznih republik." Njihova dolžnost bo nadomeščati ga kot državnega poglavarja ter mu omogočati, da se bo „posvečal drugim zadevam." Istega dne, -se pravi, 21. septembra 1970, ko je Tito objavil svoj predlog o kolektivnem predsedstvu, je beograjska „Ekonomska politika" na prvi strani natisnila članek z naslovom: Večja je glava, hujši je glavobol. ‘ Ta ugotovitev je bila pravilna, kajti medtem je že več Titovih „najboljših ljudi iz posameznih republik' bilo počiščenih kot „najslabši ljudje" ter so jim sledili novi, za katere so potem izjavljali, da so „najboljši". Toda problem Titovega nasledstva s tem ni bil rešen. Nasprotno, Titovo še samozavesti, naše odločnosti, naše poštenosti, naše neodjeljive želje po miru in po dobrem sosedstvu z bližnjimi narodi. Obdani od številčno mnogo močnejših sosedov, ki so samovoljno segali po naši zemlji in imovini, smo na njihovo nasilje odgovorili s svojo upornostjo. Dediščina, ki so nam jo zapustili slovenski kmečki puntarji, nam je bila ves čas v oporo, ko smo morali stati na okopih za svoje narodne in socialne pravice." Slovenska odpornost in upornost v zgodovini je bila tako gonilna sila mladi generaciji v tem volilnem boju. Uspeli so. Na listi „Slovenske skupnosti", katere simbol je bil lipova vejica, ie bil dr. Štoka nonovno izvoljen za deželnega odbornika. Boj ie prinesel "maco. Veselje in zadoščenje nad zmago pa sq zopet zagrenili slovenski levičarji, ki so -— in to no ukazu iz Liubljane — volili italijansko komunistično in socialistično stranko. Koliko večji bi bil In Viko slovenski uspeh, če bi se vsi slovenski glasovi združili in podprli „Slovensko skupnost". Kdo nai verjame, da bodo italijanski komunisti in socialisti hranili pravice slovenske narodne manišine. Eakor so v času druge svetovne voine Slovencem, ki so se uprli nacizmu in fašizmu tako na Koroškem kot v slovenskem Primerili, komunisti udarili v hrbet in zameniali narodno zastavo z rdečo, tako delalo še danes, kadar gre za narodne pravice Slovencev v zamejstvu. M. S. revno zdravje in znaki izčrpanosti so se še bolj pokazali, ko je v strahu za partijo zadnje mesece potoval po posameznih republikah in skušal povezovati zrahljano enotnost partije in države, ki preživlja hude udarce tako na notranjem kakor na zunanjem političnem področju. Tako se je zgodilo, da je bil Tito, namesto da bi se „posvečal drugim zadevam", prisiljen baviti se z notranjimi partijskimi problemi in predvsem notranjimi državnimi, ki postajajo vsak dan težji. Daši diktator Tito, kakor kaže, skuša preprečiti ponovitev „Rankovičevega slučaja", ko je objavil idejo o kolektivnem predsedstvu, pa je.-v Jugoslaviji malo ljudi, ki bi verjeli v „kolektivne" rešitev. Kakor je znano, je Tito nekoč javno dolčil Rankoviča za svojega naslednika, pa je le-ta pozneje postal ne-počakan zaradi Titovega dolgega življenja. Hotel je izsiliti vprašanje nasledstva. a ga je Tito pognal iz vodstva partije in države juliia 1966. Državno predsedstvo s 23 člani in s Titom na čelu kot dosmrtnim predsednikom je brezbarvno telo, čigar udje avtomatično onravljaio svoje posle ne da bi kakor koli vplivali na politični razvoj. Titov osebnosti kult je premočan. Tito, ki zavzema vse tri najvažnejše položaje v državi: državno nredsedstvo, nartijsko predsedstvo in vrhovno vojaško poveljstvo, ni kolektivnemu vodstvu nikdar odstopil vsaj del svoje moči. Nasprotno. celo nekatere posameznike, ki niso imeli v vrhovnem partijskem vodstvu nobenih položajev, kakor npr. generala Ivana Miškoviča, je napravil za tako odlične osebnosti, da je s tem ponižal večino članov državnega predsedstva in celo partijskega prezidija. Trijpe pogoji Sodeč po vsem, kar se danes dogaja v komunistični Jugoslaviji v zvezi z bojem za Titov nasledstvo, je kazno, da bo moral Titov naslednik (ali nasledniki) imeti naslednje pogoje: 1. vsekakor ne bo smel biti Srb, ker bodo sicer drugi narodi v državi smatrali njegov nastop kot poskus za „še večjo srbsko hegemonijo"; 2. kot ne-Srb bo moral uživati vso srbsko zaslombo; in 3. takšen naslednik bo moral imeti tudi vso zaslombo jugoslovanske vojske. Trenutno kaže, da bi vse tri pogoje izpolnjeval, dasi mu v partiji zlasti v Zagrebu žagajo tla, za Titom drugi najmočnejši jugoslovanski partijec 63-letni Edvard Kardelj. Iz raznih Titovih izjav in dejanj v zadnjih dveh letih je razvidno, da bi tudi on rad videl Kardelja za svojega naslednika. Slučaj Malenkova v ZSSR (ki ga je Stalin vnaprej določil za svojega naslednika), slučaj Lin Piao na Kitajskem (čigar nasledstvo za Maocetun-gom so celo vključili v kitajsko ustavo!) in slučaj Rankoviča (ki ga je Tito vnanrei določil za svojega naslednika) pa dokazujejo, da nosijo v komunističnih državah ljudje, vnaprej določeni za naslednike karizmatičnih vodij tkakor so Stalin, Mao ali Tito) vrv zadrgnjeno okrog vratu. Ti slučaji dokazujejo, da diktatorji, zlasti tisti, katerih moč sloni predvsem na osebnostnem kultu, nimajo posebne sreče pri izbili svojih naslednikov. V slučaju Jugoslavije pa igra pri tem še veliko vlogo problem večna rodne države, z močnim: sredobežnimi silami. Partijske čistke v Jugoslaviji v zadnjih dveh letih so bile viden izraz ne samo odstranjevanja za partijo nezaželenih elementov, temveč tudi zakulisnega hoia za Titovo nasledstvo. Zadnje čase v tem boju izstopa tudi iipe tajnika Izvršnega sveta, 48-letnega Staneta Dolanca, ki ga tudi omenjajo kot možnega Titovega naslednika. Kakor smo že zgoraj omenili, je Dolanc začel in vodil 4. partijsko konferenco v Beogradu in bral Titovo poslanico. Prav tako je bil potrjen za novo enoletno dobo kot tajnik Izvršnega sveta, dasi je položaj po pravilniku določen za rotacijo. Na volitvah, ki so bile v deželi Furlanija Julijska krajina v nedeljo, 17. junija, je samostojna lista „Slovenska skupnost" ponovno uspela, in v deželni zbor poslala svojega glavnega kandidata dr. Drago Štoka. Če pomislimo, da se je od Slovencev, ki so nastopali na italijanskih levičarskih listah, uveljavil kot kandidat komunistične partije edinole dolinski župan Dušan Lovriha (prejel je 3.446 preferenčnih glasov), potem postaneta samostojni nastop Slovenske liste in njena uveljavitev še bolj pomembna v bodoči politični borbi za pravice slovenske narodnosti v Italiji. Slovenska skupnost je nastopila v dveh volilnih okrožjih: v tržaškem in goriškem. V prvem je prejela 7.191 glasov, v drugem 2.989 glasov, skupaj 10.180 ali 1.3%. Z ozirom na prejšnje volitve leta 1968 je rahlo nazadovala, saj je v tržaškem prejela 7.816 glasov, v goriškem pa 3.025, skupaj torej 10.841 glasov ali 1.4%. Osip je torej 625 glasov. Starejši umirajo, mladih pa ni, da bi jih nadomestili. V tem oziru vabijo pričujoče številke k resnemu razmišljanju. Ostali rezultati Kot najmočnejša sila je znova izšla iz volitev Krščanska demokracija, čeprav nekaj oslabljena, saj si je osvojila le 26 sedežev namesto prejšnjih 29. Prejela je 315.199 glasov (pred petimi leti 344.055, v odstotkih 39.7% (leta 1968 44.9%). V tržaškem okrožju je zanjo glasovalo 66.373 volilcev, v goriškem pa 37.309. Druga najbolj močna politična sila v deželi so komunisti. Prejeli so 13 sedežev; prej so jih imeli 12. Nekoliko so se okrepili na račun socialistične stranke proletarske enotnosti (PSI-UP), ki je ni več in je svoje glasove usmerila zlasti proti komunistom. Komunisti so prejeli 166.018 glasov leta 1968 153.927 glasov; v odstotkih 20.9% oz. 20.1%). V tržaškem volilnem o-krožju imajo 4 izvoljene predstavnike, v goriškem pa dva. Prejeli so v prvem okrožju 50.997 glasov, v drugem pa 26.617. Dobro so se na splošno odrezali so-cilasti, ne pa slovenski kandidati, ki so se dali kot vaba vključiti na njihovo listo. V tržaškem okrožju imajo le enega predstavnika, prav tako na Goriškem. V Trstu je zanje glasovalo 17.241, v Gorici pa 10.021 volilcev. V vsej deželi so prejeli 8 sedežev in 97.289 glasov, kar znaša 12.2%. Socialdemokrati (PSDI) bodo imeli v bodče 4 sedeže. Zanje je glasovalo 64.947 volilcev, tj. 8.2%. V Trstu je bil na njihovi listi izvoljen prof. Lonza. Neofašisti so se okrepili za en sedež: od treh so prišli na štiri. V vsej deželi so prejeli 59.537 glasov (7.5%; leta 1968 39.198 ali 5.1%). Na Tržaškem je zanje glasovalo 26.758 volilcev, na Goriškem 6.519. Liberalci so nazadovali od treh sedežev na dva, v glasovih pa od 37.092 v letu 1968 na 28.941, kar znaša 3.6%. Tudi Furlansko gibanje je izgubilo eno mesto; ostala sta mu dva sedeža. Prejelo je 23.629 glasov (3%). S pomočjo ostankov so si republikanci priborili en sedež, ki so ga že do sedaj imeli. Prejeli so 21.302 glasova, tj. 2.7%. Brez sedeža je ostalo Gibanje za neodvisnost tržaškega ozemlja. Dobilo je 4.683 glasov (0.6%). Tretji partijec, ki ga tudi omenjajo za možnega Titovega naslednika pa je 59-letni Črnogorec Veljko Vlahovič. Ker pa dvomijo, da bi mogel dobiti dovolj zaslombe med Srbi, se bo moral Vlahovič tudi po Titovem odhodu zadovljiti z drugim mestom v vodstvu partije. Po-Titova dobe se je začela Ti trije partijci seveda niso edina Titova izbira za nasledstvo. Nihče tudi ne more prerokovati, da se bo Titu posrečilo izbrati zadovoljivega naslednika odn. če bo sploh katerega dokončo določil. Nadaljnji razvoj bo Vsekakor v veliki meri odvisen od notranjega položaja v državi v trenutku, ko bo Tito izginil z domače in svetovne pozornicc. Ker Tito že sedaj opušča vrsto držav- •■■■■■■■■■■■■■■ar^■■■■■■■■■■■■■■■■■■a „Laine vesti in trditve“ KAKŠNA JE SVOBODA TISKA V JUGOSLAVIJI? V ljubljanskem „Delu" je v številki z dne 13. junija na tretji strani izšel članek, ki pod naslovom “Lažne vesti in trditve", poroča takole: „Senat okrožnega sodišča v Zagrebu, je^danes za trajno prepovedal 12. številko „Glasu koncila" z dne 10. junija letos, ki jo izdaja zagrebška nadškofija. Sodišče je izdalo sodno prepoved zaradi člankov „Srečanje upanja" in „Klic razkropljenih grkokatolikov". Po mnenju sodišča vsebujeta ta dva članke lažne, alarmantne in potvorjene vesti in trditve. „Glas koncila" je med drugim v nih in partijskih obveznosti: udeležil se ni zasedanja 4. partijske konference v Beogradu, temveč je rajši ostal na počitnikovanju v Sloveniji; Dolanc je na tiskovni konferenci tujim časnikarjem izjavil, da bo Tito „opuščal odslej naprej razne protokolarne obveznosti," ker je „povsem normalno za ljudi njegove starosti, da ne čakajo ure dolgo na letališčih prihodov drugih voditeljev," kajti „Tito sicer ni bolan, je pa izčrpan," — nekateri opazovalci celo menijo, da se je po-Titova doba v Jugoslaviji že začela. Boj za oblast odn. ; vodstvo partije in država pa da se ne bije toliko med posameznimi partijskimi voditelji, temveč vedno bolj med posameznimi narodi, ki Jugoslavijo danes sestavljajo. tej številki pisal o problemih katoliške cerkve v LR Rumuniji na provokativen način, hoteč vznemirjati naše vernike in kaliti odnose med prijateljskima socialističnima državama." Čeprav je bila omenjena številka „Glasa koncila" v Zagrebu zaplenjena, je poslana po pošti prekoračila mejo, in tako, posredno, prišla v roke tudi nam. Za informacijo objavljamo v nadaljnjem oba inkriminirana članka, da bodo bralci sami lahko presodili, kakšne so tiste „lažne vesti in trditve". Takole glasi pisanje „Glasa koncila": PRIJATELJSTVO MED TITOM L\ CASTROM DOLANC Jugoslovansko veleposlaništvo v Havani na Kubi je pretekli teden gostilo kubanskega komunističnega diktatorja Fidela Castra. Opazovalci menijo, da se je s tem začela doba novih prijateljskih odnosov med obema komunističnima državicama. V Havano je namreč priletela iz Beograda Titova uradna delgacija pod vodstvom tajnika Izvršnega sveta Staneta Dolanca, ki ga opazovalci smatrajo za tretjega naj višjega partijca v Titovi Jugoslaviji. Dolanc je imel več ur razgovorov s kubanskim podpredsednikom Rafaelom Rodriguezom, sprejet pa je bil tudi pri kubanskem državnem predsedniku Dorticosu. Jugoslovansko poslaništvo je nato priredilo večerni sprejem za Dolanca in njegovo delegacijo ter se je večera ude- V HAVANI ležil tudi kubanski komunistični diktator Fidel Castro. Kakor je znano, sta se Kuba in Jugoslavija, odn. kubansko in jugoslovansko časopisje v razdobju med 1960 in 1970 silovito napadla, tako glede notranje in zunanje politike. Titova Jugoslavija je protestirala proti Castrovim pozivom na oboroženo vstajo v latinski Ameriki, Kuba pa je Titovo Jugoslavijo označevala za „pro-imperialistično" ter Titovemu režimu očitala, da „se je vrnil v buržujski sistem svobodne trgovine,“ Med Kubo in Jugoslavijo se sedaj začenja novo prijateljsko razdobje in sicer prav v trenutku, ko bosta obe poslali svoji delegaciji na bližajočo se konferenco tkim. nevezanih držav, ki jo sklicujejo v Alžiru. Nastopi proti ekstremistom v Franciji Francoska vlada je pretekli teden prepovedala nadaljnji obstoj in delovanje desničarskemu in levičarskemu gibanju v Franciji, da bi „rešila svobodo“, kakor je izjavil predsednik Pom-pidou. Vlada je razpustila trockistično Komunistično ligo in neofašistični Novi red, da bi napravila konec vedno daljšim in težjim spopadom med obema gibanjima, ki sta zadnje mesece povzročala nerede zlasti v Parizu. Nekateri izgredi so Parižane spominjali na velike izgrede v francoski prestolnici leta 1968, dokler ni takratni predsednik gral. De Gaulle napravil konec' razkroju republike. 1 1 Nad 70 pariških policistov je bilo nedavno ranjenih, ko je trockistična Komunistična liga poskušala razbiti zborovanje neofašističnega Novega reda ter je policja posegla vmes, da ni prišlo do še večjih izgredov. „Svet danes kakor da drvi v naročje raznim tiranijam,“ je izjavil francoski predsednik Pompidou. „Odločeni smo rešiti svobodo. Obramba svobode pa zahteva odločnost.“ Francoska vlada namerava začeti proti obema gibanjima sodni postopek, da bi tako preprečila Komunistični ligi in Novemu redu reorganiziran j e pod novimi imeni, kar je bila običajna strategija razpuščenih političnih organizacij v Franciji. Tako Komunistična liga kakor Novi red sta se reorganizarala iz borbenih levičarskih in desničarskih gibanj, ki jih je bil že razpustil gral. De Gaulle leta 1968, ko so predvsem komunisti poskušali vreči takratni režim. Od leta 1968 do danes je bilo v Franciji razpuščenih in prepovedanih enajst ekstremističnih gibanj, med njimi gibanja znanega Daniela Cohn-Ben-dita, Alaina Geismarja in drugih ekstremistov. Sedanjo Komunistično ligo vodi bradati ekstremist Alain Krivne, neofašistični Novi red pa 27-letni študent pra--va Alain Robert. Uruguay In Ubile DVA DRŽAVNA UDARA Tako Urugvaj kakor čile, majhni in gospodarsko zaostali latinskoameriški sta minuli teden pretresala notranjepolitična udar, ki pa sta si po vzrokih in po posledicah različna. Urugvaj, ki so ga doslej smatrali za južnoameriško Švico kar tiče demokratičnih režimov, ki so nepretrgoma vladali v državici že 31 let, je doživljal eno svojih najtežjih notranjepolitičnih kriz, ko je predsednik Bordaberry zahteval od kongresa, da odvzame poslansko nedotakljivost senatorju Erru, ker je policija ugotovila, da je bil v zvezi s komunističnimi gverilci Tupamari. Erro je zbežal v Buenos Aires in zaprosil za politični azil. Ker Bordaberryju kongres ni ustregel, nanj pa je pritiskala tudi vojska, se je končno odločil in kongres razpu- stil ter postavil na vodstvco države državni svet, ki mu sam predseduje. Vojska je Bordaberryja podprla. V Uru-gcaju je bilo demokratičnega režima konec, v sosednjem Brazilu in v Buenos Airesu pa sta vladi zadovljni, da je v Montevideo režim usmerjen proti komunističnim ektremistom. V Čilu pa sta majhna skupina vojske in skrajna desničarska organizacija „Domovina in Svoboda“ poskušali izvršiti državni udar in vreči marksista Allendeja, pa se jima zaradi lojalnosti ostale čilske vojske in neprivrženosti opozicionalnih strank poskus ni posrečil. Nastop je zahteval 22 smrtnih žrtev, vodje poskusa pa so se zatekli na razna poslaništva v politični azil. Čilska vojska je ostala lojalna, ne marksistu Allendeju in njegovemu re- Mcdnarodni teden KITAJSKA je mimo izpeljala atomski poskus v ozračju na svojem ozemlju, ne da bi kdor koli predhodno protestiral proti temu. Francijo pa, ki namerava izvršiti nov atomski poskus na tihomorskem otočju Muroroa, napadajo razne azijske in latinsko-ameriške države in velik del svetovnega tiska. Prva je bila avstralska vlada, ki je objavila, da bo verjetno tudi Kitajsko obtožila na Mednarodnem sodišču v Haagu, ker ne preneha z atomskimi poskusi v ozračju. Kitajska je doslej izvršila 15 atomskih poskusov. LIBIJSKI DIKTATOR KHADAFY se trudi izpeljati spojitev Libije in Egipta v eno arabsko državo, ki naj bi ji predsedoval egipčanski diktator Sadat, on sam pa bi bil podpredsednik. V Kairu nad Khadafyjevo zamislijo niso še navdušeni, ker se spominjajo ponesrečenih spojitev med Egiptom in Sirijo, ki so se začele leta 1958 pa so tri leta pozneje propadle. Tudi v Moskvi z nezadovoljstvom gledajo na Khadafyja, zlasti ker preganja komuniste v lastni državi. NORVEŠKI KRALJ OLAV V. je minuli ponedeljek slavil 70 letnico življenja. Na norveškem prestolu je ta „kraljevi športnik“ od leta 1957, ko je umrl njegov oče kralj Haakon VII. Kralj Olav je na Olimpiadi 1928 v Am-tserdamu dobil zlato medaljo kot najboljši krmar jahte. ZAHODNA NEMČIJA je zvišala vrednost nemški marki za 5,5 odstotka, tako da znaša sedaj njena vrednost 2,4250 za en dolar. AMERIŠKI PREDSEDNIK NIXON je vetiral v kongresu izglasovan predlog o ustavitvi denarnih fondov za na-daljnio bombardiranje komunistov v Kambodži. Proti vetu je nato glasovalo 188 demokratov in 53 republikancev, za. veto na 40 demokratov in 1S3 republikancev. Za preglasovanje Nixonove-ga veta bi moralo glasovati dve tretjine kongresnikov. ■ ■■ ■■■■■■■■■■■■ Mtt (tUHlUl BMIIS ■■■■■■■■■■■■■■■■'■ žimu, temveč svoji vlogi varuha demokracije in se ni pustila potegniti v politično pustolovščino. Opozicionalm stranki Krščanska demokracija in Narodna stranka sta tudi stali ob strani, ter sta obe izdali izjavi, v katerima trdita, da sta za ohranitev ustavnega reda in demokracije v državi. Bil je to prvi poskus vojaškega u-dara v Čilu v zadnjih 40 letih. Daši je marksist Allende dobil novo možnost za oddih, bo moral vendar spremeniti svojo gospodarsko politiko, če bo hotel obstati na krmilu države vse do 1977, ko mu poteče predsedniška doba. Toda marksistični dogmatik Allende doslej ni uvidel, da je marksistična doktrina za konec dvajsetega stoletja že zastarela stvar in da z njo čilski narod in državo vodi v prepad, namesto v blagostanje. „LAŽNE VESTI IN TRDITVE“ (Nad. s 1. str.) Klic razkropljenih grkokatolikov „Ob nedavnem obisku romunskega predsednika Ceausescuja v Italiji je voditelj skupnosti romunskih katoličanov grškega obreda, ki živijo v Rimu, izročil italijanskemu ministrskemu predsedniku Andreottiju pismeno poročilo o položaju katoliške Cerkve vzhodnega obreda v Romuniji. V poročilu je rečeno, da je ta Cerkev do leta 1948, ko je bila proti volji svoje zakonite hierarhije uradno priključena romunskemu pravoslavnemu patriarhatu, štela 6 škofij, 200 župnij in 1.600.000 vernikov. Ti verniki so kljub temu ostali, zvesti Sv. Sedežu v Rimu. Zanikanje njihovega obstoja je v nasprotju z romunsko državno ustavo, ki jamči svobodo vesti in veroizpovedi. Danes naj bi bilo teh romunskih katoličanov vzhodnega obreda še od 700-000 do enega milijona, duhovnikov, ki morajo tajno izvrševati svojo službo, 600, škofov pa, ki so bili tajno posvečeni in jih država zato ne priznava, pet.“ Drugi članek v Glasu koncila nosi naslov „Srečanje upanja“ (Susret na-de). V prvem delu je podano poročilo o obisku Ceausescuja 26. maja pri sv. očetu v Vatikanu. V 25 minutah osebnega srečanja papeža z romunskim predsednikom — pravi pisec — se go- tovo ni moglo natančneje govoriti o problemih, ki tarejo Cerkev v Romuniji. Toda že to, da je do tega srečanja sploh prišlo, je velik znak upanja za v bodoče. Nato pa pisec v drugem delu članka poda sedanji položaj katoliške Cerkve v Romuniji, kar je tako razburilo sodnike zagrebškega okrožnega sodišča, da so 12. številko Glasa koncila kratkomalo zaplenili. Nedotakljivi problem romun|skih grkokatolikov „Najbolj občutljivi problem Cerkve v Romuniji je vprašanje grkokatolikov. 1. novembra 1948 je bila grkokatoliška Cerkev nasilno priključena romunski pravoslavni Cerkvi. Za ta dan je bil v mestu Cluj sklican sinodalni posvet grškokatoliške Cerkve, ki ga pa niso pripravili grškokatoliški škofje. Predsednik zborovanja — ne izbran od Cerkve, temveč imenovan od oblasti — je bil duhovnik Trajan Belaseu. Ta je prebral govor, v katerem je bila postavljena zahteva, da se grškokatoliška Cerkev podredi romunskemu pravoslavnemu patriarhu in da se prekinejo vezi z Vatikanom. Po govoru je prišlo do kratke debate, ki pa se ni mogla razviti, ker so nekateri od navzočih takoj postavili zahtevo, da se predlog duhovnika Belascuja sprejme. Nato je bila uradno proglašena unija z romunskim patriahorm. Papeški nuncij pri romunski vladi 0‘Hara je sicer takoj protestiral zoper ta samovoljni ukrep pri romunskem zunanjem ministru, a brez uspeha. Takoj nato je bilo vseh šest grškokatoliških škofov vrženih v ječo, kjer so drug za drugim umrli. Ista usoda je zadela vse tiske grškokatoliške duhovnike, ki so odklonili unijo z romunsko pravoslavno Cerkvijo. Leta 1950 je Romunija prekinila odnose z Vatikanom, zaradi česar je moral apostolski nuncij 0‘Hara zapustiti državo. Pred svojim odhodom je še tajno posvetil v škofe pet duhovnikov gr-škokatoliškega in tri duhovnike latinskega obreda, a romunska vlada vse do sedaj te posvetitve ne priznava in ti škofje svojega poslanstva ne morejo izvrševati. Po zadnjem koncilu je prišlo do nekih stikov med romunskimi oblastmi in Vatikanom. Tako se je mogel leta 1965 udeležiti zadnjega dela zasedanja II. vatikanskega koncila škof Plesca. Dva druga škofa, sicer uradno nepriznana, Schubert in Boros sta že dvakrat, leta 1969 in leta 1971 obiskala sv. očeta. Na povabilo romunskega patriarha Justinia-na sta prišla v Bukarešto na obisk duhovnika Hamer in IDuprey v imenu Tajništva za zedinjenje kristjanov. Romunski zunanji minister Maurer je leta 1968 obiskal v Vatikanu papeža Pavla VI. Sad tega srečanja je bilo dovoljenje za škofa latinskega obreda Aarona Mar tona, da se lahko svobodno giblje v območju svoje škofije Alba Julija. Prej „Motiti se ni nič drugega, nego za resnico imeti, kar je napačno, ali za napačno imeti, kar je pravilno, ali za neizvestno imeti, kar je izvestno, ali za izvestno imeti, kar ni izvestno, bodisi napačno ali prav. To je za duha tako nelepo in nedostojno, kakor čutimo, da je lepo in dostojno, če govoreč ali pritrjujoč rečemo: da, da, ne, ne.“ Sv. Avguštin, Enchiridion, 17 Iz življenja in dogajanja v Argentini Kljub temu, da so nekateri opazovalci vztrajno trdili, da so notranjemu ministru že štete ure, se kljub temu pretekli teden na tem področju ni zgodilo nič novega. Dr. Righi zaenkrat trdno stoji na svojem mestu in bo ostal verjetno, dokler ne bo izvedena prva faza politične preureditve pod novo vlado Kjer pa so bile presenetljive novice, je na področju razmer med vlado in levičarsko gverilo. Medtem ko so, po zadnjih korakih vlade proti tem skupinam peronistični FAP in Montoneros izjavili, da se uklanjajo volji vlade in odložijo orožje, je nasprotno trockistični ERP (Ejército Revolucionario del Pueblo — Ljudska revolucionarna vojska) napadel vlado predsednika Cámpore, češ da je „en korak pred revolucionarno ilegalnostio“. To pomeni, da ERP vlade praktično ne smatra več za revolucionarno. Dalie napada gospodarski načrt Gelbardove ekipe, za katerega pravi, da „skuša zašiti kapitalistične žepe s povečanim naporom delavcev“. Gelt-av. da samega in pa ministra za socialno skrbstvo in Peronovega osebnega taim-ka López Rega pa označene kot ..reakcionarja“ in „sovražnika ljudstva'. Ta iziava ERP-a je. kot smatralo opazovalci, praktično boina napoved vladi, le da se pri tem še ne uporabila Ime Perona, kajti gverilci dobro vedo, t-ol'kn dé. liudstvo na Perona, in da. bodo iVfmbili š° tiste zadnie simpatije, ki Hm ostaneio. če se javno postaviio proti Peronu samemu. Medtem na vladna ekipa mirno iz-peliuie dalie gospodarski načrt. In to kljub delnemu nezadovoljstvu zaradi njih zamude — zakon o povišicah mora odobriti kongres, ljudje pa šo se v šestih letih vladnih dekretov na kongresne postopke odvadili. Vendar smatrajo opazovalci, zlasti po sestanku, ki sta ga imela predsednik Cámpora in gospodarski minister Gelbard s Peronom, da je tudi šef justicializma dal vso svojo zaslombo načrtu. Na striktno političnem polju pa je stopila v ospredje zadeva volitev v Santiago del Estero. V tej provinci so po prvotni zmagi upornih peronistov ti zahtevali, naj se upošteva provincijska ustava in naj bo guverner (v tem primeru dr. Juárez) potrjen z nepopolno večino. Ker se je stvar na sodišču toliko zavlekla, da je druga runda za guvernerja bila izpeljana, predno je prišla razsodba vrhovnega sodišča, so v Santiago del Estero volili le za senatorje. Tudi na teh volitvah je (to pot z absolutno večino) zmagala uporna peroni stična frakcija. Pozneje je vrhovno sodišče razveljavilo sodbo provincij-skih sodnikov glede potrditve dr. Jua-reza in zahtevalo ponovne volitve. A prišel je 25. maj in provinci.isko ozračje je bilo tako napeto, da je vlada volitve dalj in dalj odlagala. Končno so bile napovedane za preteklo nedeljo 1. julija, pa so zakulisni manevri dosegli, da sta oba kandidata, dr. Juárez in dr. Bustos odstopila. Kako se bo zadeva rešila, še m' jasno. Provinco medtem vodi zvezni komisar, upokojeni general Ernesto Fatigatti. ki predvideva rešitev -rmoKlema. v roku dveh mesecev. Pred predstavo Vombergarjjjeve „Vode“ ZA PISATELJEVO 70. LETNICO Lani februarja meseca je pisatelj Jože Vomberger dopolnil sedemdeset let in takoj nato je Slovensko gledališče v Buenos Airesu sklenilo, da bo v proslavo njegovega življenjskega jubileja v doglednem času postavilo na oder njegovo najpopularnejše delo, komedijo „Vodo“. Toda šele sedaj je dozorela ta zamisel ter bo režiser Maks Borštnik v dneh 7., 8. in 9. julija mogel stopiti pred občinstvo s svojo odrsko vizijo te popularne komedije v proslavo lanske avtorjeve sedemdesetletnice. POPRAVEK V zadnji številki našega Tista se nam je vrinila neljuba napaka. Po pomoti je v članku „Dr. Jože Basaj umrl — drobci iz življenja“ izpadlo ime avtorja. Prispevek je namreč poslal g. Jože Godina s Koroške, katerega slika ob grob" dr. Basa ja je bila tudi objavljena v članku. je bil namreč konfiniran v svojem škofijskem dvorcu. Zdi se, da romunska vlada do katoliške Cerkve latinskega obreda ni vec tako sovražno razpoložena. Od petih škofij je uradno zasedena, kot smo omenili, le tista v Alba Juliji. Ostale štiri so brez škofov, ker škofje Plesca, Boros, Schubert in Duma svoje službe ne smejo vršiti. Katoličanov latinskega obreda je bilo leta 1948 1.300.000; sedaj naj bi jih bilo še en milijon. Vatikanu je mnogo na tem, da bi se kako rešil vsaj problem latinskih škofij v Romuniji, kajti po izjavi Tajništva za zedinjenje je zaenkrat nemogoče upati na kakršen koli sporazum glede grškokatoliške Cerkve v Romuniji. Romunski patriarh je ponovno dal vedeti, da je pripravljen za vsak stik z Vatikanom pod pogojem, da se ne načenja vprašanja grkokatolikov. Ti so po njegovem mnenju dokončno postali del romunske pravoslavne Cerkve.“ Iz gornjega je lahko razvidno, kakšen položaj zavzema jugoslovanski režim do tega, kar so že dejstva polpretekle zgodovine. V Jugoslaviji ni mogoče zapisati resnice, kadar ta meče senco na komunistični režim, pa najsi bo to domač, ali pa „bratski“. A režim gre še dalje, tako resnico proglasi za laž. Ko pa nek list, v tem primeru „Glas koncila“ te resnice vendar upa zapisati, tedaj ga oblasti enostavno zaplenijo. Ta. in le ta, je vsa resnica jugoslovanske „svobode“ tiska. Vombergarja kot dramskega ustvar-javca vsi poznamo, vsi starejši vseljen-ci, ki smo neštetokrat gledali njegove drame po naših ljudskih odrih in največkrat še sami sodelovali pri njih predstavah, bodisi da so bile to: Voda, Zlato tele, Vrnitev, in druge. Predvsem pa smo ga poznali po njegovih radijskih igrah, ki jih je pisal tedensko in so dobile sloves pod naslovom Jaka Smodlaka. Bile so to ene prvih radijskih iger v Evropi. V letih se mu jih je nabralo preko sto takih enodejank, ki ji je hotel izdati v par knjigah tik pred vojno, pa je vse to prepadlo ob koncu revolucije, kar je neprecenljive škode za naš ljudsko odrski repertoar. Koliko tega bi še danes živelo na naših odrih v emigraciji! Gotovo pa je najbolj živa Vombergarjeva stvaritev njegova „Voda“, ki je že „železni repertoar“ slovenskega gledališča, gotovo našega v emigraciji, pa bi zaslužila tudi v domovini. Prepričan sem pa, da bo ostal živ tudi njegov „Martin Krpan”'', ki je doživel pred par leti pri nas svoj krst in bi zaslužil, da bi — morda malo v bolj strnjeni obliki —kdaj izšel tud-' knjižno, saj je ob njegovi predstavi v tržaškem radiu napisal univ. prof. dr. J. Pogačnik v pregledu zamejske in zdomske književnosti (Trst, 1972) da j„ ..odlična priredba". „Voda" in „Krpan“ ostaneta dva Vombergarjeva največja odrska uspeha. Pred par leti smo videli ..Krpana“, zdaj je na vrsti zopet „Voda“. In to za njegovo 70-letnico. Vprašal sem dramatika, kje je dobil motiv za „Vodo"? In začel mi je praviti: da se je rodil na Pšenični polici pri Cerkljah in da je bil njegov oče bajtar pa čevljar, da pa je njegov brat France nozneje iz .bajte napravil grunt, ker je bil odličen gospodar. Imel je celo zadružno šolo ter je bil glavno gibalo gospodarskega napredka cerkl lanskega eV„Ua. Ta le tudi hotel poživeti staro težnio vasi no lastnem vodovdu. kajti redna suša in oddaljenost studenca od vasi. je silil vaščane k samopomoči. Tako so kupili celo’ že cevi za vodovod, toda delo s« je ustavilo ob vprašanju stroškov. Odkod denar? Ni ga, bilo in ni prišlo do vodovoda. Ta spomin na erpdvto vodovoda v domači vasi mn ie dole idelo n drami. Oče mu le dal postavo Šimna, in brat France Jerana,. Vse drugo na je njegova domišliiia, k? se je razvijala seveda od naslonitvi na klasičnega Gogoljevega Revizorja. Tako ie nastala tridesetletniku komedija ..Voda", ki so jo prvič igrali v Prosvetnem domu v Grobliah 1. 1931 za božič. Slučajno je bil takrat pri predstavi kritik Stran 3 Sag 3glowœyiS§ sarjev. MARIBOR — Vrhovno sodišče Slovenije je zavrnilo pritožbo železarne Ravne proti sodbi mariborskega okrožnega sodišča zaradi zastrupljanja gozdov. Gozdarski inštitut iz Ljubljane je namreč ugotovil, da se škoda pojavlja že od leta 1964 in da Se je gozdni prirastek zmanjšal od 20 do 60 odstotkov. Po a- France Vodnik, ki se je zanju navdušil, napisal poročilo v „Slovenca“ in zainteresiral ljubljansko Narodno gledališče za komedijo. Takrat je bil upravnik Gledališča pesnik Oton Župančič, ki mu je bila komedija zelo všeč ter jo dal predstavljati v gledališču v 1. 1932. Tudi tu je doživela uspeh v režiji Milana Skerbinška, glavni igravci pa so bili Lipah. E. Kralj, German, Juvanova, Danilova — naši najboljši dramski umetniki. Iz Narodnega gledališča je nato šia igra po vseh slovenskih odrih tako v Sloveniji kakor zunaj nje med izseljenci. Tudi v Buenos Airesu je bila igrana še pred vojno med starimi vseljenci. Zanimati so se začeli zanju še drugi narodi: tako se je igrala na Hrvatskern in celo na 'Slovaškem. Tudi avstrijski Nemci so jo že prevajali ter jo celo pripravljali za filmanje. Toda vse to je prenehalo z nastankom vojne. Drugo predstavo v Narodnem gledališču je doživela „Voda“ še med okupacijo v zasedbi s starimi igravci, le mesto Jermana, ki je bil v gošči, je zavzel Raztresen. Po takih uspehih v domovini je razumljivo, da je bila „Voda“ tudi na repertoarjih naših taboriščnih odrov tako v Serviglianu, kakor Spittalu. Tako jo je na Koroškem vprizoril režiser Per- ilizah so ugotovili, da železarna povzroča 70% škode, ostalo drugi obrati in rudnik svinca. Po sodbi mora železarna plačati nekaterim posestnikom odškodnino, od srede leta 1970 še 5% obresti in sodne stroške. LJUBLJANA — Slovensko sodstvo ostaja brez sodnikov. V prvih štirih mesecih letošnjega leta je odšlo iz pravosodja 20 sodnikov in je sedaj v Sloveniji vsako šesto mesto nezasedeno. Sodniki odhajajo, ker so plače precej nižje kot v drugih gospodarskih panogah in ker stanovanjski problem sodnikov prepočasi rešujejo. CELJE — Celjska tovarna EMO je zmanjšala za 30% produkcijo grelnih radiatorjev, ker je že nekaj mesecev delala z izgubo. EMO je proizvajala 65% vse jugoslovanske produkcije radiatorjev, velik del pa je izvažala na svetovni trg. Ker pa po novih cenah materiala stane kilogram pločevine 6,10 dinarjev, kilogram izdelanega radiatorja pa sme prodati le po 6 dinarjev, se je vodstvo tovarne odločilo za zmanjšanje produkcije za domači trg. Ker bo zaradi tega zmanjkalo radiatorjev, jih bo treba uvažati. Morda celo radiatorje, ki jih bo izvažala EMO. Seveda uvoz bo precej dražji. Podobno se je namreč že zgodilo z kopalnimi kadmi, katerih proizvodnjo je EMO že ustavila pred letom, prav tako tudi stoji podoben obrat v Kruševcu že leto dni. Tudi izdelavo jeklenk za plin so ustavili in jih uvažajo, kajti domači proizvajalec jih ni mogel prodajati pod ceno, čeprav so uvožene jeklenke precej dražje od domačih. Pri tem se nehote vsiljuje misel, da nekaj ni vse v redu, da ima nekdo koristi z uvozom. UMRLI SO OD 5. DO 11. 6. 1973 LJUBLJANA — Marko Pogačnik, up. knjigoveški mojster; Lovro Urbanc, 83; dr. Ivan Šinko, inž. kemične tehnologije; Ignac Zupančič; Leopold Jamnik; Franja Gorupec r. Kavšek; Rudolf Jenčič, 80; Peter Lenassi; Tomaž Kvas; Antonija Gajšek; Marija Bradeško, 82; Alojzija Stresen r. More; univ. prof. dr. Alija Košir, 82, akademik SAZU; Jakob Fabjan, 78, up. čevljarski mojsteT; Alojz Strajnar. RAZNI KRAJI — Justin Mihevc, Lom pod Storžičem; br. Marjan Vrtovec, D.J., Maribor; Edvard Vale, Prebold; Terezija Jankovič r. Vidmar, 83, Črna vas; Helga Glančnik r. Gorinšek, Celje; Jože Bertoncelj, Železniki; Zvonko Križan, 48, Sp. Bitnje pri Preločab; Matilda Jager, 80, Hrastnik; Janez Jore, Trnjava; Franc Stare, Cerknica; Ivan Albreht, Maribor; Nežka Duhovnik, Smlednik; Franc Rome, 40, Mali Lipoglav; Ivan Čopi, 92, Čezsoča; Alojzija Bajt r. Čarga, Celje; Marica če-kada r. Volovec, šmarjeta pri Rimskih toplicah; Jožefa Markuš r. Stropnik, Podkraj; Marija Može, 86, Novo mesto; Terezija Dežman r. Vidic, Vevče; Janko Radelj, šofer, Radela; Marija Vidali r. Pohar, Laško; Jože Zibelnik str., Dvor pri Polhovem gradcu; Jakob Tavčar, SP- Luša; Jože Miklavžin, Žalec; Marjan Kalan, 29, inž. strojništva, Mavčiče; Antonija Gradišnik, 63, Rače; Zvonko Vrhovec, Laško; Vinko Vasle. 22, Velenje, p. n.; Jože Lukan, Sp. Lin-nica; Miroslav Kočevar, Turjak; Franc Ogrinc, Sv. Gregor; Marjan škoda, Preddvor; Janez Gradišek, 83, Mekinje: Anica Vozelj, Breznica; Stanislava Sušnik r. Krmelj, Kranj; Mira Ladnik, Celje. nišek, v Italiji pa Willempart. Ta je že prej režiral „Vodo“ v Sokolskem domu na Viču. Tudi med argentinski vseljenci po vojni se je že igrala pred dvajsetimi leti v Liniersu prav tako v režiji Willem-partovi. In morda še kdaj in še kje po svetu. Te podatke posnemam iz pogovora s pisateljem in po svojem izkustvu in literarni oceni dela lahko trdim, da bo „Voda“ še dolgo ostala stalna postavka v repertoarju slovenskih odrov po svetu in tudi stalna vrednost slovenske ko-mediografije. Po vsem tem gotovo zasluži, da jo Slovensko gledališče v Buenos Airesu postavi na oder za pisateljev jubilej. Mladi rod je še ne pozna, pa je gotovo že mnogo slišal o njej od svojih starših: zdaj ima priložnost, da jo vidi sam in presodi s svojega stališča vrednost te slovenske odrske tradicije, štirideset let je preteklo od njene prve predstave: ali bo še imala sile v sebi za prihodnjih štirideset let? Nova predstava v režiji Maksa Borštnika in v zasedbi naših najvidnejših igralcev ter z udeležbo nad 50 oseb vaške skupnosti naj pokaže njeno živost. In svojo mladost ob avtorjem življenjskem vstopanju v starost. td SLOVENCI V ARGENTINI Osebne novice Družinska sreča. 22. junija je bila ajojena ¡Sonja Marjeta Bevljj, hč|erka Milana in Marjete roj. Duh. Za botra sta bila ga. .Kristina in g. Andrej Duh st. Čestitamo! BUENOS AIRES Žegnanje v Slovenski hiši To nedljo, 1. julija, je bilo v našem središču, in s tem v novi cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši, letno žegnanje. O verski in družabni prireditvi, ki je imela lep uspeh, bom poročali v prihodnji številki. Procesija sv. Rešnjega Telesa Tradicija naše skupnosti veleva, da se na nedeljo po prazniku sv.. Rešnjega Telesa rojaki iz vseh krajev Vel. Buenos Airesa zberejo v cerkvi Marije Pomočnice v Don Boscu, Ramos Mejía. Tako je tudi letos ob deseti uri velika množica rojakov (našteli so jih nad tisoč), prihitela na to versko manifestacijo, ki je za Lujánom in Lourdesom gotovo ena največjih. Sv. mašo je sodaroval delegat slov. dušnih pastirjev v Argentini, msgr. Anton Orehar, poleg njega pa so maševali še gg. župnik Gregor Mali, dr. Alojzij Starc, Jure Rode in France Barle. V cerkvenem nagovoru je rojake vabil k molitvi za skupnost, pa tudi za narod in državo, v kateri živimo in ki preživlja kritične čase. Po maši, med katero je izredno število rojakov pristopilo k sv. obhajilu, se je razvila procesija po zavodovem vrtu. Po starem slovenskem liturgičnem obredu so se vršili blagoslovi pri štirih oltarjih. Te oltarje vsako leto pripravljajo krajevne skupnosti, in sicer Castelar, Ramos Mejía, San Justo in San Martin—Carapachay. Letos je bilo zlasti lepo videti novo izdelana oltarja. ki sta ju pripravile skupnosti iz Ramos Mejíe in San Justa. Evangelije pri posameznih oltarjih so peli gg. Mali, dr. Starc, Rode in Škerbec. Rojaki' pa so obredom pobožno sledili, molili rožni venec in prepevali nabožne pesmi. Po zadnjem blagoslovu, ki je bil ponovno v cerkvi, so vsi zbrani še zapeli zahvalno pesem, ki je v prostrani baziliki izzvenela res lepo in mogočno. III. kulturni večer SKA V soboto, 21. junija, je na III. kulturnem večeru SKA govoril dr. Mirko Gogala o Teolgiji sekularizacije in te v okviru priredbe Teološkega odseka. Predavanje je bilo za poslušalce izredna novost in že zato zelo zanimivo. Predavatelj je najprej razložil kontradikcijo v naslovu — najprej analizo pojma sekularizacije in potem: zakaj teologija tega gibanja, ko ta vendar teži po odstranitvi Boga iz sodobnega dogajanja v svetu. V tem prvem predavanju — iz cikla treh, ki so v načrtu — je podal najprej filozofsko-teološko osnovo tako imenovanega „tretjega reda“ med duhovniki, predvsem vznik te filozofije, ki so jo prevzeli teologi najprej iz protestantskega kulturnega kroga, pa se je potem prenesla tudi med katoliške teologe. Ti prevzemajo osnovo materia-lističnage nazora ter ga hočejo aplicirati na religijo ir. teologijo. Izhajajo tudi iz avtonomije slednjega pojava_ v kulturi ter ga obravnavajo brez ozira na Boga v absolutni svobodi od transcendence. Je to neke vrste novo pro-rvetljenstvo, ki išče le v progres, napredek, ki pa je po njihovem mogoč šele, če se razvija v alienaciji od vsega božanskega. ¡Predavatelj je podal podrobno razne nazore v tem smislu najvidnejših zastopnikov teh struj (protestanta Atizerja ali katoličana Metza), nato pa razložil, zakaj je to „teologija“. Zato, ker .se vsi ti filozofi sklicujejo na sv. pismo in razodetje, ki da zahteva svobodni razvoj vsega in nekako sámo teži po lastnem uničenju, po razbožanstve-nosti. Debata, ki je sledila po predavanju, je še v podrobnostih ¡skušala razčistiti težko problematko današnje ekstremne, a že zvenmodne, filozofije teologov tretjega reda. Kot rečeno, je bilo predavanje novost po problematiki teološkega vprašanja, predvsem pa po izredni aktualnosti, ter je pri vseh vzbudilo radovednost po nadaljevanju teh predavanj, ki bodo v bodoče obravnavali teolgijo revolucije in teologijo osvoboditve, kakor ga praktično pojmujejo pristaši tega sodobnega gibanja, ki nosi ime „tretjega sveta“. CARAPACHAY Spominski dan V nedeljo popoldan je carapachayski dom priredil lep spominski dan našim žrtvam revolucije, ki so jo pričeli s sveto mašo, katero je opravil čg. M. Boršt-nar in se z izredno lepim govorom spomnil teh smrti in njih pomena za duhovno življenje naroda, ki jih smatra za mučenike vere in domovinske ljubezni in so nam dani v dediščino in zgled. Po sveti maši se je začel spored, ki ga je napovedal naprej g. A. Pirc. Na odru se je pojavil njegov pevski zbor z uvod- no pesmijo, na kar je stopil na oder predsednik Zedinjene Slovenije g. Božo Stariha. Ta je imel spominski govor, v katerem je pokazal na idealizem naših borcev in orisal načela, za katera so se borili in žrtvovali svoja življenja. Z govorom je zajel spomin na vse naše padle borce tako pred tridesetimi leti v Jelendolu kakor onih v Vetrinju in drugih ter jih pokazal naši mladini kot našo in njihovo dediščino, ki je nam v zgled in v trdnost tudi v naših časih. Po njegovem govoru so sledile recitacije o pomorih domobrancev po množičnih moriščih v Teharjih, v Kočevju, itd., v pesmih, ki jih dozdaj še nismo mnogokrat slišali, pa so dobre in so bile tudi lepo, s poudakom, jasno in z doživetjem predvajane. Recitatorji so bili Koroščeva Pavla in France ter Janez Žnidar. Po recitacijah je pevski zbor pod vodstvom g. A. Pirca zapel venček slovenskih vojaških in še posebej domobranskih koračnic in žalostink ter zopet dokazal kvaliteto v izvajanju. ;Za. njim je nastopil predavatelj prof. dr. Tine Debeljak, ki je podal za tridesetletnico pokola na Turjaku, Grčaricah in v Jelendolu zgodovinski pogled na te dogodke, hoteč prikazati vzroke, ki so pripeljali do teh tragedij, predvsem s stališča novih odkritij, ki prihajajo na dan iz ameriških in angleških uradnih dokumentov. Iz njih se vidi, da smo bili Jugoslovani žrtev mednarodnih intrig in spletk tako z vzhoda kakor zahoda. Tudi to, kako Amerikanci in Angleži sami priznavajo, da so oni ustoličili komunizem v naši državi, ter da — po Churchillovih besedah samih, — pomeni to, „da je podpiral Tita, njegovo največjo napako v drugi svetovni vojni“. Mi Slovenci smo bili žrtve te an gleške napake, ko niso hoteli razumeti naše nujne življenjske samoobrambe in zahtevali od nas, da sledimo njihovim Koristim. Tako se je zgodilo, kakor že danes ugotavljajo tuji zgodovinarji, .D so zapadnjaki „postavili na oblast svoje nasprotnike, zaveznike pa vrgli 'i prepade“. Po govoru so predvajali diapozitive iz ostaline pok. Janka Hafnerja, ki je v barvah slikal izkopavanje žrtev v Jelendolu. Lepo je spremljal slike s svojo razlago g. Edi Škulj. Po slikah, je vsa dvorana z zborom vred stoje zapela Oče, mati, bratje in sestre..., s čemer se je sklenila lepa spominska proslava v čast naših padlih borcev. RAMOS MEJIA Očetov dan v Slomškovem domu Slomškov dom je v soboto 16. t. m. pripravil očetom in dedom učencev svoje slovenske šole poseben večer za njihov god „na dan očetov“ pri pogrnjenih mizah, učitelji in učenci pa lepo slovesnost. Začel je prijateljski večer g. Marijan Loboda z lepim govorom, iz katerega zaslužijo neke misli gotovo poseben poudarek. Tako je po uvodnih besedah govoril: „V času, ko se maje spoštovanje in avtoriteta, kjer se nam v naših mladih letih še sanjalo ni, in se nam verjetno še danes ne, od državnih oblastnikov preko učiteljev in profesorjev, še celo do duhovnikov, je vse podvrženo neusmiljeni kritiki in preiskavi. Kam naj se mlad človek še opre, na kaj naj se še nasloni, ko se krog njega vse maje, ko izgleda, da ni nič trdnega? V to okolje, v to vzdušje moramo mi očetje postaviti lik treznega, mirnega in odločnega človeka. Ne zanesenjaka, ki se obrača po vetru, m kritikanta, ki vse kritizira, ne lenuha ki se vsakemu delu in dolžnosti uma kne, ne mevže, ki vsakemu pokima, ampak lik trezne, poštene in pogumne preudarnosti. Da se bodo naši otroci ob nas počutili varne in mirne, da bodo pri nas našli varno zaslombo in novih moči za obstanek v tem razburkanem svetu, v katerega so vrženi! Zavedajmo se svoje odgovornosti! Izvajajmo v praksi vsa načela, ki smo jih v svojih mladih letih dobili od svojih staršev in vzgojiteljev. Spomnimo se na svetle vzore značajnosti in poguma iz naše polpretekle zgodovine, katerih gotovo ne manjka. Zavestno živimo pošteno, krščansko, slovensko življenje, ker samo taki bomo našim otrokom lahko to, kar oni od nas pričakujejo in potrebujejo — očetje! Po teh lepih besedah so učenci pod vodstvom gdč. šemrovove zapeli lep pozdrav očetom, ki ga je na besedilo g. Malija uglasbil pevovodja Čamernik! Nato so sledile deklamacije: najprej učenčki iz vrtca, ki so junaško voščili in zapeli Moj očka ima; nato so deklamirali učenci iz I. in II. razreda, učenec III. razreda je igral skupno z očetom (M. Nose) Župančičev prizor Ciciban posluša očetovo uro. Učenci IV. razreda so podali v zborni recitaciji po-sem o očetih ter jim zapeli posebno pesem. Učenka VII. in učenec VIII. razreda sta recitirala nalašč za to priložnost sestavljeno pesem Za god očetou (Jeremija Kalin). Učenci in učenke V. in VI. razreda pa so v prizoru, ki gaje sestavila in izvežbala ga. Majda Kelee-va, pisali pisma svojim očetom in jih prebrali, nato na spekli še torto zanje ki so jo podarili očetom. Vse to nastopanje učencev pa je spremljal pevski zbor, ki je — leno ubran — zapel nekaj lepih zdravic in slovenskih pesmi. Ves večer, ali „malica“, za katero so pripravile gospe lepo pogostitev, je potekel v hvaležnosti očetov do otrok, ki so jim izkazali svojo veliko ljubezen, pa tudi zahvale vsem učiteljem (Holo-' sanovim, Jeločnikovi, Breznikarju, Kel-čevi. šemrovovi), in gospem ter Slomškovemu domu, ki so nam pripravili tako ljubko slovesnost za god. Oče v “Svobodni Sloveniji” Pred dvajsetimi leti 9. julija 1953. — št. 27. KOMUNISTIČNO POJMOVANJE DEMOKRACIJE V ljubljanskem podjetju „Dom * so imeli volitve v delovni svet, ki so pa komunistom prinesle veliko razočaranj e. Delavci namreč v ta svet niso izvolili niti enega komunista, pač pa same nekomuniste. Te volitve so dale povod „Ljubljanskemu dnevniku“, da je ob tej priliki objavil sestavek, v katerem pravi, da je po njegovem mnenju bistvo demokracije v tem, da izvolijo na svobodnih volitvah komuniste in ne druge. SAN JUSTO Sominska proslava Ob 28 letnici pokolja slovenskih domobrancev je bila v nedeljo 17. junija v priredbi Kulturnega odseka Našega doma spominska proslava, ki jo je izvedla izključno tu rojena mladina, katera dobro pozna junaštva domobrancev v obrambi domovine pred rdečo he-varnostjo. Na začetku je govornik dr. Stanko Kociper med drugim primerjal današnji položaj v svetu s takratnim v Sloveniji in pokazal na pravilnost odločitve slivenskih fantov in mož v domobranske vrste, katero že, ali jo bodo morali prej ali slej posnemati marsikateri narodi sveta. V drugem delu proslave sta poleg oblikovane skupine domobrancev nastopala dva zbora, fantovski in dekliški z vmesno „Dekletovo bolečino“, ki jo je zelo občuteno podala gdč. M. Urbanči-čeva ter „Vstajenski klic“, presunljivo podan po gdč. A. Marinčič in trobentaču J. Mediču. Besedilu primemo je bilo vpletenih v proslavo pet žalnih pesmi, katere je z vso nežnostjo in dovršenostjo zapel tridesetčlanski sanhuški mladinski zbor, ki ga vodi g. Andrej Selan. S pesmijo „Oče, mati...“ se je proslava zaključila. Lovska prireditev Vsako leto v juniju se slovenski sanhuški lovci odpravijo na lov v razne predele argentinske pampe. Tudi letošnje leto so nastrelili zavidljivo število zajcev in jerebic ter jih, kot je to že tradicija, darovali Našemu domu. Na njihovi prijetni lovski prireditvi, ki je bila letos v nedeljo, 24. junija, je ta lovski plen odlično pripravil Avgust Tekavec. K dobremu lovskemu vzdušju na prireditvi je veliko pripomogla gdč. Bogatajeva, ki je grafično prikazala življenje in ljubezen med divjačino. Za veselo razpolženje je tudi to pot skrbel slovenski orkester „Duc ad al-tum“, kateri si od prireditve do prireditve pridobiva vedno več prijateljev. SAN MARTIN Očetovski dan so pripravila san-martinska dekleta vsem očetom v San Martinu. Povabilu se je v nedeljo 17. junija odzvalo nad 50 očetov, ki so napolnili malo dvorano v sanmartinskem domu. Predsednica gdč. Pavla Petelin je pozdravila vse navzoče ter vsem očetom prisrčno čestitala k njihovemu dnevu. Nato so dekleta zapela nekaj pesmi. Na predlog predsednice je bil izvoljen za starešina sanmartinskih očetov g. Franc Zorko kot oče najštevilnejše družine. Na predlog g. Staneta Marinčka pa je bil deležen posebnega priznanja naj starejši oče izmed navzočih g. Jože Petkovšek. Očetje so nato skupaj z dekleti zapeli nekaj pesmi, nakar se je predsednik Slov. doma g. Anton Žagar® zahvalil dekletom za to lepo počastitev očetov. V soboto, 23. junija t. L je bil v Slovenskem domu v San Martinu roditeljski sestanek, ki je bil obenem občni zbor šolskega odbora v San Martinu. Sestanek je začel sedanji predsednik šolskega odbora g. Vladimir Voršič, ki je podal poročilo o delu šolskega odbora v preteklem šol. letu. Blagajniško poročilo pa je podal g. Karel Uršič. Sledile so volitve in ¡so bili izvojeni: za predsednika g. Andrej Makek, za odbornike oz. odbornice pa gospe: Lidija Žagarjeva, Anica Erbežnikova in Irena Petkovškova ter gospodje Oberžan Stanko in Petkovšek Ivan. G. Makek se je zahvalil za izvolitev ter je posebej na-gasil, da hočemo s svojim delom v slovenskih šolah ohraniti tisto, zaradi česar smo zapustili domovino. Voditeljica šole gdč. Katica Kovač je nato podala nekaj misli v zvezi s šolo in sploh vzgojo naše mladine. G. katehet Jure Rode je poročal o pouku verouka in povedal. da se bo začel pouk za prvo sv. obhaiilo v mesecu juliju. G. Boris Pav--šer je podal zadovoljivo sliko delovanja Mladinskega pevskega zbora. Navzoči so se nato še pogovorili o ureditvi dežurne službe ob ¡sobotah, o prispevku za šolo in o drugih podrobnostih v zvezi s šolo. ZAHVALA Šolski svet slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka se lepo zahvaljuje neimenovanemu prijatelju, ki je ob obletnici tragična smrti prof. Pozniča daroval tečaja m$n. 40.500 za nakup didaktičnega materiala. SLOVENCI PO SVETU PISMO IZ ČILA Sporočam Vam, da se je za vedno poslovila od nas naša draga sestra Vincencija Kaplja. Umrla -je 16. maja ob pol petih popoldne. Zadnji mesec je dobila plučnico. Z antibiotiki smo znižali vročino, toda ostarelo telo ni bilo več odporno. Tako je počasi ugašala in končno ugasnila. Sestra Vincencija Kaplja, ki bi letos avgusta izpolnila 83 let je bila v Jugoslaviji 13 let vizitatorica slovenskih u-smiljenk. Še prej pa 6 let tajnica istih v materini hiši v Parizu. Tu je bila 25 let asistentinja vizitatorica čilske province in ves čas svojega bivanja v Čilu (prišla je 24. aprila 1940) predstojnica v bolnišnici Salvadorju, potem v bolnišnici San Vicente, nato v kolegiju na Dieciocho in nazadnje v Slovenski hiši na Pajaritos 6074 do februarja 1971. Od tega datuma dalje so preložili odgovornost za Slovenscko hišo na ramena sestre Lidije. Po smrti je ležala najprej v naši kapelici do pogreba, potem smo jo prene- sli v našo farno cerkev. Santa Isabel de Hungría, kjer je msgr. Munita ob asistenci petih duhovnikov — med njimi Slovenec dr. Trdan — opravil slovesno sv. mašo zadušnico. Po evangeliju se je vsedel prav blizu krste in je o njej lepo govoril. Vedno je bila pripravljena delati dobro, z veliko natančnostjo je izpolnjevala želje Cerkve in njenih predstavnikov, ena prvih in najbolj zvestih pri raznih zborovanjih itd. Pogreba se je udeležilo lepo število sester, 8 duhovnikov in precejšnje število Slovencev. Na grobu se je od nje zelo ganljivo poslovil naš slov. duhovnik g. Martin Maroša. Predočil je Slovencem in jih spomnil na toliko potov in žrtev, ki jih je naredila zanje, ko so kot begunci prihajali v Čile. Enemu je iskala stanovanje, drugemu delo, vsem poskrbela pomoč od Caritas Čile in vsem bila vedno na uslugo. Nazadnje smo ji zapeli: Marija skoz’ življenje. Naj počiva v miru in Gospod naj ji bo dober plačnik za vse. sestra Lidija Krek V priredbi SKD-SLS bo v nedeljo, 15. julija, po slovenski sv. maši v Slovenski hiši sestanek za vse rojake, ki se zanimate za slovenske narodne probleme. Na programu je poleg drugih točk prikaz razmer v Evropi s posebnim pzirom na slovensko zamejstvo na Koroškem in Primorskem, ki ga bo podal predsednik NO za Slovenijo Miloš Stare. ES10KNM UBRE Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T.E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor: Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit L.ed pr.;* let, ko je bila s. Vincencija še živa, je bila posneta ta slika. ¡S. Vincencija stoji na desni župnika Martina Maroša. Na skrajni desnici s. Lidija Krek na skrajni levici s. Pavla Škrbec,, poleg pa še s. Emanuela Celestina in D. Kranjc. ZDA Slovenski spominski dan v Clevelandu Dne 2. maja so v Clevelandu praznovali -slovenski spominski dan. Kakor vsako leto, tako se je tudi letos to praznovanje vršilo pri Lurški Mariji na Providence Heights. To spominsko pobožnost je na tem kraju začel rajni škof dr. Gregorj Rožman, in protikomunistični ‘borci V -Clevelandu, združeni v DiSPB', nadaljujejo to tradicijo. Zaradi deževnega vremena -se spominska pobožnost ni vršila na prostem pri votlini Lurške Marije, ampak v romarski cerkvi. Razveseljivo je bilo, da se je kljub slabemu vremenu sv. maše udeležilo toliko ljudi, da je bila cerkev skoraj premajhna. Pred oltarjem kamor so člani D-SPB položili venec v spomin vseh žrtev vojske in komunistične revolucije, so se razvrstile številne- narodne noše. Sv. mašo je daroval dr. Pavel Krajnik, komentator in lektor -sta bila g. Karel Mauser in g. Jože Melaher, predsednik oz. tajnik Zveze društev slovenskih protikomunističnih borcev. Petje na koru je vodil in spremljal na orglah g. Rudi Knez. Dr. Krajiiik je v svojem globokem govoru govoril o pomenu spominskega dneva. -Poudaril je, da smrt naših junakov zdaj zgovomeje g;ovori kot vse kaže. Njih skriti grobovi' silneje obsojajo kot vsi naši spominski dnevi, in pričajo proti tistim, ki so mislili, da za ta največji narodni zločin ne bodo nikoli nikomur dajali odgovora. Po sv. maši so člani DSPB dvignili venec izpred- altarja in ga v procesiji prenesli pred kip Lurške Marije. Popoldanski del spominske proslave se je vršil pri Lurški Mariji na prostem. Pete litanije z blagoslovom _ je opravil g. dr. Pavel Krajnik. Po litanijah so se vsi udeleženci spominskega dneva odpeljali na pokonališče Vernih duš, kakor je to že večletna navada. Na pokopališču so se zbrali pri grobu dr. Mihe Kreka in obiskali grobove ¡Slovencev, ameriških vojakov, ki so padli v Vietnamu, in tudi grob nedavno umrlega generala Prezlja. Pri vsakem grobu je g. Karel Mauser zmolil molitve za mrtve. Pri tem ¡se je spomni tudi vseh tistih, ki leže doma v neznanih grobovih. Kakor dopoldanske sv. maše tako se je tudi popoldanske -pobožnosti udeležilo nepričakovano mnogo ljudi. Prišla je iz Kanade tudi gospa Malka Krek, da skupaj z udeleženci spominskega dneva pomoli na grobu svojega rajnega moža dr.Mihe Kreka. Društvu slovenskih protikomunističnih borcev gre velika zahvala in priznanje za lepo izvedeno spominsko proslavo. O B V E STILA PETEK, 6. julija 1973: V Slovenskem domu v San Martinu mladinski večer. Predaval bo dr. Rudolf Hanželič. SOBOTA, 7. julija 1973: V Slovenski hiši ob 20 veseloigra „Voda“. NEDELJA, 8. julija 1973= V Slomškovem domu velika tombola Prosimo vse obiskovalce tombole v Slomškovem domu, da puste svoja vozila v stranskih ulicah. V Slovenski hiši ob 16.30 veseloigra „Voda“. Na Prestavi Družinska nedelja. V Našem domu v ¡San Justo po maši govori dr. Marjana Peternel o boleznih sedanje -dobe. Vabi odsek mater in žena. PONEDELJEK, 9. julija 1973: V Slovenski hiši ob 16.30 veseloigra „Voda“. V Slomškovem domu ob 18 ponovitev uspelega avdiovizualnega prikaza letnih časov v ¡Sloveniji. 300 barvnih slik ob šumni, glasbeni in besedni spremljavi. NEDELJA, 15. julija 1973: ’ V priredbi SKD-SLS sestanek v Slovenski hiši po sv. maši za vse rojake, ki se zanimajo za slovenske narodne probleme. ¡Poleg drugih točk je na programu prikaz razmer v Evropi in predvsem v slovenskem zamejstvu, ki ga bo podal predsednik NO za ¡Slovenijo Miloš' Stare. Vabljeni! Občni zbor Družabne pravde po sv. maši ob 10.30 v ¡Slovenski hiši. V Slovenskem domu v San Martinu ob 16 družinski sestanek — čajanka — z avdiovizualnim prikazom letnih časov v Sloveniji. Okoli 300 diapozitivov ob glasbeni, besedni in šumski spremljavi? Na Pristavi ob 11 takoj po sv. maši občni zbor društva Slovenska Pristava. V Hladnikovem domu v Slovenski vasi ob 16 predavanje g. Sodje CM: „Vzgojne napake, ki jih delamo!' Organizira odsek žena za žene in može. Slovenski dom v Carapachayu bo imel po maši ob 12,30 občni zbor. NEDELJA, 22. julija 1973: V Slovenskem domu v San Martinu četrti Mladinski dan. NEDELJA, 29. julija 1973: Blagoslovitev Hladnikovega doma Po športnem svetu PRISTNE DOMAČE KOLINE NA PRISTAVI bodo na razpolago za dom v soboto, 7. julija, zvečer 8. julija: DRUŽINSKA NEDELJA pri kosilu boste postreženi z domačimi kolinami. 15. julija OBČNI ZBOR društva SLOVENSKA PRISTAVA takoj po sv. maši ob 11. Vabljeni vsi redni in ustanovni člani. Na evropskem prvenstvu v boks,u, ki se je zaključilo 10. junija v Beogradu, se je Jugoslavija uvrstila na tretje mesto za Sovjetsko zvezo in Romunijo. Zlati medalji sta dobila Beneš v pol-velterski kategoriji in olimpijski zmagovalec Parlov v poltežki, srebrno medaljo Jovanovič v peresnolahki in Jeli-sijevič v velterski kategoriji. Slovenska teniška prvakinja Mirjana Jaušovčeva je na mednarodnem tekmovanju med članicami v Hamburgu zasedla drugo mesto. V finalu jo je premagala Winkensova (ZNR) s 4:6, 7:6, 5:7. Ljubljanska Olimpija je dve koli pred koncem nogometnega prvenstva Jugoslavije po katastrofalnem porazu v Zagrebu proti Dinamu s 3:7 zaplavala v nevarne vode. Olimpija je na predzadnjem. mestu in le s točko več kot zadnja dva: Špartak iz Subotice in Sutjeska iz Nikšiča. — Mariborčani pa so v drugi zvezni ligi trdno na drugem mestu in so si že zagotovili nastop na kvalifikacijskih igrah za vstop v prvo nogometno ligo. Na jugoslovanskem prvenstvu v orodni telovadbi, ki je bilo v Skopju, je On: ,Jaz tudi.'* „Kako je ¡s tvojimi brati?" „Eden se je oženil, ostali pa še kaz dobro živijo." JAVN1 NOTAR FRANCISCO RAUL CASCANTE Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827 JOŽA VOMBERGAR VODA veseloigra v treh delanjih Režija; Maks Borštnik Scena: arh. Jure Vombergar Slavnostna predstava v počastitev 70-letnice pisatelje Jože Vombergarja bo: v soboto, 7. julija, ob 20 v dvorani Slovenske hiše. Predstavi še: v nedeljo, 8. julija,, ob 16.30 in na praznik, v ponedeljek, 9. julija, ob 16.30. .Nastopa nad 50 igralcev, — v glavnih vlogah bodo naše znane igralke in igralci. DRUŠTVENI OGLASNIK Koordinacijski svet Zedinjene Slovenije se bo sestal v petek, 13. julija ob 20 v mali dvorani Slovenske hiše s sledečim programom: 1. Referat ge. Anke Savelli Gaser: Petje in mladina — Glasbeni festival. 2. Marjan Grohar: Športni dnevi; telesna vzgoja. 3. Dr. Alojzij Starc: Mladinski večeri, sestanki in mladinske maše. 4. Razgovor pri okrogli mizi. — Vabljeni vsi mladinski referenti, zastopniki vshe domov, učitelji, voditelji in zastopniki mladinskih organizacij. Seja referentov ZS bo 19. julija ob 20 v društvenih prostorih. med člani osvojil prvo mesto Brodnik, slede pa mu Kersnič, Vratič, Šoštarič in Nastran, pri članicah pa je bila Težakova iz Ljubljane druga za Novosad-čanko šljepica-Bajinovo. Pri mladinkah je bila prva Doklova iz Novega mesta, pri članicah 1. razreda pa Milerjeva iž Ljubljane. Mladinci so se nekoliko slabše uvrstili: v 1. razredu je bil najboljši Merčnik (Maribor) s četrtim mestom, v zveznem razredu pa sta si Kozel (Lj.) in Starčič (Novo mesto) delila peto mesto. Za dobro voljo Ona:. „Lani ste me prosili, naj bi se poročila z vami, pa sem odklonila. Letos sem drugačnega mnenja." Correo Argentino Central (B) FRANQUEO PAGADO Concesión N? 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N’ 3824 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N» 1.149.713 Naročnina Svob. Slovenije za leto 1973 za Argentino $ 75.— (7.500.—) — Pri pošiljanju po pošti $ 78.— (7.800.—). ZDA in Kanada 13 USA dol’.; za Evropo pa 15 USA dol. za pošiljanje z avi-onsko pošto. Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA doL Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenos Aires. T. E. 33-7213 Slov. kulturna akcija sporoča, da prvo soboto, dne 7. t. m. ne bo predavanja, ker bo premijera dela našega rednega člana J. Vombergarja „VODA“ v ¡Slovenski hiši. Prav tako ne bo predavanja prvo soboto v avgustu zaradi duhovnih vaj za izobražence. Pač pa bo v soboto, 21. julija, predavanje prof. dr. A. Kukoviča S. J. o revoluciji s katoliškega stališča. 18. avgusta pa bo nadaljeval dr. Mirko Gogala s predavanjem o Teologiji sekularizacije. SLOMŠKOV DOM, Castelli 28 8. julija Velika tombolska prireditev v vseh prostorih in ob vsakem vremenu. Nad 50 tombol in več sto bogatih dobitkov. Pričetek ze opoldne s kosilom. Pridite, da nas bo mnogo, da bo lepo! Klicanje številk od 15. BBflBaBaBBBBBBBBBBBBBaaBaBaai Redni občni zbar DRUŽABNE PRAVDE ! ■ bo v nedeljo, 15. julija, po mašo ■ (ob 10.30) v ¡Slovenski hiši. ■ ■ Običajen dnevni red. E ■ - ■ Vabljeno članstvo in prijatelji Družabne pravde ti IBBBBJHBBBBBaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB.BBBBBBB.* PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO! DR. JUAN JESUS BEASNIK špecialist za ortopedijo in travmatologijo C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed j Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855 in 628-4188 Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20 Slovenski dom v San Martinu vabi vse svoje č,lanstvo ter vse prijatelje doma na DRUŽINSKO ČAJANKO IN SKIOPTIČNO PREDSTAVO iti bo v nedeljo, 15. julija, popoldne ob 16 v dvorani doma. Audiovizualni prikaz letnih časov v Sloveniji. Okoli 300 čudovito lepih diapozitivov ob glasbeni, šumski in besedni ¡spremljavi Vstop prost. ■■■■■"■■■■■■■■■■■■■■■■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■B IIIIK'BBaiBIBaBBBBaBBBBBflaBBMBBBBBB. Svoji k svojim! Pod enakimi pogoji Vam SLOGA plača večje obresti kot katera koli banka. In Vaš denar bo pomagal pri gospodarskem napredku slovenskega človeka v Argentini. Pomislite tudi na to, predno ¡se odločite za naložbo svojih prihrankov! Kreditna zadruga Bartolomé Mitre 97 S. h. O. G. A.“ z o. z. T* E. 658-6574 Ramos Mejia Uradne ure: ob torkih, četrtkih in sobotah od 16. do 20. ure ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■íbbbbbbbbbbbpbbi IlllIBBBBBIflflBBBBBBB ■■■■■■■■■■■■■BBaflBBBBBBBBBBBBBBBBBB V neizrekljivi žalosti sporčamo vsem prijateljem in znancem, da nas je 28. junija 1973 nenadoma zapustil naš Dani in smo ga naslednji dan odnesli k večnemu počitku na pokopališče v San Martinu. Ne vemo, kako bi se zadosti zahvalili vsem dobrim ljudem, ki so nam stali v teh težkih trenutkih ob .strani, darovali Danitu cvetje in ga spremili v njegov novi dom. Posebej smo dolžni zahvalo vsem gg. duhovnikom, ki so nas tolažili: g. delegatu msgr. A. ¡Oreharju za sv. mašo. ob Banitovi krsti in spremstvo pri pogrebu, gg. dr. M. Gogali in J. Škrbcu za obiske in udeležbo pri sv. maši in pogrebu, gg. župnijskim duhovnikom iz Hur-linghama za ponovne obiske in tolažbo, pa vsem, ki jih ne moremo niti našteti, za tako številno udeležbo pri pogrebu in za vse, kar iso nam v naši žalosti dobrega storili. Naj vsem Bog poplača, naš Dani pa bo pri Njem molil za nas in zanje! Janez in Vera Šušteršič, ata in mama; Irena, Andreja in Lucija, sestre; Marija Lavrič, stara mama; Sorodniki šušteršičevi, Brumnovi in Pfeiferjevi in drugi sorodniki v zdomstvu in v domovini. V Hurlinghamu, 29. junija 1973-