Posamzena fitevilka BU ОДв ИдшшпкпБо(с Uprava Kla^enfurt, postal predal 115 J Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (se plača naprej) mesečno z dostavo na dKrupp »-delavnice. Imele so že pred nasto-. pom bolševiške oblasti velik pomen za oboroževanje. divizije v bojih za močno zgrajene in žilavo hranjene sovjetske postojanke v prostoru Perekopa kakor tudi pri čiščenju po-1 otoka južno od izliva Dnjepra in nekaj malih otokov na Črnem morju v času od 21. do 29. septembra prignale 12.000 ujetnikov in uplenile Л oklopnic, 179 topov in 472 strojnic. Od Oesel-a naprej so pionirji v čolnih za naskok zasedli g smelim poprije-mom otok Abruka in ujeli posadko. V vzhodni Kareliji so finske čete uspešno nadaljevale svoje operacije. V pretekli noči je bilo napadeno iz zraka važno oboroževališče jugovzhodno od Char-kova kakor tudi vojaške naprave v Moskvi in Leningradu. Na angleškem vzhodnem in južnem obrežju so bojna letala v noči na 5. oktobra bombardirala v vojni važne naprave. V severni Afriki so nemško bojna letala Stuka z uspehom napadla mesta za razto- O k I o p n i C e in pehota o č i š č a j o neki gozd. Vojski oTozja j j med bojem, pri katćrem se nasprotnik zelo trdovratno brani. (ff-PK, Baumann, Scherl, Zander Multiplex - K.) varjanje in slcladišča materiala v luki Tobruk in Marsa Matnik. V zračnem boju sta bila zbita dva angleška |oyeka letala. Sovražnikovih poletov nad ozemlje Reicha ni bilo. Fiihrer je govoril Operacije zelo dalekosežnega pomena Proti sovjetski industriji Iz Ftihrerjevega glavnega stana, 7. oktobra. Vrhovno poveljstvo vojne oborožene sile je dne 4 oktobra naznanilo: Na vzhodni fronti so teku bojna dejanja največje dalekoeežnosti. Luftwaffe je na Črnem morju potopila eno ladjo za prevoz čet, ki je imela okrog 20.000 brt. in v zadnji noči napadla v vojni važne naprave v Moskvi in Leningradu. Opaženih je bilo več požarov. Edinice nemške vojne mornarice so ob sodelovanju finske mornarice nadaljevale v finskem morskem za livu zaporna /Podvzetja. Podmornice so v atlantiku potopile štiri sovražne trgovske ladje, med njimi enega velikega tankerja, s skupno tonažo 28.000 brt. V boju zoper Ve liko Britanijo*) bojna letala preteklo noč vzhodno od Great-yarmouth-a potopila tri trgovske ladje s skupno 28.000 brt. Poškodovala so v istem morskem okolišu kakor tudi v kanalu Sv. Jurija štiri velike trgovske ladje tako m(^no, da se mora računate z nadaljnjimi izgubami podpalubja. Napadi iz . zraka so bili usmerjeni tudi zoper letališča na vzhodnem Angleškem. V Sever ni Afriki je bil v pretekli noči uspešen napad nemških bojnih letal usmerejni proti mestu in pritsanišču Tobrruk. Britanski bombniki so v noči na 4. oktobra v Rotterdamu razdejali dve cerkvi, potopili eno holandeko bolniško ladjo in povzročili izgube med civilnim prebivalstvom. Bojni čini sovražnika nad ozemljem Reicha se niso izvršili. Britansko zračno brodovje je v času 24, avgusta do 30. septembra izgubilo 476 letal; od teh so 418 sestrelile skupine Luftwaffe, 58 edinice vojne mornarice. V isteii času smo v boju zoper Veliko Britanijo izgubili skupno 40 lastnih letal. Iz Fiihrerjeveveg aglavnega stana, 7. oktobra. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 3. oktobra objavilo: Operacije na vzhodu se uspešno nadaljujejo. Bojna letala so v noči na 3. oiktobra г opaženim učinkom bombardirala vojaške naprave v Moskvi in neko važno oboroževališče jugovzhodno od Charkova. Močna skupina bojnih letalcev je v pretekli noči ponovno in s trajnim učinkom napadla britansko središč® ladjedelnic Newcastle. Nadaljnji napadi iz zraka so bili usmerjeni zoper v vojni važne napjrave britanskega vzhodnega in južnega obrežja kakor tudi zoper več letališč. Na ozemlju Kanala so včeraj lovci devet edinic vojne momrice zbili tri britanska letala. V Severni Afriki so nemška bojna letala Stuka dne 1. oktobra bombardirala pristaniške naprave v Marsa Matruk in Tobruk. Edinice nemške vojne mornarice so na libijskem obrežju zbile tri britanska letala. Sovražnikova letala niti po dnevi niti po noči niso priletela nad ozemlje Reicha. nNelsoa" neka) mesecev nesposobna za plovbo Rim, 7. oktobra. Italijanski poročevalski urad Štefani javlja iz Algeciras, da imata ne le bojna ladja >Nelson«, ampak tudi neik tačas v Gibraltarju nahajajoči se nosilec letal poškodbe na zadnjem delu kfova in da sta izkrcala mrtve in ranjene. Po poročilih iz Gibraltarja bodo samo najnujnejša popravila ladje »Nelson« trajale nekaj mescev in ladjo bodo potem morali prepeljati v svr-ho splošne preizkušnje trupa in notranjih naprav, ki so močno trpele, v tako ladjedelnico, katera je opremljena z vsemi tehničnimi pripomočki. Krainburg, 7. oktobra. Upapolno veselje je napolnilo nas vse, ko smo zvedeli, da bo Fiihrer govoril, in kaikor so v glavnem mestu države tisoči in ■ tiosči hiteli na staro bojišče NSDAP, k SportpaJastu, tako smo se tudi povsod zbi-r^i nemški ljudje pred radijskimi ojačevalci, da slišimo iz ust Fiihrerja parolo za tretjo vojno zimsko pomoč 1941-42. S pozivom na v domovini ustvarjajoče, naj se z največjo zastavitvijo svojih moči zahvalijo četam, ki so pod najtežjimi prilikami izvoje-vale zmago, za njihove edinstvene čine in za njihova zgodovinska dejanja, s katerimi bo Evropa obvarovana pogina, je FUhrer v zgoščeni koncentraciji zvezal pregled o raz-.voju edogodkov ki so dovedli do vojne, e zločinskem početjy angleških plutokratov, ■ki so v Winetonu Churchill-u našli svojega brezvestnega poglavarja, katerega hotenje je bilo že cela leta, da zadosti židovsko-ka-pitalističnim željam po vojni. Hkrati je pa Fiihrer prikazal tudi sedanje stanje bojev, ki nas navdaja z brezprimernim ponosom na junaške čine naših vojakov in iz katerega se da spoznati, da je tudi že na vzhodu , padla odl<^itev. Cini oborožene sile so pa za nas, ki -zavzemamo v civilnem življenju delovno mesto, katerega smo se že navadili, največja pobuda za najvestnejše izpolnjevanje dolžnosti. Vihamo odobravanje soj sprožile že u-vodne besede Fiihrerja, da mu je bilo težko priti v Berlin, ko se ravno v teh urah po novo uvedeni operaciji na vzhodni fronti zopet dovršuje mogočen dogodek. »2e 48 ur je operacija v gigantskem obsegu v teku, ona bo pomagala, da se nasprotnik na vzhodu popolnoma ugonobi.« V teh jasnih besedah je Fuhrer začrtal nalogo ,pred katero je bil postavljen že ob prevzema državne oblasti: notranjo kon-oslidacijo nemškega naroda, dosego ravno-pravnoeti ha zunaj in zopetno združitev nemškega ljudstva ter s tem vzpostavitev onega po naravi danega stanja/ ki je bilo stoletja samo umetno prekinjeno. Za dosego tega cilja pa nikakor ni bila potrebna vojna. Fiihrer je obrazložil, da je pod najbolj neugodnimi predpogoji pristopil uresničenju tega programa in da je njemu tem njegovim sotrudnikom vemdar le uspelo, da Y večletnem mirnem delu dovrše' no. У traoje reforme In pričnejo z združitvijo naroda z ustvaritvijo velike nemške države In da vrnejo domovini milijone nemških rojaikov. »V tem času«, Je nadaljeval FUhrer, »mi je tudi uepelo ,da pridobim n^aj zaveznikov, na čelu Italijo, s katere državniikom me veže tudi osebno ozko in iskr^o prijateljstvo; tudi napram Japoinskl so se naSi odnoei vedno več izboljševali. V Evropi smo razeh tega že od prej imeli celo vrsto na-rtJdov In držav, ki «W) nam z vedno enako simpatijo bili prijatelji, predvsem Ogrsko in nekaj severnih držav. Tem narodom so ee pridružili tudi dnip, na žalost pa ne oni narod, za katerega sem se v svojem življenju največ prizadeval, britanski.« S podporo mednarodnega svetovnega sovražnika, židovstva, je nekaj. ljudi na Angleškem preprečilo prijateljstvo z Nemčijo. Ti brezumni norci eo se strinjali s klikom Churchilla: »jaz hočem imeti svojo vojno« in so svoj cilj tudi dosegli. Ta vojna se je pa razvila drugače, nego so si oni to predstavljali in med tem časom so se morda že naučili, da imajo drugačne misli o »mikavni vojni« in če pa tega Se ne vedo, ad ta vojna za Angleško ni nobena mikavna stvar, bodo pa s časom gotovo Se opazili, , tako gotovo kakor tuka;j stojim! KakSen uspeh je vojna donesla Britancem, je FUhrer dokazal z opozorilom, da so Angleži sprva narodom ponujali garancije in pomoč, da jih zase naščuvajo, da gredo v boj, dmee pa sami prosjačijo za pomoč. izčrpno se je na to pečal FUhrer s pred-zgodovino vojne proti Rusiji. Spomnil je na svoj ровкги, da doseže sporazum z Moskvo v interesu blagostanja milijonov ljudi. Stalin pa je hotel le pridobiti Čas, da z vojno proti Nemčiji istočasno pripravi po-gi(belj Evrope. Ker se je za krinko vedno določneje opazilo pravi obraz Moskve in spoznavalo končne namene Stalina, se ni moglo več na zapadu z Anglijo obračunati. Zločinsko početje sovjetov, za katere so na razpolago neizpodbitni dokazi, je dovelo FUhrerja končno do odločbe, da prehiti ta nevarni zaskok. To odločbo je označil FUhrer za najtežjo svojega dosedanjega življenja. (1 »Dne 22. junija je torej pričel ta 'naj-fs večji boj svetovne zgodovine. Od tega je f poteklo nekaj nad-3 тетесе in danes lahko tukaj to ugotavljam; vse je izteklo od takrat po načrtih. Najsi sta morda tudi v podrobnosti vojak ali četa doživela kaJcžno presenečenje — vodstvu v vsem tem času v nobenem trenutku nI bil iz roke izvit za-' k on dejanja. Nasprotno; do današnjega dne je vsaka akcija ravno tako načrtoma potekala kakor nekoč na vzhodu na Poljskem, potem proti Norveški in končno proti zapadu in na Balkanu. In še nekaj moram tukaj ugotoviti: Nikdar se nismo bili zmotili ne glede pravilnosti načrtov, ne gleds spodobnosti, glede edinstvene hrabrosti nem- Zmaga narodne skupnosti Relchsminister dr. Goebbels je govoril — Nad 916,000.000 RM za vojno zimsko pomoč Berlin, 7. oktobra. Z največjim zanimanjem so udeleženci sledili velikanski manifestaciji v berlfaiakei športni palači,'katere središče je tvoril v^lUt govor FUhrerja. Pred njegovim dohodom je poročal Reichs-minister dr. Goebbels o ponosnem izidu druge vojne zimske pomoči, ki ga je označil za najboljši dokaz notaranje čvrstosti fronte v domovini. Relchsminister je na posamičnih primerih prikazal pomen svot, ka-terih velikoet je mogoče samo s plastičnimi prispodobami prav douipeti. Velikanske iteviike Skupni doprinos druge vojne zimske pomoči 1940-41 znaša 916,2400.000 RM v pre-tečenem letu. To pomeni zvišanje za 233,000.000 RM. Pri drugi vojni zimski pomoči je bilo raapečanih 442 milijonov WHW znakov. Nemški narod je — ako si prišteje celokupni izid vseh vojnih pomoči 1940-41, torej vštev-Si zimsko pomoč, nemški rdeči križ, prispevke za NSV itd. — vsaki dan preteče-nega darilnega leta iz lastne pobude in prostovoljno okroglo 4,000.000 RM pripravil za socialne s vrhe. Vsega skupaj smo mi Nemci v zadnjih osmih letih darovali za zimsko pomoč velikansko vsoto nad 4 milijarde RM. To je toliko — da se navede en primer — kolikor znašajo celokupni državni izdatki Svice v teku 10 let. Dr. Goebbels je potem dokazal uporabo teh velikanskih zneskov in potem posebno poudaril, da je neizpodbiten uspeh nacionalno socialističnega vodstva zadnjih 8 let, da se je moglo skoro dve tretjini skupnih dohodkov, namreč okroglo 600,000.000 RM nakloniti pomožnipi podjetjem NSV, ki uporablja ta sredstva profilaktično, med tem ko je samo zadnja tretjina bila uporabljena v svrho, da se ublaži beda, predvsem na ozemljih, ki so na novo vključeni v Reich. Tukaj pomoč — tam pogin y središču ohranitve in pospešitve vseh ziiravih. Članov naroda "stoji пврг«'Цпа skrb za matere in otroke. Njim je zlasti zdaj. ko so nešteti očetje vpoklicani v vojno ali ali drugačno vojaško službo, potrebna vsa nega, skrbnost in podpora. Zategadelj je bilo za razbremenitev mater število otroških dnevnih zavetišč povečano na skupno 23.000 otroških vrtcev, ki jih dnevno poseča nad 420.000 otrok. V okviru razpošiljanja otrok na deželo, ki je bila na икаг FUhrerja povečana, ker so se množili napadi iz zraka na nemško civilno prebivalstvo, je bilo razposlanih na od-počitek 1 in pol milijona otrok in preko 150.000 mater z okroglo 65.000 dojenčki in male 'dđce. Od leta 1933. sem je prišlo skupno 5,7 milijona 6trok v svrho odpočitka na deželo. K temu pridć še pol milijona mater z nad lOO.OOO dojenčkov in male dece. Učinkovite številke oskrbe mater in o-trok je dr. Goebbels primerjal z barbarskimi metodami sovjetov, kf se ne plašijo, da ne bi 12 do 14 let stare otroke izkoriščali s 16 urnim dnevnim delom. V'sovjetski u-marjene dece, med tem ko se v Nemčiji od začetka vojne dnevno vozi na oddih nad 2000 otrok, številka! ki po uradni sovjetski statistiki nemara uztreza številki dnevnih splavov. 750.000 bodočih mater in porodnic je pa nasprotno po nacionalsocialistični ljudski preskrbi od začetka vojske sem bilo oskrbovanih in ohranjenih pri zdravju. Dokaz narodne skupnosti Dr. Goebbels je posebej poudarjal, da se je moglo velikansko delo opraviti le zaradi tega, ker so se najboljše moči narodne skupnosti stavile v službo največjega socialnega dela vseh časov. 1,1в5.000 sotrud-nikov je bilo NSV do 30. aprila 1941 na razpolago (proti 1,100.000 v avgustu 1939). Tej milijonski armadi prostovoljcev, ki so se na Nemškem postavili za blagor naroda, stoji v sovjetski uniji milijonska organizacija GPU nasproti, ki je le to ustvarila, da je neoboroženo prebivalstvo lahko terorizirala ali zoper njega opravljala vohunske posle, . Da se nemfikl narod priznava k delu NS- Vblkwohlfahrt, se breždvdriino Izraža v" ne- običajnem dviganju števila članov, ki je od začetka vojne sem naraslo za več kakor 2 in pol milijona. NSV je pri začetku vojne, štela 11,900.000 članov, dne 30. aprila 1941 pa je znašalo to število 144,600.000; število se veča. Po priobčitvi te ponosne bilance, ki je bila sprejeta na zborovanju z vedno novimi manifestacijami pritrjevanja, je Relchsminister Dr. Goebbels izrekel zevalo neštetim sto-tisočem pomočnikov za njihovo nesebično delo, kateremu gre v glavnem zasluga za to impozantno dajatev. Kajti oni so se vzlic povečanim zahtevam vojne z velikim idealizmom stavili WHW na razpolago. Tako je tO delo demonstracija naše narodne skupnosti v najboljšem pomenu besede. Dejanja proti frazam ^ »Velikanski izid, ki je bil dosežen v zimi 1940-1941 pa naj pokaže tudi froftti, kakšna miselnost navdaja domovino, naj bo dokaz za to, da si med tem ko se ona bori za svobodo naroda in zastavlja svoje življenje, domovina z neutrudljivo požrtvovalnostjo prizadeva, da ji zato na svoji strani izkaže svojo hvalo in občudovanje.« Ni ga bolj prepričevalnega dokaza za notranjo čvrstoet fronte v domovini, kakor te suhoparne številke, ki pa vendar povedo veliko. Te številke, o katerih resničnosti se ne more dvomiti, so dokazilne, ker Bo vsak dan pretvarajo v socialne dajatve, ki jih neštevilni milijoni ljudi uživajo. »Kaj pa lahko londonski plutokratje temu nasproti postavijo?« je na koncu vprašal Dr. Goebbels. »Nič drugega kakor laž-njive fraze in lažnjive obljube. Oni govore samo o tem, kaj bodo storili po vojni, toda svoj čas so že zamudili. V letu 1918. so imeli šanso, ki se ne povrne več, da Evropo socialno in nacionalno na novo uredijo; te Sanse pa niso izkoristili in zato se morajo po zakonih zgodovine umakniti s pozorišča. Temelječ na ponosnih izidih vojne zimske pomoči 1940-41 stopamo sedaj zopet pred jsvnoat, da otvortmo tretjo'vojno zimsko pomoč".« "" - šfkega vojaka, o kateri bo enkrat govorila zgodovina, lA končno se tudi nismo zmotili v tem, da je naše orožje dobro. Nismo ee bili zmotili v tem, da bo brez trenja poslovala naša cela organizacija, da bo obvladala gigantsko zaledje, kakor se tudi nismo zmotili glede naše nemške domovine. Раб pa smo se zmotili v nečem; Niti najmanje nismo bill slutili kako -gigantske so bile priprave tega nasprotnika zoper Nemčijo in Evropo, kako ogromno velika je bila ta nevarnost in kako za laa smo tokrat prišli mimo pogina ne le Nemčije, ampak vse Evrope. To lahko danes tukaj zgovorim. Izpregovorlra pa šele danes, ker emem danes reči, da je ta nasprotnik še zlomljen in da se ne bo več dvignil! Tukaj se je proti Evropi ženila moč, ki je večinama žalost niti ni zaslutila In o kateri še danes veliko ljudi nima nobenega pojma. Bil bi to drugi naskok Mongolov, naskok novega Dschingi Khana. Da smo to nevarnost odvrnili, zato se imamo pred vsem zahvaliti hrabrosti, vztrajnosti in požrtvovalnosti naših nemških vojakov in potem žrtvam vseh onih, ki so z nami marSirali. Kajti prvikrat je Фпт-пЛА Pripovedka 3ot. v. Eich*ndorffa ^ »MoJ Bog, kaj bo, če se sedaj prebudi orjak?« je boječe vprašala Renata. ♦Kraljičina je tudi V resnici prestala dovolj strahu,« je nadaljevala Gabrlela, »visoko je dvignila krilce, da ne bi obvisela na njegovih dolgih ostrogah, prestopila spretno zaporedoma čez njegove škornje, nazadnje Se srčen skok — In že je bila zunaj ob pobočju. To je bilo sedaj lepota! Oblaki so se tu podili, veletok je Šumel, krasni gozdovi v mesečini, In na reki je plavala barčlca, v njej Je pa sedel vitez.« »Ravno tako je sedaj tamle zunaj,« Jo je prekinila Renata, »tudi tu se Se nekdo pe-'ije v čolnu tik pod naš vrt; zdaj pristaja k bregu. ■' »Kajpada,« je poredno odvrnila Gabrlela, sedla k oknu |n' mahala ven z žepnim robcem. — »In, pozdravljen! je takrat zaklicala t)rincesinja, pozdravljen! čez iimo, Slmo daljino, saj vendar nobena noč ni tako tiha In globoka kakor moja ljubezen!« Renata Jo je med smehom objela, da bi ■Jo potegnila nazaj. »Gospod Bog!«, Je pa zdajci za vpila, »glej tujca tamle ob zidu!« ■Prestrašeni Gabrieli je padel robec iz rok in frfral navzdol na vrt Prej nego se je mogla ,zavesti, je pa ie bila Renata zaprla okno; -od samega srtahu ni marala od pravljice ničesar več slišati in Je Gabrielo naglo potisnila pri vratih ven čez tihoten hodnik v njeno spalnico. Ko je pa bila Gabrlela sama, je naglo odprla okno svoje celice. Strah jo je izpre-letel, ko je zapazila, da je tam doli izginil pjen robec raz gnuiča, na katerega je bil prej padel. Srce ji je močno utripalo, sklonila 86 je na vso moč pri oknu ven, takrat se ji je pa dozdevalo da je reka znova za-šumela, potem je slišala iz globine odmev veslanja, ki se je vedno bolj oddaljeval in slabel, dokler ni vse popolnoma utihnilo. — Zmedena in iznenadena je ostala na oknu, dokler ni jutranja zarja pričela ožarevati gorske vrhove. Kmalu nato so praznovali god prednice, ki se ga je veselila vsa hiša že vse leto vnaprej; kajti za ta dan je bila določena tudi vsakoletna trgatev na v bližini naha-jajočem se posestvu samostana, ki so se je udeležile tudi vse redovnice. Tega dne je prevzela, ko je še danica žarela skozi vršičke lip v mala okenca, vso hišo nenavadna živahnost, na dvorišču so vozove očistili starega prahu, redovnice so pa, oblečene v svoje najboljše, cvetno bele halje, prizadevno tekale sem in tja; nekatere so Se svoje kanarčke skrbno založila s hrano, druge so vkladale v torbe in škatle, kakor da gre za celotedensko potovanje. — Končno so se obširno poslovile od številne domače slu-žinčadi, začulo se je pokanje kočijažev in karavana se je počasi začela premikati. Gabriela se je z nekaterimi izbfftninil redovnicami vred vozila zraven prednice na državnem vozu, v katerega so bili vpreženi , štirje stari debeli vranci in ki je bil spričo svojih starinskih, pozlačenih rezbarskih del podoben kakšni kitajski utici. Bilo je jasno in vedro jesensko jutro, zvonenje iz samo-satna se je razlegalo Se daleč po tihi pokrajini, zakasnelo poletje je že obdajalo polja, kmetje so povsod spoštljivo pozdravljali dobro jim znane vozove redovnic. Kdo pa naj popiše izredno veselje na samostanskem posestvu, obdanem po Se nepoznanih gorah, dolin&h in gradovih, nad hjim pa mimo zelenje in vedro nebo, ko sede dobre volje v vrtni dvorani, okrašeni z astrami, na blazinjakih iz stare frankov-ske dobe pri obilni pojedini, ko jutranje sonce obseva stare stenske slike rimskih cerltva in palač, pred okni pa se razposajeno podijo in šarijo v listju vrabci in med tem, ko prirejajo zunaj pred vrati med leske-čimi drevesi belo oblečena kmečka dekleta podoknico. Z dovoljenjem prednice so vstopili otroci, ki so se plašno in radovedno ozirali po dvorani, v katero so sicer med vsem letom le tu pa tam skozi razpoke zaprtih oknic mogli pokukati. Prednica jih je božala in jim dajala prijazna navodila, izražala svoje veselje, da so v tem letu tako zrasli, in potem vsakemu iz svojega molitvenika dala pestro svetniško podobico, zraven pa velik kos pogače. Zdaj šele je nastalo pravo rajanje malih, pričela je v resnici trgatev, pri kateri eo smeli pomagati ih se z grozdjem posladkati. Na vrtu je polagoma nastal pravi živ-eav, povsod radostni glasovi, nališpani otroci, noseči velike grozde, vihrajoči pajčo^i in bele vitke postave med brajdami, ki bleščeče prihajajo in zopet izginjajo, kakor da bi angeli plavali preko gore. Prednica je ^ed tem sedela pred hišnimi vratmi, molila bre-. vir in pogosto čez knjigo pogledala za veseli mieeetrami, jesensko sonce Je toplo In močn6 Žarelo nad tiho pokrajino, nune. so pa delu prepevale pesmico: »Prišla zdaj Jesen je In odnesla polju Letno Je obleko. Razsipavala je listje. In gred zimsko burjo tokrat skozi kontinent šlo nekaj takega kakor avropsko prebujenje.« Po teh enoznačnih ugotovitvah je Fiihrer risal težkoče bojev od Belega do Črnega morja, ki so se morali voditi ne zoper ljudi, ampak zoper zveri, in v katerem ee je ravno takrat nekaj zgodilo, kadar so nasprotniki često vpraševali, zakaj se nič ie dogaja, samo da se ravno vsled tega, kar se je kaj zgodilo, ni moglo o tem ničesar govoriti, da se nasprotniku ne dado nobena važna pojasnila. Napram lažem britanske propagande je Fiihrer postavil dejstva, ki, kakor S pestrim listjem Toplo ni nalahno krila Trudno in počitkaželjno zemljo « Posamične zakasnele ptice selivke so Se odhajale čez goro in kramljale o sijajnostl daljine, česar pa sestre V svoji sreči nleo umele. Pač pa jih Je razumela Gabriela, ki je bila prej, nego je prednica mogla to opaziti, splezala na najvišjo lipo; tam je pa obstr-mela, tako na daleč in na široko ji je bil razprostrt svet. Prednica jo Je pokarala in ji dala naziv divja gozdna ptičica. »Oh, da sem ptičica!« je Gabriela mislila pri sebi. Nato jo je prednica vprašala, da 11 se od zgoraj čez gozd vidi grad Durande. »Vsi ti gozdovi in travniki,« je menila, so last grofa Durande; naš sosed je in zelo bogat gospod.« Gabriela je pomislila na svojega gospoda in nune so zopet zapele; »Po poljih tam sprehaja Čudovita se gospa. V svojih dolgih lasih Zlate niti ima. Prede jih, gredoč popeva: Eja, ljube moje cvetke, Po drugih se ml ne ozrite, Eja, le sladko zaspite.« »Slišim lovski rog,« je zaklicala nenadoma Gabriela; sapa JI je zastala ob spominu na lepe prejšnje čase. »Kar hitro stopi doli,« ji je zaklicala prednica. Toda Gabriela tega ni slišala in se le obotavlja je spuščala doli, pri tem pa še vedno gledala skozi veje in povzela: »Nekaj se premika onkraj ob robu gozda; zdaj že vidim jezdece; k^o se to bliska v sončnem svitu! Naravnost proti aaan prihajajo,« (Dalje рт1ћоф1^.Јј Sreda, 8. oktobra 1941. KABAWANKEN-BOTE stran 3. — Ster. 18.. vedno, za nas govorijo. Kako je e eovjeti, ki BO po angleških poročilih nemškim vojakom prizadejali poraz za porazom, v resnici to izhaja iz številk, ki jih je Fiihrer v tej zvezi priobčil in ki ob enem najboljše ilustrirajo velikost boja: »Število ujetnikov je zdaj naraslo na okroglo 2,5 milijona sovjetskih Rusov. Število vplenjenih ali uničenih, torej pri nas nahajajočih se topov znaša že sedaj preko okroglo 22.000. Število uničenih ali vple-njenih, zatorej pri nas nahajajočih se oklop-nic znaša že sedaj preko 17.000. Število uničenih, razdejanih in sestreljenih letal znaša preko 14.500. In za temi našimi četami se razprostira sedaj že prostor, ki je dvakrat tako velik kakor je bila nemška država, ko sem 1933 dobil vodstvo, ali štirikrat tako velik kakor je Anglija. Zračna črta pa, ki jo imajo nemški vojaki za seboj, pa znaša skoraj vseskozi danes preko 800 do 1000 km. To je zračna črta. V kilometrih, marža pa pomenja to večkrat poldrugoikrat-nik ali še enkrat toliko, na frontni dolžini, ki je gigantska in napram nasprotniku, ki — kar moramo pribiti — ne obstoji iz ljudi, ampak iz živine in iz zveri.« V tej zvezi je Fiihrer izrekel največjo pohvalo nemškim vojakom, češ da ne najde besed, ki bi bile primerne njihovim storitvam. Nad vse storitve pa je postaviti one nemškega pešca, ki je prehodil do tri tisoč kilometrov. Neprekoeljive so storitve nemškega vojaka in z njim vred organizacij, katerih možje so delavci in vojaki, ki morajo ob vsaki priliki s puško opravljati službo. Preko 25.000 km makih železnic je sedaj zopet v prometu. Preko 15.000 km ruskih železnic se je sedaj spremenila širina tira na nemško širino, kar ustreza progi od Stetina do bavarsih gor, ako ee jo zloži 15-krat drugo poleg druge. Delavski bataljoni Reichsarbeitsdiensta, organizacija Todt, organizacija Speer so ravno tako kakor rderčd križ, sanitetni častniki, sanitetno o-sobje in seetre rdečega križa v službi te gigantske fronte in za to fronto se že gradi nova uprava, ki bo za to skrbela, da bodo ta velikaneika ozemlja, еЉо bo vojna še dalje časa trajala, koristila nemški domovini in našim zaveznikom. Nje korist bo neizmerna, in nihče naj ne dvomi, da razumemo organizirati ta ozemlja.« Po tej v kratkih potezah razviti sliki o storitvah fronte je Fiihrer sporočU zahvalo domovini, zahvalo za^odli^na prvovrstna o-rožja in za municijo, ki je različno od eve-otvne vojne sedaj v neomejenih množinah na razpolago, zahvalo fronti za žrtvovanja, pogum proti smrti in izpostavljanja življenja, za katero stoji fronta odmovnie. To fronto domovine tvorijo mesta in dežele, milijoni nemških kmetov, ki jih povečini često nadomeščajo starci in mladina ali žene, ki so pa prežeti duha čim največje izpolnitve dolžnosti. »Prvikrat v zgodovini,« je nadaljeval Fiihrer, »je sedaj ves narod v boju — deloma na fronti deloma v domovini.« Ob koncu svojih izvajanj je izjavil Fiihrer, da se bo po izkušnjah iz tega boja vrnil še kot bolj fanatičen nacionalni socialist, kakor je bil prej. »Iz te vojne se bom nekoč vrnil z mojim starim strankinim programom, katerega izpopolnitev se mi sedaj vWl še bolj važna nego morda prvega dne. To spoznanje je mene tudi danes samo na kratko semkaj privedlo, da spregovorim nemškemu narodu, kajti sedaj ima v tej zimski pomoči zopet priliko, da razodene miselnost te skupnosti. Kar žrtvuje fronta, se ji sploh ne da z ničemer povrniti. Pa tudi to, kar stori domovina, mora nekoč obstati pred zgodovino! Potrebno je, da vojak na fronti ve, da se doma domovina pobriga za Avstralska vlaiia |e odstopila Posledice nezaupnice Labour-stranke Stockholm, 7. oktobra. Kakor izhaja iz Reuterjevega poročila, je avstralska vlada Fadden iz dejstva, da je bila sprejeta po Labour-stranki predlagana nezaupnica, izvajala posledice in odstopila. F a d d e n je bil na položaju avstralskega ministrskega predsednika naslednik svojemu predniku Menzies, ki ga je bilo vrglo njegovo močno napadano potovanje na Angleško, in je scjno pet tednov opravljal to službo. Njegova vlada je imela doslej sicer »večino« 2 enim glasom, vendar sta od članov zbornice, ki so doslej podpirali vlado, dva glasovala za predlog, ki ga je vložil predaednik Labour-stranke Curtin. Dobra kupčija že dolgo napovedana ir z največjo brzino opravljena konferenca v Moskvi je sedaj končana. Zastopniki Churchilla in Roosevel-ta pri tem niso igrali najboljše vloge, kajti brez ugovora je mogel Molotov v končnem nagovoru proglasiti zahtevo Rusije po vodstvu v Evropi. Nič ne označuje bolj pravega poloiaja Anglije kakor ravno ta predrzna zahteva bolševikov, ki sicer tako v Londonu kakor v Washingtonu jadikovaje prosjačijo za pomoč, v isti sapi pa Britancem ospora-vajo oblast. Angleško-amerikanska pomoč torej za Stalina ni nič drugega kakor nujni predpogoj za uresničenje bolševiSke svetovne revolucije. Veliko vpraSanje je samo v tem, kako se naj Rusom pomaga, ker so tako na Angleškem kakor tudi v Zedinjenih driavah plu-tokrati, ki so v veljavi precej na visokem mestu, poudarili, da stanje produkcije onemogoča uspešno podpiranje sovjetske Rusije z vojnim materialom. K temu pridejo ^e teiave prevoza! Veliko zaprepaščenje za Molotova, Litvi-nov-Finkelsteina in njuna naročilodajalca Stalina, je pač moralo biti tudi to, da so britansko-ameriški mešetarji za dobavo vojnega materiala stavili pogoj, da mora sovjetska Rusija kot protidajatev izvažati surovine v Ameriko in Anglijo. O tem so pa previdno molčali, kako bo to Rusom mogoče z ozirom na stalno pojemanje virov surovin, ko iigubljajo po nezadriljivem napredovanju nemških čet v vedno večjem obsegu ne le njihova najvažnejša središča proizvodnje, ampak tudi naravna ležišča surovin. Eno pa sledi iz te zahteve popolnoma jasno: zaskrbljenim Britancem in Amerikancem v prvi vrsti ni na srcu energiSna podpora Rusom, ampak to, da okrepijo svojo lastno pozicijo. Ko ni izgleda, da bi rešili bolševike, upajo, da bodo na prav židovski način še lahko napravili malo kupčijo. Nikogar tudi ne more premotiti sramotna gesta Angležev in Amerikancev, ki so po poročilih na koncu konference kot gostje sovjetske unije obiskali nagrobni spomenik Lenina in pobožno in molče vztrajali nekaj minut pred stekleno rakvijo ustanovitelja bolševiškega režima. vsakega zaostalega in da zanj skrbi po najboljših močeh; to mor^ vedeti in tako mora biti, da se bo nekoč tudi to domovino v časti omenjalo poleg ogromnih uspehov fronte. Vsakdo ve, kaj mu je storiti v tem času. Vsaka žena, vsak mož, vedo, kaj se po pravici od njih zahteva in kaj 80 dolžni dati. Лко boste samo enkrat šli na ulico in ako ste v dvomu, ali naj še enkrat kaj daste ali dati morate ali ne, potem se le enkrat ozrite na stran: Nemara vas bo potem srečal nekdo, ki je veliko več kakor Vi žrtvoval za Nemčijo. Samo takrat kadar bo to celokupno nemško ljudstvo postala ena sama skupnost žrtvovanja, le takrat moremo upati in pričakovati, da nam bo previdnost tudi v bodoče stala ob strani. Gospod Bog še nikdar ni pomagal kakšnemu lenuhu, on tudi ne pomaga nobenemu strahopetcu, v nobenem primeru ne pomaga takemu, ki si sam noče pomagati; tukaj velja v najširšem obsegu načelo: narod pomagaj si sam, potem ti tudi Gospod Bog ne bo odrekel pomoči!« Bučno odobravanje je hrumelo okrog Fiih-rerja, s čemer so tisoči in tisoči v Sport-palastu med govorom vedno in vedno znova pritrjevali temu, kar je FUhrer govoril, in s čemer so se obenem zahvaljevali FUh-rerju in njegovim vojakom za gigantske čine z orožjem, s katerimi se odvrača od naše nemške domovine in od vse Evrope neizrec-no gorje in nepopisna beda. Naša dolžnost pa je, da se besed Fiih-rerja vsak dan in vsako uro držimo in da se z isto krepostjo zastavimo za našo domovino, za končno zmago, s kakršno se naši vojaki borijo na fronti. Kajti te vojne za svobodo Reicha in Evrope ne bodo odločevale besede in laži zločinskih hujskačev v Lonodnu, Washingtonu in Moskvi, ampak zgolj dejanja. Nas je usoda izbrala, da v naši dobi z našim delom sodelujemo, da uspe največje delo zgodovine. Zato pa le zastavimo našo čast in naš ponos, da to nalogo do konca izvedemo in le vse žrtvuj-mo, zavedajoč se naše dolžnosti in naše odgovonrosti napram sodobnosti in bodočnosti, da bomo našim vojakom, kadar se bodo vračali kot zmagovalci, lahko prostodušno izrekli dobrodošlico. V tem smislu moramo obdržati v naših Srcih poziv FUh-rerja in vedno po njem ravnati, namreč po pozivu njegovega" pomembnega govora, ki naj bo svetu nov dokaz nezlomljene moči in opravičenega zaupanja nefnškegi naroda v zmago. . • &nevne slike '-Mr"' 't':. ' ^■' ' 't-'^ ' .'ТД'- l' # жТ', X' •;, ' ' с ,■;■■ л' ' ■• * ' «r: ■■ *r л Л" -"%. » »?#*".•. •« ••3L. . .4ак' ^ '■'•^ ■ Л'«\' .ЛШ ■ i ■•' . Staino napredovanje po veliki bitki pri Kijevu. Nepregledno je število vplenjenega vojnega orodja, ki je bilo pri tej največji obko-Ijevalni bitki vplenjeno in skozi katerega si naše čete le s težavo Jirčijo pot. (PK. IIars.hno*;'.t, Atlantic, Zander Multinlex-K.) ''f -r, У f "» Л' * .**. # Лк - *' т. m m '•* «rv. ш ,-^iW%0№WŽ\>' lBa% ;iitilKei ^ан$ flapotni^ ■Hen- n. РдгиепћдшипиА, KoiK« n. zemeiUiiieđerlai« Klagenfurt Krefelder Strasse9,Tel.3009 Raffeemtliel ESSIG • SENF FABRIK (. WENGER KIA6ENFURT s p e r r h 01 z Paneelpiatten Holzfaserplatten F u r n i e r e Parkett en HANS TRANNINGER Klagenfurt, Volkermarktcrstra^e - Ruf 1595 KSRNTNER EISEN- UND EISENWAREN- GROSSHANDEL * НШ & CO. Klagenfurt, BatinhoffstraBe 6 Ch. Grollitsch & Co. Kohlengrosshandel Klagenfurt, Frohlichgasse Nr. 40 Ruf Nr. 2623. 2824 tolelwaren Kinderwasen Kinderbetten GROWER Klagenfurli Balii«hofttr*L Immer das Neueste in schonen Handarbeiten Strickwolle — Game Peine Wasche OnOWiLHELMER Klagenfurt, Balmhofitrisse 9 u. 19 Ruf 3333 und 3563 IMerrenhtlte JOHANN JANZ Moški klobuki JOHANN JANZ Sprejemajo se klobuki v popravilo. KRAINBIIRO .Mllchwart" hcutc besondcrs wertvoll vcrhindcri Dberlaufen ko-chcnder Milch u. ondcrcr scliaumcnder Fliissigkeiten Preis RM fSO Wicderverkaufcr RabaH Alexander Orinschnig Kofh-v Hmlm- until Нмк- umJ Klagenfurt, vmenergasM ii Laclclabrik tudwis AKTtEN6ESELLSCHAFT Domschale arx RUDOLF SICHERL SPEZEREl UND KOLONIALWAREN-HANDLUNO v vsako hišo ,,Karawanken Bote** MerbcvoMorgc Kla^eninrl Sterbegeldversicherungen mit gleichbleibender Monatsprđmie Sterbegeld bis RM 2000'— Doppelies Sterbegeld und Entfall der Wartezeit bei Unfattiod Kosienlose Kindermitversichcrung Kriegsrisiko eingeschlossen Auszahlung in Bargeld / Gewinnbeteilignng IN DER OSTHARK: Versicherer: Ostm&rh Ver5. AG. Wien 1, Uber 650.000 Sierbegeldversichetungen bisher abgeschlossen (Kđmten 70,000) RM ISfOOOXtOOr— fHr versicherte Sterbetđlle ausgezahU Oshar' khunch - fieseUschaft ZWEIGSTEkLE KLAGENFURT SAN0WIRT6ASSE 4 Inserirajte v našem listu I Ganz ElektrowerkslStlein Ing. F. Dnllnig, Klageniurl Pischeldorfer SIrasse 4-Telefon 16-22 Bail: Elektrischc Kraftanlagen Frcileitungen usw. Reparaluren: Elektr. Maschincn, Motoren jeder Art und Grosse Ankauf: Gebrauchte Motoren, Transfor-matoren, auch schadhafte Maschinen KarntnerisdieLandeshvpothekenanstalt Klagenfurt, Domgasse 3 - Fernruf 2416, 2417 Das Gcldinslitui dcs Gaucs Gewahrung von Darlehen gegen grundbiicherliche Sicherstellung fur Neubauten, Althausbesitz und Landwirtschaften. Gewahrung von Gemeindcdarlehen und reichs-verbiirgten Darlehen. Entgegennahme von Spareinlagen und Kontokor-renteinlagen, Verkauf von Pfandbriefen und Kommu- nalschuldscheinen. Haftung des Rcichs Gaucs Knrntcn.