Okrajni plenum OF v Ptuju je ocenil polletno delo frontnih organizacij V nedeljo 17. jullja t L dopoldne se je vršil v Ptuju v sejni dvorani MLO okrajni plenum OF z namenom, da se eeznanijo delegati OF s svetovnopolitič-r'm ctanjem, s polletno doseženimi uspe-hi in nalogami, ki so vezane na delo OF v okraju. Obenem je imel plenum nalogo, izvoliti 14 delegatov za oblastni plenum OF ter lzpopolniti jjJan Aela /^ irugo polletje. Clan okrajnega sekretariata OF tov. V rčT H-n |e kr*tizlral le delno ude-ležbo na plenumu, nato pa je v referatu razčlenil delo Osvobodilne fronte v ptojskem okrajn v prvi polovlci letoš-njega leta, v polčasn prve petletke in v drugi polovici prvega leta infonnblro-jevske gonje proti Jugoslaviji. Prikazal je dosežene uspehe, podčrtal pa je osnovno napako v pomanjkljivem poli-tičnem delu na terenu, ki pušča vidne posledice. Med tem ko ]e na eni strani velik del članov OF spoznal globoko vsebino nadonalne in socialne osvobo-dltve naših narodov ter potrdil pravil-nost vodstva CK KPJ s tov. Titom na čelu, je ostal drugi del politično ne-razgledan ter v svojem delu neinicia-tiven in nedosleden, kar se opaža prl mestnih OF odborib v Ptuju, Ormožu in Središču ter sega vse do vaških odbo-rov. Pomoč Fronte ljadski oblasti in za-drugem bi morala doseči več]o širino in vrednost, če bi ta temeliila na široki politični podlagi, ne pa samo na teh-nični kampaniski pomoči. Ce bi bili v vaških odborih, kjer so kmetiisko-obde-lovalne zadruge, predani in zavedni fvnkcionarji, bi tndi zadmžništvo hi-treje napredovalo. Dosedanja praksa ne-katerih terenskih funkcionarjev ne te-meljl na zdravih načelih sodalistične preobrazbe vasi. Dotaknil se je tadl vniaSanta raznih volnohujskaških parol na ferenu, ki vznemirjajo kri le pri zaostal h in nerazgledanih Ijudeh ter prikazal okoliščine, ki kažejo bol) na utrjevanje miru kakor pa na vojne pri-prave. Svoj govor je zaključil z bor-benim pozivom, da se borimo za lo, 4a bo vsak član OF delovni član Osvo-bodilne fronte. V poročilu o izvršenih nalogah prve-ga polletja 1949, ki ga je podal organi-zacijski sekretar okrajnega odbora OF tov. Berginc Peter, je bilo nakazanih več mpehov, obenem pa še več nedo-statkov, ki imajo edini izvor v pomanj-kanju politifnega dela z množicami. Po-č?sni razvot tn notranje utrjevanje kme-lijsko-obdelovalnih zadrug, nezadovoljiv uspeh pri vkljufevanju delovne sile v stalno zaposlitev in v frontne akcije, neiniciativno ter kampanjsko delo front-nih tunkcionarjev in komisij, pomanj-kl'iva pomot Ijudski oblasti, so med drugim nujne posledice odstopanja od sistematičnega političnega dela na te-remi pred vsemi akciiami in kampanj-skimi nalogami. Doseženi uspehl so plod vztrajnega in nesebičnega žrtvo-vanja manjšega kroga v Osvobadilni fronti, ki dnevno sledi razvoju in tega tudi podpira. Diskusija V diskusiji po referatih je pojasnil dl-rektor Tovarne glinice tn aluminija in član CK KPS tov. Stopar Viktor, da je moraio priti do resolucije Infonnblroja. da so dani narodora Jugoslavi}« vsi pogoji za ustvaritev In razvoj ležke Tn^nstrrje, z* izkoriščanje rudnih zakla-dov ter vodne energije in da je priSlo do sklenanja trgovskih pogodb z drža-vami Evrope in zapada po prekinitvi dobav iz vzhoda Poverjenik odseka za delo, član ple-numa, tov. Vrbnjak Jože, je diskutiral o vključevanjo delovne sile, o velikih potrebah po delovnih ljudeh v obratih tpr o težavah te akcife na terenu. Zaradi slalnega pospeševanja dela in širjenja socialistirnen zagotovijo izvedbo še ne-izvršenega dela plana. 5. Sekretariati vaških odborov OF na} se sestajajo 14 dnevno, mesečno pa naj sklicujejo secitanek članstva. O ^eh se-jah in sestankih naj pošljejo zapisnfke na okrajni odbor OF. do 2. v mesecn pa naj pošljejo mesečno porofllo o de-javnosti Fronte (po organizacijskem vestniku št. 13). 6. Do konca julija t. 1. naj pošljejo v&i vaški odbori OF predloge za kandi-date grup ljudskih inspektorjev. V po-štev pridejo mladi in najboljšl člani Fronte. 7. Člani okrajnega plenuma OF naj pošiljajo okrajnemu odboru OF 14 dnev-na poročila o sestankih, ki so jim pri-sostvovali na terenu in o njihovem delu ) vobče. Soglasne volitve so dale sledeči vo-livni rezultat: Delegati OF za oblastni pienum CF V oblastni plennm OF so isvoljeni: Leskovec Franc. sekrctar OK KPS Ptuj; Mavser Ivan, član okr. sekretariata OF Belšak Franc predsednik OZKZ; Berginc Peter, sekretar OOOF; Hedžet Zora, se-kretarke OO AFZ, Grden Lovro, org. sekretar OK KPS PtoJ; Kolaric Martin, mali kmet iz Obreža; Geč Jakob, tajnik VINOZ-e Gorca-De?r:o: n Ii-rr Cfril. porlprpdsednik OI.O podpredsednik oblas par Viktor, direktor tovaine Slrnisče; Mirtič Lojzka, predsednica OO AFZ; Po-sega Miro, član obl. komiteta LMS; Fnr-lan Dušan, sekretar okrajnega komite-ta LMS. Pred 12. uro je bil plenum končan. Naše delo Sektorske konference Zveze borcev N0B so bile nujno potrebne Za oživitev političneaa ln tehničn^ga dela Zveze borcev NOB v ptujskem okraju so bile v nedeljo, 17. t. m. v va-ških centrih sklicane in deloma izvedene sektorske konference, katerim so pri-sostvovali funkcionarji Zveze iz Ptuja. Na konferencab je bila močno pod-črtana patreba po intenzivnem politič-nem delu s člani, po sodelovanju pri vključevanju delovne sile, po skrbi, kako živijo in se vzgajajo otroci žrtev NOB, po zbiranju dokumentarnega ma-teriala iz NOB ter po drugih sektorjih udejstvovanja Clanov, kjer sta njihovo vzgledno delo ln pomoč nujno potrebna. V Podlehniku ]e bila sektorska kon-ferenca dobro izvedena. Udeležili so s-e je člani iz krajevnih zvez Podlehnik, Gorca-Dežno ln Zetale. Vodil Jo je flan ZB iz Ptuja, Bajgot Ivan. V haloškem kot v drugih predelih je bilo na konferenci ugotovljeijo, da 5e niso v zvezo zajeti vsi tisii ljndje, ki so nudili borcem NOB raaterialno pomoč in oporo. Ponekod še to ni uspfio, ker se funkcionarji krajevnih zvez i»'so do-volj potrudili za številčno povečanje članstva, za utrditev zveze in za med-sebojni tovari&ki odnos, ponekod pa so tega krivi tistj poedinci, kl omalovažu-jejo sodelovanje z organizacijo. Dosedanji neredni sestanki in konfe-rence so pustilf občutne posledice na terenu, zaradi česar je nujno potrebno prisiopitj k rednemu organiziranemu ln živahncmu notranje-polltičnemu ter or ganizacijskemu delu. Kov. Ptuj je obiskala delegacija slovenskih prosvetnih delavcev iz Trsta V nedeljo, 17. julija je na svojem potovanju po Sloveniji prispela v Ptuj 11-članska delegacija slovenskih pro-svetnih delavcev \z Trsta. Go6te so na postaji pričaJcali zastopniki ljud«ke obla&ti, sindikatov. okrajnega prosvet-nega odseka Ln pevski zbor kulturno-umetniškega društva »Jože Lacko«, ki je gostom zapel dobrodošlico. Po 6ve-čanem sprejeinu na kolodvoni je d&Ie-gac:ja krenila proti c©ntru mesta. Go&tje so si ogledali muzej, grad in mesto ter njegove znamenitosti. Zanimivo je dejstvo, da amerikanske zasedbene oblasti v Trstu niso hatele iTidati potnih listov za Jugoslavijo vsem štiridesGtim članom delegacije, ki so za nje zaprcvsili, temveč samo enajstim iz- med njih. OstaJim člajnom je pa bilo s tem potovanje v Jugoslavijo onemo-gočeno. Zaradi majhnega števila 6o se gostje morali odpovedati tudi potovanju po Sloveniji z avtobusom. ki bi jim omo-gočilo ogled tudi najskritejših kotičkov Slovenije ter so se morali poslužiti vlaka. Gostom je v Sloveniji, kot so 6ami izjav;li, zelo všeč, prav tako prijetno jih je iznenadilo dvodnevno bivanje v Ptuju. V ponedeliek predspoldne je delega- cija nadaljevala potovanje v Zelezne dveri pri Ljutomeru, kjer so si ogledali tamkajšnjo vinogradniško obdelovalno zadrugo. V. K. Na žalost je danes še zelo pogost primer, da so nekateri aktivisti narodno osvobodilne fronte prekomerno obteženi z delom, mcdtem ko drugi nimaio kaj delati. Taki primeri se dogajajo bodisi zaradi slabe organizacije dela, bodisi zaradi sektaške ozkosh Dolžnost organizacij Fronte ie, da čimprej odpravijo take nedostatke Treba je popolnoma izkoristiti vse kadre Fr.onte. S svojitn članstvom v Fronti prevzemajo vsi ti tudi odgovomost za delo Fronte in od-govornost za delo oblasti, zato morajo sodelovati na vseh področjih obnove in gradnje naše dežele, pa tudi^ v politični aktivizaciji Ijudskih množic. Po nfihc-vem delu bodo Ijudske množice ocenile vsakega posameznika. Edvard Kardelj Pomanjkanje je neizprosno, borba proti njemu pa mora biti še neizprosnejša Dosedanja skrb krajevnih funkcionar-jev za vključevanje d«Iovne pile za stalno zaposlitev in za enomesečne frontne brigadne akcije v ptujskem okraju ni dosegla zadovoljivih uspehov. Nacionalna in socialna osvoboditev naših delovnih Ijudi mesta in podeželja je sprostila slehernega poštenega držav-ljana občutka, da ni nujno, da bi moral živeti vse iivljenje v bedi m pomanj-kanju in prenašati upanje na bolfše živijenje iz generacije na getteracijo. Znaki le sprostitve so povsod dovolj zgovorni. Otroci in odrasii, žene in »tarci ne prlkrivajo, da bi želeli boljše žireti fri imeti vsega, kar najnujnejše potrebufejo. To je razumljivo. Razum-Ijiva pa mora biti ravno zaradi tega tudi nujnost člroprejinje vkljufitve čim vecjega ^tevila za delo sposobnih ljudi v proizvodni proces, da bo mogoče v do-ločenem čas« izpolciti potrebe liudstva. Ob vsem tem ni mogoče gledati na poedine primere v okraju, ki so- preje | vse drugo kot pomoč lj«d^!o«obnost Drogačna )e njegova matl. Če }e treba pomagati ljudem, jl tocft tajniike naloge niso pretežke. Tajnik Hercog Je zato piišel na množičn«elo je bilo naporno ter }e zahtevalo ve^Jiiiko previldinogit, Hatoo je biil naložen prvi va-gon. Kmaiu je sledilo natovarjaaije dmgega vagona. Ker je delo pri dTugem vaganu zmotil naliv dežja. se je oakladaoje zavleiklo do večera. Pri delu so e^ kkatzali člami brigade Iskra Vinko, Tušak Dragica, #Kosi Ivanr Smrdelj Zofka, LovTec Karolina in Pcxl-bregaT Stane. Tako je I. leleča brigeida »Toneta Bel-šaka« žrtvovala nedeljski prosti čas in oddih za pamoč pri izvajanju planekih nalog ter dala s tein vzgled ostalim bri-gadam v Ptuju in okolici. L. F. V "Ribarskem tednu" bodo ribiči oddali vse nalovljene ribe dodatni široki potrošnji Na občnem zboru Ribarske zadruge v Ptuju dne 15. maja L 1. je bil soglasno sprejet sklep o izvedbi »Ribarskega tedna« med 1 in 7 avgustom t. L s ci-ljem črpanja ribjega mesnega zaklada v vseh vodah na področju ptujskega okraja v korist dodatne občeljudske prehrane v okraju. Vsi člani zadruge so se s tem sklepom obvezali nuditi prostovoljno ribiško po-inoč izboljšanju dodatne ljudske prehrane na ta način, da bodo v tem tednu na-lovliene ribe dali na razpolago najbliž-jim vsevrstnim zadrugam in delavsko-nameščenskim menzam, izkupiček za te ribe pa bo prevzela Ribarska zadruga v korist pospeševanja ribarstva. nabave mladic, vlaganju iker itd. V ribištvu je bil ta ukrep nukn, saj je treba tudi med ribiči preizkusiti za-družno zavest in izvesti diferenciaciio med ribiči-koristolovci in ribiči-zadruž-niki, ki znajo ločiti osebne pravice od družbenih potrsb in ki znajo slediti za-družni disciplini. Vsak resen član zadruge bo udeležbo v »Ribarskem tednu« izkazal s potrUi- lom zadruge ali menze o prevzemu rib in s potrdilom, da je predal izkupiček za ribe ribarski zadrugi. Ker spadajo tudi vodna bogastva rib v obče ljudsko premoženje, ki tvori z zakladi rib dodatno možnost prehrane ljudstva, ima slednje vso pravico od zadružnikov, da bo ta dodatek k osnovni. prehrani dejansko dosegljiv. R F. V svojem delu mora Ljudska fronta dajati načrlno pomoč organizacijam, ki so v njej vključene. To velja tndi za take organizacije, kakor so dclavskc-nameščenski sindikati, mtadinske zveze. profašistične ženske organizacije, fiz-kulturne zveze, pa tudi za razne druge organizacije je treba ugotoviti, da V bila doslej pomoč in povezanost z njimi premafhna. Treba je, di se Fronta za-veda važnosti teh orgamzacij kot čini-teli mobilizacije množic v uresničevaniu nalog, ki so danes pred našimi narndi. i (Iz nalog OF) Delovni kolektiv Mehonične tkalnice v Ptuja si zna pomagati iz velikih težav t-rizadevanje za Izpolniter planskih naiog produkcije zahteva od delovnega kolektiva Mehanične tkalnice v Ptuju veliko iznajdljivost. Surovine, ki jih v zadnjem času tkalnica prejeraa v prede-lavo, nifio primerne za stroje, s kateri-mi tkainica razpolaga, Zato je potreb-no ves material naipreje previti, da ga je potem mogoče uporabiti pri tkanju. To pa zahteva veliko zamudo časa. Pro-blem je bilo potrebno na vsak način rešiti, zato 6e je delovni kolektiv obrata odločil odpomoči temu 5 prosto-voljnim delom. Tako vlaga delovni ko-lektiv veiiko število prostovoljnih de-lovnih ur in omogoča kolikor toliko ne-moteno obratovanje ter preprečuje za-stoj produkcije potrebnih tekstilnih predmetov. Dcslej je v to pomožno delo vloženih 186 prostovoljnih ur. Težave ima« delovni kolektlv tudi v spravljanju surovin v obratne prostore, kj se nahajajo v drugem nadstropjn sta-re stavbe. Te je namreč treba spravljati v tkalnico po stopnicah, kar povzroča precejšnjo zamudo časa za delo pri stro-jlh in črpa mnogo fizične sile. Premagovanje vseh teh težav je de-lovnemu kolektiMu Mehanične tkalnice uspelo, ker pri tem vsestransko sodelu-jeta upravnik Maučič in obratovodja Potočniii na čelu ostalih članov uprave. Potreba planske proizvodnje obrata ne dovoljuje zastoja v produkciji. Delovni kolektiv Mehanične tkalnice pričakuje, da se mu bodo ˇ doglednem času odprla vrata v novo poslopje, ki bo primernejše in ekonomičnejše in ki bo v vseh pogledih odgovarjalo potre-bam tovrstnega obrata. Takrat bodo od-padle okvare strojev, ki so sedaj name-ščeni na netrdnem podu, pa tudi kvali-teta proizvedenega blaga se bo povečala. N. U. Lokalna industrija in obrt v ptujskem okraju dobro uspevata Na razstavl lokalne tndustrlje in obrti t Ljubljani, ki se je vrSila od 25. ju-nija do 10 julija l. 1., so se izdelki na-6e lokalne industrije in obrti dobro uve-ljavili ter so kot izdelk; istovrstnih podjetij po ostal. Sloveniji na zelo vi-soki stopnjt. It našega okraja Je na razstavi šo-delovalo skupno 25 razstavljalcev^ in sicer: 4 državaa lokalna industrijska podjetja, 4 zadružna, 1 dom učencev r gotpodarshro ter 16 obrtnikov. Od državnih podjetij so razstavljali rvoje izdelke: inv. obrtne delavn ce, Mestna podjetja — klobučaraa, Mestne obrtne delavnice in »Petovia«, alkoholna industrija, vse re Ptuja. Zadružni saktor Je bil zastopan po Cevljarski produktivni zadrugi, Kroja-Sk-. produktivni zadrugl, »Pletarni* in Sivlljski produktivni zadrugi. Največ predmetov je razstavila »Pletarna«. Iz-delki tega podjetja so bili med najlep-Siini ter so bil; tudi nagrajeni z 20.000 dinarji. Od 16 obrtnikov so razstavili najlepSe izdelke: Horvat Zofija, izdelovanje kotlov 12 Ptuja. ki je razstavila kotel za kuhanje žganja izredno lepe in praktične izdelavej Ilec Jože, mehanik iz Ptuja, zobato kolo in bate bencin-skega motorja za motorno kolo; Mernik Anton, medičar 12 Ptuja, jazne .zdelke svoje stroke; Marčec Andrej, sodar iz Središča, transportne eode za pivo in vino, lepe iasdeiave in odlične kvalitete ter drugi. Mnogi razstavljalc; 80 prejeh itevilna naročila za svoje izdelke, ki jih bodo več ali manj tadi tevršill. Dva razstavijalca, in sicer »Pletarna« \z Ptuja n Marčec Andrej, sodar iz Sre-dišča. bosta svoje izdelke razstavila tu-di na jesenskem velesejmu v Zagrebu. Sirokemu krogu prebivalstva ptuj-skega okraja bodo v letošnji jeseni po-kazali svoje izdelke obrtniki n lokalna industrija v okviru splošne razstave go-spodarskega udejstvovanja v ptuj6kem okraju. B. Birokratizem onemogoča normalni razvoj dela Ijudske oblasti v Leskovcu Na sejah KLO v okraju prihajafo na dnevni red različna, predvsem gospodar-ska vprašanja. Večina se] je blla doslej sicer tevnih, vcudar zaradl slabega ob-veščanja in predprlprav na seje na teh malokje prisoitvujejo predstavnikl lo-kalnih muožičnih organlzacij, nradov, nstanov in ljudstvo samo. V Leskovca Je bila 10. Julija t. I. seja KLO, na kateri ]e odbor med dm-gim Lklenil, da bo vabil poedlne funlc-donarje samo takrat na seje, ko se bo razprarljalo o stvareh, kl se njih Ufejo. O javnosti in številu Javnih in tajnih sej ni bilo govora, niti nl bilo nitesar predlagano all sklepano qlede vabila oa sejo krajevne Solske oprave, cadrage itd. Na te) se)i so smatrali možje Iz Les-kovra za potrebno sprejeti sklep, da po-ˇeljnik Narodne mHice ne bo mogel na sejah pomagati reševati lokalnih vpra-lanj razen v slučajih, ko bo na seje pozvan. Tega sklepa n! mogoče sprejetl z ob-tntkom volje mož iz KLO Leskovec, da bi t njim zavarovali interese večlne po-Itenfh kmetov in socialno Sibklh delor-nih ljndi ix tega področja Haloz. Z njlra 80 hoteli izrazitl, da so sami v stanju reSiti vse lokalne probleme, koHtrolirati fn zasledovati vse škodljive pojave iz-koriSčanja lokalne stiske razvofno za- ostallh vlnogradniškth delavcev, da pa potrebajejo pomoč članov Notranje uprave šele v času, ko so sami lzven moči in ko bi zahtevali zavarovanje »voje avtorltete pred ljudstvom, kakor | so to svojčas delali župani s pomočjo ; žandarjev. Možje Iz Leskovca so poza- blll, da čuvajo člani Notranje uprav« dan in noč poštene delovne ljudi, držav- nor zadružno in privatno lastnino pred škodljivirai elementi in da so velika po- moč ljudstvu pri odpravljanju napak fen samopašnostl poedincev na škodo U«d- stva. Možje iz KLO Leskovec zamerijo, če se obrača Ijudstvo sem all tja po po- moi, ko naleteva pri poedincih iz od- bora na gluha užesa ob večjih ali manj- Sib. krivicah. Mesto da bl te može lz Leskovca žalilo, te ostajajo na seiah | 6aml, se hof ejo z birokratsklmi sklepi 1 zavarovati, da ne bi nikdo vedel za i obliko in vseblno izvrševanja oblasti in ; nkrepov, kl jih mislijo ali ne mislijo lz- vestl po eni ali dmgi se)l. Nedvomno bo prihodnja seja KLO v Leskovcu živahnejša, ker bo Ijudstvo iz Haloz vedelo, da ima pravico prisostvo- I vati sejam tn ngotavljati, kdo od odbor- ! nikov razume nujnost razvoja v Halo- zah in kdo ostvarja nerazpoloženje na- pram najširšemu sodelovanju delavcev ln kmetov Iz Halo? pri izvajanju IJud- ske oblasll. AP. Edtnstvo Ljudske fronte se ne postavlja zato, da bi koristUo posameznim sirankam in skapinam v fronti, temveč, da bi vse te mobilizirala v borbi in v deln za izgradnlo resnične domovine delovnega Ijudstva. To je tadi razlog, zakaj smo proti temu, da bi vsakdo in vsaka stranka mogli v Fronto, če le z besedami prizna ordh nekaj programskih načel Ljudske fronte. V preteklosti smo se naučili, naše Ijudstvo se fe naučilo soditi posameznike in stranke po njihovih detih, ne pa po njihovih besedah. (Iz nalog OF) Odredba o popisu potrošnikov, ki imajo zagotovljeno preskrbo Na podiagj 40. čtena odst. 1 zakooa 0 petletnem plaun razvoja aarodnega go-spodaretva Federativne IJudske republi-ke Jugoslavije v letih 1947 do 1951 in v zvezi s 3. členom Odredbe o preskrbi prebivatetva, izdaja rlada FLRJ na pr&d-log mdnietra za trgoviuo in pre^crbo FLRJ odredbo o popisu potrošnlkov, kl lmajo zagotov- ljeno preskrbo 1. Na ozemltu Federativne ljudske re-publike Jugo6iavije 6« bodo popisali vsi potrožniki. ki jim je zaqatovljena pre-skrba na kakršni koli podlagj D»n pop.isa bo določil minister za tr-govtno in preskrbo FLRJ. 2. Pripravljahja dela in organizacijo po-pisa bo vodila na ozemliu Federativn« ijudAke repufelike JugosJaviie zverna po-pisna komisija pri minictrstvu za trgo-vino in preskrbo FLRJ, a na ozemiju Itudskih republik republiške popisne komisije pn muiistretvu za trgovino in preskrbo liud^tih republik. Zvezno popi«»o komMi^o lmenuje predsednik rlad« FLRJ. RepubHške poplsne komisije iirnenuje-Jo predsedniki vičbd Ijud&kih republtk. 3. Da bi ee orgaBiziral fr» teved«l popi« na področju okrajnih. nvestnih, rajonskih m krajevnih ljudskih odborov, 6e bodo usta.novile pri teh Ijudskih odborih po-pisae komkviie Okrajno (mestno, rajonsko) papieno komisijo mienuje ižvršilni od^or okraj-noga |mestneqa. rajonskega) ljudskega odbora. V komksiji $0: a) Poverjenik z« tr<»ovino in preskrbo (m*8tnega. rajonekega) Ijudskega od-borai b) poverjenii zo fhiainc« okrajnega fmestnega, ra]oaskeqa) Ijudskega oč-borai c| poverienik za delo prt okrajnem ftn«6tnem, rajon«kem| Ijudekem odboru( i) šef atati&tičnega urada prj okrajnem Imestaem raionskem) Ijudskem odbonij d| predetavniki družbeiMh organazacij. Irvršilni odlbor akrajn«ga (mestoega, rajooskega) Ijudskega odbora bo daJ ko-misiji na razpolacjo potrebno o*ebje. 4. Krajevno popisno komi*i)o imenuje krajevni ljudsfol odtoor. V komisiji so: a) predsednik ali ec(kretar kra)evneqa Ijudskega odboraj b) en do dva člaina krajevnega ljud-skega odfoorai c) referent za trgovtno k) pre®krbo kraje^Tiega liudskeq-a odbora fkjer ob-®toji)j č) predstavniki dnižfbenih orgatilzacij. Nepocrednl izvršilci popisa sd dfeupi-ne treh Ijudi (popisovalci). ki jih v ta namen določijo meetne (rajonske) in kra-jevne popisne komi«ii«. Navodilo za izvršitev popisa bo pred-p-isal minister za trqovino in pre«krbdo zahtevaJi popisai organi. Tisti, ki namerno onemogočl izvrše-vanje popisa ali noče dati podatkov, ki jih ie dolžan dati, ali dfl netočne po-datke, bo kaznovan . denarno kaznijo do 5000 dinarjev ali popravniin delom do 30 dni. Upravno-kazen»ki post hočemo s pridom uničevati to škodljivo žival in odvrniti nepTece»ljivo škodo, ki jo napravi, morsmo dobro poznati njegovo življenje. Voluhar je noimalna zival krtov« ve-Iikosti. Dolg je 17—26 cm vitevSi rep. Je zalitega valjastega teiesa, pokritega s surovo mehko dlako, lcratitih nog s precej dolgim in droboim, z redkimi dlačicami obraslim repom. Debela crkrogla glava konča L> topim goWkom. Ima majhne oči in v dlaki skrita uhlja. Dva para dolgih, ostrih dletastih zob mu slu-i: za glodanje. Voluhar je glodalec, ka-kor zajec, miš ali podgana. Vendar ga ]e povsod dosti. Po vrtovih, njivah, trav-nikih, vinogradih, gozdovih, po hribih in dolinah, v 6uhi in mokri zemlji. Pod zemljo ima na vse strani rove ali luknie kakor krt. Le malo večje so kakor krto-ve. Nekatere so tako obširne, kot je otrokova pesL Rovi so navadno izpelja-ni za ped globoko pod površino, nekaj jih pelje tudi globlje. Mnogo jih je izpeljanih tft pod površino, da se vidi privzdignjena zemlja. V rovih ima maj-hne ehrambe. Na več krajih spravlja ži-vež, korenine različnih rastlin, na nekate. terih mestih za pest na d&belo stlačene, včasih tudi za poln klobuk. Te koreni-me so v hr«no mladičem za zimo, ko je zcmija tako zmrznjena, da žival ne mo-re kopati novih rovov. Nekoliko glob-lje 9! pcd koreninami napravi gnezdo, postlano z mehko suho travo. V tem mehkem in gork«m bivališču ima 4—7 mladičev, trikrat do štirikrat na leto. Množi se torej zelo hitro, ne trpi pa drugega para v svoji neposredni bližini. Včasih izruje na površino zemlje maie kupčke zemlje, da so videti kakor krti-ne. Toda krt dela velike kupe ali krti-ne L drobno, zrahljano prstjo, voluhar pa majhne kupčke in prst ni tako zrah-ljana. Ker živi voluhar pod zemljo in dela rove in krtine, slične krtovhn, pri-pisujejo kmetovalci vso škodo, ki jo dela voluhar, krtu ln ga preganjajo. To-da krt je koristen, saj se hrani in iovi po svojib rovih črve, ogrce, m:ši m drugo tako škodljivo golazen. voiuhai pa ogrizuje krompir, korenje in druge polj6ke sadeže ter korenine različnih rastlln ln sadnega drevja. Razkopavati njegovih številnih rovov zaradi 7atira-nj; vedno ni mogoče in tudi ni u^pešno de!o. S 6trihninom zastrupljenega, ovsa vcluhar ne žre, zastrupiti ga torej ne moremo zlahka. Kjer nastopa na večjih površinah, se rabijo razne vabe, kakor n pr. zelio pasta. Krompir. korenie. ja-bolka itd. prerežemo po sredini ter !z-stisnemo na izrezano ploskev iz tube približno 1 cm zelio paste Nato obe po-lovici sklopimo skupai ter prebodpmo z leseno šibico, da se držita 6kup3i. Takc vabo potisnemo v voluharje rov čirn globlje in rov narahlo zagrnemo. Teh vab ne smemo na6tavljati z roko ke' voluhar ovoha duh po človeku. Nekate-ri postavljajo v rove velike lonce. .7 katerih voluhar ne tnore splezati. Pa tudl to sredstvo je malo uspešno. Pozna-mo še drug, izdatnejši način pokonča vanja. Opazilo se je namreč, da voiuhaj v svojem podzemeljskem bivališču ne trpi prepiha. Ce mu odpremo rove. Iih kmalu zopet zakrije, posebno ob hlad-nem vremenu, torej pozimi, spomladi in jeseni. Zato tudi vemo, kako mu priti do živega. Pamladi ali je6eni ter pozimi je zemlja pretrda ali zasnežena. Z lopa-to ali motiko odkrijemo za ped globnko voluharjeve rove na večih krajih Vo-luhar pride kmalu zakrivat rov, ki je blizu njegovega bivalisča. Tak zakrit rov je dokaz, da po tem rovu hodi volu-har in da ni daleč njegovo stanovanie Zamašeni rov z lopato zopet odpremo ter nekoliko korakov oddaljeni z napeto puško v roki mirno čakamo. Kmalu pn-de, včasih prej, včasih pozneje voluhdi da bi ponovno zamašil odprti rov Pred-no pa začne zakrivati rov, pogleda sko-zi odprto luknjo, malo povoha, v tetn trenutku ga je treba ustreliti Toda *al< način uničevanja je zamuden, ker je t^e-ba čakati včasih dolgo časa Za lov vo-luharja je pa zelo pripravna puška sa-mostrelnica, ki se 6ama sproži in ni tre-ba čakati. Voluhar ima rad korenje. Če položimo pred odprt rov samostrelnico in natak-nemo kos korena, tedaj voluhar kj pri-de zapirat rov, to svojo slaščico opazi, zgrabi in sprožl samostrelnico kj mu razbije glavo. Samostrelnica-voluharka ima 30 cm dolgo cev_ ki ima na enem koncu na žici pritrjeno vabo (kak koren ali ka; podobnega). Voluhar se vabe na občut-Ijivo nastavljenf žici dotekne, nakar se priprava sproži ln petelin udari na na-boj, ki volubarja ubije Pokončevame voluharja* s samostrelnico je lahko in zelo uspešno ter ni zamudno Voluhar le majhna žival, zato naboja ni potrebno popolnoma napolniti Zadostuje maio. smodnika in nekoliko šiber SamostreJ^ nico pa moramo nastaviti v voluharjev^ rov in jo pokriti z de«ko. da se ne bi ubila kakšna dniga koristna žival. Naši sadjarji pa za lov voluharja upo-rabljajo tudi posebne klešče Ta pripra-va je že stara in izkušeni lovci trdijo, da )'- najbolj učinkovita. ker kolikor to-liko spreten lovec polovi na dan tudi do 20 volubarjev. 1'ekateri pa uporab-ljajo 2C cm doige cevne pasti z zadovo-ljivim uspebom. Na splošno je ugotovlje-no, da uspeb lova zavisj od spretnosti lovca. Mnogim sadjarjem pomagata za-tirati tega. glodalca tudi domači pes in mačkaj tudi velika in mala podlasica sta voluharjeva sovražnika. Voluharjev rov ugotovimo najzaneslji. vejf, na ta način, da pred odkritega na-stavimo kakšen koren. Ce čez neka) časa korena tara več ni, rov je pa zo-pet zaprt, je to zanesljiv znak. da )e to voiuharjev rov. V tem slučaju rov po-novno odkrijemo ter nastavimo past. ali pripravimo zgoraj opisane primere zatiranja. Af. lljin Priroda in ljudje (Nadaljevanje) Sovražnik, ki postane prijatelj Veter je velika sila. Toda sonce je Se močneiše. In če potrebujemo energijo, zakaj je ne bi vzeli tam, kjei je ie največ — pri soncu? S kolikšno radodarnostjo raznetava sonce svojo energijo po pustinji! Opoldne se nikar ne dotakni peska z golo roko — opekel se boS. A kako nai bi vlovili to energijo. ki je je v pustinji toliko? Kako naj bi pn-jeli sončne žarke, kako jih zbrali in pri-silili k delu? Ali imamo kakšno past za sončne žarke? Da. In sicer ie ta past za sonce prav preprosta reč. Kaj je bistvo vsake pasti? Da noter lahko pndeš, ven pa ne. Steklena omara — rastlinjak. v kate-rem zorijo kumare ali redkvice — to ;e pasi za sonce. Steklt spušča noter sko-raj vse žarke, ven pa le nekatere Nai-bolj vročj žarki ostaneio znotraj Zato lahko gojimo v rastlintaku kumare ta-krat, ko je zunaj sneg. Zunaj ie marec. v rastlinjaku pa jtilij. Da se n^ hi ujeli v past samo tisti žarki, ki gredo sarni vanjo ampak tudi tisti, ki gredo minir lahko pritrdimo na past zrcalo in z njitri spravljamo vanje sončne žarke. Tako lahko iz najpreprostejših, vsa-komur znanih reč» — \z rastlinjaka in zrcala — ustvarimo novo stvar: sončno peč, takšno peč. ki ne potrebuje ne drv ne premoga Loviti in zbirati sončne žarke torej znamo Sonce segreva pesek v pustinji do SO stopinj, v sončni peči pa lahko do-sežemo dvakrat ali ce!o tnkrat večio vročino. Toda ko ujamemo sonce v past, smo opravili šsle polovico dela Kakc bi ga ukrotili in prisi!ili; da b' ti nas de!?.lo? Takole: sonce naj greje vodo v Darnih kotlih Brez kuriva, ne da bi porabili en sam kilogram premoga, dobimo paro za parne strpie. Stroji pa bodo dvigali bate v črpalkah in voda, ki se je skrila pred soncem globoko v pesku bo stesla po ceveh, žlebovih in jarkih namakat polja. napajat rastlinam korenine. AH že imamo kje takšne sončne peči iti naprave za izrabo sončne energije? V Egiptu blizu Kajra deluje taka sonč-na naprava s petdesetimi konjskimi si-lami Namaka 200 hektarjev bombaževih nasadov. Nekaj sončnih naprav imajo tudi v Tunisu in Alžiru V Kaliforniji vidiš pogosto na hišnih strehah nizke skrinje; to so naprave za sončno gretje vode. Sonce greje vodo za kopalnico, za kuhinjo in za pralnico. Tudi v Sovjetski zvezi imarao že sončne naprave. V Čelkaru so zgradili pri izvirih nafte destiiacijske naprave za pridobivanje sladke vode iz slane morske vode, ki jih žene sončna moč. Na odklopih v Kara-bugaskem zalivu se uporabJja sončna naprava za izločanje vode iz mirabilita V Kaplanbeku prj Taškeotu .iraaio vrelne kotle na sončno moč. Preračunah so stroSke teh naprav in dognali, * da so kuhinje, vrelni kotli in destilacijske naprave na sončno moč zelo donosne reči Sončno toploto dobimo v pustinji po-ceni: stane samo tretjino cene, ki jo mo-ramo dati za kurivo — za saksaulova drva. Slabše je z napravami za pridobivanje pogonske sile. Treba bo še mnogo de-lati, da jih dovolj poceninio. Velike sotične elektrarne so stvar bo-dočnosti. Pride čas, ko bo sonce, ki je bilo v pustfnji dozdaj Človekov sovražnik, nje-gov priiatelj Sonce bo nitmakalo polia, sonce bo preskrbovalo ljudem pitao vodo. Sonce bo delalo v tovarnah in v obrtnih de-lavnicah. bo topilo žvepleno rucl«, spre-minjalo vodo v paro, kuhalo raztopme in sušilo soli. Sonce bo pridobivalo !ju-dem hlad v hladilnih strojih — tuJi takšne stroje imamo Za pridobivanje ledu potrebujemo v pustiuji energfijo in to energijo bo daialo sonce. ^ Tisto sonce, ki daje vročino, bo pri-pravil človek do tcga, da bo dajalo tu.li hlad. V pcstinji je rojna V pustinji Kara-Kuni na levem bregu Amu-Oarje na fronti, ki je dolga 250 ki-lometrov, napada sovražnik Ta sovraž-nik so peščene sipme. Prebivalci se umikajo in prepuščajo poslopja, bombaževe nasade in vino-grade oblasti sipin. Na mnogih mestih nasipajo sipine ceste V pustmji Klzil-Kum napadajo sipine bogato in cvetočo buharsko oazo na fronti. ki je dolga 50 kilometrov Oazo Kara-Kul so sipine skoraj vso osvojile. Sipine ogražajo žeitzniške proge in namakalne kanale. V pustinji Kara-Kum zasipajo sipine cesto, ki vodi k tovarni žvepla, in so začasno ustavile avtomobilski promet. Na odkopih v Karabugaskem zalivu so pokvarile sipine ležiSče dragocene ke-mične surovine mirabilita. Bi;e se boj Potrebna je pomoč! Zelo dragocene pokrajine so osrožene. Kizil-Kum bo zasul s sipinami buharsko oazo, če jih pravočasno ne ustavimo. Proga vrtov in polj ob vznožju Kopet-Daga bo zamedena, če ne bodo naletele sipine Kara-Kuma na odpor. Popotniki niso redko našli v pustinji mrtva mesta — razvaline mest, ki so jih bile zasule sipine in so jih prebivalci že davno zapustili. Takšna usoda grozi živim mestom in živim oazom: Peščene sipine naskakujejo v velikan-skih valovih, vtsokih deset, včasih pa tudi petdeset metrov. Premika se pe- Sčena gora. Ko pride do biSe, jo pokop-lie. Pride do drevesa m titdi njega za-suje. Najprej poginejo breskve in ma-reSice. Posušijo se, ko seže sipina do tretjine debla. Najdlie od vseh kljubuje drevo karagač, a tudi po njem ostane le suli štor, ko gre čezenj peščeni val. Ljudje zapuščajo svoja poslopja in si zidajo nov^ domove na mestifa, ki so bolj oddaTjena od sipin. A sipine gredo za njimi in jih izganjajo iz novih domov. Ponekod sta v vaseh po dve vrsti hiš že zapuščeni in sipine naskakujejo tretjo vrsto. Ljudje zidajo utrdbc — visoke ilov-nate zidove. Tedaj se začne obleganje. Sipina doseže utrdbo m se dviga ob njej vse više in više. Zdaj zdai se bo pre-valila čez greben zidu in zavzela trd-njavo. A branilci še zidajo nad starim zidom novega. Zid raste — a tudi pe-ščena gora raste. In zdaj se zruši ilovnata trdnjava, prebita je — in^jiič več ne zadržuje peska, ki vdere navzdol Pot k poljem in poslopjem je odprta. Kako naj bi sipine ustavili? Ce jih hočemc ustaviti. moramo ve-deti, zakaj naskakujejo in kat^re sile so jih spravile v gibanje. Saj 4 notra-njosti pustinje \zž\ pesek mirno na me-stu. Korenine trav in grmov ga držtjo krepko kakor veriga in mu ne dajejo prostosti. * A prav tam, kjer so se naselili ljudje — bljzu namakanih po!i, blizu vodnja-kov, kjer se zbirajo črede — je pesek svoboden. Zakaj to? Ali ie to slučajno? Ne, to ni slučajno. Nevidni požar Nekje v Srednji Aziji razbeli sonce pesek. A daleč od teh krajev — pri Kujbiševu (Samari), ob Donu in celo ˇ Ukrajini ovene pšenica in 6e posuM drjvje v sadovnjakih Tako dolge roke itna pustinja. Pustinja obstoji iz perka in iz zraka nad njim. Pesek in zrak ne 6tojita na mestu, ampak se premikata. Pesek Je težak in zato ne more priti daler. Mno-go strahotnejši je vro^i in suhi pustinj-ski zrak Pesek prehodi metre, zrak pe na sto in tisoče kilometrov. Poleti segreva pustinja zrak kakor ve-likanska razbeljena plošča na štedilm-ku, pod katero kurijo na vso moč, na kateri pa ničesar ne kuhajo in ne peče)o Dolge mesece zapovretjo ciplje sonce neatrudno od jutra do noči pustinji sv> j > toploto, svojo energijo Pustinja ps niina kaj početi z njo Da. če bi lam kjer leže sipine, bili gozdovi, pol?a jezera in reke, bi imeli sončni žarki do-sti dela-. ustvariali bi zeleno tkivo v rastlinju, epreminjali vodo v oblake in jih dvigali na tisoče metrov nad zemli^ A v pustinji je malo vode. namesto goz-dov in polj je le redko grmičevje. po-nekod pa se tega ni. tnarveč 1e samo goli pesek. Kaj naj pač sončna energija tu potne? Preostane ji samo. da segreva pesek m zrak ter da se odbija od p'anea po-vršja pustinje kakor od zrcala in uhaia nazaj v vsemirte Zato izžareva pustinja tako žgočo vrofino. In ta vrofrna >a vroči zrak se vali tja. kamor ga nosi tok. Od kod se jemlje ta tok? V Sibiriji, na vzbodu od pustinje imamo mnogo me6ecev v letQ visok zračni pritisk — veliki sibirski anricri-klon Ta anticiklon žene kakoi močan pihalnik zračne tokove v tisto stner. kjer je pritisk manjši, na zahod Tako pride »suhovej« — vroči pustinj-6ki zrak, pride kakor neviden požar Brez ognja zgorijo vrtovi in polja. Listi na drevju se zvijejo v cevke Korenine ne morejo pošiljati ra6tlinam vodo v ste-bla in liste. Klasje na poljih ie bolno. vročico ima. Njegovo tkivo. njegove celice so preveč segrete, primanjkuie rau vode za boj z vročino. Klasje gine in i~ zemlje molijo le še suhe bele sla-mice. Nadaljevanje prihodnjifc. Odredba o izvajanju predpisov o planiranju londa plač v letu 1949 in predpisov o kontroli njegovega izvrševanja Predsednik Gosoodarskega sveta vla-de FLRJ Boris Kidrič ln minister za fi-nance viade FLRJ Dobrivoje Radosav-Ijevič sta podpisala odredbo o izvajanju predpi6ov o planiranju fonda piač v letu 1949 in Dredpisov o koatroli njegovega izvrševanja ki se glasi: 1. Z namenom, da se omogoči sestav-ljanje zbiralnega (svodnega) plana fonda plač za leto 1»49 in zaradi organiztranja kontrole njegovega izvrševanja, bodo gospodarska podjetja zveznega, republi-škega jn lokalnpga pomena. kakor «ru li podjetja družbenih organizacij pred-lagaia obvezno po en izvod obrazca Fp 6 sedeiu banke, pri katerem imajo svoi račun Gr^oodarska podjetja zvez-nega in repubHškega pome.na bodo po-leg tega predlagala po en izvod ome-njenega obrazca tudi planski komisiji okraja Imesta) v čigar območju je do-tično podjetje. 2 fzpolnieni obrazec Fp 6 za tretje tromeserje tekočega leta tnorajo pod-jefa poslati pristojnemu sedežu banke oziroma prstojnj .okrajni (mestni) plan-ski komisij ist^časno kot svojemu ope-rativnetnu upravnemu vodstvu, naj-pozneje pa do 25 iulija tekočega leta. 3 Na koncu obrazca Fp 6 bo pod-)et)e začenši t meserem avgustom t. l. zmanjšalo izkizanj fond plač vsakega meseca za znesek neupravičenega pre-koračenia fonda glede na dinamični p!an vpla samo tistitn gospodar-skim podjetjein dnižbenih oraamzacij. ki iim bodo v odreienem rokn pred-ložila pravilno s«*sfavliene obrazce Fd 6 ft i z zmani*an'em fonda plnf za zne-sek neupravičenega prekoračenjal 6 Če se v posameznih konkretnih pri-me.rih Doiavi znatneiša razlika rned frmdom nlač pa Dredln7.enero obrazcu Fp 6 in blaqa^niškim plaTiom, bo banka te razlike podrobno preurila in izdala ukreoe, da se iste odpravijo. 7 Ta odredtta dobi veliavo r dnem. ko «0 nbi*v' v Ursdn(*m listu FLRJ. VHnlstrstvo za finance LRS. Kar največjo pozornost mora posve-čati Fronta narodni oblasti. Po delu na-rodnih oblasti bodo Ijudske množice ocenjevale značaj nove Jugoslavije. Da-nes je več takih primerov, ko zaradi nepravilnih postopkov posameznikov v organih narodne oblasti, zaradi premajh-ncga nadzorstva višjih organov nad nizjimi. zaradi pojavov samovolje itd. narodne množice v nekaterih krajih ob-Čutiio narodno oblast prav nasprotno od tega, kar jim govori Fronta in kar bi oblast v resnici morala bitf. Naravno ie, da so bile vse te slabosti v začetkn nujne. zdaj pa več ne moremo trpeti Uberalnega odnosa do teh slabosti Temeljni zakon o kmetijskih zadrugah (Nadaljevanje isi konec) 111. člen Kdor podre, požge ali kako dragače razdre, uniči ali poškoduje zadmžno po-siopje, napravo, zgradbo, skladišče bla-ga ali sploh kaJcršno koli zadružno pre-moženje, zato da bi izpodkopal zgradi-tev social zma na vasi, 6e kaznuje z odvzemom prostosti s prisilnim delom in z zaplembo premoženja, v hujših primerih pa s smrtno kaznijo in z zaplembo premoženja. 112. člen Zadružnik, ki ovira delo zadruge, iz-podkopava njeno ureditev ali delovno organizacijo, ali ki na drug način de-luje v škodo zadruge zato, da bi za-drugo uničil, se kaznuje s poboljševalnim de-lom ali odvzemom prostosti, če ima dejanie hujše posledice pa z odvzemom prostosti 6 pris Inim delom in z zaplembo premožen;a. 113. člen Kdor s propagando, s prenašanjem iz-mišljenih novic ali z grožnjami ovira ali preprečuje pristop h kmetijski za-drugi, se kaznuje z odvzemom prostost;, v hujših primerih pa z odvzemom prostosti s prisilnim delom in z zaplembo premoženja. 114. člen Kdor nasilno ali z grožnjami priganja k izstopu iz zadruge, se kaznuie z odvzemoin prostosti s pr silnim delom do petih let, v hujših priraerih pa lahko trudi z zaplembo premoženja. 115. člen Kdor nasilno ali z grožnjami priga- nja k pristapu k zadrugi ali kako dru- gače hudo kr§i načelo proetovoljnosti, se kaznuje s poboljševalnim de- \om ali z odvzemom prostost; do enega leta. 116. člen Kdor iz kakršnega koli naslova iz-roči alj sprejme v posest ali v imfttje kakšno nepremičnino brez prejšnje pri-volitve izvršilnega odbora okra^nega oziroma mestnega (rajonskega) ljudske- ga odbora, na katerega območju je ta nepremičnina. 6e kaznuj« s poboljševalnim delom ali z adrzemom prostosti; sodiiče pa lahko kot stransko kazen iz-reče tudi zaplembo te nepremič-nine. 117. člen Za razsojo o kaznivih dejanjih po 111. členu je pristojno okrožno sodišče, za rozsofo kaznivih dejanj po 112., 113., 114., 115. :n 116. členu pa so pristojna ok^ajna sodišča. Vin. Prehodne in končne dolo čb e 118. člen Sedanje kmetijske zadružne organiza-cije morajo v osmih mesecih, potem ko dobi ta zakon veljavo, prikrojiti pra-vila njegovim določbam. Sklep o spre-membi pravil sprejme v tem pr;meru z večino glasov zadružni zbor, na ka-terem je navzočih najman) polovica za-družnikov. Pristojni držarni organ izda odločbo o likvidaciji zadružne organzacije, ki se ne ravna po določbah prejšnjega od-stavka. Čisto premoženje, ki ostane po likvidaciji, 6e prenese v last tiste za-družne organizacije, ki jo določi repu-bl ški minister za kmetijstvo. če premoženie zadružne organi^acije, ki pride v likvidaciio, ne zadostuje 7a ponavnavo nienih obveznasti, se ter-jatve upnikov poravnajo po nosebnih predpis h. 119. čleri Ko dobi ta zakcm veljavo, preneha-jo veljati vse določbe teraelinf>ga za-kona o zadrugah z dne 18. juliia 1946, ki se tičejo kmeti'>kih nabavljalnih in prodainih, kmetijskih proizvaialnih n predeloval-nih zadmg in kmerkih obde-lovalnih zadrug tn njihovih zvez. 120 člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem 1 stu Federativne ljudske republike Jugoslavije« U. št. 584. Beograd, 6. juaija 1949. Prezkttj ljudske skupščine Federativne ljudske repubiike Jugoslavije Predfiednik: Sekretar: dr. Ivan Ribar s. r Mile Peruničič s. r. Nabirajte polže! Polii so v inozem^vu zelo isika«i kot pos©bnost v prehrani. Ker si z njirai za našo skuipnost lajbko zaigotovimo de-vize, smo organizirali množično vziejo polžev. Po!že nabiramo celo le^to. Tudi sedaj pri košnji v juliju iin avgu-siu se polži natoirajo po Uavnikih, košetiicah in robovih gozdov. Prid^ern zbiral&c jih lahko nabere okoli 50—lOOkg dnevno. Kmetij6ke zadruge in odkupna podjetja jih plačujejo po 7 din za 1 kg. Zbrane polže pošiljajo zbiralnice ali pa n.abi-ralnice same na siedeča najbljižja drž. posestva, kjeT so organvziiraina vzfejeva-iišča polžev: Drž. posestvo Črnelo, žel. postaja Jarše, Zovnek, žel. postaja Pol-zela, Orehek, žel. postaja Pre®wanek, Beltinci, žel. postaja Beltlnci, Podtvin, žel. postaja Radovljica, Mahovnik, žel. po6taja Kočevje, Marenberg, žel. postaja Vuhred. Zadruge naj zahtevajo od na-vedenih posestev zaboje za pošiljanje polžev Ce jih pošljejo v svojih zabojih, jim posestva te na zahtevo tudi vrnejo. V vzrejevališčih se polži krmijo. V je- seni, ko se polži zaližejo. so godni za izvoz. I ZbiTajpe saimo veliike, sive vrtne pol-že (Heliz pomatia). Ne zbirajt« malih čmih. belih, rdečih in drugih polžev, ker taike ne prevzajmejo zbiralnice. Nabiirajije polžev je dob&r vir dohod-kov za vcakega zbiralca. Zato panovno pozivamo v&e, ki rmajo le koli^caj t>ri-lake, posebno pionirje, da sedaj po koš-nji zberejo čim več polžev ! Se prav poseibno pozivamo vod^tva pionirskih počitniBkih kolonij, da organi-zirajo nabiranje palžev. I Nabirajte polže — s tem komtile sebi in skupnosti! i Ministrstvo za kmeiijstvo LRS Fizkultura Pričele so se prve kvalifikacije tekme za vstop v slovensko ligo SD DRAVA : SD TEKSTILEC (Tržič) 4:1 (2:0) Za prvo kvalifikac:jsko tekmo med SD Dravo in SD Tekstilcem vz Tržiča, ki je soodlnčala pri vstopu v slovensko ligo, je vladalo m«d Ptujčani veliko za-nimanje. G&dalci, okrog 1500 po šte-vilu, so pr hajali na igrišče že dolgo pred začetkoin igre, najinestrpnejši iz-med njih pa so ze ob 14. uri prisost-vovali prvenstvem tekmi med pionirji SD Drave in plonirji iz Rač, ki se je končala z rezultatom 4:0 za domače moštvo. Točno ob 14.55 sta se pred&ta-vili moštvi v nasledsnjilh postavah: Drava: Šir«c. Serditušek, Berlič, Gajzer, Gajzer II, Strehar, Srrec II, Repič. Hamzl, Sirec III in Kolšešk. SD Tekstilec: Magister, Peternik, Količnik, Husner, Dornik, Kokalj, Rakotnert Zikojevič, Aler, Priškojevič m Jakapič. Igra se je pričeia z dobro kombhil-ranim napadom gostov, ki pa ni do-segel zaželjenega uspeha. Obramba Drave s Serdinšekom, Berl:čem in vra-tarjem Sirecom je bila na mestu in je brez težave odbila napad Tekstilcev. Gostje so igrali hiter in efekten nogo-met. vendar pa kakor smo že v nasled-niih minutah igre videli, še daleč nteo bili kos odlično razpoloženfm igralcem Drave, ki so km-alu prevzeli iniciatvo Nekaj dobro plasirauih strelov Berliča m Sireca ie vratar Teksitilca, ki ]e ˇ ostalem re§il marsikatero nevamo s> tuacijo, odlično branil. V 15. mintrti je D-ava po roki v kazenskem pro«toru streljala enajstmef uvko Tržir-ani so postavili »7id« jn gol ni uspel. Sedaj so , gralci Tekstilca s podvojeno silo na-padli vrata Diave Toda prodori so bili redki in kratko»rajni. Težišče igre je bilo še vedno na polovici Tekstilca. Premoc damačega moštva je pr šla do izraza v 25 minuti v obliki gola, ki ga je ostro strel;al Berlič. Drava 6edaj ni več od-nehala z napadi. V 31. minuti je Berlič izrabil i*godno prliko pred nasprotnimi v^atj Nastala ie »gnžva« in zopet gol. streljal ga je ponovno Berlič, ki je bil poleg Šireca III najboljši igralec na ze-lenern polju Drave. Vratar Tekstilca je imel . še dalje veliko dela. Bran 1 ie dobro i'n navdušeni gledalci so ga več-krat pohvalih z obilnim aplavzorn. Nje-govo moštvo je nekajkrat prodrlo do vrat Drave, vendar vselej brez uspeha. Polčas se je zaključil z rezultatom 2:0 v korist SD Drave Igra prvega polčasa je bila izredno zanimiva, poziciiško bogeta in izredno ostra, včasih celo surova in je bil soduik Presinger iz Celja pris:l'eij večkrat opomn ti neka-tere igralce obeh raoštev. V drugera polcasu se je tekma nada-Ijevala v znamenju stalnih napadov do-mačega moštva na nasprotnikova vrata. 2e v 7. niinuL se )e Sirecu III nudila dobra priaka, ki jo je tudi takoj reali-ziral n spremenil v gol. Tekstilec je tudi v drugero polcagu igral lepo in po-žrtvovalno, navzhc dejstvtt, da je bil rezutat 3 0 za Dravo. V 17. minuti so se igralci Tekstilca nenadoma zbrali in po nekaterih posrečenih kombnacijah je bila žoga nenadoma pred vrati Drave. Preden so se gledalci preorientirali na nov položaj, je bila žoga tudi že v mre-ži Toda rudi ta podvig je bil prehod-nega značaja V 17. minuti je Sirec III plasiral žogo izredno lepo neubranljivo v levi gornji kot ter s tem postavil končni rezultat. Po tem ie izgledalo, da so moči na-sprotnikov nekoliko popustile. Igra je postala enakovredna, se proti koncu §e enkrat razživela ter se nato zaključila z obstoječ ro rezultatom. Ptuičanom ee bo v 19 kvalifikacijskih telanah, ki se bodo odigrale deloina na domačem igrišču, deloma pa drugje in ki bodo odločile, če pride Drava v slo-vensko ligo, nudila priLka, da si «gle-dajo nekaj ^es kvalitetnih tekem in tako spoznajo vse lepote in vrline te zani-mive panoge fizkulture, V. K. Tekme v odbojki v Strnišču Dne 14. jutija 1949 sta se na igrišču Tovarne aluminija v Strnišču pomerili domači moštvi »Gradis-a« in »Tovarne« t odtoojki, V zelo lepi in lanimivi igri sta moštvt pokazali svoje znanje in rezultate dela na tem polju. Igrano je bilo pet setov. od katerih je dobil »Gradis« štiri in to varna enega. Zmagalo je moštvo »Gra-dis-a« s sledečimi rezultati 15:9, 15:12, 12:15, 15:12 in 15:10. Dasiravno je dana možnost tovarni-škemu moštvu, da zaradi ugodnejšega delovnega časa lahko več trenira, ni pokazal v tej igrl pravih rezultatov tre-ninga. Igralci »Gradie-ovega« moštva so s požrtvovalno in tehnično skladno kom-binacijo podali res lepo igro in zasluže-no zmagali. V bodoče bi bil raželjen boljši 6odnik. Moštvo so sestavljali sledeči tovariši: »Gradisc: Janžekovič Lado, Trop Maks, Petek Janko, Pišek Zvonko, Ku-mer Ivan in Sušterič Uroš. »Tovarna aluminija«: Janžekovič Alofz, Berlič Marjan, Hojnik Franc, Brenčič Ivo, Klančnik Mirko in Kostanjevec Zvonko. Kolesarske dirke v Prekmurju Kolesarski klub »Preacitturje« je pri-redil preteklo nedeljo ob priliki teknae koscev v vasi Bakovici kolesarske dirke. Kljub deževnemu vremenu se je dirk udeležilo 30 kolesarjev, med niimi ;e bilo več članov ljubljanskega Zeiezni-farja. Dirkam }e prisostvovalo več sto navdušenih gledalcev. Kot prvi so startali mlajši piondrji na 1400 m dolgi progi. Zmagal je Fras Alojz pred Zver Maričko (oba iz Trnja). Med starejšimi piomrji pa je bil prvi Koter iz Beltincev. Pri mlaidincih na 4,2 km je zmagaJ Virag iz Beltincev ˇ času 8,29 minut, pred Klembasom (Zel.) tn Erjavcean & Bratoncev, Mladinci-tu-ristj so tekmo " ";'.-. • • orogi Zma-gaH so ^1- — lesnik in Nosntiu. = :.u^^.u -j .^.ut, 3. Kocbek iz Ljutomera itd. Pri članih-tu-ristih (14 km) sta zmagala Pogačnik in Kozlevčar (2el.) pred domačimi tekrno-valci Zorkam, Miheličem rtd. Novi domači cestni električni voz Nov tip električnih cestnih vozov, ka-tere maketo so delavci zagrebške elek-trične cestne žeJeznice nosili na prvo-majski povorki, sodaj izdelujejo v nj -hovih deJavnicah kot izvenplansko da-rilo v naši prvj petletki. Nov cestni električni voz bo pr.prav-nejši od dosedanjih posebno na brego-vitih terenih. S pomočjo elektro-magnetne zavore ob tračnicah, bo voz obetal na mestu brez dolgega drsarra. Konstruktorji delajo na dušenju zvoka, tako da bo novi voz manj ropotal. Zadružne jame za kisanje krme Prt nas so za kisanje krme običajn: silosi iz betona Danes je takšna gradnja neprikladna. ker p-imanjku|e materiala. poleg tega pa je precej draga Končno pa, zakai bi gradili drage betonske silose. ko s lahko enostavno in poceni napra-vimo lamo za siliran]e ki nam bo prav tako odgovarjala kot betonski silos. OsnovnJ Dogoj za daber silos ie v tem, da »o stene nepropustne ra vodo in zrak Ce imamo kakršno koli jamo z nepropustnimi stenami, ustreza vsena zahtevaro praviinega silosa, pa naj bo zgrajena iz kakršnega koli materiala. Takšne )ame za kisan]e knne bomo gradili predvsem iz bnateriaia. ki je gospodarstvu na razpolago tn )e najceneiši iia aajprikladnejši. t. Na|bot|^J m za naše prilike najcenejši silos je navadna )ama v zemlji. Ako bomo izkopali jamo v zemiji ir težke ilovice, je kaj lahko na-praviti 6tene nepropustne Najpreje napravimo gladke stene z ostro lotpato ali drugim priprav- niin rezilom; nato nabijemo stene z batora, ki ima prav gladko ploskev. S tem smo zamašili in zaprli morebitne kanale in luknjice v stene. Dobro je, ako še stene namažemo z gneteno ilovico. Tež© napravimo nepropustne stene jamam tam, kjer je zemlja peščena in propustna. Tu si bomo pomagali na različne načine: 2. Stene fame bomo obložili z opeko, za malto, ki veže opeko. lahJco porabimo gneteno ilovico. 3. Stene Jarae spletemo iz šib. V razdalji 10 do 20 cm oo sten jame zabijemo kole, ki &o med seboj oddaljenj pribiižno 30 cm Te kole opletemo s šibami. tako da napravimo v jam. nekak pletea koš. V prostoi med stenami jame in košera na-bijemo gneteno ilovico Ko nabijamo ilovico, moiamo stene koša od znotraj podpreti. 4. Stene jame napravimo iz palic. Ob stene jame zabijemu po dva droga, med nju pa polo-ž:mo v vodoravni leqi paličice al tanjše dro-gove, ki se dobro prilegajo drug na drugega. V prostor med sfeno jame in te drogove nabijemo ilovico Vogale takšne lame obložimo z opeko ali ilovico, da )ih taio zaokrožimo. 5 Stene jame napravimo iz desk. V jamo tik ob steni zabijemo kole. nanje pa pribijemo deske; deske so lahko tudi tanke. važno je le. da se do- bro prilegajo druga ob drugo, to je, da med njimi ni odprtin,- zato morajo biti dobro strugane. V prostor med zemljo in deskam: nabijemo gneteno ilovico. Iz desk pa tahko napravimo tudi okroglo s:losno jaroo. kar je prav priporočljivo. V tem primeru pritrdimo na pripravljen železni ali leseni Ottrog-la ja ma m desV. iozUe otesfce nob. V zemljo skopljemo jamo gioboko do 20 cm s položninvj stenami Nad stenami jame napravimo nas p v primerni višini, kolikor pač imamo na razpolago zemije, Notranje stene nasipa so iz nabite ilovice. V ta prostor nabijemo drohno zrezano silažo Pri tein je izredno važno, da silažo č m bolj stlačimo. Silažo moramo nad jamo zvrha-ti Dobro stla^eno silažo nato pokrii&mo s pleva-tni v višini 20 do 30 cm, na pleve pa nasujemo in dobro stlačimo do 'A m debelo plast gnjetene ilovice. Zaradi težkega pokrova &e bo silaža v ne-kaj dneh sesedla in na pokrovu bodo nastale razpoke Te moramo sproti zamazati. Končno pokri erao jamo še s slarno, škopom, koruznico alii deskam:, da se deževaica bolje odteka. Ob strani jame pa napravimo jarke za odtok vcde. Nadzemne silo«e pa Iahko napravimo tndi iz opeke, šib ali kamenja, važno je samo, da so slene dovolj močne, da bodo zdržale pritisk, ki i ga bo povzročala stlačena silaža. 5HoS IZ sib. cfno iznabfte ifovice Splošaa navodlla za gradnjo silosnlh |am V vsakem priimeru moramo napraviti iamo za kisanje na vzvišenem me&tu. tako da ne more, zaliti silaže voda ob priliki večjega naliva. V jamo ne sane nikdar prodirati talna voda. Dno jame moramo prav tako napraviti iz nabite ilo vice, ker tudi dno mora biti nepropustno. Najbolj prikladne so okrogle jame, ker v vogalih se na-vadno s laža pokvari, ker }e ne moremo dovolj stlačiti. V vsakem primeru moramo vogale po možnoetj zaokrožiti. Ako ime posestvo veliko živine, je bo!j pri-poročljivo napravitl več manjš h jam, kot pa samo eno ali dve veliki Manjše jame lažje na-polnimo v klatkem času in ko silažo krcnimo. se v manjš h jamah manj kvari Na odraslo govedo potrebujemo 4 do 5 m3 pro-stomine, na mlado govedo pa 2 do 3 ms. Ing. Grajf Anton