Strokovni prispevek/Professional article
PREVALENCA UROGENITALNE KLAMIDIJSKE OKUŽBE MED ASIMPTOMATSKIMI MLADIMI OBEH SPOLOV; REZULTATI SPONZORSKE RAZISKAVE »JAZ SEM SPODAJ BREZ, PA TI?«
PREVALENCE OF UROGENITAL CHLAMYDIA INFECTION AMONG ASYMPTOMATIC MALE AND FEMALE YOUNG ADULTS; RESULTS OF A SPONSORED STUDY: »I DON'T HAVE IT, DO YOU?«
BorutKobal1, Darja Keše2, Danilo Maurič3, Nives Rožič-Vičič4 1 Ginekološka klinika, Klinični center, Šlajmerjeva 3, 1525 Ljubljana 2 Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinska fakulteta, Zaloška 4, 1000 Ljubljana 3 Dispanzer za ženske, Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, Vošnjakova 2-4, 2000 Maribor 4 Dispanzer za ženske, Zdravstveni dom Izola, Ulica oktobrske revolucije 11, 6310 Izola
Prispelo 2005-06-02, sprejeto 2006-07-06; ZDRAV VESTN 2006; 75: 449-54
Ključne besede Chlamydia trachomatis;prevalenca; PCR; dejavniki tveganja Izvleček
Izhodišča
Metode
Rezultati
Urogenitalna okužba s Chlamydio trachomatis (CT) je ena pogostejših ozdravljivih spolno prenosljivih bolezni (SPB) v Sloveniji, vendar so podatki o razširjenosti asimptomatske okužbe pomanjkljivi. Namen raziskave je bil določiti prevalenco asimptomatske klamidij-ske okužbe med mladimi obeh spolov v treh različnih slovenskih urbanih okoljih ter opredeliti dejavnike tveganja za nastanek okužbe.
V času od 15. oktobra do 15. novembra 2004 smo v izbranih zdravstvenih centrih v Ljubljani, Mariboru in Izoli zbirali urin prostovoljnih preiskovancev. V raziskavo so se lahko vključili spolno dejavni predstavniki obeh spolov, stari od 18 do 35 let, ki so morali biti navidezno zdravi in so se strinjali s sodelovanjem v raziskavi. Vsi udeleženci so morali izpolniti anonimni vprašalnik, ki je zajemal podatke o izobrazbi, vzorcu spolnega vedenja, uporabi kontracepcijskih metod in sredstev ter podatke o že prebolelih SPB. Okužbo s C. trachomatis smo dokazovali z molekularno metodo PCR. Vse preiskovance z dokazano okužbo s C. trachomatis smo ustrezno zdravili. Za določitev pomembnih dejavnikov tveganja smo uporabili metodo logistične regresije.
Raziskave seje udeležilo 2027prostovoljcev, ki sopoleg oddanega vzorca urina odgovorili na vprašalnik. Prevalenca klamidijske okužbe je bila 5,8 %. Po razdelitvi udeležencev glede na starost smo ugotovili prevalenco 6,5 % med mlajšimi od 25 let, v primerjavi s prevalenco 4,8 % pri starejših od 25 let. Med obema podskupinama smo ugotovili podobnosti v vzorcu spolnega vedenja in uporabe pregradnih zaščitnih sredstev, ki znaša 10,9 % pri mlajših in 9,1 % pri starejših udeležencih. Kot neodvisni dejavniki, povezani z asimp-tomatsko klamidijsko okužbo, so se izkazali število dosedanjih spolnih partnerjev (p = 0,008), več kot en partner v zadnjih treh mesecih (p = 0,000), ter neustrezna uporaba kondomov (p = 0,032).
Avtor za dopisovanje / Corresponding author:
Borut Kobal, Ginekološka klinika, Klinični center, Šlajmerjeva 3, 1525 Ljubljana
Zaključki
Key words Abstract
Background
Methods
Results
Conclusions
Sorazmerno visokaprevalenca klamidijske okužbe medasimptomatskimi udeleženci raziskave kaže, da je problem pri nas podcenjen in da bi se morala stroka opredeliti do prese-jalnega testiranja.
Chlamydia trachomatis;prevalence; PCR; risk factors
Urogenital infection caused by Chlamydia trachomatis (CT) is among more common curable sexually transmitted diseases (STD) in Slovenia; however, the data on the prevalence of asymptomatic infections are insufficient. The purpose of the study was to determine the prevalence of asymptomatic chlamydia infection among male and female young adults in various Slovenian urban environments and to determine the risk factors for the infection.
The study took place between October 15 and November 15 2004 in selected medical centres in Ljubljana, Maribor andIzola. Subjects were volunteers and were sexually active healthy males and females who appeared to be healthy and were aged between 18 and 35. All subjects gave consent to participation in the study. All participants^filled in an anonymous questionnaire which included questions on education, sexual behaviour patterns, use of contraceptives and contraceptive methods and history of STDs. The presence of CT in urine samples was determined by the nucleic acid amplification test PCR. All positive subjects were appropriately treated. Significant risk factors were determined by logistic regression.
2027 volunteers participated in the study. They gave a urine sample and filled in the questionnaire. The prevalence of chlamydia infection was 5.8 %. Age analysis showed a 6.5 % prevalence among subjects under 25 years of age and, among subjects above 25, 4.8 %. Both groups revealed similarities in sexual behaviour patterns and use of barrier contraceptives which was 10.9 % in younger and 9.1 % in older participants. Independent factors related to the asymptomatic chlamydia infection were shown to be the number of sexual partners in the past (p = 0.008), more than one sexual partner in the last three months (p = 0.000) and improper use of condoms (p = 0.032).
Relatively high prevalence of chlamydia infection among asymptomatic participants demonstrates that the problem is underestimated and that, with regard to the selective screening, the experts should take a point of view.
Uvod
Urogenitalna okužba s Chlamydio trachomatis (CT) je ena pogostejših ozdravljivih spolno prenosljivih bolezni (SPB) v Sloveniji. Med simptomatskimi bolniki obeh spolov je po navedbah Kešetove CT povzročitelj urogenitalne okužbe pri 19,5 % moških in pri 10,7 % žensk, ki iščejo pomoč na klinikah za SPB (1). Vendar je po ocenah številnih avtorjev do 70 % akutnih okužb asimptomatskih, ki jih lahko odkrijemo samo z ustreznim presejanjem (2, 3). V Sloveniji imamo le malo podatkov o prevalenci asimptomatskih klami-dijskih okužb. Po raziskavi Klavsove je prevalenca asimptomatskih okužb v Sloveniji najvišja v starostni skupini 18-24 let in znaša 4,1 % (4). Testi s pomnože-vanjem nukleinskih kislin omogočajo določanje kla-midijske okužbe iz neinvazivno odvzetih vzorcev (urin) ter s tem presejanje populacije, predvsem tiste, pri kateri obstaja povečano tveganje za okužbo. Problem ostajajo vključitvena merila, ki bi ekonomsko upravičili presejanje, zato so ga v svojo zdravstveno strategijo vpeljale le nekatere države (5).
V oktobru 2004 smo v okviru akcije »Jaz sem spodaj brez, pa ti?«, ki jo je sponzorirala Pliva Ljubljana d.o.o., povabili na brezplačno neinvazivno testiranje 2100 mladih, praviloma starih od 18 do 35 let obeh spolov. Namen raziskave je bil določiti prevalenco asimpto-matske klamidijske okužbe med spolno aktivnimi mladimi obeh spolov v treh različnih slovenskih urbanih okoljih ter opredeliti dejavnike tveganja za nastanek okužbe.
Metode dela
Prečna raziskava s priložnostnim vzorčenjem asimp-tomatske urogenitalne klamidijske okužbe je potekala od 15. oktobra do 15. novembra 2004 v izbranih zdravstvenih centrih v Ljubljani, Mariboru in Izoli (na Ginekološki kliniki v Ljubljani, Centru za ginekološko in perinatalno diagnostiko v Ljubljani, v ginekološki ambulanti v ZD dr. Adolfa Drolca v Mariboru ter v ZD Izola). Vzorčenje je bilo prostovoljno, udeležili so se ga lahko spolno dejavni predstavniki obeh spolov, stari od 18 do 35 let, ki so morali biti po lastni oceni brez
znakov urogenitalne okužbe in so v izbrane centre prišli izključno zaradi testiranja. Vsi udeleženci, ki so se strinjali s sodelovanjem v raziskavi, so morali izpolniti anonimni vprašalnik, ki je zajemal podatke o izobrazbi, vzorcu spolnega vedenja, uporabi kontracepcijskih metod in sredstev, ter podatke o že prebolelih SPB.
Za določanje klamidijske okužbe so udeleženci oddali prvi curek urina v plastičen sterilni lonček, ki smo ga do oddaje v laboratorij hranili v hladilniku pri 4 oC. Prenos vzorcev do laboratorija je potekal v ohlajenem kontejnerju najmanj enkrat na teden.
V	laboratoriju Inštituta za mikrobiologijo in imunolo-gijo Medicinske fakultete v Ljubljani smo vzorce shranili pri -70 °C do testiranja. Za dokaz okužbe s CT smo uporabili molekularno metodo PCR (Roche Diagnostic Systems, Basel, Switzerland).
Kužnine smo po odtajanju najprej obdelali z deter-gentom, da smo sprostili DNK iz celic. V nadaljevanju smo združevali izolirano DNK iz dveh kužnin. Z metodo PCR smo pomnoževali 207 bp dolg odsek plazmidne DNK CT z uporabo biotiniliranih začetnih oligonukleotidov. V sam postopek smo vključili tudi interno kontrolo, s katero smo ugotavljali navzočnost inhibitorjev pomnoževanja tarčne DNK. Pridelke PCR smo dokazovali s hibridizacijo z visoko specifičnimi sondami, vezanimi na mikrotitrsko ploščico. Rezultate smo ovrednotili po navodilu proizvajalca reagentov.
V	primeru inhibicije pomnoževanja DNK smo celoten postopek ponovili, pri čemer smo pomnoževali neredčeno izolirano dNk v razmerju 1:10 redčeno DNK. Prav tako smo ponovno testirali vse pozitivne vzorce posamezno in razjasnili resnično pozitivne.
V	analizi raziskave smo udeležence razdelili v dve podskupini, in sicer v podskupino, mlajšo od 25 let, ter podskupino, staro 25 let in več. V obeh podskupinah smo poleg prevalence asimptomatske klamidijske okužbe analizirali tudi podatke iz vprašalnika.
Za iskanje povezave med dejavniki tveganja, ki bi lahko bili pomembni za asimp-tomatsko klamidijsko okužbo, smo uporabili %2-test za atributivne spremenljivke in Mann-Whitneyev test, pri oceni neodvisnosti posameznih dejavnikov tveganja pa model logistične re-gresije.
Rezultati
V sklopu anonimnega brezplačnega testiranja asimp-tomatske klamidijske okužbe je na vprašalnike odgovorilo 2027 moških in žensk, starih od 18 do 35 let. Med njimi jih je bilo 1152 mlajših od 25 let in smo jih uvrstili v podskupino mlajši od 25 let. 875 udeležen-
cev, ki so bili starejši od 24 let, smo uvrstili v podskupino 25 let in več.
Celokupna prevalenca asimptomatske klamidijske okužbe je bila 5,8-odstotna. Regionalno porazdelitev prevalence v starostnih podskupinah prikazuje Razpredelnica 1. Celokupna prevalenca v podskupini, mlajši od 25 let, je bila 6,5 % v primerjavi s celokupno prevalenco v starejši podskupini, ki je znašala 4,8 %. Razlika se ni izkazala za statistično pomembno. Podobno enakomerno porazdelitev prevalence smo našli v posameznih regionalnih centrih znotraj obeh starostnih podskupin.
V	analizi vzorca spolnega vedenja smo iz vprašalnika zajeli podatke o starosti pri vstopu v spolno življenje, celokupno število spolnih partnerjev in število spolnih partnerjev v zadnjih treh mesecih. Mediana vrednost starosti pri vstopu v spolne odnose je bila v obeh podskupinah 17 let, prevalenca klamidijske okužbe se je enakomerno porazdelila tudi v določitvi starosti pri deseti percentili, ki znaša 15 let, in devetdeseti per-centili, ki znaša 21 let.
Prevalenca klamidijske okužbe se je v podskupini mlajših od 25 let statistično pomembno večala z naraščanjem celokupnega števila spolnih partnerjev. Pre-valenca okužbe je bila pri enem spolnem partnerju 2,4 (0,9-5,2) odstotka, pri petih in več pa 10,7 (7,015,5) odstotka. Razlika je statistično značilna (F = 8,70; p = 0,003).
Prevalenca klamidijske okužbe je bila med udeleženci, ki so navedli več kot enega spolnega partnerja v zadnjih treh mesecih, 12,9 (8,2-19,0) odstotka v primerjavi s 5,4 (4,0-7,0) odstotno pri tistih, ki v istem obdobju niso menjali spolnih partnerjev (F = 9,45; p = 0,002).
V	podskupini 25 let in več smo statistično pomembno prevalenco klamidijske okužbe našli samo pri tistih udeležencih, ki so imeli več kot enega partnerja v zadnjih treh mesecih (F = 14,93; p = 0,000). Pri njih je bila prevalenca okužbe 12 (6,4-20,0) odstotkov, med-
Razpr. 1. Prevalenca asimptomatske urogenitalne klamidijske okužbe med udeleženci testiranja glede na starost in regijo (n = 2027).
Table 1. Prevalence of asymptomatic urogenital Chlamydia infection among tested participants by age and region (n = 2027).
Starostne podskupine Age subgroups	Regija* Region	N N	Štev. pozitivnih CT No. of positive CT	Prevalenca CT in interval zaupanja v % Prevalence with CI in %
Manj kot 25 let	1	268	22	8,2 (5,2-12,2)
Less than 25 years	2	491	24	4,9 (3,2-7,2)
	3	92	9	9,8 (4,6-17,8)
	4	301	20	6,6 (4,1-10,1)
25 let in več	1	240	10	4,2 (2,0-7,5)
25 years and more	2	348	22	6,3 (4,0-9,4)
	3	96	2	2,1 (0,3-7,3)
	4	191	8	4,2 (1,8-8,1)
Skupaj Total	1-4	2027	117	5,8 (4,7-6,8)
1	- Center za ginekološko in perinatalno diagnostiko Ljubljana
Centre for gynecologic and perinatologic diagnostics Ljubljana
2	- Ginekološka klinika, Klinični center, Ljubljana
Clinical Centre Ljubljana; Dpt of Ob/Gyn
3	- Dispanzer za ženske, Zdravstveni dom Izola
Health Centre Izola, Izola
4	- Dispanzer za ženske, Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor
Health Centre dr. Adolf Drolc, Maribor
Razpr. 2. Podatki o vzorcu spolnega vedenja v obeh starostnih skupinah (n
2027).
Table 2. Data on sexual behaviour in both age groups (n = 2027).
Starostne podskupine Age subgroups
Štev. dosedanjih spolnih partnerjev
No. of sexual partners
Manj kot 25 let Less than 25 years
1
2-4
5 ali več 5 or more 2 ali več** 2 or more** Brez odgovora No answer
Skupaj manj kot 25 let Total less than 25 years
25 let in več 25 years and more
1
2-4
5 ali več 5 or more 2 ali več** 2 or more** Brez odgovora No answer
Skupaj 25 let in več Total 25 years and more
N	N poz. CT	Prevalenca	95 % interv.
N	N pos. CT	Prevalence	95 % CI
248	6	2,4 %	(0,9-5,2)
354	20	5,6 %	(3,5-8,6)
224	24	10,7 %	(7,0-15,5)
273	22	8,1 %	(5,1-11,9)
53	3	5,8 %	(1,2-15,7)
1152	75	6,5 %	(5,2-8,1)
36	1	2,8 %	(0,1-14,5)
171	6	3,5 %	(1,3-7,5)
230	12	5,2 %	(2,7-8,9)
421	18	4,3 %	(2,6-6,7)
17	5	29,4 %	(10,3-56,0)
875	42	4,8 %	(3,5-6,4)
rabe pregradnih zaščitnih sredstev (kondom) in že prebolelo SPB v anamnezi. Kot neodvisni dejavniki, povezani z asimptomatsko klamidijsko okužbo, so se izkazali število dosedanjih spolnih partnerjev 5 ali več (p = 0,008), dva ali več spolnih partnerjev v zadnjih treh mesecih (p = 0,000). Redna uporaba kondomov (p = 0,032) se je izkazala kot neodvisen dejavnik pri znižanju prevalence asimpto-matske klamidijske okužbe (Razpr. 4).
Razpravljanje
** 2 ali več: ko udeleženci niso navedli točnega števila spolnih partnerjev ** 2 or more: where participants did not give the exact number of sexual partners					
Starostne podskupine Age subgroups	Štev. sp. part. v zadnjih 3. mesecih No. of sex.partn. in last 3 months	N N	N poz. CT N pos. CT	Prevalenca Prevalence	95 % interval zaupanja 95 % CI
Manj kot 25 let Less than 25 years	0 ali 1 0 or 1 2 ali več 2 or more ni podatka no data	971 163 18	52 21 2	5,4 % 12,9 % 11,1 %	(4,0-7,0) (8,2-19,0) (7,3-18,1)
25 let in več 25 years and more	0 ali 1 0 or 1 2 ali več 2 or more ni podatka no data	750 100 25	30 12 0	4,0 % 12,0 %	(2,7-5,7) (6,4-20,0)
Skupaj / Total		2027	117	5,8 %	(4,7-6,8)
tem ko je bila pri tistih, ki v istem obdobju niso zamenjali spolnega partnerja, 4,0 (2,7-5,7) odstotka. Vzorci spolnega vedenja obeh podskupin, glede števila spolnih partnerjev, so podani v Razpredelnici 2. Na vprašanje o uporabi pregradnih zaščitnih sredstev (kondom) po vstopu v spolno življenje so udeleženci lahko izbirali med štirimi možnostmi: vedno, pogosto, občasno in nikoli.
V	mlajši podskupini kondoma nikoli v življenju ni uporabljalo 45 % udeležencev, vedno pa le 10,9 % (Razpr. 3). Razlika v potrditvi klamidijske okužbe med uporabniki in neuporabniki je statistično mejno pomembna (x2 = 3,28; p = 0,07).
V	starejši podskupini je redno v življenju uporabljalo kondome 9,1 %, nikoli pa 46,7 % udeležencev. Preva-lenca klamidijske okužbe je bila med različnimi uporabniki kondoma enakomerno porazdeljena.
Za oceno neodvisnih dejavnikov tveganja smo v model logistične regresije vstavili nekatere demografske dejavnike (starost, stopnja izobrazbe), dejavnike, povezane s spolnim vedenjem (vstop v spolne odnose pred 17. letom, število dosedanjih spolnih partnerjev, več kot en partner v zadnjih treh mesecih), način upo-
Incidenca klamidijskih uro-genitalnih okužb v Sloveniji je na podlagi prijav v register SPB, 12/100.000 za leto 2002 (4), navidezno nizka, če jih primerjamo s podatki iz ZDA (6) ali iz nekaterih evropskih držav, kjer je incidenca, v odvisnosti od dejavnikov tveganja, med 78,5-404/100.000 mladih žensk. Vzroke moramo iskati tako v nizki stopnji prijavljanja kot v nizki stopnji testiranja simptomatskih bolnikov in bolnic (4). Sistematsko presejanje in prijavljanje je privedlo do upada incidence klamidijske okužbe predvsem v skandinavskih državah pa tudi v tistih predelih ZDA, kjer je prijava klamidijske okužbe obvezna (6). Določanje prevalence asimptomatske klamidijske okužbe z metodo pomnoževanja nukleinskih kislin je danes metoda izbire zaradi visoke občutljivosti in specifičnosti testa ter možnosti neinvazivnega odvzema vzorcev, tj. prvega curka urina (5). Po raziskavi Klavso-ve (4) znaša prevalenca asimptomatskih okužb v splošni populaciji v Sloveniji pri moških med 18. in 49. letom 3 %, v isti starostni skupini žensk pa 1,6 %, kar je primerljivo z drugimi evropskimi državami. V naši raziskavi je prevalenca asimptomatske klamidijske okužbe med udeleženci obeh spolov, ne glede na starost, višja, saj je znašala 5,8 % in je bila med posameznimi regijami enakomerno porazdeljena. Eden od razlogov za naše ugotovitve je bil izbor udeležencev, ki najverjetneje niso predstavljali splošne populacije v Sloveniji, deloma zato, ker izhajajo iz bolj urbanih okolij, in deloma zato, ker je bila odločitev za testiranje prepuščena njihovi lastni presoji o tveganju za okužbo. Menimo, da smo testirali dobro informirano populacijo mladih ljudi s predpostavljenim tveganim spolnim vedenjem. V podobni raziskavi švedskih avtorjev (7) so
prav tako ugotavljali višjo prevalenco asimptomat-skih okužb med dobro informiranimi mladimi ženskami iz urbanega okolja v primerjavi z rezultati prese-jalnih raziskav v Franciji, na Finskem ali Norveškem.
V	zvezi s temi ugotovitvami se postavlja vprašanje, koga testirati. Odkrivanje in zdravljenje asimptomatske klamidijske okužbe je pomembno zmanjšalo zaplete, kot sta medenična vnetna bolezen in zmanjšanje rodne sposobnosti žensk (7, 8, 9). Zaenkrat se večina avtorjev strinja, da je najpomembnejše merilo starost pod 25 let, medtem ko so drugi dejavniki tveganja sicer koristni, a so populacijsko specifični (8). Preseja-nje naj bi bilo smiselno in ekonomsko upravičeno pri prevalenci, ki je višja od 4 % (10), vendar si avtorji niso edini (11).
V	naši raziskavi smo zajeli predstavnike obeh spolov med 18. in 35. letom, vendar smo ločeno analizirali mlajše od 25 let od starih 25 let in več. Prevalenca klami-dijske okužbe je bila v mlajši podskupini 6,5 %, v primerjavi s prevalenco 4,8 % v starejši podskupini. Razlika v prevalenci ni statistično pomembna, kar v našem vzorcu zmanjšuje pomen določitve starostne meje 25 let, čeprav ne moremo izključiti pristranosti vzorca. Podobno je ugotovil tudi Paukku (12), ki je raziskoval merila v populaciji z nizkim tveganjem na Finskem. Eden od razlogov za zgornjo ugotovitev v naši raziskavi je lahko tudi podobno tvegano spolno vedenje v obeh starostnih skupinah. Tako so si udeleženci v obeh skupinah podobni pri starosti ob prvem spolnem odnosu, številu dosedanjih spolnih partnerjev in številu partnerjev v zadnjih treh mesecih. V obeh skupinah najdemo tudi nizko uporabo pregra-
Razpr. 3. Prevalenca genitalne klamidijske okužbe glede na uporabo pregrad-dnih zaščitnih sredstev (kondom) v obeh starostnih podskupinah (n = 1987).
Table 3. Prevalence of genital Chlamydia infection with regard to the use of barrier contraceptives (condoms) in both age subgroups (n = 1987).
Starostne podskupine
Age subgroups
Uporaba kondoma Use of condom
Število in (%)
Prevalenca klamidijske okužbe in 95-odstotni interval zaupanja
,	, r - Prevalence of genital CT infection and
Number and (%) 95 % ci
Manj kot 25 let Less than 25 years
Nikoli
Never
Redko
Rare
Pogosto
Usually
Vedno
Always
513(45) 309(27) 191 (17) 125 (11)
7,2 % (5,2-12,2) 7,1 % (5,2-12,2) 5,8 % (4,7-6,8) 2,4 % (0,9-5,2)
Skupaj manj kot 25 let Total less than 25 years
1138 (100)
6,5 % (5,2-8,1)
25 let in več	Nikoli
25 years and more Never Redko Rare Pogosto Usually Vedno Always
397 (46.7) 231 (27,2) 145 (17) 77 (9,1)
5.6 % (4,7-6,8) 5,5 % (4,7-6,8) 5,5 % (4,7-6,8) 4,1 % (1,8-8,1)
Skupaj 25 let in več Total 25 years and more
849 (100)
4,8 % (3,5-6,4)
Razpr. 4. Demografski dejavniki ter dejavniki, povezani s spolnim vedenjem, uporabo kondoma in anamnezo že prebolele SPB in pozitivnim izvidom testiranja na CT (n = 1968).
Table 4. Demographic factors and factors related to sexual behaviour, condom use and history ofSTDs, and positive results in the CT testing (n = 1968).
		B	S. E.	P Sig.	Razm. obetov Exp(B)	95 % int. zaupanja 95 % CI spodnji zgornji lower upper	
Uporaba kondomov Condom used	Nikoli Never			,138			
	Vedno Always	-1,138	,530	,032	,321	,113	,906
	Pogosto Seldom	-,282	,286	,324	,754	,431	1,320
	Redko Occasionally	,004	,230	,987	1,004	,639	1,577
Štev. spol. partnerjev Number of sexual partners	1 2-4 5 ali več 5 or more	,824 1,243	,465 ,466	,023 ,076 ,008	2,280 3,466	,916 1,389	5,675 8,647
Starost Age	25 let in več 25 years and more	-,308	,225	,171	,735	,473	1,142
Izobrazba Education	Univerzitetna University Osnovna šola Elementary school Poklicna šola Vocational school Srednja šola High school	-,046 ,298 ,226	,771 ,501 ,226	,755 ,952 ,552 ,317	,955 1,348 1,254	,211 ,505 ,805	4,329 3,599 1,952
Štev. spol. partn. v zad. 3 mesecih No. of sex. partn. in last 3 months	2 ali več 2 and more	,891	,235	,000	2,438	1,538	3,864
Prvi spolni odnos <	17. leti First intercourse <	17 years	Da Yes	,032	,211	,878	1,033	,683	1,562
SPB v anamnezi History of STD's	Da Yes	,022	,239	,926	1,022	,641	1,632
dnih zaščitnih sredstev (kondoma). V skupini mlajših uporablja kondome redno 10,9 % udeležencev, v starejši skupini pa 9,1 % udeležencev.
V	podskupini mlajših od 25 let je bila prevalenca asimptomatske klamidijske okužbe statistično pomembno višja, kadar je skupno število preseglo 5 dosedanjih spolnih partnerjev, ter kadar so udeleženci navajali več kot enega partnerja v zadnjih treh mesecih. Prevalenca okužbe je bila pri enem dosedanjem partnerju 2,4 (0,9-5,2) odstotka, pri 5 ali več dosedanjih spolnih partnerjih pa 10,7 (7,0-15,5) odstotka. Pri menjavi spolnega partnerja v zadnjih treh mesecih je prevalenca klamidijske okužbe znašala 12,9 (8,2-19,0) odstotka v primerjavi s 5,4 (4,0-7,0) odstotka pri tistih, ki v istem obdobju niso menjali spolnih partnerjev.
V	starejši podskupini skupno število dosedanjih partnerjev ni več predstavljalo dejavnike tveganja. Pomembna sta ostala le podatek o več kot enem partnerju v zadnjih treh mesecih, kjer je bila prevalenca okužbe 12 (6,4-20,0) odstotka, medtem ko je bila pri tistih, ki v istem obdobju niso zamenjali spolnega partnerja, 4,0 (2,7-5,7) odstotka.
Pri analizi neodvisnih dejavnikov tveganja v spolnem vedenju sta se kot statistično pomembna izkazala podatka o več kot štirih dosedanjih spolnih partnerjih in podatek o več kot enem partnerju v zadnjih treh mesecih. Redna uporaba kondoma se je izkazala kot neodvisni dejavnik pri zniževanju prevalence asimp-tomatske klamidijske okužbe. Podobne dejavnike tveganja za klamidijsko okužbo, ki smo jih ugotovili v naši raziskavi, ugotavljajo tudi številni drugi avtorji (8), vendar bi jih po ugotovitvah Michelsona (13) težko izbrali kot uporabne za selektivno testiranje. Po avtorjevih ugotovitvah so ti dejavniki značilni za večino spolno dejavne populacije, mlajše od 25 let. Lahko pa naše ugotovitve služijo za potrebe primarne in sekundarne preventive v Sloveniji. Po mnenju Paavonena primarna preventiva v svetu, v splošnem, ni dala želenih rezultatov, pri načrtovanju sekundarnih preventivnih ukrepov pa je smiselno selektivno presejanje ogrožene populacije (14). Na podlagi rezultatov naše raziskave lahko zaključimo, da je v Sloveniji prevalen-ca asimptomatske klamidijske okužbe med mladimi v urbanem okolju sorazmerno visoka in da se bo stroka morala jasno opredeliti do presejalnega testiranja.
Literatura
1.	Keše D, Matičič M, Potočnik M. Chlamydia trachomatis infections in heterosexuals attending sexually transmitted disease clinics in Slovenia. Clin Microbiol Infect 2005; 11: 240-2.
2.	Gaydos CA, Howell MR, Pare B, Clark KL, Ellis DA, Hendrix RM, et al. Chlamydia trachomatis infections in female military recruits. N Engl J Med 1998; 339: 739-44.
3.	Dickson N, Paul C, Herbison P. Where young people with multiple sexual partners seek medical care: implications for screening for chlamydial infections. Sex Transm Infect 1998; 74: 445-7.
4.	Klavs I, Rodriguez LC, Wellings K, Keše D, Hayes R. Prevalence of genital Chlamydia trachomatis infection in the general population of Slovenia: serious gaps in control. Sex Transm Infect 2004; 80: 121-3.
5.	Watson EJ, Templeton A, Russell I, Paavonen J, Mardh PA, Stary A, Pederson BS. The accuracy and efficacy of screening tests for Chlamydia trachomatis: a systemic review. J Med Microbiol 2002; 51: 1021-31.
6.	Norman J. Epidemiology of female genital Chlamydia trachomatis infections. Best practice & Research Clinical Obstetrics and Gynaecology 2002; 16: 775-87.
7.	Staffan PES, Krogh G, Tiveljung A, Siwerth BM, Henriksson L, Noren L, et al. Screening and genotyping of genital Chlamydia trachomatis in urine specimens from male and female clients of Youth-Health Centers in Stockholm county. Sex Transm Dis 2002; 19: 379-86.
8.	Nelson HD, Helfand M. Screening for chlamydial infection. Am J Prev Med 2001; 20: 3S.
9.	Scholes D, Stergachis A, Heidrich FE, Andrilla H, Holmes KK, Stamm WE, et al. Prevention of pelvic inflammatory disease by screening for chlamydial infection. N Engl J Med 1996; 334: 1362-6.
10.	Honey E, Augood C, Templeton A, Russel I, Paavonen J, Mardh PA, et al. Cost effectiveness of screening for Chlamydia trachomatis: a review of published studies. Sex Transm Infect 2002; 78: 406-12.
11.	Van Valkengoed IG, Morre SA, van den Brule AJ, Meijer CJ, Bouter LM, Boeke AJ. Overestimation of complication rates in evaluations of Chlamydia trachomatis screening programmes - implications for cost-effectiveness analyses. Int J Epidemiol 2004; 33: 416-25.
12.	Paukku M, Kilpikari R, Puolakkainen M, Oksanen H, Apter D, Paavonen J. Criteria for selective screening for Chlamydia trachomatis. Sex Transm Dis 2003; 20: 120-3.
13.	Michelson KN, Thomas JC, Boyd C, Janssens AH. Chlamydia trachomatis infection in a rural population: the importance of screening men. Int J STD AIDS 1999; 10: 32-7.
14.	Paavonen J, Eggert-Kruse W. Chlamydia trachomatis: impact on human reproduction. Human Reproduction Update 1999; 5: 433-47.