22/
V Trsta, v fetrtek 21. avgusta 1919
11 ii vsak dan, udi ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — UredniSvo: ulica j a ičiSka Asi^ega štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured-rj u _ Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — 1 : ) ,'clj in odgovorni urednik Šteian Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 3-—, pol i<v_ in celo leto L 35 — — Telefon tiredništva in uprave štev. 11-57.
Lstnlk 3tt!V
Posamezne Steviike v Trstu in okolici po 10 st^tink. — Oglasi se računajo * firokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarni zavodov mnt po 80 stot Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L l*—. Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izkljujno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, uL sv. Fraaiiika Ai. 2GL
Hirouna Konferenca.
Mirovna pogodba z Nemško Avstrijo se podpiše 27. t. m. — Vprašanje Zgornje Šlezije.
PARIZ, 19. V začetku včerajšnje seje vrhovnega sveta je naglašal Titton-i, da sta pretekla že 2 meseca po podpisu mirovne pogodbe z Nemčijo, ne da bi bila druga pogodba — v Avstrijo — do danes še podpisana.
Tittoni je dejal: »ReŠnica je, da je mirovna konferenca marljivo delovala, se bavila z novimi položaji in popravljala, ali dobro ali slabo, Evropo; toda javno mnenje zahteva še nekaj drugega. Narodi hočejo sklenitev miru. Ce se hoče konferenca izpostaviti strogi obsodbi, se ne sme raziti, ne da bi podpisala mirovno pogodbo z Avstrijo, ne da bi rešila jadransko vprašanje in ne da bi predložila mirovno pogodbo Madžarski in Bolgariji.
Proti koncu govora se je pritoževal Tittoni, da se ni že predložila Turčiji mirovna pogodba vsled odgoditve maloazijskega vprašanja r.a mesec oktober. Zaradi Clemeceaujeve odsotnosti je sklenila konferenca, da se bo razpravljalo o dolžnostih, na katere je opozoril i ^lijanski minister za zunanje stvari, v četrtek zjutraj, in v popoldanski seji bo mogla konferenca proučiti in odobriti sklepe. Isti večer se bodo lahko izročili ti sklepi avstrijski delegaciji, ki bo imela, kakor nemška, 5-dnevni rok za konč*voveljavni odgovor, tako, da se bo mogla podpisati mirovna pogodba z Avstrijo dne 27. t. m.
Na današnji seji je bil prisoten tudi Cambon, predsednik komisije za ureditev mirovne pogodbe z Avstrijo. Sklenilo se je, da ne bo smela komisija za ureditev samostojno menjati bistvenih sklepov, ki jih predloži posebna komisija. Proti dvomu Cambona, ali se mora Avstrija smatrati za sovražno državo, je Tittoni 'orčeno protestiral, češ Italija ni izgubil:: bilijonov svojih vojakov v boju proti fantazmom, proti sovražniku, katerega pravzaprav ni.
Prei-lo se je nato na vprašanje Zgornje Šle-zije. Vrhovni svet je sklenil, da sporoči generalu Dupantu, naj sporoči, če je mogoče sporazum z delavstvom. Položaj je resen, ker se je usta- ilo pošiljanje premoga v Avstrijo in češko. Prišla je vest o nemškem napadu protr garbinski rudniški kotlini, ki so ga pa poljsk delavci odbili. Varšavska vlada prosi pomoči.
_ »Secolo« porablja poročilo o dveh omenjenih sejah vrhovnega sveta v obsojanje vesti, »s katerimi pita neki rimski list že reka čas? svoje čitatelje.« Zadnja vest tega lista, bi hotela prepričati, da namerava italrjansk vlada obdržati ozemlje, ki ga sedaj vojašk zaseda in ki ji ga določa londonska po godba.
Toda ni sedaj več čas za to, pravi »Secolo^ . da bi moglo oficijelno časopisje s pomocjr cenzu e zavajati italijanski narod v nevarne domišljije. Mora se brez predsodkov opozo riti, da bi nam v slučaju, da se ne posreči spo razum v reškem vprašanju, prav nič ne pomagala obrambna črta londonske pogodbe Son ninovega spomina,
" Pogodba veže, ni treba tega ponavljat samo Francijo in Anglijo, medtem ko je Amerika noče nikakor priznati. Po sklepu v prvi' dneh delovanja mirovne konference, katerege je priznal tudi Orlando, ni noben sklep velja ven, če ga svet ne sprejme enoglasno. Tr sklep nismo nikdar izkoriščali v svojo koris prot; drugim, toda res je tudi, da ga drug izkoriščajo proti nam.
Orlando in Sonnino sta znala to prav dc bro tudi takrat, ko sta slepila državo govc reč ji o možnosti umika v nezavzetno poste janko londonske pogodbe.
Položaj je tak-le, zaključuje »Secolo«: al res ti jadransko vprašanje sporazumno tudi r Ameriko, ali pa priti do preloma.
Ker pa mislimo, da ni v Italiji nobenega, k bi hotel prevzeti to zadnjo odgovornost, je dobro, da se italijanski narod ne vara drugič £ prenagljenim optimizmom brez podlage.«
Dve noti bolgarske delegacie.
PARIZ, 19. (S.) Bolgarska delegacija je poslala mirovni konferenci dve noti. V prvi govori o vprašanju zapadne Tracije in ozemlja mei Mesto in Marico. Zaključuje s pozivom nr mirovno konferenco, naj to ozemlje prisodi Bolgarski, in sicer na podlagi zgodovinskih etniških in gospodarskih vzrokov. Druga nota go-. :i o vojaških ukrepih, ki jih zahteva med-zavezniško poveljništvo od Bolgarske, in sice: glede razorožitve in znižanja števila častni-
PODLISTEK
UliEon oporoka. (24'
Avgust Šenoa. — Prevedel M. C—č.
Dasiravno Jaga ni imela onega, kar imenujemo srce, jo je vendar pretresla lisjaška zasnova poštenjaka Jelušiča. Kaj takega ni slišala vse svoje življenje niti od svojega ujfca, poštenega in častivrednega človeka, in tudi ne od svojega pokojnega moža, vrlega poštenjaka. Poteg tega je bila zasnova zelo drzna. Jaga pa je bila žena slabega duha, in ljudje, ki niso preveč razumni, se boje drznih zasnov. Zato je vdova molčala nekaj časa, ne vedoč, kaj »bi rekla. Odvetnik je opazil to njeno zadrego, mirno vstal in dejal, gladeč klobuk s komolcem:
— Kakor vidim, se predomišljujete, in dejal bi, da si prišel zastonj semkaj. Žal mi je, zelo £al. Če se bojite, da bi se Mara upirala, se zelo motite. Vsaka ženska je strastna, za trenutek svojeglava in odporna, toda ko mine prva jeza, se kri pomiri, in potem lahko na-
kov. Bolgarska delegacija protestira proti tozadevnim zahtevam.
Mirovna pogodba z Avstrijo
PARIZ, 19. (S.) Odbor za ureditev končno-veljavne pogodbe z Avstrijo je poročal o svojem delu. Popoldne je dal vrhovni svet odboru navodila za nadaljnje delo; smatra se, da dokonča odbor svoje delo že proti koncu tega tedna. Pogodba, ki jo odobri vrhovni svet, se izroči že proti polovici drugega tedna.
Nemško-avstrijske čete zasedle tri madžarske okraje.
PARIZ, 19 Vrhovni svet je včeraj rešil neko ■drugo važno vprašanje. Pred nekoliko dnevi je sporoči? Renner. načebnk avstrijske delegacije, kon-fercnci, da so avstrijske čete .po konferenčnem skk?pu zasedle na -zapadnem Madžarskem 3 okra-)e. katere so zahtevah Jugoslovani za ustvaritev svojega koridorja s Cehoslovaško, tako ida se nahaja konferenca pred izvršenim dejstvom. Včerai je skleneta konferenca, da ne odgovori Rertnenu. Rttoni je odtočno zahteval vzroke m komeremca je ogovorila, da je pomenjal molk tiho priznanje zasedbe.
Odhod zastopnikov avstrijskih sindakatov na
Dunaj.
PARIZ, 20. (S.) Odbor za ureditev mirovne pogodbe z Nemško Avstrijo je danes zjutraj dokončal proučevanje poročil posameznih komisij in je začei sestavljati poročilo o sodelovanju avstrijskih delavcev pri delu v opustošenih krajih. Delegati avstrijskih delavskih sindakatov se odpeljejo nocoj na Dunaj.
Amerika se odreka mandata za Carigrad in Malo Azijo.
RIM, 19. Vesti i z ameriških krogov poročajo, da je Amerika sklenila, da se odreče kakršnega-siibodi mandata za Carigrad in Malo Azijo. Pripravljen je italijanski okupacijski zbor, ki odilde . Malo Azijo. To so vojaki zadnjih nabornih letnikov in oddelki, ki so se udeležili bojev ob Pilavi. Temu /boru bo baje poveljeval neki divizijski general, ki je sedaj poveljnik vojaškega geo-^rajficnega instituta v Flor ene i.
Iz Jugos!av!Je.
Demokratično-socijalističnJ sporazum v belgrajski krizi.
R£KA, 19 Secolo«) SocniaHstiono časopisje.
-u-cH najskrajnejše, .pozdravlja z zadoščenjem rešitev belgrajske krize na po<i!ag*. kompromisa med erookratl in socijalisti, ker samo ministrstvo, iz aterega so izključene konservativne stranke. x> lahko rešilo .težavna notrania vprašanja* kakor grarno reformo, valuto Hd_ in pripravHo ustavo >o načelih, ki Jih zahtevajo novi časi.
Klerikalno in konservativno časopisje ne skriva svojega rporaza vsled te rešitve m prerokuje ml-listrstvu kratko življenje.
Med tem se službeno naznanja ponovno sklicanje narodsre skupščine za p-ck-
Novemu kabinetu, ki -predloži v petek svoj pro-.eram, je (zagotovljena večina, ker so raičika-lci in ekatere druge manjše stranke Že dale razumeti, 'a bodo glasovale za ministrstvo.
Romunsko zasedanje v Banatu in Jugoslovani.
ZAGREB, 19. (»Oazzetta di Venezia«), Ker so z praznile francoske čete Banat, ga hočejo sedaj 'usesti Romuni v sporazumu s francoskim povedj-Tištvom. Romunske čete, ki imajo v Temešvaru voj glavni stan, prodirajo na čakovskj pro:.ri z nočnimi kotonaml in so zasedle Pardany. Tudi Magy Becskerek nameravajo zasesti, od koder eži srbsko prebivalstvo. .Pri mestu Modos je -rišlo med romunskima in srbskimi četami do kr-■ avili spopadov, v katerih Je Mo več mrtvih in
.ncenih na obeh straneh.
Tukajšnji časopisi zatrjujejo, da izti-ajajo Romuni Je milijone, da sđ pridobe naklonjenost med mađarskim in nemškim prebivalstvom. Do sedaij -so >aje potrosili samo v temešvarskem okraju zz -opagandne namene čez 50 milijonov. Srbsko -rebivalstvo — pravi list — se boji, da (pripade .-M Banat Romuniji, katera uživa zaščito Fran-!je In Italije, m se hoče postaviti v bran z orož-cm, če bi hoteli Remrnii zasesti Nagy Becskerek :i iN-agy Kikindo, ker prodira-jo tudi od te strani.
Srbske oblasti hočejo 'pomiriti prebivalstvo z raznimi sredstvi in zagotavljajo, da bo povrnjeno se ozemlje, ki je sedaj zasedeno po Romuniji. z nestom Temešvarom, Srbom, ki edini imajo pravico do Banata.
Bel grajska vlada »e takoj obvestila jugoslovan-ko delegacijo v Parizu o teh dogot-ikih. Delegacija e sedaj baje že predložila protest predsedniku \onferenee.
Grški poslanik v Zagrebu.
BELGRAD 15. Grški poslanik pri vladi SHS vtavridis, je danes odpotoval v ZagTeb.
General Smiljanic se je vrnil v Ljubljano.
LJUBLJANA, 19. Po skoro trimesečni odsotnosti
se }e vrnil general Smiljanić v ponedeljek. 18. t. T!., zopet v Ljubljano. Po dovršenih skrbnih pred-Tripravah Se general Smiimnič za"pusM4 dne 27. -na lirik a s svojim ožjim štabom Ljubljano. Vodil je setono operacije za osvobojenje slovenskega Ko-
pravite žnjo, kar hočete. Saj to veste sama po seM. Ne silim vas nikdar, in ako hčere ne daste nikomur, aH vsaj da je ne daste apote-karju, da ji tako ohranite vso dedščino, storite prav, in jaz vam zagotavljam, da dekle ne izgubi niti grc*»a dedščine, ker se pobrigam na magistratu, da se njen denar ne bo trosil tja-vendan. Toda pri vsem tem bi vam morda dvoje moglo delati nekoliko sitnosti. Predvsem bi ljudje mogli izvedeti za vašo tajno pogodbo z apotekarjeni — saj veste, kako so ljudje klepetavi; drugič pa bi bil kmalu konec vašemu radovanju po »tano^škah^, in sc vendar zelo rada zabavate. In zakaj se tudi ne bi? Mlada ste še, krpka in lepa. Da, res, pred kratkim — včeraj, mislim, ali ne, predvčerajšnjim me je vprašal oni mladi stotnik s črnimi brčicami, kako se, vraga že imenuje — pa saj to veste vi, ha, ha, ha.' Dobro ste izbrala. --Vprašal je, sera dejal, po Vas in
za to in za ono, in lahko si mislite sama, kako sem lepo opisal. Storite pa, kakor hočete!
Jelušič je stopil proti vratom, kjer je obstal, držeč klobuk v roki, ia se smeje poklonil trgovki.
— Počakajte i« trenutek, — j« šepnil* ido-
rotana. Od teh operacij so še dobro v spomrinu zmagoviti pohodi iposamecrnih odredov, pri katerih so tekmovali v vstrajaosti in junaštvu sinovi vseh delov zedinjene kraljevine. Moč našega orožja se }e izkazala v obširnem ozemlju, ki smo ga zasedli. Odlok vrhovnega vojaškega sveta v Parizu nas je primorah, da smo Celovec za-pustili in se umaknrii malo nad 2 km. StoRmo južno od Celovca in 3 km prefi Beljakom. Da je vsa ta pokrajina v naših roka+i, se imamo (zahvaliti v prvi vrsti požrtvovalnemu vodstvu generala Smilla-nića, ki je kot zadnjo nalogo še izvedel dne 12. t. m. zasedene Prekmurja ter s tem vpletel no" biser v sestav Slovenije.
Princ Deželić o bosanskem in reškem vprašanju.
PARIZ, 19. »Secok>« piše: »Temps« poroča, da je vojvoda Milofc Deželić, bosanski princ, bivši častnik ruske vojske, ki je vstopil v Franciji v inozemsko legijo in je sedaj uradnik pri državnih francoskih železnicah, poslal predsedniku konference »memorandum«, v katerem zahteva, naj bi postali Bosna in Reka neodvisni državi. Vojvoda MiloS navaja razne zgodovinske dogodke in posebno dejstvo, da so vrgli Habsburžana leta 1660. v ječo enega njegovih prednikov, ker je prosil zaščite pri Ljudevitu XIV. »Memorandum« zaključuje: Predlagam, da se sestavi Ilirija (Jugoslavija) iz toliko federativnih državic kakor Zedinjene države in, če (bi konferenca določila v smislu, ki bi bil nasproten mojim dednim pravicam, naj bi se meni dala primerna in pravična * odškodnina, določena od konference. Podpisan Miloš.
Starčevičanci ▼ Bosni*
TRAVNIK, 16. Včeraj se je tu začelo politično zborovanje, ki ga je sklical Narodni klub v Bosni in Hercegovini in nekateri doslej politično neopredeljeni Hrvati. Zborovanja so se udeležili Spančić, dr. Winterhalter, dr. Polic, dr. Kovačevič, dr. Hanšek in Šigvič. Prisotni so bili tudi dr. Sunarič, dr. Cabrajič m fra. Galič ter odposlanci nekaierih pokrajinskih mest. Namesto nameravane seje osrednjega odbora Hrvatske zajednice se je vršil zaupni sestanek odposlancev iz Bosne in Hrvatske in poslancev Narodnega -kluba. Sklenilo se je likvidirati Hrvatsko ljudsko stranko in akcijski odbor Hrvatske zajednice. Snuje se popolnoma nova stranka, in sicer Hrvatska delavska stranka. V to stranko poživljajo sklicatelji vse Hrvate iz Bosne in Hercegovine. Izbran je začasni odbor kot vodstvo stranke. Nalogo ima izdelati organizacijo stranke tekom dveh mesecev. V odbor je izvoljen tudi dr. Ivan Pavičič, dosedanji član Hrvatske ljudske stranke. Danes se je vršilo v Doctr pri Travniku javno zborovanje, ki se ga je u-deležilo okoli tisoč delLvccv in kmetov. Govorili so poslanci Narodnega kluba.
•Primorske Novine* ustavljene.
REKA. 16. General Gnazioli je list »Primorske Novine« za tri dnt ustav*! iz razioiga, ker pomotoma niso prinesle popravek nekega ceti©trriranega
mesta.
Avstrijci se pogajaio.
BELGRAD, 15. Semkaj so došli delegati avstrijske vlade radi trgovskih pogajanj z vlado SHS.
kalni vodja Zazvorka. Češka vlada je bila poučena o vseh posameznostih in je vedela, da vodijo vse mtJ v Švico do bivšega cesarskega para.
Promet na Donavi vzpostavljen.
BUDIMPEŠTA, 19. Predsednik donavske komisije admiraJ Treubridge ie dal odstraniti mine v Donavi, ki fc'h ie bUa položila rideča garda. Na ta način je promet po Donavi rzopet vzpostavljen.
Iz Madžarske.
Nadvojvoda Josip sklenil, da odstopi?
CURI H, 19. »Neue Freie Presse* je dobila iz Budimpešte vest, da je nadvojvoda Josip uvMel, da je njegova oseba največja ovira realni rešitvi krize; namerava zato odstopili. -Neka oseba, ki je imela priliko govoriti s princom Josipom, je izjavila poročevalcu lista, da se namerava nadvojvoda Josip popolnoma uinekniff iz poetičnega življenja. Sodaj se baje vrše pogajanja med nadvoj-vodovimi odposlanci in socijatističiiim voditel.em Garamyjem na podlagi: vstop sociJaHstov v kabinet in demisija nadvojvode Josipa.
Vzpostavitev Habsburžanov.
PRAGA, 19. Budimpeštanski dopisnik javlja praškemu »Venkovu* o reakcijonarnih maliinac^ah za vzpostavitev habsburške monarhije. Pri teh mahinjcijah igra trlogo tudi češko plemstvo. Re-akcijonarni klubi so razširili svoje delovanje -tudi na Dunaj, Madžarsko, Poljsko, CehosJova&ko, posebno pa -delujejo v Švici. Dr. Gagliardl, bivšj član hrvatske frankovske stranke, le bil baje nekdi-kokrat v Pragi in skušal priti v dotik s čeheslovaško vlado. Pri tem pa ni prišel <lalje. nego da je konferiral s dani klerikalne stranke. Koncem maj-nika so pcrz-kusili habsburški klerikalci svoj glavni napad n-a čehoslwaško republiko in hoteH predložiti memorandum, glasom katerega bi bili zbrali v Slovaški vojsko, ki bi stala pod zapovedništvom madžarskih častnikov in ki bi Imela Nasesti Budimpešto. Vodja tega načrta če bil bratislavski ve-iHki župan Szmerczanyi, a za njim je stal tudi dr. G gliardi. Oba sta imela nrmrgo denarja. Podpirali so jih italijanski krogi in polkovnik Cun-ningham. S češke strani je .podpiral ta načrt klert-
va, zmečkavši vezivo, — povejte mi ali je vse varno?
—	To vprašujete mene, odvetnika? Ko jaz nabijem puško, ko jaz pomerim, kroglja ne more zgrešiti.
—	Ostanite, prosimo vas, sedite.
—	Prav rad.
—	Da, potrebujem denarja, toda takof. Te komisije, te pravde trajajo predolgo. Ko je moj rajni mož umrl, je postavil magistrat dva varuha. Prišel je tudi stari senator Lukšič, zaprl in zapečatil skrinjo, ki stoji tamle v sofci in je rajni spravljal denar vanjo. Doslej nisem mogla do denarja, varuha delata počasi, jaz pa potrebujem denarja. VL... vi dobite tri tisoč goldinarjev.
—	Da, da, — se je nasmejal odvetnik, — stari Lukšič je bil trda glava. Varoval je ključ kakor zmaj, kaj ne? Ne bojte se: sedaj se je omečil, sedaj spi mirno na pokopališču sv. J u rja. Dobro, da ste me spomnila. En varuh torej manka. To moramo takoj urediti in podrejati magistrat, da imenuje drugega varuha. Koga? Na primar — mtami
Vdora je polrfmala z glavo.
* CDafta.1
Čehi in Romuni zasedejo Ogrsko.
BUDIMPEŠTA, IS. Vojno ministrstvo objavlja: Romuni, ki so zasedli Stolni Belgrad, so ogrskim ča-stnikom po poklicu pTepovedeli, zapustiti postajo in so ustavili železniški promet v Veliko Kanižo. Dne 12. t. m. so korakali trije romunski pehotni polki ;n en artilerijski polk proti Jegru, da bi pregnali z gorovja Biikk rdeče elemente, ki se še tam nahajalo. Na premogovnem ozemlju Dorogu, kakor tudi v Feteo Galti rn Taiti so vkorakali Romuni.
Po romunskih vesteh koraka 2000 Romunov proti Ostrogenu. — Cehi so vkorakali v Kis-Terenne in stoje pred Matramindizeiitom. -Nadaljevali pa bodo pohod proti Ke!-Kapolni. Dne 13. t. m. je dospel manjši češki oddelek v Panreve. S Satoralyjo-Ujhelyiem, ki so ga zasedli Cehi, je prestrgana vsako, zveza. _
IZ RUSIJE.
Nova vlada v severozapudni Rusiji.
HBLSINGFORS, 14. (S. zakasnelo) Začasna vlada severozapadne Rusije <>e sestavijena- tako-le: Ljanosov, predsednik ministTskga sveta, zunanje szadeve In ilna-nce; Aleksandrov, iz kadet, stranke, notranje zadeve; Ivanov sen., predisedni-k petro-graeskega občinskega sveta, pravosodje; Margu-•lies, radikalec, trgovina in ja-vno zdravstvo; Bogdanov, idesni revolucionarni socijalist, poljedelstvo; -Cm, iz kadetske stranke, nauk; Kom, iz Plehanove stranke, in Jehmskij. ministra brez listnice; Filipov, z kadetske stranke, -pošto in br-izcjave; admiral FHkin, mornarica; general Jude-niv, vojna ;n poveljništvo severnozapadne vojske; But | ero v, gospodarska obnovitev. Mod začasno vlado severnozapadne Rusije m estonsko vlakio se sklene sporazum na -podlagi .-pripoznanja estonske neodvisnosti in vojaške pomoči estonski viadi. Lz političnega stališča udejstvi nova vlada demokratski program admirala Kolčaka.
Boj ▼ finskem zalivu.
LONDON, 19. (S.) Reuterjevi agenciji poročajo iz Helsingforsa z dne 18. t. m.: V noči od 17. na 18. se je vršila pomorska bitka v finskem zalivu med angleškim in l>olj8evi3kim brodoviem. Oklopnici »Aadrej Pervozvani* in »Petropavlovsk« ste bili baje potopljeni. Angleži so ihaje izgubili tri motorne čolne z 8 častniki in 3 mornarji.
LONDON, 19. (S.) A<imiralovo poročilo potrjuje brzojavko Reuterjeve agencije o bitki v finskem zalivu, tekom katere ste bili potopljeni ruski ladji »Andrej Pervozvani* in jtPetropavlovsk«. Poročilo pripominja, da je bila tudi ena torpedovka potopljena in da je bila baje ena križarka hudo poškodovana. Angleške izgube iznašajo tri motorne čolne.
Kakovo je stanje u Petrogradti.
»Timesa donosi pod natpisom »Petrograd under the Terror« (Petrograd pod terorom) članek uvaženog ruskog oficira, koji ie prisiljen služio boljševicima do svog bega iz Rusije. Članak }e najoči-nji dokaz, da je boljševizam nemuguć u praksi Petrograd Ae danas u takovom nemilosrdnom ropstvu kakova svet ne pamti. Život je svakog pojedinca uredjen bez mik/srdja. Rad za. sovjetsku viast je prisilan, a plačec mršavim dnevnim obrokom hrane. Ili taj obrok ili umreti od gla-dd. Pod tim žeijecnim -zakonom -uvenuo je cei petrogradski život. Svaka umetnost, kultura, &ve zabave boluju od paralize. Pozorišita i zabavi-šta su otvorena, aii on o što se u niima daje, to je sve plod bolu h i sreUii)lh vremena. Petrograd pod boljševizmom je posve neplodan za bilo kakovu umetnost ili literarnu kreaciju. Kruh bede jedini K kruh što ga Petrograd jede. LenMn i njegovi učenici prodiču doktrinu, da je z\o od ka:eg bohrie Rusija pod njihovim vladom, rezultat hzolacije, i da će t£ zlo nesitati, kad se i drugi krajevi obrate njihovoj veri. Da to ne bude, moraju svi drutgi krajevi biti upućeni u današnju rusku »Oehennu«, a Le-njin i njegovi učenici nastoje svim silama, da istina ne istina ne prodre u Evropu, pa su za to i mobilizirali celi teror, da ljudi stine ne mogu pobeći Lz gradova strašnog suda, košto su danau Petrograd i Moskva.
IZ NEMČIJE. Vstaja t Zgornji Šlezifi
PARIZ, 20. (S.) Iz Varšave poročajo, da je dobila stavka v Zgornji Šlezifi, vsled vpliva špartakovske propagande in vsled izzivalnega obnašanja nemških oblasti, značaj prave vstaje. Poljaki so gospodarji nekaterih važnih mest {kakor Katovic, Jedlina, Aitovega, Poiskovega itd.). Prišlo je do krvavih spopadov med vstaši in nemškimi četami. Nemške oblasti so proglasile obsedno stanje in so vpeljale prisilno delo v tovarnah z grožnjo vzpostavitve vojnega zakona.
IZ NEMŠKE AVSTRIJE. Kazensko postopanje proti madžarskim ljudskim komisarjem.
CURIH, 20. (S.) Avstrijske oblasti so odgovorile na prošnjo madžarskih oblasti, naj se aretira 20 ljudskih komisarjev, ki se izhajajo v Avstriji, da je 10 komisarjev že interniranih v Avstriji. Listi smatrajo, da bodo komisar>i obtoženi zločina. Sodile jih bodo policijske oblasti obeh držav. Izključeno bo vsako diplomatsko posredovanje.
Poincarejevo potovanje po Angliji.
PARIZ, 19. (S.) Predsednik republike Poiccart nadaljuje s svojo gospo med navdušenjem prebivalstva svoje potovanje po Al-zatiji. Obiskal je med drugimi tudi mesta Kolmar, Miinster, Markolshekn. Reichenwe-ier in Tfirkheim.
Odgoditev zasedanja dolnje zbornice.
LONDON, 19. (S.) Zasedanje dolnje zbornice je bilo odgodeno na 22. oktobra. Ministrski predsednik odide jutri v Bretanjo, kjer ostane nekaj časa na počitnicah.
Perzijski šah pride na Angleško.
LONDO, 20. (S.) Reuterjeva agencija poroča, da ni resnična vest, da je bil šah prisiljen na beg iz Teherana radi straha pred atentatom. Res je nasprotno: šah je že zdavnaj želel obiskati Evropo. Njegov prihod v Anglijo se pričakuje za prve dni prihodnjega oktobra.
CARIGRAD, 18. (S.) (Zakasnelo.l Perzijski šah je prispel na krovu neke r.ngleške kri-žarke v Carigrad. Jutri bo imel pogovor s sultanom.
Zedinjene države ne bodo zahtevale odškodnine od Nemčije?
WASHINGTON, 20. Tekom neke seje v Beli hiši je predsednik Wilson na£hšal nujnost hitre odobritve mirovne pogodbe s strani senata. Govoril je tudi o možnosti, da Zedinjene države ne zahtevajo dela odškodnine od Nemčije, prepustil je pa senatorjem tozadevno odločitev. Podal je nato nekatera pojasnila o obveznostih v Zvezi narodov. Izjavil je, da gre samo za moralne obveznosti, ker bi ne bile Zedinjene države v slučaju brutalnega napada po zakonu, temveč samo moralno obvezane na posredovanje.
Boj proti mehiškim banditom.
WASHINGTON, 19. (S.) Konjeniški oddfe-lek Zedinjenih držav je prekoračil mehiško mejo, da zasleduje mehiške bandife, ki drže dva severno ameriška letalca zaprta in zahtevajo za njiju odkupnino.
Razprava o ^mirovni pogodbi je dokončana.
WASHINGTON, 20. (S.) V Beli hiši vlada mnenje, da je razprava o mirovni pogodbi že dokončana. Predsednik je odkrito, iskreno in točno odgovarjal na vsa senatorska vprašanja. Pojasnil je nesporazumljcnja in napačna tolmačenja šantunškega in drugih vprašanj.
Grozen požar v Carigradu,
CARIGRAD, 18. (S.) V bogatem okraju Behitaše je vsled neprevidnosti izbruhnil silen požar, ki je uničil na stotine hiš. Zavezniške čete so omejile požar.
iz rtaSije.
General Pershing na starem bojišču.
VERONA, 20. (S.) General Pershing se je danes odpeljal iz Vicence v avtomobilu v Asiago, kjer je pregledal postojanke. Nato fe odšel v Trident. Okoli 19 je prispel iz Trt-denta v Verono. Jutri odide v Milan. Ob 16 pride v Turin, odkoder se povrne v Pariz.
General Albricci baje odstopi.
RIM, 18. Govori se, da je general Albricci vsled sistematičnega obrekovanja vojske m neštevilnih protestov, ki prihajajo vojnemu ministrstvu od strani častnikov in moštva, prosil Nittija, naj ga oprosti vrhovnega vojnega poveljništva. Nitti išče baje civilnega ministra, ki bi nadoinestoval AH ccija.
Poset belgijskega kralja pri itali|anskem kralju.
RIM, 19. Vnovič se naznanja, da posetl v kratkem belgijski kralj italijanskega kralja v Rimu.
Skrčenje osebnega železniškega prometa v Italiji.
RIM, 19. Neka okrožnica generalnega ravnateljstva državnih železnic, naslovljena vsem postajenačelnikom določa naslednje: Da se o-meji prevelika poraba premoga in v interesu potnikov, ki morajo zaradi omejitve vlakov potovati v prenapolnjenih vozovih, se bo na postajah pred izdajanjem voznih listkov kontroliralo število mest, ki so na razpolago v vlaku, upoštevajoč promet na prehodnih postajah. Na podlagi teh določeb se ustavi na-daljna izdaja voznih listkov, ko odgovarja število izdanih listkov številu praznih prostorov v vlaku.
S tem ukrepom se nameravajo omejiti ovire v poslovanju in porabi premoga.
IV i
narodni tabor u PreKmurlu.
Belatinci, J7. avgusta.
Zopet se je uvnstil biser jugoslovanskih tal v območje Jugoslavije. Prekmurje je naše — naša zopet kri onstran Mure. Iztrgane so rodovitne poljane iz požidovljenih rok odurne Madžarske. Zopet una del našega naroda prost zrak, v prostem delu je najsevernejši del naših poljan, zopet svobodno poje vesela slovenska prekmurska duša svojo slovensko pesem. Prva nedelja v svobodnih Belotincih onstran Mure! Iz sosednjih vasi je pridrvelo okrog 12.000, reci dvanajst tisoč naših sto in sto let zatiranih — svojega jezika, Sol in uradov popolnoma oropanih Slovencev, da 6« vesele svojega osvobojenja, da prvikrat lahko svobodno govore, se vesele in pojo v mili, kljub vsemu zatiranju ohranjeni govorici.
V slehernem obrazu si .čital nekaj velikega in lepega — kakor oddih od tisočletne more, ki je tlačila ta ubogi slovenski rod. In oči so žarele tem tisočem in tisočem, ko je po cestf iz Ljutomera prikorakal Murski Sokol, da se skupno z brati onstran Mure veseli oprostitve iz tisočletnega suženjstva.
Lep dan je bil — ta prvi ljudski tabor v Prekmurju. Ob cesti iz Sobote se je zbiral« šolska mladina, čakali so okrašeifi vozovi, valovili so tisoči, da pospremijo v Belatince tvoje goste — poveljnika dravskega odreda, podpolkovnika Uzorinca, civilnega komisarja dr. Lanjšica, višjega poštnega ravnatelja dr. Debeljaka ter vse druge doile. Od tod je kora-
Stran VL
»EDINOST« Um, XXI.
V Trstu, dne 21. •▼gusrla i9.
kala množica po glavnih ulicah pred župno
cerkev, kjer se je vršila na prostem pred cerkvijo slavTiost s pridigo in slovesno mašo. Pridigal je prof. dr. Kovačič iz Maribora, ter z vso svojo zgovornostjo prav srečno vpletel.
smo menda vendar tudi še ra ka$ tirr.Kts*, sam o
*>oma£alt M jnoramo sami; i« v nas sam»h je rešitev. Ne čakajmo, keikc bo 4a»ec teme; pri luči nase enengije, HvteJSgence in zmočnoMi, tudi ▼
temi delajmo, »a tožjo voljo tfcHaimo!
. ..,	, _ . . .	n	j Premembe imeo. KmaJu po easedbi našega
* pridigo pomen današnjega dneva. Po cer- \mcni]i ^ x	v 4uka]5nicm wad_
kvoci slavnosti se je v rs-i taoor, katerega je j ncrn j^,	s katerimi se dovodjujejo po-
vod i 1 j^o spretno prekmurski legijonar, dijak ■ sr.mezmkom premembe imen., re-dno tako, «3a se G odi rva. V uvodnih besedah se je spomnil imena poitatijančujejo, bodisi s>»mo v Jccnčnioafa, vseh, kateri so si v desetmesečni upa in ža- pravopisu ali .podobno, bodisi tudi v celoti. Sme lost' polni dobi za Preknrarje stekli zaslug, se domnevali, da so osebe, ki premikajo imen?., profesoria dr. Kovačija in vseh drugih. Poseb- & ne že italijanskega izvora, vsa. italijanskega no ljubo se je spominjal sokolske legije, ki je miljenja .mnogokrat so tudi vsa? po materi pravi mesece in mesece stala ob meji Prekmurja ^^	*o fmmembi Knena * v takšni
ter čakala prilike, da zamore vkorakati v Prekmurje, in kateri so se priklopili tudi mladi prekmurski legijonarji. Govorili so podpolkovnik Ozorinac, dr. Lajnšic, dr. Kovačič, Viktor Kukovec, V ah t ar v imenu primorskih beguncev in Sokolstva, župnik Klek in podporočnik legijonarjev — Sokolov. Živahno so bili aklamirani vsi govorniki, posebno pa še dr. Lanjšic, ki je spominjal našega v delu za zedinjenje osivelega kralja Petra ter njegovega prestolonaslednika.
Osebna vest. »Jugoslovanski Uoyd« poroča, da če bi! imenovan doktor Lj-ubom+r Tomažić za predsednika Jcraijeve Jugoslovanske pomorske vlade z za'asnbn sedežem v Cirkvemci. Dr. Lmbomir To-maiič te irr^el svoi čas svoi© fjfcsnmo tu v Trstu, v ulici Valdirivo št. 9
L mrl je v Lhshljaui g. CirH Medvesček, doma iz Kanafe na QorišJtem.
1'radni cenik za jedila v gostiiutcaii. Civilni komisar za Trs* in ok-oteo je izda1! cenik za jedšfca v gostehiaih. Uradni »Osservatore« objavlja ta cenik v torkovi števfllri (19. t. m.). Cenik je na-ta^jno radelan za gostilne I. m II. razreda- in so posamezne Je-H v gne»tiiiricah I. razreda za pribiičoo 2\}% dražre kot v rr.Ui II. razreda. Navadno ko«Uo: juha m mevo s prikubo stane v sostikiicah I. romreda L 4'50. v gosti lit cah II. raz-neda L 3*80, peCenke v I. razredu od L 4 — do L 4'50. v II. razredu L 3'10 <k> L 4'—, navadne prikufre L —"K» cr. L —"hO. V I. razred spadajo hoteli Savoja, de la Vitle, Mi-i&no, Bonavia, v U. razred restavracija na knk>-dvoru pri Sv. Andrej«, Metropoie, Continental. Balkan, Moncemsro. Gitta di -Parenzo. Panada. PiKon. pri Lovcu, Grijan. Cene jedilom v gostilni-cah III. m IV. razreda ostanejo ca seda} neizpre-menjene in se cenik uredi pozne e. Cenik, potrjen po ci vidnem komisarju, mora biti razobešen v gosti-ni m nad vsako mizo.
K'^kovjiia na prodajo dragotiu. Uradili Osser-vatofe* objavila naredbo vrhovnega po-vdjmšiva H-inanske vojske oz. generalnega tajnika za ci-vHne stvari, s katero se koikovtna na prodaoo dragotin občinstvu uvaja tudi v Julijski Benečiji in sicer s 1. septembrom t. 1. Ta koHcovma pa zna<a 5 stotini, če znesek .oreseg>a L 5*—, ne pa L 10*—, 10 sUfcuik, če .znesek pre-^ga L 10*—, hc pa L 100'—, 15 stotink. 6e znesek ipress®a L 100"—, ne pa L 400'—, 20 stot., če znesek presega "L 400*—. Za zneske, ki ne presegaio L 5'—, se ne plača kolkov ina.
Odmevi tržaških izgredov. Pod tein naslovom čitamo v italijanskih tistih: Preiskava zar<adi tr-ža£k& dogodkov je končana. Od 443 oseb, ki so tnie aretirane tekom izgredov in spopadov, so jih pridržali v zaporu in izročili vojaškemu sodišču 14. Istemu sodišču ie Lilo izročenih še nadaljnih 30 oseb, med njimi tudi Passigli. tajnik trža&ke delovne zbornice in glavni urednik ?Lavoratora*, ki so pa ostale v svobodi.
Plesi na deželi. PrejeJi orno: FSesi na dežeb so dosegli že takšoo obsežnost, da se človek s skrbjo vrpraširje: Kaj bo ir tega? Toliko denarja se zapravlja, <hi je človeka strah. Vas leži v razvalinah, ni kotička celega, ljudje spe v takšnih hlevih- v kikrSne bi v mirnem času ne daJi prašičev, — a sredi teh razvalin, teh žalostnih znakov uničenega blagostanja prirejajo fantje neddjo iza n-e-ddjo ples. Tam vse raja, staro in mlado, katjti mladina je brez nadzorstva, tam se žre, ne pije. da je groza, — zapravljajo se oni groš K kateri se ■zaslužijo v tedcu, a dom, prihoenost, vas — vse leži v razvaimah, v temi... Kam jadramo?... Hvela Bo-gu, da se ?e našlo nekaj domačinov — Intcfigettfov — kateri so začefi vse' nekdanje Čitalnice in pevska društva vzbujati, da bodo ta društva ljudstvo vzgajala. Ne moremo biti dovolj hvaležni tem rojakom. Fantje in dekleta, vi pa vstrpiic vsi v krog eh društev, da se pametno društveno živ^jen;« oživi, da se pijančevanje omeji, da naš dom vstane zopet v stari lepot? ki vrednosti — V vsaki vasi pa W btfo dobro ustanoviti nekako »Gospodarsko društvo«, katero bi moralo biti deležno vsakega dobička veselic in plesov, če se že prirejajo. To društvo bi spravi L lo kapital v svrtio obnovitve domačih .podjetij. Razmišljajte, dnev' so resni.	Vrtojbenskl.
Roparski umor pri Medvedjem sdu. V zadnji četrtkovi Številki našega lista smo objaviti vest. da so na-U pri Medveajem sefu v občini Rovte nad Logatcem truplo umorjenca io da kažejo vsi maki. da je bil izvršen na njem roparski umor. Pr: umorjenem so naSll listek z napisom »Alojz Rehar, Vijjava 188, čevijar,« in pa legitimacijo, giaseoo se na Ime Jožeia Frola iz Vipave 255. V dopisu je bHo Tečeno, da je umorjervec tore] Aloyz Rehar, ki te šel iia pot s Frolovo iegitimacijo. Sedaj pa dobivamo iz Vipave naslednje sporočilo: »Slavno uredništvo Bdinosti! Glede na Vaše po-ročtk) o najdenem truplu ob demarkacijski črti, v katerem je bito po razjrih pri trupiu najdenih Itetir.^h ugotovijeno. da je umorjenec Alojz Rehar fc Vipave. Vas vljudno naprošam, da javite v svojem cemenem iistu. da sem jaz živ ki zdrav H? da Je bil nmorjenec v dopisu omenjeni Jožef Frol Iz Vipave, ki je nosil moje listine. — Aioiz Renar.
Iz goriške okolice. Vkl;«b temu, da na GoriSkcm Di uobenega našega lista ra^en rEdinosti«, vendar ni v tej iz naše tuine Goriške nobenega glasu, nobenega dopisa, čeravno je povsod še nekaj inte-figentov. Godi se pa toliko stvari, da bi bila lahko vsak dan »Edinost« po!na samo dopisov iz Goriške. Res. da ni 6as Se. da pride vse na dan, toda na noben način ne sme vse ostati v temi. Posebno Slede gospodarstva bi se -moralo kaj ukreniti. Kaj m nobenega namestnika g. Mermolje iz Vrtojbe? Kaj bodo vsi naš! pridelki pripuSčeni pijavkam, in te tujim? Konkurenca pa je tako grozno velika, da bodo vs! naši pridelki, vsi naši žulji uračeni, brectKmrembni. Kaj bodo na& fantje ki možje vedno samo kamenje toAMi na cesti? Ustvarjeni
primerih razumljiva. Druso vprašanje je, ali ne bo :a pojav, ko se vrši v ta-ko velikem obsegu, nevarnost za javne koristi, ki so v zvezi s pravilnostjo in stalnostjo rodbinskih imen. brez ozira na zasebne interese, ki bi tudi utegnili v posameznih primerih biti prizadeti. D. K bi se navesti proti takšnemu postopanju tudi splošni, moralni in politični pomisleki, vendar je o teh vsaj za redaj -bolje molčati. Vsekakor ipa bi smela biti dovoljena op-z-ka, da zahaja stvar po nekod — v smešnost. V uradnem distu od 9. t. m. Čitamo, da se -je nek! družini Sehvvab dovolila prememba njenega imena v — f>accolini. Da bi & prevodom v Sve v o ali Te-tiesco namen premembe bil le nepopolno dosežen, ie sicer res; vendar je čudno, da se je iz strahu pred S vabom zašk> tako daleč v nasprotno smer, da se je vz~I v podlago prevoda "tisti ]>omen, ki ga ima beseda £ač 3e ipo Šaijivi primesi Sar.ders, Ha-ndvvčirterb. deutschen Sprache) pravHne nemške besadc Soiiabe = ščurek. Četudi menda ne v književni, je v tukajsn-jd laščini ime za to domačo živajico s»:mo — baccoJo. Ali si je kdo dovolil šaio na škodo omenjene družine? To bi b!lo gorostasno. Vsekakor je ta primer zadosten doka^z za to, da velja tudi za preminjanje imen staro vodito: est modus in rebtts!
PoHtfčno društvo »Edii>ost« razpisuje mesto ravnatefia centralnega društvenega urada v Trstu. Zeh'teva se >išja naobrazba. Mača -in drugi službeni pogoji po dogovoru. Ponudbe naj se pošljejo društvenemu predsedništvu, v Trstu, ul. 30. oktobra št. 13.
Pri zboru mestnih ogukgascev je nekai mest -ra razipola-go. fiventua-lni aspiranti naj se javijo pri pcv-efiiHštvu mestnih ognjegascev, J^argo Giau-b.^t^.cta NiooJavi 2. A&pira«ti m-orajo dokazati spo-sobnost za shržbo in ne smeio biti mlajir od 21 in starejši 30 let. Prednost imajo zidarji, kovači, tesarji, mizarji in šoferji.
Aretirani ponar^ald 5 Hrnth bankovcev. V tzaJ-njem času se je cipazilo, da krožijo po Trstu ;n okolici ponarejeni 51inri bankovci. Policij.?, se je d0:£0 trupla, da bi priSla na s^ed ponarejalcem. kar se }i je preid paT dnevi tući posrečilo. Zbirališče teh tičev bila kav-rna >Lido* v tilici Faibio Fllzi. Minulo soboto so zz^a/ziM policijski agenti 2 sumljivi osebi, k* ste Si v omenjeno kavarno in izročili tam diugim tovarišem neke zavofčke, v katerih so bržkone bfti ponareienT bankovci-. Agenti so pustili oditi te 2 osebi in aretirali one v kavami. B-ila sta to 30 Jetni Avgust Kobal. pozestnik iz Postojne in Andrej Križman, biv^ši- ključar, stanttoča v hotelu »Evropa«. Imela sta oba 39 ponarejenih bankovcev. S tema dvema je bil v kavarni fcudi neki železničar Potrata* ki je pa ubežal. Imel e pri sebi 700 bankovcev, katere je dob# ma^o popra). KciLkor je cmano, je pobegnil čez demarkacijsko črto v Ljubljano. Drugi dan sta prišla v kavarno prva dva n jznanca. Je sta tmela izročiti novih 1000 bankovcev. Sotruidnikov nista naš^a, pač pa poflci^ske agente, ki So oba aretirali. To sta Josfip Gropa^, star 29 4et, stanujoč prd Sv. M, M.n^daieni Sp. m Antoit Str adi ot. 30 let star, mizar brez lposla, stanujoč na Pončani. Na k ves turi tso našS pri obeh 900 ponarejemb Strnili bankovcev. Aretiran je btf tudi neki Anton Gropaiz, star 20 let, stajiui'oč v ulici Ettore Daurant 18, ponarejevalec bankovcev in ve.ščak v tej stroki. Poznan je že dobro kot ponarejevalec živtekih izkaznic med vojno, ki jih je tiskal s svojim strojem »Rapid«. Ko b3 poklican (pred sodišče, je ta vedel, da ima tam še dolg. ki ga mora poravnati: 18 mcsecev zapora. B.en izmed aretirancev je njegov brat, ki ie imei nalogo, nosrti bankovce k Stradiotu, kateri je skrbel za nadaijm prome*. — Tržaške oblasti se sedaj trudijo, da- najdoio tovarno, ki mora biti v Trstu.
UžigaJec min mrtev, vsled prehitre" eksplozije.
Na cesti, ki pelje na Opčine, je užgal neki Josip Jakič, star 35 let, iz Lonjerja, neko mino, ki jse prehitro eksplodirala in zagnala kamenje v ubogega Jakiča, da se je EjrrudH na tla. Neka lesena trika se mu je zasac'ila v vrat in mu prebi-la \r- no ži^o. Tovsriši so mu pritekli na pomoč Ln nw kz-v?ek+i trs4io iz vratu, narkar je re\ežu izteklo toliko krvi, ida je kmahi na to umrl. Zdravnik Ruz-zieT. ki je prihltel z avtomobilom rešilne postale na Hce mesta ni mogel konstatirati nič drugega nego sm>rt.
Tatvine. Neznani tatovi so včeraj vdrli v skladišče >Bustese« v ulici Sv. Ivana 7 in odpeljali z avtomobilom okoli poJdne. ko so šh" uslužbenci k obedu, rsAično bls^so v skupili- vrednosti 1 S.000 L. — V gostilni Julija Lapor ki i je začel kro/iti ueki »gost« okrog b'agaijne in spretno od'tesei iz nje ve« denar, 1147 lir. Toda gostilničar ga je zapaz-ii in -tekel za nVm. Karabinjer ji. ki so videli '.iirkača, so prvega ustavin ga spremljali v ječo. Gostilničar je dobil svoj dejiar nazaj. — V pretekli noči so vdrli neznani lopovi v slaščičarno Petra Lu-zatto. v ulici Sv. Lucije 4 m ukradli tc'itn'co. vredno 100 hr. — Iz proste luke sta prihajala dva debela moža: Bruno C. in Josip AL, a pri vre tih sta se ze4o posušila, ker so jima odvzeli vsakemu 10 kg masti. Mast so vrnili ivrdki Hotiinann, možakarja so pa odvezi i. v zapor.
bo obwfa!a mesečna števSka ®radtvo štirih se-danjHi številk. Uredništvo bo pe uporabilo ta oddih v tO; da cbere v naš mesečnik mnogo najboljšega leposlovnega, znanstvenega in poJHič-nega gradiva. Sap je naš trdni namen, da damo našim čitateljem najboljša deda naših kulturnih delavcev. Občinstvo tpa prosimo, naj nam bo naklonjeno in naj nam olajša ta omogoča to naše kulturno delo s tem, da sega pridno po našem listu. cLa se nanj naroča, da ga kupuje in ga priporoča oni veliki množici našega ljudstva, ki kaže preveč ostentetivno svojo malomarnost io škodljivo brezbrižnost do vsakršnega kulturnega stremljenja. Bodočnost in svoboda narodov je v kulturi, je v izobrazbi ljudstva, ki narode sesta-vija. V svetovni kdturni tc<kmi bodo im^gali oni narodi, ki bodo znili spraviti svoje Člane na najvišjo stopnjo izobrazbe. Ako stremimo v bodočnost in v svobodo z resničnim In globokim hrepenenjem, tedaj je naša sveta dolžnost, da pomagamo še 6ami graditi kulturno stavbo našega ljudstva.
Naročnina ostane kakor je bila doslej. Posamezne številke se bodo raszprodajale po tobakar-nah po 2 L in 50 stot.
Sprei^am
Borzna porodila.
TRST, dne 20. avgusta 1919.
Tečaji:
Jadranska banka	250— 255
Cosiilioh (AustroameTicana)	605— 615
Dalmaiia (Parob. dr.)	300— 310
Gerolimich	1500— 1550
LJoyd	980— 1000
Lussino ^	1500— 1560
Martinolich	440— 460
Navigazione Libera Triestina	1750— 1800
Oceania	450— 465
Prem uda	€40— 655
Tripcovich	575— 595
Assicurazioni Generali	16500—16750
Riuiuone Adriatica	3050— 3125
Ampelea	430— 440
Cement Da4matia	240— 255
Cement Spalato	330 — 345 Cistii-n'ca petroleja (Rafi. Olii. Min.) 1700— 1750
Cistiinica riža (Pilatura riso)	350— 360
Krka	395— 405
Ladjedelnica v Tržxu	280— 300
Ladjedelnica v Tržiču	270— 3W
Tržaški Tramway	220— 230
Tržaška tvormca olia	950— 1000
trio'jsko pemožnlčo
ntcao'akiiirns stmMe
Prednost imajo one z dež le.

vi'-.
Ooskujt.
dob o preskrbljeno trgovino
MANUFAKTUMGl ELASfi
tvrdke 0. N. Kavalicc v Trstu, uL
Vincenzo Delilni 13 (njit] c3T5t¥8 sv. Ant 113 iw?]] Vsak dan navl prihadl.	-

NMLI OliLM!
se računaju po stot. beseda. Najmanjša postoj-bina L 1'—. Debele črke 20 stot. beseda. Najina^jša pristojbina L 2*—.
IŠČEM sebo pri pošteni dru-žini, in sicer v bližini trga Garibaldi (bivša Barriera). Ponudbe n.i in-s. odd. Edinosti pod ^Gcrca«.	3986
iSCE se siirJLLhra za gostilno. Naslov pove inser. očni Edin os; i.	39S7
OLJI TEL J jtt®osla«venska dala bi pension otmenoj gospodi. U'. Mrazzsni 9. IV. kat. de.-no.
MRVATSKI-SRBSKI jez-Lk poučava učenik više tehničke škole. Naslov pove in s. odd. Edinosti.
3989
VSAKDANJI DOHODI SOB in posameznih delov pohištva, m»V":h iu rabljc-alii, v ua>bo!jšeui stanu. Prihodnji dohod kuhinjske oprave. — Stalna razstava najrazličnejši^ predmetov. — Sprejc-tnaki se ponudbe. — Vsakdanje dražbe od 1(M2 io od 17-19. Ulica Cliiozza št. 7. Telefon 34-92
P 131
DVE KOZI švicarsko pasme se prodaste radi selitve. Naslov pove ins. odd. Edinosti.	3981
ODDA se takoj v najem lepa meblirana soba. Naslov pove ins. od. Edinosti.	3985
UČITELJ poučuje otroke ljudske šole. Pride tudi na dom. Cene zmerne. Pojasnila: Sv. Ivan Spodnji 628 I.	3973
SLAVICA. Vsakovrstne slovanske knjige kupuj* dr. Q. B. Corsriali v Vidmu (Udine).	3306
S
Učenka, Slovenka, vešča slovenskega, nemškega in italijarskega jezika v goveru in pisavi, starost 15—16 let, poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo, simpatične zunanjosti, zdrava in močna se sprejme takoj v manufakturno trgovino na Kranjskem. — Ponudbe na inser. cdd. Edinosti pod „Strogo poštena 560".
reisne se
Prodajalka,Siovenka, vešča slovenskega, italijanskega in nem ke a jezika v govoru in phavi, starost 22—26, popolnoma zmožn i manufakturne trgovine, solidna in strogo poštena, simpatične zunanjosti, z dobrimi izpričevali o biv-š h službah, se sprejme za Kranjsko. — ronudbo^na ins. odđe'ek
Edinosti pod
„stroso prisnu štau.
5550".

ZOBOZDRAVNIK .--irier^-MuasSSSa
1!C T^ST
Corso 24, I. nadstropje
Ordinira od 9- 12 dop. in od 3-0 pop.
MiMm Iziiraila z«, \Mmii in mM zoiib
i Seidel & Neumas ti i:i ,Singer4 Gast & Gasse
TvidVa ust*no\ijen t
FRAHCESC9 1; :0!!l!R
Trst, nI. CamiMU U \ )
Bogata zaloga vs»h potrebščin. Mehanični del.ivnca za vsakj popravljanja.
I1!'
\zum
H ZOBOZDRAVNIK v Trstu. ul. Gioichino
Rossini štev. 12, vogal ul delle Poste, fe^ T« hniški v >dja _A. Johnscher, dolgoletni asistent Dr. J. Č rinak.i - Izdtr inje zob g^j urez oolećin. Plombiranja. Umetni zobje, (j
ForcSo K'eis^a rjava
Df	StaiSianstaoga Jonska
t" a	"I	zelo pt i očna in praktič-
II na z vaiami- razgovori, JE * H^ 5.1 pismi, bese inim zakla-|| dom in z 2-f><»"» izrazi je Dra¥k3f t-sSla. "rodaj i in-razpošilja jo 3, Ššoka, \rjt, ul. MHarjo i j Cena je L 3.60, vezana L 4 a0 Po p »št? 50 s;ot v Č. , i


Zup.il urad « PFenlnl pJ Rakeku
ras^suie
lll^i«
iSEilr11
KROJACNICA Avgust Stular ul. S. Francesco j d'Asisi šte\r. 34, 111 je edina dobreznana kro- j jačJiica v Tratu.	3367 [
FOTOGRAF A. JUHKIC, Trst, ul. delle Poste št. 10. Gorica, Corso št. 36 na dvorišču. P 1233
pri župni ccrkvi v
Zadnji rok za vlaganje prošenj je 8. septembra 1919. — Nadaljna pojasnila daje podpisani uiad.
Žipii urad ? Pfe s tri Bok
Ivan Lovšin, župnik.
SuctolssnsKo fosn, m&m „narodni — dam" pri Su. iui nu pri Mu —
Wi * I Tilf L. „	.
i Kfsrvi? kiss^na
S f n' Ir^'.fk ji s^fa fei arbonal Siaar nske Kii^č s irobn! Liifi, C ai n, PSavi.o fira sski gu „Kard^an" Pristao Stf<u!end rds^ii^ Luit. K3f JiH; luiitlnasi P? stno	hjisaa o! ;e
V^ za čevlja v Eesanih
Šha^scah Kristalni: sjda SiscSra	f^n^osha ka«
eofostlja Zeisna gaS^a
Paradižn.hova konid va v ^^iiki	liri
HOLLMIOm CGLONIAL
dražit z J. v ?r:tu y. Pie/ UIgi Pa3asJf]aj 2 (vogsi ul.
int, 24-32.

„TržoSkn kmetijska družbo"
vabi na svo|
občni zbor
ki bo
v nedel o, 24. t. m., ob 9.30 predp. v prostorih „Nar. doma" v Trstu.
ODBOR.
SCitjiževnost in umetnost.
»Njiva«, št. 16 ima naslednjo vsebino: Uredništvo in ujwavništvo: Naiihn čitateljem! — feo Gru«den: Mi smo 'popotniki (pesem). Dr. Henrik Turna: Izza fronte. — Stsno Kosovel: DeWcs (pe-■sem). — France Bevk: Gospodina Tončka. — Jožko Kra3j: V fini družbi (pesem). — Karel Širok: KastorčeJc. — Ciril Drekonja: Ljubici (pesem). — Marija Kmetova: Oolobovi (nadaljevanje). — t EmH Hcčak: V samc-tTie.nt večeru (ocsem>. — Prceied: znanstveni, pcMtični, srlasheni. kulturni,
■gledališki, šolski, književm • * *
Pod naslovom »Našm čitateljetn* pravi uredništvo in upravništvo:
Z današnjim dnem nehamo s ledensko izdajo »Njive«. Odslej bo izhajala »Njiva« mesečno na 64 straneh sedanje oblike. Prihodnja številka izide 20. septembra.
Tega sidepa nismo storiti radi. AJi se neurejene poštne Tazmere, ki onemogočajo redno razpošiljanje lista na deželo in zadnji rasskok na naše uredništvo in upravništvo, ki je uniči-i lepo množino draicoceni^i rokopisov <n pofeg knjige naročnikov še vse druge upravne pripomočke, so nam izsiliH ta skiep, ki mu je n2meu, da ohrani našemu Hudstvu to prepotrehno duševno brano. Ka<h:r j borno naše stvari uredili in se bodo vrnili bol;šf i;asi, bomo vzeii rade volje v pretres vprašanje tedenskega aii petnaj&tdnevnega izdajanja. Naši ; naročniki ne izituibe vsled tejta skleua ni C esar, ker
n • m [rlzniutlćns
HHBe P P iliilNnMi
ItUlidlCU y8l|ii^yibUSi l
CPTiK - 6-iiSSC« !
ulica Mazzini štev. 36 (ex Nuova) j
[ preimesu v službe :
Z jarmlsts (igtrists), Z cHrliia, 1 strojnih.
Ponussa ]e u;os!itt s Mini!!':! poioji. — vstaji takoj.
Parna figa: ALOJZ DĐHICELJ. Jt. Pžer na Krasu.
■UMETNI ZOBJE H
z in brez čel ust?, zlnte krone In tudi obrobkl
TxxSr, ul 30. oktob a iex Caser tia> 1J, 11.1 Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer.


—T MI"
m BANKA
Nastop s prvim oktobrom t. L
Piošnje je vložiti pri odboru omenjenega društva vsaj do 15. sept.
Pojasnila glede pogojev daje odbor.
i ALOGfl UR IH ZLATAHIHE:::
na veliko Izbero se vdobi pri
A.	v Trstu
TRO GARIEALDI (BARRlEIiA) 3.
Deln K 30,)3M)a Resir.^ Kd,3JJ.0 j0
(anlrala: Uir
na tr>n di Rl^irnii 5 - Vi3 S. Rhr) 1
Po Jružni :e: Dubrovnik, Dunaj, 'Cot >*, I j lb' Ijaua, Metković, Oaitiji Sp it. Šibeii.t Za J^r Ekspozitura: Kranj.
Ot>.ivlja vse v b ič.io str>'to cpilijaie p is!:
Sprajana vlojs
n^ hranilne knjižice pr iti i'-'' „ letni n oSr,' stim v b.mcogtro-prometu proti » let »I i • brestim. I .'a odpoved naveza i e zneske >r jeir.a po nsjugodnejš h posojili, nI si ini j > pogoditi od slučaja do sl.i£.ija.
Oajjf naja:n vansstn pniilj (JiJu Jijuihi).
Blagajna posluje od 9 do 11

ZLATARNICU G. PIHO, TRST
it nahaja aa Korzu SI. 13 (blvSa zataraica G. ZLR^OVITZ & Fi^'.la)
Velika izbara cr«binib in slatih si, uhanov, verižic itJ.
Rlaniane Mtfatlca di M v listu-
(Lastna pala& !.	Ustanov Uena leta 1838.
ZavaTOv. i>roti Škodi, povzročeni po ognju, streli i ia eksplozijah. Zavarovanja steklenih pJoSč groti , razbitju. ZavaTCvania proti tatvini z vlomom. Zavarovanja poSiljatev na morju ra po suhem. 2i- j vljenjska zavarovani? v nairazličneiših kciTVj'na-cinah. Delniška Klavnica ln rezerve dne 31. decembra 1915 K	Stanje zavarovalne glavntoe na Hvijenie (31. 12. 1915) K 516.405.S49'—. Cdkar obstoja družba. ?e bilo v vseh branžah iz-piačano »a §kodah K 872.*53.443'85. Zastopstva v vseh deželnih >!availj oicstih in važueiših kxaiili.
Vsled naredbe generalnega tajnika za civilne zadeve, ki stopi v veljtvo 1. septembra 1919, se nitrate preskrbeti z računskimi listki, obsegajoč.mi tvrdko in naslov gostilne. Ti računski listki služijo za račune gostom, ki morajo plača'i pri znesku čez 1 liro 5 ali 10 stotink pris.oj-bine. — Listki morajo biti kolkov ni od finančne oblasti.
Računske listke v bi kih. kakor tudi predpisane tabele izdeluje takoj in po najnižjih cenah
i
113 Edinost if Tri, ul. Sv.