'MESSENGER' GLASILO SLOVENSKEGA DRUŠTVA, U MELBOURNE
LETNIK XX, ŠTEV. 1
Registered for posting as a periodical — Category "B"
JANUAR 1975
Published by:
Slovenian Association, Melbourne Postal address: P.O. Box 83 — Caulfield, Vic., 3162 Telephone: 211-0314, 50-4463 Editor: Marijan Peršič Set up and printed by: Polyprint Pty. Ltd. Price — cena: 20c
Annual subscription — letno:
$2.00
DVAJSET LET JE POTEKLO...
NA ELTHAMSKEM HRIBU - SLOVENCI IZ CELE AVSTRALIJE
PRAZNUJEJO NAS DAN
Prelepe barve vzhodnega vzhajajočega sonca so pozdravile zgodaj zjutraj na dan sedmega decembra skupino nas, ko smo začeli na našem Elthamskein hribu priprave za velika dva dneva proslave dvajsetletnice našega obstoja v Melbournu.
Postavljali smo šator, pripravljali tla za balinanje, saj bodo danes in jutri ta tla prvič preiskušena v vse-avstralskih tekmah, čistili, preiskušali elektriko in dajali zadnje okraske na v na novo urejeni vaški "oštariji". Vsakdo jc hotel prehiteti drugega, da bo lepše, da bo izgledalo vseve-ličastnejše, ko pridejo prvi gostje.
Notranjost pritličja našega novega "Kulturnega in Razvedrilnega Centra" se je lesketala v jutranjem soncu, kot pozdrav in vabilo nam vsem, ki jo bomo tolikokrat obiskovali v bodočem življenju. Praznično je vsa izgledala, četudi še ne dovršena.
IZ BRISBANE
Že so začeli prihajati . . . Prvi so prišli naši od severa, iz dalnjega Brisbana. Je že tako v življenju, da so vedno prvi tisti, ki so najbolj oddaljeni. To jc bila balinarska ekipa, ki so jo sestavljali gospodje Andre-jašič Julijan, Barbis Jože, Celin Miro, Kapel Jaka, Špilar Andrej, Štaver Rudi, Tomšič Albin, in Zamik Bruno. Krepko so nam stistnili roke in prinesli pozdrave vseh severnih Slovencev.
IZ ADELAIDE
Kmalu za tem so se prikazali prvi avtomobili z južnoavstralskimi registracijskimi številkami. Slovenci iz Južne Avstralije — Adelaida, Adamuskih rudnikov in žlahtnih vinskih goric so toplo pogledali v naše oči in nam želeli srečo. Predsednik Slovenskega društva Adelaide g. Gabršek je s svojo družino pripeljal še družine Zagore in Cafu-ta. Pridružili so se jim Ivančičevi, Jenkoto-vi in Mahnetovi. Dejali so nam: Srečo Vam želimo in prinesli smo Vam naše opale, da jih lako izžrebate v Vaše nobre namene.
IZ CANBERRE
Že zgodaj predpoldan je na na naš hrib pripuhal velik avtobus ki je prinašal goste metropole Canberre. Zavili so okrog vogala in obstali na sredini našega gradilišča, tik pred Lojze Markičevo pisarno. Toplim pozdravom in stiskanju rok ni bilo konca. Saj so po celonočni vožnji prispeli na svoj cilj, Slovenski hrib, slovensko družbo. Naš Zvezni predsednik je s svojo sedmero družino pripeljal še 51 gostov od tam, kjer ima-
jo najlepši Slovenski dom pod južnim križem. Faležov je bilo sedem, pet Osolnikov, pet Bajtov, štiri Grmcki, štiri Patafte, štiri Alispaliči, trije Grlji, trije Juriševiči, trije Koreni in po dva, Cicerana, Penca, Kobala, Kuzmanoviča, Žagarja, Benuliča, Mikule-tiča. Edinci so pa bili gospodje: Fable, Lo-vrinovič, Čulek, Savle, Penca in Juriševič.
Pripovedali so nam o potu skozi daljno Avstralijo, slovenskem prepevanju in pričakovanju velikih dogodkov v Melbournu. Govorili so o nas, se spominjali dni, ko so sami gradili svoj dom, spominjali so se težkoč, zaprek in pridnih rok. Spomnili so se nas in naših potreb in med vožnjo v avtobusu napravili zbirko za naše središče; pozneje so nam poklonili vsoto $320 dolarjev. Pokazali so nam kaj zmore Slovenska skupnost. Slovensko čustvo, ljubezen do sobratov.
IZ GEELONGA
Malo po deseti uri predpoldnc je Božo pripilotiral Geelonške zastopnike tamkajšnjih Slovencev. Imena balinarske ekipe so bila: Bcrginc, Bizjak. Dekleva, Kolenc, Mar-cola, Martinčič, Plut in Rožanc. Dobro so se drugi dan odrezali naši najbližji sosedje in odnesli nagrado za dobro balincanje. Sigurni smo, da nas bodo dostikrat obiskali, ko bomo dovršili naš hrib v ponesen Slovenski spomenik.
IZ SYDNEYA
Iz Sydneya je prišla gospa Klemenčiče-va, tajnica Zveze Slovenskih društev Avstralije. Tudi predsednik Slovenskega društva Sydney je navdušno in strokovno pregledoval naš potek gradnje in primenjal naše težave in napore z svojimi v Sydneyu, kjer se sedaj tudi postavljajo temelji Slovenskemu domu. Gospod Lajovic nam je poleg dobrih nasvetov tudi izročil vsoto sto dolarjev, kar smo še posebno toplo sprejeli, ko smo vedeli, da imajo tudi oni tam velike in težke načrte.
Naše praznovanje so odprle vse balinarske ekipe Avstralije, ki so že začele meriti svoje sposobnosti v zgodnjih urah sobotnega jutra. Medtem časom pa so naše pridne gospodinje skrbele za prazne in utrujene želodce, nas vseh. Po otroških tekmovanjih in igrah nas je sprejel naš brib v pravo ljudsko rajanje. Družine so posedele pod drvesi v prijetnem kramljanju in bilo je kot dostikrat doma pod vaško lipo.
Zvečer nam je orkester "Bled" pripravil
POPOLDANSKO RAJANJE NA NAŠEM HRIBU V ELTHAMU BO ODSLEJ VSAKO PRVO IN TRETJO NEDELJO V MESECU. Igrata: John Žemljic in Franc Prosenik.
z domačimi melodijami prvič na vrhu hriba pravo slovensko veselico. Ko smo se pozno v večernih urah razhajali, si voščili zaželjenega počitka smo z veselim srcem pričakovali naslednjega dne . . .
Toplina prijetnega nedeljskega jutra je že rano privabila naše številne goste in dosti nas. Parkališča so se hitro začela polniti in vsi smo čakali svečanega dogodka proslave dvajsetletnice našega Slovenskega društva Melbourne.
Ko so ob pol dvanajsti uri prispeli častni Avstralski in Slovenski gostje, smo se vsi zbrali pod šatoroni, da prisostvujemo prvi Slovenski maši na našem hribu. Po toplih besedah našega duhovnika, patra Ba-zilija, smo se vsi v sprevodu podali pred naš center, kjer smo v lepi slavnosti vzidali kamen z našega Triglava v zidove naše stavbe. Ena najstarejših članic našega društva je predala v vzidavo del naše preteklosti, del naše domovoine, od katere smo tako daleč, pa vkljub temu tako blizu.
Globoko, so nam segle v srce lepo podane besede Lončarjeve Irene, ki je v zbrani deklamaciji podala čustva nas vseh o našem hribu in življenju. Vzpodbudno so nani govorili govornik za govornikom in nam dali nove volje in veselja za naše bodoče delo.
Po slavnostnem kosilu, ki mu je prisostvovalo dosti avstralskih in slovenskih gostov, je predsednik Elthainske obščine gospod Alister Knox prerezal torto, ki jo je pripravil gospod Ivan Majcen, naš zaslužni odbornik društva. Predsednik občine je podal tople želje za našo bodočnost in obljubil iskreno pomoč krajevnih oblasti.
Bogato obložene stojnice z Iectovimi srci in drugimi dobrotami so se praznile z nepričakovano naglico, ko so nas naši gostje spraševali pomen naših Slovenskih napisov.
Tudi Slovenski Miklavž je obdaril naše otroke, ki so ob polnem številu z nami obhajali ta veliki dan.
Slovenski orkester "Bled" nam je zopet dobrodušno igral domače viže in melodije, ko smo se par za parom vrstili na Etlhani-skem plesišču.
Kar prehitro je potekal čas, ko smo se morali posloviti in stisniti roke tolikim starim in na novo dobljenim znancem. Zaključil se je zgodovinski dogodek Slovenskega izseljenišva v Avstraliji.
I.L.
DAROVANO OD PREJŠNJE ŠTEVILKE "VESTNIKA"
$
F. Gomizel	100.00
S. Drezga	150.00
C. Kovačič	50.00
P. Mandel	150.00
J. Podgoršek	50.00
A. Vukosav	20.00
F. Troha	150.00
Ga. Škraba	50.00
F.	Plut	5.00
E.	Čar	10.00
G.	Kozole	40.00 S. Može 100.00 L. Willsher 3.00
F.	in S. Smrdelj	10.00 V. Nikolič 50.00 S. Orsulič 75.00 J. Rezek 170.00 J. Urbančič 50.00 S.D. Canberra 320.00 S.D. Sydney 100.00
{■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■•■■■■■■■■■••■■a
POSTANITE USTANOVNI CLAN NAŠEGA KULTURNO-DRUŽABNEGA CENTRA V ELTHAMU Z DAROM $200.— POŠLJITE NA "SLOVENIAN CENTRE BUILDING FUND" P.O. BOX 83, CAULFIELD SOUTH, VIC., 3162
obvestilo naročnikom
Z današnjo številko Vam predstavljamo "Vestnik" v novi obliki. Odslej bo izhajal naš časopis po možnosti mesečno. Prinašal Vam bo novice od delu vseh slovenskih društev Avstralije in tudi druge zanimi-
vosti od vsepovsod. — Prispevajte našemu delu s svojimi dopisi in ako niste član SDM poravnajte naročnino, ki je sedaj $2.00 na leto, z predplačilom že sedaj v začetku leta.
Uprava S.D.M.
KAR STORIŠ ZA SE, TO ŽE S TABO IZGINE, KAR STORIŠ ZA NAROD, OSTANE VSELEJ; DONESI LE KAMEN ZA VZGRADBO OĆINE, A RASLA NAPREJ NA PODLAGI BO TEJ.
Levo:
Velik napis "Dobrodošli" in naša mladina v narodnih nošah so sprejemali prišlece pri vhodu na naš hrih.
Desno :
Predsednik S.K. Adelaide, G. T. Gabršek govori na proslavi 20-let-nice. Spodaj levo:
Dom na Elthamu se dviga.
Spodaj desno: Dom v Adelaidi.
V sredini:
Zahvalni nagovor narodnega po-slanea g. Rice Matthews ob priliki prevzema denarne nabirke za Darwin. Poleg stoje: Anita žele, Jenny Spilar, Mary Žele in John Hartman.
v SLOVO	20 LETNICA SLOVENSKE BESEDE
«ZADRAVSKEMU"	V MELBOURNU
Kot urednik "Vestnika" bi se rad s temi par vrsticami poslovil od našega rojaka, dolgoletnega zaslužnega člana S.D.M., našega prijatelja in mojega najbolj navdušenega in najzvestejšega sodelavca pri "Vestniku" Viktorja Lauka — Zadravskega, ki je odšel v večnost v noči od nedelja na ponedeljek 23. decembra 1974.
V pokojnem Viktorju je naše društvo izgubilo enega svojih najbolj neutrudnih članov, slovenska srenja v Melbournu pa enega najzavednejših rojakov.
Izguba Viktorja Lauka bo nenadomestljiva za naš upokojenski krožek, saj v njem ne bo vet njegovega nasmejanega obraza in njegove vzpodbudne besede, ki so ob toliko prilikah bodrile naše starejše in vzpodbujale naše mlajše ne bodo več zvenele med nami.
Pokojnik je bil ena najznačilnejših osebnosti naše slovenske dejavnosti v Melbournu. Že od samega početka je zvesto stal ob strani našemu društvu, ker se je dobro zavedal, kako potrebno je organizirano udejstvovanjc na kulturno družabnem polju, ako hočemo, da vsaj del naše dediščine ohranimo na tem kontinentu in da vsaj deloma odbržimo svojo ečitno samostojnost. « Mlada leta, ki jih je preživel na severni meji Slovenije, kjer je naš narod stalno moral stati na braniku Slovenstva so začrtala poteze njegovega značaja. Svobodoljublje, narodna zavednost in nepopustljivost v boju za narodne pravice pa so ga med drugo svetovno vojno privedle v izgnanstvo in končno v Avstralijo.
Tu je nadaljeval svoje delo na narodnostnem in društvenem polju z isto vztrajnostjo in ni ga bilo našega javnega podviga, kjer bi ime Viktorja Lauka na (a ali oni način ne bilo vpleteno.
Še poslednja leta, ko mu je zdravje že očividno pešalo je vložil vso svojo energijo, vso svojo zakladnico humorja in družabnosti v obstoj našega upokojenskega krožka. S svojim vedrim in veselim značajem je vlil radost in smeh in petje v njih mesečne sestanke ter tako lajšal samoto in zapuščenost jesenske dobe življenja. Nihče,
ZAHVALE
Ženskemu odseku Slovenskega društva Melbourne, ki je pod vodstvom Marije Cvetko in Mici Hartman odlično opravil svoje delo ob priliki dvajsetletnice S.D.M.
Prav prisrčna zahvala našemu verskemu središču v Kew; patru Baziliju za njegove besede, ki so ob priliki Sv. maše v Eltham tako lepo povedale pomen Slovenske izseljeniške dejavnosti. Sestram za njih podporo in pomoč, predvsem pa za prelepe zveneče melodije Slovenskih cerkvenih in narodnih napevov. Društvu Sv. Eme za pomoč naši ženski sekciji.
G. I. Majcenu za izdelavo čudovitih lectovih srčk in tort ob dvajsetletnici in ob priliki ženskega družabnega popoldne.
Vsem Slovenskim društvom širom Avstralije, ki so nas na ta dan obiskali in nam izročili svoje čestitke in darove.
Vsem članom in prijateljem, katerih imen tukaj ne bomo navajali, ker so preštevilna, vendar bi brez njih pomoči, in truda naša proslava dvojset-letnice ne uspela tako veličastno, kakor je.
Odbor S.D.M.
prav nihče, ne bo mogel nadomestiti pokojnega Viktorja na tem področju.
Imel je žilico in veselje do pisanja; energijo in ambicijo, da postavi na papir kàr mu je vrelo v srcu, tako da je v poslednjih letih ni bilo številke "Vestnika", kjer ne bi čitali ime "Zadravski"; peresno ime, ki si ga je izbral v svoji ljubezni do Drave in Podravja.
Naš podvig in zamisel slovenskega središča v Elthamu sta mu prirasla k srcu in ni je bilo priložnosti, da ne bi prišel na naš hrib. Še v soboto predno je za vedno zatisnii oči je nagovoril domače, da so ga pripeljali na Eltham, kjer se je še posled-njikrat udeležil upokojenskega sestanka.
Kot simbol zahvale za njegovo ljubezen do rodne grude in do našega hriba, ki nam jo vsaj deloma nadomestuje, mu je Slovensko društvo položilo na krsto v grob skrinjico s prstjo z naše zemlje, značko ustanovnega člana in slovensko trobojko.
Pokojnik je lahko nam vsem v zgled in v večen dokaz, kako resnične so besede našega pesnika, ki smo si jih vzeli za geslo i>ri gradnji našega centra v Elthamu:
"Kar storiš za se — to že s tabo izgine,
kar storiš za narod — ostane vselej!"
Spomini na "Pohorskega kralja" bodo ostali nedokončani in v našem "Vestniku" ne bo več imena "Zadravski", zato pa bo ostal spomin na Zadravskega v naših srcih in njegovo ime za vedno zapisano v zgodovini Slovencev Melbourna.
Marijan Peršič
spomin viktorju lauku
Zapustil sem domovino, odšel sem v daljni svet, v spomin sem vzel besedo materino in željo, da se vrnem spet.
Potekala so leta — prišla je jesen bogati v srcu mi cveto spomini, nikoli ne pozabim, da Slovenec sem z rojaki spomenik gradil v tujini.
Ko danes izročam vam zadnji pozdrav obdaja občutek me radosti
— ne trpljenja in srečno bom v grudi zdaj tuji zaspal saj novi zdaj tu sadovi kalijo življenja.
Helena
VAS ZANIMA ?
The Good Neighbour Council sporoča, da imajo naseljenci, ki se bavijo z izdelovanjem ročnih del, možnost prodaje istih ako se obrnejo na tvrdko "Wanda", 40 Tennyson St., Highett. Tel. 93-4045.
Prav taki lahko ponudijo na prodaj svoje izdelke brez kakršnih koli formalnosti vsako nedeljo v "Princess Parku", Prahran, kjer imajo ljudski festival pod imenom "Ljudje v parku" — Nadaljne informacije lahko dobite pri Judy Kiraly v Prahran College.
Za one, ki so v šibkem denarnem stanju in ki potrebujejo pomoč v pravnih zadevah je važno vedeti, da je Australian Legal Aid Office odprl svoj urad na 178 William St., Meblourne. Ta urad Vas bo zastopal v vseh zadevah, seveda le če boste lahko dokazali, da nimate dovolj sredstev, da si najamete odvetnika na svoj račun.
Hitro so spomini poleteli nazaj v preteklost, tesen toda mil je bil občutek mojega srca ob pomisleku na moje prve dni v Melbournu in danes . . .
Leto 1954 Bonegila — zadnji stik s prijatelji predno so nas iz kletke poslali posamezno v svet s trebuhom za kruhom. Kolikokrat sem to besedo slišala doma, toda šele danes vem kaj mi pomeni . . .
Kot nam je pusta izgledala pokrajina proti zeleni "lepoti naše Slovenije, fako nam je bil tuj običaj in jezik naših novih gospodarjev. Želja po domačnosti je bila pereča. Prva zbiranja Slovencev v Melbournu so mi živo v spominu. Obrazi starešin te začetne dobe še danes po dvajsetih letih niso obledeli, solzna tančica pokriva moje oči ob pomisleku, da danes ni med nami tistih, ki so dali rojstvo naši narodni zavesti. Istočasno pa sem ponosna, da spadam med domoljubce, kateri so svoje mišljenja dali skupnosti in tako lahko danes po dvajsetih letih lahko povemo, da Slovenci nismo strahopetci temveč borci v ljubezni do naše domovine. Nismo samo dočakali tega dne zato da dokažemo, da materialno nekaj imamo skupno kot Slovenska družina, pač pa je največji uspeh in ponos v tem, da smo poleg dokaza zvestobe domovini pokazali zvestobo našim starešinam Slovenske kulture v Avstraliji. Čeravno marsikaterega ni več danes med nami, njihova dela so obrodila bogate sadove . . .
Danes ko se sprehajam med veselimi skupinami na Slovenskem gričku — si predstavljam leto 1994. Ali bo takrat tu stala Slovenska vasica — ali bo takrat tako lepo ali še lepše kot danes? Kaj nam bo tedaj odmevala Slovenska pesem, ropotal vaški klopotec in nas spodbujala prelepa naša beseda. Prepričana sem da je to odvisno od mene in tebe — Vas moj Slovenski brat in sestra.
NIMA IZKUŠENJ
—	Slišal sem, da	so med desetimi zakoni le trije srečni.	Ali ti misliš, da je res tako?
—	Ne vem. Sem	šele četrtič poročen.
LEPA BESEDA NIC NE STANE
—	Pomisli, Dolfe, sosedova ima spet nov klobuk!
—	Če bi bila tako ljubka, kot si ti, ga ne bi potrebovala.
ELTHAM
Da se naši zidarji pripravljajo za skorajšnjo položitev betonske plošče in da se s tem že postavlja prvonadstropno dvorano Doma v Elthamu, odkoder bo razgled po obsežni panorami Melbourne res čudovit. S tem vidite, da bo otvoritev našega Doma v skorajšnji bodočnosti stvarnost.
Takrat bo prav verjetno tudi zaključeno zasedanje članstva, ker predpisi dovoljujejo kot že veste samo določeno število, kar bo ustrezalo sanitarnim predpisom.
V	teku zadnjih dveh mesecev se je društvu prikljuöilo veliko število novih ustanovili članov, morebit i tudi zato ker so vedeli, da se je pristopnina po 1. januarju povišala na 200 dolarjev ali pa je zgradba Doma, balinišč ostalih del pokazala, da je odbor S.D.M. mož beseda.
Vsako nedeljo dežurni odborniki ali pridni člani vodijo kuhinjo za okrepče-vanje delavcev in gostov.
Ženski krožek se je odlično izkazal s pripravo dobrot ob dvajsetletnici in še sedaj nadaljuje s pomočjo pri delu našega društva.
V	zahvalo jim je moški odsek pripravil družebno popoldne 19. januarja t.l. Skoraj smo omedlele ko smo zagledale predpasnike okrog moških hlač, med njimi tudi naš predsednik. Ženske še danes hvalijo od-ličn postrežbo, ne vemo pa še za enkrat ali je to bila stopnja naprej v ženski "liberaciji" ali pa zopet hočejo nekaj nedoljne pomoči Vseeno lepa jim hvala.
Zdaj pa še nekaj ko veste, da se hitro bliža otvoritev našega Doma v Elthamu. Da ne bo ta Center deloval samo v razvedrilnem pogledu se moremo lotiti dela na kulturnem polju sedaj. Ta otvoritveni dan naj bi prikazal v obliki proslave (saj bomo takrat resnično nekaj proslavljali). Kratke točke naše preteklosti, skice iz domovine in našega izseljeniškega življenja. Prepričani smo, da nam želite stopiti v pomoč in skupno z nami stopiti na oderske deske. Ne pustite vse to na ramenih odbora. Vaša je dolžnost, da bo ta dan zadonela Slovenska pesem iz vseh naših src, sliši naj se izpoved naših starejših, pozdravi naj se recitacija naših mlajših. Vaje bodo v nedeljah popoldne, da ne zanemarjate družin zvečer . . .
VSI SE NAM PRIDRUŽITE, pokličite Heleno zvečer; 211 0314.
VAŠA EDINA SLOVENSKA TURISTIČNA AGENCIJA
SLOVENIJA TRAVEL CENTRE
IVAN GREGORICH Vam nudi po izredno zmerni ceni polet iz MELBOURNE naravnost v LJUBLJANO
Vse potrebno za obisk domovine ali drugih delov sveta ter srečno vrnitev
Vam lahko preskrbimo za kadar koli v letu... Z nami se morete pogovoriti v domačem jeziku glede raznih potovalnih informacij, glede rezervacij, potnih listov in viz. Obrnite se na nas po telefonu, pismeno ali z osebnim obiskom naše pisarne. Radi in hitro Vam
bomo ustregli.
IVAN GREGORICH SLOVENIJA TRAVEL CENTRE
(čez dan)	(po urah)
72 Smith Street	1044 Doncaster Road,
Collingwood, Vic., 3066	East Doncaster, Vic., 310S
Tel. 419-1584 - 419-2163	Tel. 842-1755
Naša zakladnica
Slovenska narodna in univerzitetna knjižnica — zakladnica naše besede — letos slavi 200 letnico svojega obstoja.
Ta ustanova, čeprav našim širšim masam bolj malo poznana, je bistvenega pomena za samobitnost našega naroda. Kljub temu, da so slične ustanove mnogih drugih narodov verjetno veliko starejše, je dvesto let obstoja narodne knjižnice v Ljubljani jasen dokaz, kako veličastno se je naš narod razvil v borih dve sto letih.
Začetek knjižnice zasledimo leta 1774, ko je bil razpuščen jezuitski samostan v Ljubljani in so po požaru v istem samostanu dodelili knjige, katere so rešili pred ognjem, ljubljanskemu liceju z namenom javne uporabe. Tako zasledimo prve zapiske o ispo-sojanju leta 1775.
Knjižnica je nato prišla skozi razne faze razvoja. Ko je leta 1830 Matija Čop, prijatelj in mentor dr. Franceta Prešerna, postal njen glavni knjižničar, je razpolagala že z 20.000 zvezkov. Matija Čop je bil tisti, ki je s svojo razgledanostjo usmeril knjižnico v vlogo, ki je opravlja še danes: zbiranje slovenskih in drugih tiskov ter njih sistematično urejevanje ter izposojanje na uporabo.
Ko so jo leta. 1850 preimenovali v Študijsko knjižnico za deželo Kranjsko je premogla že 30.000 zvezkov. Leta 1895 jo je močno poškodoval potres in šele 1907 so jo zopet preselili pod eno streho v gimnazijo na Poljanski cesti.
Po nastanku prve Jugoslavije je postala Osrednja knjižnica za Slovenijo in prevzela naloge knjižnice za ljubljansko univerzo. Razvila se je tako, da so ji bili potrebni novi prostori in
STE PORAVNALI ČLANARINO?
■■■■■■■■
leta 1935 so pričeli graditi novo poslopje po načrtu arhitekta Jožeta Plečnika. To prestižno poslopje iz marmorja in granita je postalo ena arhitektonskih posebnosti Ljubljane.
Med drugo svetovno vojno je usoda prizadejala naši knjižni zakladnici posebno hud udarec. Nemško vojaško letalo se je zrušilo prav na čitalnico, razbilo stekleno streho ter padlo med knjige ter pričelo goreti. Tako je bilo uničenih kakih 50.000 knjig, mnogo od njih nenadomestljivih.
Po koncu druge svetovne vojne so jo preimenovali v Narodno in Univerzitetno knjižnico, katera danes obsega že 1,100.000 zvezkov. Ta številka se letno povečuje za 51.000 enot knjižničnega gradiva, to je zvezkov, knjig, časnikov, revij itd.
Tudi naš "Vestnik" je ena izmed teh enot, saj ga že leta sem pošiljamo, poleg državnim knjižnicam v Melbourne in Canberro, seveda tudi v Narodno knjižnico v Ljubljano. Tako smo tudi mi delček vsebine naše knjižne zakladnice. Čeprav majhen in vsebinsko ubo-ren, bo naš "Vestnik" kot delček zbirke te knjižnice še dolga leta priča naše slovenske dejavnosti v Melbournu.
NENAVADNA OSMRTNICA
Poslednji prispevek "Vestniku", ki smo ga prejeli od pokojnega Zadravskega je bila — za čudo — osmrtnica na katero se je spomnil, ko so lani v oktobru razvrednotili avstralski dolar:
"Ko sem bil leta 1966 na obisku v domovini, so bili ravno izdani takozvani novi Dinarji. Kar drugi dan po tem izdanju smo našli v poštnem nabiralniku posmrtnico sledeče vsebine:
Globoko pretreseni javljamo žalostno vest, da je v cvetu mladosti in hudih bolečinah umrla na poslcdicah gospodarske reforme naša predraga, nepozabna stara cena, rojena zlati čas, vdova po padlem standartu. Žalujoči ostali:
Sestri Plača in Pakajnina, sit Dinar in vnuček Para boter Dolar in neusmiljena mačeha Rubclj.
Pogreb drage pokojnice bo na dan podražitve na pokopališču svetega Deficita pri Beogradu.
Prosimo tihega preklinjanja."
LETO ŽENA
U.N. so odločile naj se letos proslavlja ženska svoboda. Naš skromen dodatek temu proslavljanju:
Čeprav v vsej pedagoški literaturi, zlasti pa v ženskih revijah, v zvezi z otroško vzgojo omenjajo povečinoma le mamice, praksa gospodinjca pa dokazuje, da omenjene mamice teh beril bodisi ne berejo bodisi ne upoštevajo. Vsaj enega dela vzgoje ne, kazni.
Ta je namreč prihranjena nam, da bi mamica ostala večno zlata in da bi hudič ostal moškega spola še za bodoče generacije. Kateri gospodinjec še ni slišal tistega klasičnega stavka: "Ne vem več naprej, otrok me ne uboga. Stori vendar nekaj. Saj si njegov oče!"
Ker nimaš dokazov, da bi ugovarjal, se ne moreš upreti, in storiš nekaj.
Tisto nekaj je kazen. Ona kajpak pričakuje nekaj krepkega, saj je z jalovimi grožnjami naraščaj že do grla zasitila. Zato vas zavest v nesmiselnosti telesne kazni ne reši pred tem, da je ne bi moral tudi izvesti. Sicer bi prej ali slej slišal, da otroci ne spoštujejo starševske avtoritete, ker je oče mevža.
Zatorej zavihate rokav in ona zavpije:
"Počakaj, da grem v kopalnico in odprem pipo, ne moreni več poslušati joka!"
Nekaj pozneje slišite odlomke njenega klepeta s sosedo: "Ne morem razumeti, kje vzame tale moj toliko brezsrčnosti? Tako tolče po otročičku, da kljub odprti pipi slišim vsak udarec. Rečem vam, gospa, tako se občutim, kot da bi me tolkel po srcu! Grozen je! Ubogi otrok, ker ima takega očeta . .."
O. K.
Pustimo Korošcem in Primorcem da delajo po svoji glavi!
Zelo lahko je iz popolnoma svobodnih tal in iz velike daljave dajati cenene, demagoške in mnogokrat nasprotujoče si nasvete za silno težko politično in splošno narodno delo na Koroškem in Primorskem. In zelo lahko je tudi iz varnega zapečka metati kamenje na slovenske javne delavce, ki tam mnogokrat v naravnost brezupnih razmerah rešujejo slovenstvo. Ali zasluži n.pr. dr. Tischler, predsednik Narodnega sveta na Koroškem, ki je vse svoje življenje posvetil borbi za pravice koroških Slovencev, tako sarkastično pisanje, kot smo ga brali v nekem listu da je namreč "kuhan in pečen v Ljubljani, kjer koplje grob slovenski svobodi". Zopet drugod beremo ostro kritiko zoper postopanje dr. Inzka, tega odličnega katoliškega javnega delavca, ki skuša v raznih komisijah v Celovcu in na Dunaju reševati slovenske probleme. Če greš torej v Ljubljano, ni prav, če greš na Dunaj, tudi ni prav. Eni hočejo in pišejo, da naj se koroški problem rešuje v razgovoru s Kreiskyjem, drugi priporočajo "internacionalizacijo" tega problema. Eni priporočajo naslon na Jugoslavijo, drugi pa to odločno odsvetujejo. Pojavila se je množica "izvedencev" za koroško in primorsko vprašanje, ki pa v resnici vnašajo samo zmedo in škodo v reševanje teh problemov.
Mirno lahko trdimo, da velika večina tistih, ki iznašajo neresne kritike in naravnost kategorične zahteve, kaj naj bi koroški in primorski Slovenci napravili, njihovih problemov sploh ne
PRILOŽENO POŠILJAM
pozna, ali pozna zelo površno. Zato so ponujani nasveti brez cene in vrednosti, zlasti še, če so združeni s sramo-tenjem dolgoletnih požrtvovalnih javnih delavcev.
Pustimo vendar Slovencem na Koroškem in Primorskem, da si sami izberejo pravo pot pri reševanju težkih političnih in narodnih problemov. Oni so, ki poznajo svoje probleme, svoje razmere, ki poznajo moč in razpoloženje svojih nasprotnikov in poznajo tudi lastne sile, ki jih lahko postavijo v boj za svoje pravice. Ne bodimo jim vsiljivi učitelji, ampak jih podpirajmo v njihovem delu in težkem boju na ta način, da pišemo v svoje in tuje časopise o njihovem življenju in trpljenju, da skušamo informirati svetovno javnost o koroškem in primorskem problemu, da moralno in materialno podpiramo njihove ustanove, naročamo njihove liste, revije in knjige, itd. Še posebno važno pa je, da kot en mož podpremo vsako njihovo narodno-po-litično akcijo (kot je bila n.pr. ob razbijanju napisnih tabel) in jim ne skačemo na hrbet s svojimi domišljavimi pomisleki in osebnimi napadi.
(Svobodna Slovenija)
□ □ □
□
Priimek
$................ za
članarino SDM naročnino "Vestnik" sklad Ivana Urbasa
za naš center
Naslov
(Prečrtaj kar ne ustreza)

TISKARNA
POLYPRINT
PTY. LTD. 7a RAILWAY PLACE, RICHMOND, VIC. 3121 TEL. 42-7417
se priporoča Slovencem in slovenskim podjetjem za razna večja ali manjša tiskarska dela.
ASTRONAUT TRAVEL SERVICE
Pty. Ltd.
233 COLLINS STREET, MELBOURNE, 10. nadstropje — Tel. 654-4855
Največja in najmodernejša avstralska potniška agencija
Ima poseben oddelek za Jugoslavijo.
m
* Potovanje z JAT-om ali drugimi lini-1 jami v katerikoli del sveta.
Kaj noriš, rečem ženi, jo odrinem in	|
dam v usta nekaj čevapčičev, ki jih je med	;
mojim sanjarjenjem pripravila na žeru. Bila	j
sva namreč na pikniku. Še malo vinčka in	;
zopet sem zadremal. Kaj kmalu pa se mi	!
spet povrnejo sanje in prijetni poljubi.	;
Takoj se zdramim, vendar se delam, da	!
spim in vrnem nekaj poljubov. Toda joj,	;
ko odprem oči, vidim, da jih ni dobila	;
moja žena, ampak najin buldog, ki ga je	j
privabil vonj čevapčičev.	;
«
Ko sem s težavo ponovno zadremal —	;
spet poljubi. Tokrat zavpijem: "Izgini,	: stara mrcina kosmata!"
«
Toda spet nezgoda, poljubi so bili sedaj	;
ženini, pa tudi klofuta, ki sem jo dobil.	I
*	Veliki popusti za potovanje v grupah.;
¥ Potovanja z vsemi ladijskimi družbami.;
■
*	Dovoz vaših sorodnikov in prijateljev j
v Avstralijo.	;
■
¥ Brezplačna nabava potnih dokumentov.;
m
t Ugodni pogoji za kreditiranje kart. ;
■
Vse informacije vam bo rade volje nudil! g. PAVLO VIČ KOSTA in gdč. BILJANA; SRETENOVIČ na telefonu 654-4855. — J
Po uradnih urah: 24:9699.	:
■
Telefonirajte, pišite ali obiščite nas. —;
Prišli bomo tudi na vaš dom.	*
■
Naša telefonska služba dela 24 ur vsak dan!
Potem nisem več spal.
Levo:
Ga. Julija Mrčun, ki je ob proslavi 20-letnice SDM vzidala v zidove doma na našem hribu v Elthamu kamen z vrha Triglava in bakreno ploščo z vrezanimi imeni dosedanjih predsednikov SDM.
Desno :
G. Alistair Knox, predsednik občine Eltham, reže lepo okrašeni jubilejni kolač, katerega je za obletnico društvu pripravil g. I. Majcen, ki mu tukaj stoji ob strani.
Levo:
Skupna slika udeležencev balinarskega tekmovanja ob priliki proslave 20-letnice.
Zgoraj :
Balinarska moštva društev Can-berre, Melbourna in Geelonga. Melbourne je zmagal v četvorki in Canberra v trojki.
Spodaj levo:
Oče Viktor Lauko, pomaga sinu Marijanu pri licitaciji odojka — pred leti na vrtu Doma v Carltonu.
Spodaj desno:
Slovo od pokojnega Viktorja Lau-ka na pokopališču v Keilor.
		/ P* iMm » X^Pwr K	S." jj^	
	: j, v. "vi Ä'i: : ".IbnSSrrjO.-»-;*		"VTj,__	1\ m J* "K
		>■ IW • y fJ 4 jOt/->JU ci » /-•>	it i TTJL, .	■ • -»fc
		ffi^ka/ V» ■HH^HL	S ■"-^ -"M	
'jTjSBsytìp	ffWii^p-..'-^ rjSfljBtŽUi^BB			
jSgftIP				
				
VESTNIK, Januar 1S75 — Stran 5
r
Popotnik s hriba
doli pride .
ČLANI - ČLANI - ČLANI - ČLANI
Težko bo popotniku s Slovenskega hriba v Elthamu pozabiti prelepe dni 7. in 8. decembra lanskega leta, ko je SLOVENSKO DRUŠTVO MELBOURNE tam obhajalo 20 letnico svojega obstoja. Še danes nam zvene prelepi zvoki Slovenske glasbe in pesmi, ko smo, na našem trgu zbrani v tako velikem številu proslavljali zgodovinski dan začetka Slovenske dejavnosti na tleh Melbourna.
Zopet je bil popotnik povabljen na SLOVENSKI HRIB v soboto 14. decembra na božično slavje naših slovenskih očetov in mamic. Kot dostikrat doma, smo se zbrali kot velika družina v na novo preurejeni Elthamski "oštariji", kjer smo, kot pred davnimi časi doma, vzbujali božične spomine v domačem okolju.
Kot večkrat ob takih prilikah se je našim "Avstralskim" staršem pridružila velika množica mladih in starih. Lepo je bilo slišati lepe verze slovenskih božičnih pesmi, pri katerih niso primanjkovali lepi glasovi naših redovnic. Težko bo pozabiti ta dan, ko smo imeli med nami zadnjič nestorja Slovenskega društva — Victorja Lauka — Zadravskega.
Na invalidskem stolu smo ga po njegovi želji prinesli iz bolnišnice, kot da bi vedel, da je to zadnjikrat, ko vidi našo Malo Slovenijo. Kot da bi slutil, da ne bo nikoli več med nami, je hotel še enkrat v Eltham, da preživi majhen čas božičnega razpoloženja v Slovenskem okolju. . . Popotniku in nam vsem pa bo ostala v vednem spominu globoka izpoved "Sina Svojemu Očetu" . . .
Takrat pač nobeden ni slutil, da bomo njega, Starešino Melbournškega Slovenstva, samo tri dni pozneje spremljali tja, odkoder ni več vrnitve ... Na tej zadnji poti ga je spremljala prst iz Slovenskega Elthamskega hriba, prepojena z znojem in žulji slovenskih rok, ki gradijo spomenik njemu in našim potomcem v večno sveto dediščino . . .
Naše tradicijonalno "Slovensko Štefano-vanje" je privabilo preko šeststo ljudi v našo planino, ki ji visoko nad drevesi kraljuje haloški "Klopotec", in nas s svojim klopo tanjem prestavlja v vinske gorice Ormoža, Ljutomera in pohorskih obronkov. Po hribu se je razlegal slovenski smeh in dišalo je po domačih dobrotah. Pomenke naših družin je tu in tam prekinil vrisk slovenske objestnosti proste narave, plesišče pa je odmevalo pod udarci slovenskih polk. Majhna Remškikova An-kica je presrečna stiskala opal visoke vrednosti, dar Slovenskega društva Adelaide, ki ga je dobila kot prvo nagrado na Štefanskem žrebanju. Naš Slovenski hrib pa je začel postajati to, za kar si ga želimo, zatočišče Slovenskih družin in njihovih prijateljev od mestnega hrupa in dnevnih skrbi.
Zgodaj popoldne na zadnji dan leta so naše slovenske roke pridno pripravljale naš hrib za veselo odhodnico starega in najboljši sprejem novega koledarja. Že rano zvečer so se naša parkališča začela polniti in kaj kmalu je zmanjkalo prostora
pod obširnim šatorom. Ko so odjeknili prvi zvoki "plesničarnovi" domačih poskočnih se je napolnilo plesišče do zadnjega kotička, ko je naša Slovenska mladina drgnila ramena s tistimi, ki jim že srebro poganja v laseh, do ranega jutra. Slovensnka dekleta in žene pa so nam pripravile domaöo "Silvestrovo" večerjo, ki smo jo poleg naših vin zalivali tudi z domačo "Radensko".
Ko smo med tako veselim razpoloženjem slišali o strašni vremenski nezgodi, ki je zadela mesto Darwin na severu naše adoptirane domovine, smo takoj skočili na pomoč in zbrali lepo vsoto preko 500 dolarjev, da pomagamo zgraditi domove tistim, ki so nas sprejeli kot sebi enakim in nam dali ztočišče po Evropski tragediji pred dostimi leti.
V petek tretjega januarja smo svečano predali ček za $528.70 pa pomoč Darwinu gospodu Rice Matthewsu, narodnemu poslancu za Elthamsko okrožje. Pri svečani predaji prispevka so poleg g. Matthewsa bili prisotni predsednik občine Eltham g. Alistair Knox, zastopnik imigracisjkega urada g. Woodley, g. C Thomas, mestni enžinir občine Diamond Creek ter številni člani Slovenskega društva. Predsednik okrožnega odbora za pomoč Darwinu gospod Matthews se je z lepimi besedami zahvalil za pomoč, ko je povdaril, da se zaveda velike naloge in napora pred katerim stoji naše društvo in še poleg tega zmore prispevati tako lepo vsoto za "Fellow-Australians" v času tako velike narodne tragedije. Predsednik mestne občine pa je povdaril, da občina Eltham upošteva naš napor v dokaz, da naš hrib ne bo samo v namene plesov in zabav, toda, da tudi predstavlja povezavo med novim in starim življem naše lepe Avstralije, posebno sedaj, ko je potreba take povezave najnujnejša.
Nedelja 25. januarja je bila veliko presenečenje za našega popotnika. Prišel je na naš slovenski hrib in videl ugledne člane našega odbora v ženskih predpasnikih. Kolo časa se je to nedeljo obrnilo in v zahvalo za celoletno težko delo pridnih ženskih rok, so članice našega ženskega odseka zasedle prostore okoli tiste častne mize, na katero so nam in našim gostom tolikokrat pripravile obilno domačih dobrot. Da so se naši odborniki v ženskih predpasnikih dobro izkazali so pričali razigrani obrazi naših članic, ko nam je na koncu kosila skoraj zmanjkalo opojnih pijač. Vam dragim podpornicam treh vogalov pri hiši tudi popotnik izreka prisrčno zahvalo.
Razmahnilo se je zopet delo na stav-bišču; ko bo ta številka "Vestnika" prišla v Vaše roke, bo betonska plošča prvega nadstroja že končana in stebri vliti. Končno so prišla vsa dovoljenja za parkališča, igrišča, planinsko kočo in vhod. Popotnik vidi, da dela je veliko in dosti pridnih rok potrebnih.
Zopet se bom javil s hriba . . .
Popotnik.
9		■ ■
m	Ako hočete olepšati svoj dom, trgovino ali urad	■
m	se obrnite na slovensko soboslikarsko	■
■	in pleskarsko podjetje	■ ■ ■
■ ■ ■	domino painting	■ ■ ■ ■ ■
■ ■ ■	78 Porter Road, West Heidelberg	■ ■ ■
■ ■ ■ ■	Tel.: 45-5303	■ ■
• ■ •	Kvalitetno delo in zmerna cena.	■ ■
■ ■ ■ ■ ■	Lastnik: Marijan Lauko.	■ ■
Stran	6 _ VESTNIK, Januar 1975	
Ali Vas napredek in delo Vašega društva zanima???
Ali bi radi nekaj povedali, kritizirali ali objavili???
Ali se zavedate kaj nam pomeni naš "VESTNIK"???
Prepričani smo, da se strinjate z željo uredništva "Vestnika" in odločitvijo odbora našega društva — da postane ta časopis bolj pester. Samo ime "Vestnika" Vam pove da je nositelj vesti dogodivščin naše slovenske družine Melbourna ali Avstralije. Kako torej morete pričakovati, da bi ena oseba vedela vse te vesti, zgodbe in no-vice-ali se ne zavedamo, da je dolžnost nas vseh in pri tem ponosna zavest da ohranjujemo v tujini našo prelepo Slovensko besedo.
Saj ne iščemo pisateljev, književnikov in poetov; rabimo preprosto domačo materinsko besedo. V tej deželi smo vsi na istem polju, nosimo enako ime, kličejo nas izseljenci. Razlika med visokošolsko in nižjo izobrazbo nastane šele tedaj ko jo hudomerno in brezpremišljeno napravimo sami. Ali kličemo gospoda tistega človeka, ki si je s trdim delom s krampom ali pa peresom preskrbe! nekaj več udobnosti kot jo uživa povprečni Slovenec??? Verjetno pa vsi vemo, da smo tu svobodni gospodarji svojega imetja in če si s tem kupimo žametno ali žakljcvo odejo je to naša stvar. Kaj pri vsem tem ne ljubimo isto mater in kaj nismo zato ustanovili naše društvo v isti namen: to je medsebojni skupni tolažbi v žalosti in skupnemu veselju? Tradicija naših prednikov živi med nami, ali bo naša tradicija živela med našimi potomci???
Ljubezen je velika beseda in ima dosti različnih pomenov, ljubezen do domovine je vzela veliko živjenj, zato sem prepričana, da je ta zelo živa in močna med nami. Zakaj bi jo potem pokazali v javnosti in jo ne skrivali v naših srcih. Pomagajte nam povedati Vam zgodbo Slovenskega življenja . . . Primite za pero pa povejte kakšen je bil Vaš začetak v tej deželi,
kaj počenjete sedaj, spomini in dogodivčine, Vaša mnenja in ideje. Skupno z dosedanjim arhivom bo to ustvarilo časopis našega življenja, ki bo poromal v naše domove in nam prinašal vesti veselja ali žalosti — resnični "SLOVENSKI VESTNIK".
Rokopisi se pošlejjo na naslov: "VESTNIK"
C/— Slovenian Association,
P.O. BOX 83, STH. CAULFIELD, 3162
Špilar Jenny ter Anita in	Mary Žele,
ki pridno obiskujejo naš hrib	v Elthamu;
naše mladenke sprav bistrimi	očmi, takoj opazijo, če kaj ni v redu.
Ker dobro vedo, da je barva trave zelena, jim ni šlo v račun, ko so zapazile med zelenim nekaj rdečega. Pogledale so od blizu in kaj so našle: bankovec za $20.
Toda dekleta so pokazale, da so poštenih značajev. Najden denar, čigar lastnika itak ni mogoče ugotoviti, so izročile našemu blagajniku.
Mar je treba še kaj dodati temu poročilu. Dejanje samo je dovolj lepo izpričevalo.
Na Štefanovanju so naši otroci pokazali svoje zmožnosti v teku. Tukaj so imena zmagovalcev:
3—5 let deklice in dečki — Robert Zadel.
5—8 let deklice — Renata Kukoruzovič dečki — Pierre Van de Laak.
8—11 let deklice — Kristina Telban dečki — Toni Guštin.
11—13 let deklice — Suzi Špacapan,
dečki — Dani Simčič in Silvan Horvat.
NE STOJTE OB STRANI — NE ZAMUDITE PRILIKE "SLOVENIAN CENTRE BUILDING FUND" P.O. BOX 83, CAULFIELD SOUTH, 3162
Jugoslovanska turistična agencija
THE SUNNY
VAM NUDI POMOČ NA NAŠEM JEZIKU GLEDE
•	Rešavanja dokumentov za vas in vaše srodnike in prijatelje, katere želite pripeljati v Avstralijo.
•	Nudimo vam potovanja po najugodnejših cenah z JAT-om ali katerokoli drugo letalsko in pomorsko družbo.
•	Denar ni problem — Potujte sedaj in odplačujte pozneje. Nudi vam kredit do $5000.
Za vse ostale informacije se prosim obrnite na:
177 Collins Street, Melbourne — Tel. 63 7441, 63 7442 154A Victoria Street Footscray — Tel. 68 3708