Koroška osrednja knjižnica ( ) Na gradu 1 62390 Ravne na Koroškem JURSKI PARK Peca, januarja 2021 (od našega posebnega poročevalca) Imeniten dogodek, veličastna tekma, enkratno doživetje, skratka: imenitno, imenitno, imenitno! Vsega m mogoče opisati / besedami, to je treba doživeti. Peca je odprla svoje nedrje m na njenih strminah so se prvič v tekmovanju /a svetovni pokal v dričanju na dvoplastnem polivinilu pomerila najbolj znana imena svetovnega polivinili/ma. Narodni park Pece jih je pričakal v belem sijaju, fanfare učencev ravenske glasbene akademije, cerkveni /bor s Prevalj, brhke ma/oretke i/ Mežice m predstavniki okraja i/ Slovenj Gradca so dajali ton uvodnemu delu tekmovanja. Ljudje, ki so na Peco prispeli / gondolo i/ Mežice, sedežnico iz Podjune in / ozkotirno železnico i/Črne. so bili navdušeni. Z zastavicami so navdušeno mahali v pozdrav že priletnemu gospodu doktorju, ki mu gre zasluga za imeniten razvoj Pece, ki jo je začrtal pred dobrimi tremi desetletji. Žal na tribuni m bilo gospoda Dušana Senčarja, ki pa so ga kamere ujele na stanu tekmovanja Mesto na častni tribuni je pripadalo tudi upokojenemu inženirju Jožetu Kertu, Stanetu Osojniku m Jožetu Šaterju. Gospod Černovšek, danes ugleden advokat v Spodnjem Javorja, je veličastno prireditev opazoval / daljnogledom od karavle v Topli; počutil se je krivega, daje daljnega leta I9d3 javno izražal pomisleke okrog projekta Peca. Mednarodno združenje polivilinisiov je organizatorjem izrazilo vso pohvalo in priznanje /a odlično organizacijo in jim zaupalo tudi tekmovanje v prihodnjem letu. Vrečka Polivinil NEHVALEŽNA PUBLIKA Dovolj nam je iger! Kruha nam dajte! KOMENTAR m 1 ¥ iv iim 1 LLk Na prvi pogled se je že zazdelo, da bo z ofenzivo Ravne proti Slovenj Gradcu na področju koroškega okraja prišlo do zameglitve notranjih problemov v vrhu ravenske občine. Danes je več ali manj že jasno, da ta manever ne bo odvrnil pozornosti, od aktualnih problemov znotraj občinske izvršilne oblasti, ki je pred svojim padcem. V zadnjem času se je namreč nabralo toliko sumljivih potez, ki so naruših kredibilnost predsednika dr. Matica Tasiča in njegove ekipe, daje ostala samo še dilema, ali bo predsednik odstopil sam ali bo odstopljen. Nezaupanje na eni in nezadovoljstvo ljudi in poslancev na drugi strani pa je tolikšno, da je to samo še vprašanje časa. Kot je znano, je desna roka ravenskega izvršnika Marjan Berložnik občino že zapustil. Pika na i okrog vodenja ravenske občine je gotovo eksibicija s Peco, kjer je s podpisom (ki ga sedaj menda sploh ni pritisnil in je gospod predsednik Tasič sam jezen na Senčarja, ker je stopil na stran avstrijsko - nemškega partnerja) pogodbe o ustanovitvi družbe Peca d.o.o. in s prenosom zemlje v to družbo najbrž šlo za prekoračitev pooblastil. O Peci se bodo morali še pogovarjati v občinski skupščini, podobno kot so se ubadali s koncesijo za plinovod, kjer je bilo na pripravljen osnutek pogodbe pravi plaz pripomb, dvomov in sumničenj. Kaplja čez rob je tudi asfaltiranje ceste v zaselek Pod Gonjami, kjer gradi tudi predsednik ravenske vlade in v tem letu ni bila predvidena v občinskem proračunu. To zadevo sedaj preučujejo kriminalisti UNZ Slovenj Gradec. Omajanemu ugledu pa velja dodati še kazensko ovadbo zaradi domnevnih nepravilnosti pri gradnji igrišč za tenis na Ravnah in skrajne nerodnosti pri reševanju črnih gradenj. Nova zaposlovanja na občinski upravi so šla po poti znanstev, od družinskega sorodstva do prijateljskih teniških vezi ali sorodstva članov občinske vlade. Temu nasproti pa je nujno potrebno zapisati nekaj dobrih potez, ki jih je ravenska vlada v tem času vendarle povlekla: dogradili so osnovni šoli na Prevaljah in na Javorniku, za promocijo Koroške so uspešno pripravili že tri srečanja pri Najijvski lipi, natisnili fotomonografijo Mežiške doline. Nenazadnje se je ekipa ravenske oblasti kot novinci v politiki ob začetku mandata znašla skorajda v izjemnih razmerah: na eni strani vojna, na drugi poplave. Vse to so razmeroma dobro prestajali, vendar so si ta kredit zapravili v zadnjem letu dni. Gospodarske in socialne razmere so v občini katastrofalne in v takšnih pogojih je resnično težko vladati. Vendar je za takšne razmere potrebna toliko večja tankočutnost. Ravenska občina ima to nesrečo, da so že nekaj let v občinskem vrhu ljudje, ki so v osebnem življenju sicer zelo uspešni, pri vodenju občine in politike pa mnogokrat kot sloni med porcelanom. Maticu Tasiču je v tem letu uspelo doktorirati, kmalu se bo vselil v novo hišo, v tem času je imel tudi srečen dogodek, saj se mu je povečala družina. Objektivne in tudi subjektivne okoliščine pa so narekovale, daje uspešnost vodenja občine v obratnem sorazmerju z njegovo uspešnostjo na osebnem področju. Miru Petek PREPIH Koroški časopis. Izdaja ČZP VORANC d. o. o. Ravne na Koroškem Direktor Niko R. Kolar, glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik Računalniški prelom: MK Studio, Ravne Tiska: Koroška tiskarna Sloven j Gradec Naslov uredništva: Ravne na Kor., Čečovje 5. Tel.: 0602 / 22 999 Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje št. 23/105-92 šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. IZ VSEBINE t-iT-iirUž-Ž-Ž-Ž^-žv: SÉ m Kje bo sedež koroškega ipg X; :X ASA II Novi brezposelni na Ravnah II........................................................ jjjJ:j:T:jxT:T ?Š5Š5Š?Š$:5x5’Ž5x^ ■III Na naslovni strani: Kam, Koroška? Design: ALBIN & JAKA Vodstvo ravenske občine je na številne naslove (med drugim tudi na Prepih) naslovilo gradivo z nazivom: Sedež koroškega okra ja bo na Koroškem. Ta tekst je vzbudil veliko burnih reakcij, predvsem pa je sprožil odprto vojno med Ravnami in Slovenj Gradcem za sedež upravnega okraja. V uredništvu smo se odločili, da ga objavimo in s tem omogočimo bralcem, da sami ocenijo moč ali nemoč ravenskih argumentov. Prepih bo seveda spremljal nadaljnja dogajanja okrog določitve sedeža koroškega okraja in bo o tem sproti poročal. Zaenkrat objavljamo to, kar so uradno potrdili na občini Ravne na Koroškem. Koroška regija potrebuje svoje "upravno" središče. Dejstvo pa je, da so danes regionalne funkcije razdeljene na štiri nosilce: Dravograd, Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem in Radlje ob Dravi. Nekaj jih je celo v Mariboru. Citirano po Regionalnem razvoju in regionalizaciji Slovenije (Urbanistični inštitut RS in Inštitut za ekonomska načrtovanja) kaže analiza posameznih regionalizacij in drugih podatkov naslednje: Koroška - Ravne na Koroškem ♦planska regija ♦telefonska omrežna skupina ♦statistična regija ♦nezanemarljiva arhitekturna tipologija in karakteristika prebivalstva ♦sedež območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje za koroške občine ter za Mozitje in Velenje ♦sedež območne enote Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za koroške občine ter Mozirje in Velenje ♦sedež Zavoda za zdravstveno varstvo Slovenj Gradec ♦arheološka regija ♦sedež Gozdnega gospodarstva ♦sedež UNZ ♦volilna enota za državni svet ♦trigonometrijsko območje ♦registracijsko območje ♦območna enota Zavoda RS za šolstvo in šport Dravograd ♦Medobčinska gospodarska zbornica ♦Inšpekcijske službe Maribor ♦zveza ribiških družin ♦SDK ♦območje cestnega podjetja ♦območje regionalnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine ♦višja in temeljna sodišča, ki pa imajo makroregionalni značaj Taka razdrobljenost regionalnih funkcij je posledica pretekle dediščine, iniciative posameznih krajev in posameznikov, ki so v nekem časovnem obdobju razpolagali s politično močjo, "morda” tudi z javnsoti neznanimi dogovori. Da pa bi z novim upravnim središčem odpadlo tako lobiranje (efekt botrovanja vplivnih posameznikov v Slovenj Gradcu) in prejudiciranja določitev Slovenj Gradca kot upravnega središča za KOROŠKO REGIJO, navajamo argumente, ki postavljajo središče koroškega okraja na Koroško! Za boljše razumevanje in lažji vpogled v problematiko, ki nastaja ob povsem neupravičeni vnaprejšnji določitvi središča koroške regije v Slovenj Gradcu, je potrebno poleg nanizanih argumentov v nadaljevanju posebej izpostaviti dejstva: 1. Na območju štirih koroških občin ni mesta, ki bi mu zaradi velikosti in koncentracije avtomatsko pripadal privilegij središča. 2. Med vsemi štirimi občinami obstaja DOGOVOR O DELITVI funkcij, na kar Slovenj Gradec striktno pozablja. 3. Gre za KOROŠKI OKRAJ, zato ne moremo dovoliti, da se koroški okraj kdajkoli prelevi v slovenjgraškega! 4. Koroška ima svojo identiteto, ki jo njeni prebivalci ne izražajo samo s svojo občutljivo dušo in tipičnim karak-tetjem. (Trstenjak 91), temveč jo tudi občutijo in živijo! Njena vitalnost se ohranja z JEZIKOM (Logar 90) in ZAVESTJO o pripadnosti njenih prebivalcev. ZARADI TEGA SODI SEDEŽ KOROŠKEGA OKRAJA NA KOROŠKO IN NE V ŠTAJERSKI SLOVENJ GRADEC, katerega prebivalci se za Korošce sploh nočejo imeti. PREDLOG ZAKONA O OBMOČNIH UPRAVNIH ORGANIH REPUBLIKE SLOVENIJE ZA MEŽIŠKO DOLINO NI SPREJEMLJIV! Razlog za to gre novi organiziranosti državne uprave in lokalne samouprave, ki bi po novem Ravnam odvzela vsakršni upravni status. Tudi sicer, še bolj pa v dani situaciji, ko je občina Ravne pristala na poziciji izkoriščanega (Rudnik Mežica, Železarna Ravne) in izigranega (prejudiciranje Slovenj Gradca pri planskem razvoju), tega dejstva ne moremo sprejeti in ga podkrepljenega s protiargumenti zavračamo! Ustava RS v 120. členu določa, da organizacijo uprave in njene pristojnosti ureja zakon. Ta pa se pri formiranju upravnih organov naslanja na sledeče: a)število prebivalcev h)zajetje večjih občin c)povezanost okraja z območji, ki so se navezovala že prej djracionalnost in dostopnost ARGUMENTI: x;x:x:x:x:x:x:x:x::;x:x:x::w 1. Koncentracija in število prebivalcev Popis prebivalcev po krajevnih skupnostih iz leta 1991, ko smo prebivalce združili enkrat po širšem in drugič po ožjem območju sedanjih občin, kaže, da je tako koncentracija kot število prebivalcev večje na Ravnah. Upoštevati je treba tudi somestje Raven in Prevalj, ki sicer samostojna urbana kraja, neustavljivo rasteta v enotno urbano somestje z določenimi skupnimi funkcijami. x;x;x:x:x:x:^^ 2. Demografska ogroženost Statistika iz leta 1993 navaja, da se je število prebivalcev v občini Ravne v letu 1993 (27. 312) zmanjšalo v primeijavi s številom iz leta 1990 (27.657). Hribovsko in gorsko obmejno območje bi bilo z odmikom centra od teh predelov demografsko še bolj ogroženo in dodatno vzpodbujeno k odseljevanju. Ustvarjene bi bile najbolj neugodne razmere za zagotavljanje policentričnega razvoja na regionalni ravni. 3. Problematika Izseljevanja izobražencev JxWxWtWwvxWiww V OSPREDJU Poleg dnevne migracije delavcev je vse večja tendenca odhajanja izobražencev. Center v Slovenj Gradcu bi pritegnil vse več ljudi, ti pa bi svoja bivališča kmalu opustili in se odselili. 4. Delovna mesta Mežiška dolina ima danes še vedno 9.800 delovnih mest. Upoštevati pa je potrebno, da tudi migracijski tokovi potekajo v tej smeri. Slovenj Gradec jih ima le nekaj če/. 6.000, s tem da tečejo tamkajšnji migracijski tokovi v veliki meri v smeri Velenja. Prenosa delovnih mest, ki bi lahko bila v Mežiški dolini, ne moremo dopustiti ! Tudi ne moremo pozabiti dejstva učinkovanja planskega gospodarstva iz preteklosti, ko se je na Ravnah namensko ustvarjal industrijski center in se je v velikem obsegu na Ravnah in v Mežico vabilo neslovence. 5. Geografska lega Mežiške doline Železniška proga Maribor -Celovec in cestna povezava dolino odpirata proti Avstriji in Evropi. Slovenj Gradec je svojo železniško povezavo z Velenjem in naprej proti Celju oziroma Ljubljani ukinil. mmìmmmmwmmwmmmmwxm 6. Posebnost obmejnih občin xUx:x:::::XvX;x:x:x::Ux<:^ Radlje, Dravograd in Ravne so občine s skupnim imenovalcem v posebnem statusu glede na svojo lego ob državni meji z Avstrijo. Upoštevati je treba POVEZANOST S SLOVENCI NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM in migracijskih tokov kot posledico gospodarskega in kulturnega sodelovanja na obeh straneh. Posebno vlogo igra trgovsko sodelovanje in skupen turistični razvoj (projekt Peca). Sploh pa naše drobno gospodarstvo dopolnjuje avstrijsko ponudbo. 7. Povezovanje treh občin zaradi istega cilja Izvršni oblasti občin Radlje in Dravograd podpirata občino Ravne v pridobitvi sedeža koroškega okraja. Sicer pa povezavo omenjenih treh občin navaja tudi že zgodovina, ko pravi, da je v času med obema vojnama obstajal takoimenovani PREVALJSKI SREZ, ki je povezoval občine Mežiške in Gomje-dravske doline ter Dravograd. Povezava je temeljila na prometnih, gospodarskih, demografskih ter drugih značilnostih območja, ki pa tudi še danes ni prav nič drugačna, zato je medsebojna navezanost in skupni nastop teh treh koroških občin tudi utemeljen. 8. Prostorske možnosti za nastanitev okrajnih upravnih funkcij na lokaciji med Ravnami in Prevaljami >Ux>Ux>:>x:x:x:x^ Gre za upravno poslopje Železarne Ravne. 9. Širša zasnova izvršilne oblasti na Ravnah V vsaki izmed dosedanjih koroških občin je oblikovana samostojna izvršilna oblast (sekretariat za notranje zadeve, obrambo, varstvo in zaščito okolja, geodetsko upravo, davkarijo, finančno policijo...) razlika je le v dejstvu, da se je na Ravnah, zaradi že omenjenih "DOGOVOROV MED OBČINAMI", izvršilna oblast snovala regijsko. Primer: stavba finančne policije, ki je z namenom, da prevzame regijsko funkcijo, grajena tako, da je primerna za centralo. V ta namen je bil vzpostavljen tudi računalniški sistem, ki pa do danes še ne služi svojemu namenu. 10. Prestavitev koroškega okraja s Prevalj . Po L svetovni vojni (po letu 1920), ko je avstrijsko -jugoslovanska državna meja odrezala slovenski del Koroške od matične Koroške dežele, je bil na Prevaljah oblikovan poseben koroški okraj. V njegovem okviru je delovalo tudi okrajno sodišče, ki je bilo preneseno iz Pliberka. Oblikovana je bila tudi okrajna finančna kontrola in davčna uprava. Okrajni sedež pa so leta 1937 s Prevalj prestavili v Dravograd, medtem ko sta finančna kontrola in davčna uprava ostali na Prevaljah vse do leta 1939. Po II. svetovni vojni postanejo Prevalje znova okrajno koroško središče, od koder pa okrajne funkcije po letu 1949 znova preselijo v Dravograd. Leta 1950 so se s politično močjo, ki so jo koncentrirali v Slovenj Gradcu, prenesle tja tudi okrajne funkcije. Leta 1955 pa se okrajne funkcije ukinejo in prenesejo na posamezne občine sedanje koroške regije. Iz tega sledi, da je bil Slovenj Gradec v zgodovini Mežiške doline z Dravogradom okraj le zelo kratek čas - doba petih let. 11. Odprtost avstrijsko - slovenske državne meje Odprtost avstrijsko - slovenske državne meje je ublažila gospodarsko obrobnost našega predela, kajti dejstvo je, da razvojni resursi tega prostora niso bili izkoriščeni. Stopnja razvitosti in perspektivnosti gospodarske strukture v zadnjem času kaže tendenco upadanja. Do udejanja novih idej in razvoja neindustrijskih dejavnosti še ni prišlo. Posebej je potrebno izpostaviti dejstvo NEPRETRGANEGA VZDRŽEVANJA STIKOV na temelju PROSVETNO - KULTURNIH ZVEZ med slovenskimi kraji na obeh straneh Koroške. To je velik prispevek k sožitju obeh narodnosti na avstrijskem Koroškem. Na dobro prehodnost koroške državne meje se navezuje tudi ideja o prosti carinski coni v Dravogradu. mmssmmmmmmmmffimmmmmik 12. Volja ljudstva Volje ljudstva, kateri služi državni aparat in vse hierarhično izpeljane makro in mikro locirane funkcije, porojene ta- ko iz zakonodaje, izvršilne kot tudi sodne oblasti, se ne bi smelo zaobiti in jo potisniti v podrejeni položaj. Prebivalci Mežiške doline so z zatonom železarne in rudnika izgubili kruh. Nemogoče in nedopustno bi bilo, da bi jim odtrgali tudi delovna mesta, ki bi s središčem koroškega okraja na Ravnah v dolino lahko prišla. Sploh pa - LJUDEM, KI SE ČUTUO KOROŠCE, SREDIŠČA KOROŠKEGA OKRAJA NE KAŽE OBUKOVATI V ŠTAJERSKEM SLOVENJ GRADCU. Korošci, resda emocionalno podkrepljeni, čutimo svojo pripadnost (ravno zaradi zgodovinskih dejstev) bolj intenzivno kot drugi Slovenci in so to pripravljeni tudi dokazati. Spomnimo se plebiscita, ne pozabimo Libelič! Prepričani smo, da z našimi argumenti, od katerih izpostavljamo: ♦potrebo središča koroške regije na Koroškem ♦poznavanje specifične problematike sedanjih treh obmejnih občin v sodelovanju s Slovenci na avstrijskem Koroškem in dobro vzdrževanje stikov med njimi (predvsem na kulturnem področju) ♦voljo Korošcev ♦ne prihajamo v kolizijo s predlogom zakona. Zapisu na rob: Izjava ministra za pravosodoje ob njegovem obisku na Rimskem vrelcu: "Kjer je največja koncentracija in število prebivalcev, tam ob sedežu upravnega okraja. Torej ni dileme - Ravne na Koroškem!" Dileme ni tudi za ljudi, ki naj bi jim bilo omenjeno središče namenjeno, da bi se v državi čutili enakovredne in spoštovane. Op.: Zaradi dolžine smo bili prisiljeni nekatere dele teksta, ki pa ne vplivajo bistveno na predstavitev ravenskih argumentov, izpustiti. □ --------- NAŠ INTERVJU- SILVA RONČELU Prav je, da je po začetku novega šolskega leta Prepihov intervjuvanec človek iz šolstva. Da je to ravno Silva Roncelli - Vaupot, ravnateljica Srednje šole v Slovenj Gradcu, sta še dva posebna razloga: je letošnja Vrunčeva nagrajenka in izbranka slovenskega šolskega ministrstva za študij menedžmenta. Zaradi dobro opravljenega testa in nastopa se ji je namreč med več kot šestdesetimi kandidati uspelo uvrstiti v skupino šestnajstih slovenskih ravnateljev in pedagoških delavcev, ki so se letos spomladi že izobraževali v Angliji. Sicer pa'je za Silvo Roncelli - Vaupot, rojeno Ravenčanko in zdaj Slovenj-gradčanko, devetnajst let dela v slovenjgraški srednji šoli, trinajst let svetovanja in. šest let ravnateljevanja, ter nemalo uspešno opravljenih nalog na področju vzgoje in izobraževanja v republiškem merilu. □ Za začetek Vas prosim, da na kratko predstavite posebnosti in zanimivosti Vašega šolanja v Angliji. Gre za trilemo izobraževanje. Prvi del je potekal letos od februarja do junija v Angliji, nadaljevanje pa bo trikrat po štirinajst dni v tem šolskem letu v Sloveniji, zadnje leto pa bo namenjeno pripravi magistrske naloge. Študij je sestavljen iz različnih modulov. V prvem letniku so ti moduli pokrivali vsa področja menedžmenta, kot so organizacijska teorija, planiranje, komunikacija, sprejemanje odločitev itd. Šlo je za čisto drugačno študijsko situacijo, kot je pri nas. Veliko je bilo individualnega in skupinskega dela, pogovorov in debat, zelo malo pa predavanj. Narediti smo morali tri naloge in opraviti nastop. Pri študiju smo izhajali iz naših razmer, saj je bila to posebna, samo slovenska skupina. Tako so bili bistveni trije nivoji: splošno znanje iz menedžmenta, angleška praksa ter naša praksa. Profesorji so zahtevali, da smo takoj po teoretičnem uvodu slušatelji o temi povedali svoje mnenje, in so ga kar sproti aplicirali na prakso. Ta dimenzija -medsebojno učenje profesorjev in študentov, prenašanje izkušenj - je zanimiva in jo tam uvajajo tudi v šole. Za povezavo teorije s prakso je šlo tudi v nalogah. Tako smo morali v njih teoretično znanje dokazati s kritičnim pristopom do prakse in možnostmi za izboljšanje. Za šolo, v kateri smo bili, reproducirano znanje namreč še sploh ni znanje. To postane pravo šele, ko gre za vzpostavljanje odnosov, ko se odpre subjektivni pogled. Silva RONČELU - VAL’ROT Mogoče omenim še dve zanimivosti: pri vsaki nalogi je bilo omejeno število besed, ki smo jih lahko uporabili, in drugo odnos med profesorji in študenti je bil zelo nenavaden za razmere, kot jih poznamo pri nas. Drug drugega kličejo po imenih. profesor ima za študenta vedno čas in ga spodbuja h kritičnemu razmišljanju. □ Kako boste nova spoznanja o menedžmentu v šoli lahko uporabili doma? Če gledam pragmatično, bo prav gotovo možno uporabiti vse, kar sem študirala. Gre za disciplino. Če bi to znanje imela, ko sem prevzela funkcijo ravnateljice, bi mi bilo laže, kot zdaj, ko bo treba korigirati stil in način dela. Pogosto sem se že zalotila, da novo znanje v konkretnih primerih že uporabljam, v glavnem pa gre za spremembo pogleda, za drugo filozofijo. Ta pogled je osnovan na večji profesionalizaciji ravnateljevanja. Prepričana sem, da bo tudi ravnateljevanje treba postopno jemati kot poklic, ki zahteva specifična znanja, in ne več le kot funkcijo. Do zdaj so namreč profesorji direktno iz razreda prevzeli funkcijo in jo opravljali po intuiciji. Sicer imamo v Sloveniji zadnja leta šolo za ravnatelje. Menim, da se bo iz nje morala razviti šola za vodstvene delavce v šolstvu. Tako izobražen kader bo lahko delal bolj profesionalno, z manj konflikti in z manj stresi. V bistvu gre za prestop z birokratskega v pravo vodenje šole. □ Ob ravnateljevi naj bi se spremenila tudi tunkcija učitelja, ki naj ne bi bil več le predavatelj, ampak vse bolj ---------------------------- NAŠ INTERVJU ------------------------------ ■ V A U P O T organizator pouka. To je samo ena od tako imenovanih evropskih dimenzij pouka, ki naj bi jih počasi dobile tudi naše srednje šole. Nekateri projekti že obstajajo. Je kateri aktualen tudi za Srednjo šolo Slovenj Gradec? Evropa se ne želi poenotiti le na gospodarskem in kulturnem področju, ampak tudi na vzgojno - izobraževalnem. Naša šola je vključena v projekt, o katerem razmišljajo na trgovski akademiji v Velikovcu. Po njem naj bi imele vse trgovske šole v prostoru Alpe - Jadran enoten predmetnik. To pomeni, da bi lahko dijaki opravljali različne letnike v različnih državah in tako spoznali prostor, v katerem bodo kasneje delali. Seveda nam je Evropa vzor pri uvajanju sprememb v srednje šole, vendar pa učinkovitega recepta tu ni. Gre za neprestano spreminjanje in prilagajanje. □ Slovenjgraška srednja šola izobražuje za zaposlitev, torej mora biti tesno povezana s podjetji in ustanovami, za katere šola kader. Koliko v teh zaostrenih razmerah pri vpisih lahko izhajate iz kadrovskih potreb in koliko izobražujete na pamet? Pred leti so na republiški ravni naredili "mrežo šol". Na njeni osnovi je potem vsak šola dobila odločbo, koliko učencev lahko vpiše. V zdajšnjih razmerah kadrovskega planiranja ne more biti več. Pomembno je, da je učenec vključen v neko šolo in da si pridobi poklic, ki ga veseli. Ali se bo potem lahko zaposlil ali ne, ni več problem družbe, ampak problem staršev. V teh novih razmerah je srednja šola dobila drugačno vlogo. Bolj se mora odzivati na potrebe okolja in prilagajati programe skratka - sama mora raziskovati svoje tržišče. Menim, da ta samoiniciativnost zahteva od šol veliko večjo angažiranost pri zagotavljanju materialnih pogojev, hkrati pa jim nalaga večjo odgovornost. Ali šola to dvoje želi, ali torej želi uvajati nove programe, je odvisno od tima na vrhu, od profesorjev. Ravnatelj mora vedeti, kakšne ambicije ima kolektiv. Tudi zaradi tega smo se v Slovenj Gradcu borili za gimnazijo. Naš kolektiv je namreč ustvarjalen, nemir je v njem, in bi lahko gimnazijski program kvalitemo izpeljali. □ Kako si v prihodnjih letih zamišljate srednješolsko mrežo na Koroškem in kako Vašo šolo v tej mreži? O tem, kakšna bo srednješolska mreža na Koroškem v prihodnjih letih, je težko govoriti prav zaradi teh spremenjenih razmer in nujnega iskanja novega. Na Koroškem je še veliko možnosti za nove programe. Neko minimalno usklajevanje, kateri bo na kateri šoli, bo vsekakor moralo biti, ne bo pa več obveznega dogovarjanja, kot je bilo še v bližnji preteklosti. Vsaka šola bo morala vedeti, kaj želi iz sebe narediti, katere učence in katere učitelje želi pridobiti. Naša šola je že v preteklih letih zelo povečala obseg dejavnosti. Osamosvojili smo trgovsko, lesarsko in gostinsko usmeritev ter poleg zdravstvene in ekonomske lani uvedli še program podjetniško poslovanje. Za enkrat smo povečali vpis in se razširili tudi prostorsko, saj imajo triletni programi svoje prostore v stari osnovni šoli pri bolnici. Letošnje šolsko leto začenjamo s prek tisoč tristo učenci in prek sto zaposlenimi. V prihodnje bi radi nadgradili predvsem triletne programe, tako da bi lahko bili tudi petletni, menim pa, da tudi o gimnaziji v Slovenj Gradcu še lahko razmišljamo. Nastala naj bi tako imenovana tehnična gimnazija, kot dopolnilni program za programa zdravstveni in ekonomski tehnik. Realno možnost vidim tukaj zato, ker ne bo možno hkrati izpeljati mature in zaključnega izpita. V regiji bomo morali tudi na vzgojno -izobraževalnem področju ustvariti konkurenčnost, saj ta zahteva in spodbuja kvaliteto ter spremenjen odnos šole do učencev in staršev. □ Razmišljate o zasebni šoli? Ne. Čeprav me zanimajo izzivi, imam v tem primeru še bolj konzervativne poglede. Trenutno sem v tej šoli zadovoljna. Zastavila sem si nekaj ciljev, in čutim odgovornost, da jih tudi uresničim. □ Kako kot uspešna pedagoška in vodstvena delavka komentirate znani stavek iz Zvezdice Zaspanke: kazen mora biti, kazen je vzgojna? Med vzgojnimi ukrepi v šoli je žal tudi kazen. Prepričana sem, da bi jih bilo izrečenih veliko manj, če bi bili razredi manjše skupine, in bi jih lahko drugače motivirali. Vsaka kazen ni vzgojna, zato jih moramo zelo previdno izrekati. Osebno sem bolj nagnjena k pohvalam. Če bi lahko, bi le s pozitivnimi spodbudami delovala tudi v kolektivu. Zavedam se namreč, da je srce mojega dela v šoli ravno odnos do ljudi. Treba jih je čutiti, jih razumeti, spoštovati, kajti le tako lahko učitelji to prenašajo tudi v razred in so zadovoljni z delom. Kot nam je pokazala tudi menedžerska šola v Angliji, bi morali te kvalitete imeti vsi vodstveni ljudje." Helena Merkač [kokoški iitripì KONČANE JESENSKE PRIREDITVE V Radljah oh Dravi in na Prevaljah so skorajda istočasno končali jesenske prireditve, ki so bile na Prevaljah predvsem zabavnega značaja, v Radljah ob Dravi pa so z drugim sejmom obrti in podjetništva uspeli vdahniti tem prireditvam tudi komercialni in podjetniški značaj. Radeljski sejem in zaključno ljudsko slavje v počastitev občinskega praznika je tokrat obiskala vrsta pomembnih mož iz republiškega središča: mag. Herman Rigelnik, Janez Janša. dr. Vladimir Topler, dr. Leo Šešerko, dr. Peter Tanzig in drugi. DENAR ZA GOLICO Slovenskemu elektrogospodarstvu je te dni vendarle uspelo nakazati na račun Kelaga iz Celovca 280 milijonov šilingov za plačilo slovenskega deleža investicije pri gradnji HE Golica. Ta mesec tako lahko pričakuje Slovenija tudi prve kilovate iz te sporne elektrarne. SLOVENJGRAŠKI SEJEM NA NEMŠKEM TRGU V Nemčiji so te dni izdali publikacijo v nemškem jeziku, v kateri predstavljajo največje evropske sejme obrti. Poleg celjskega sejma je v tej knjižici dobil svoje mesto tudi novi slovenjgraški sejem, kar je za prihodnjo Prezento in razstavo domače in umetne obrti gotovo lepa promocija. DENACIONA- LIZACIJA V Radljah ob Dravi so na prvi obravnavi izdali delno odločbo o vrnitvi premoženja veleposestniku in industrialcu Milanu Lenarčiču. Tako bodo pokojnikovi dediči (kdo bo to, bo pokazala zapuščinska razprava) gospodarili z okoli 1200 hektari pohorskih gozdov na področju Ribnice na Pohorju, med njimi so tudi naravni rezervati, vrnjeni pa so tudi kamnolomi v Jo-sipdolu. ----- AKTUALNO ----------- immm mmm i; nnim i smili »isnim interni davek, ki ga zaposleni plačujejo njimi, tudi občine, pričakujejo, da jim bo od bruto plač v višini 1,5 odstotka se dano po najnižjih cenah, če že ne kar Slovenska vladaje konec septembra precejšnjo pozornost namenila prav Slovenskim železarnam in koncernu med drugim naložila, da do 15. oktobra pripravi poročilo o tem, kaj zapreti, kaj naj ostane. Družbam na Ravnah je ob polletju uspel premik k pozitivnejšemu poslovanju in jim ne grozi prodaja po minimalnih cenah, kot se bo to najverjetneje zgodilo nekaterim družbam na Jesenicah in v Štorah. Ravenski Metal se v nasprotju s tem pogosto omenja kot izjema oz. kot družba, ki kaže bistveno boljše rezultate. Na Ravnah tudi pričakujejo, da bodo vključeni v projekt Phare, ko bodo evropski strokovnjaki končali tehnološki pregled železarn, saj od države ni več mogoče dosti pričakovati, ta bo namreč po sklepu vlade dajala jamstva za trajna obratna sredstva samo za dobičkonosne projekte, a to le tedaj, če bo pred tem opravljena revizija poslovanja. Kako bo preživel ta železarski dinozaver, najbrž ni jasno nikomur. Toda nanj se vežejo usode tisočev ljudi, katerih zgodbe poznajo samo zdravniki, oštirji in socialni delavci, politiki pa se bodo zanje začeli intenzivno zanimati šele ob novi volilni kampanji. Uspeh sanacije Slovenskih železarn se bo meril tudi po številu brezposelnih. Pogodba o načinu reševanja presežnih delavcev, ki je bila januarja sklenjena med vodstvom SŽ In obema sindikatoma, se z nekaj odstopanji v glavnem uresničuje. To pa pomeni, da so bila med letom ustanovljena namenska ali B podjetja, kamor so najprej razporedili presežne delavce na čakanje, toda že v juliju je samo na Ravnah 712 delavcev dobilo sklep o prenehanju delovnega razmerja. Izkazalo se je namreč, da rezultat poslovanja matčnih podjetj niso tako ugodni, kot so v sanacijskem programu predvidevali, da bodo. Tako je šel po vodi up prenekatenh, da bodo v Logistčnem centru dočakali leto 1995, kar se je v začetku leta govorilo tudi z najvišjih instanc. Med temi 712 je trajno ali začasno zaščitenih 272 delavcev, pravnomočnih odločb je 303, za ostale pa postopki še tečejo, saj so se na sklep o prenehanju delovnega razmerja mnogi pritožili. Država je po mnenju direktorja za kadre v SŽ Braneta Žerdonega svoj del dogovorjenih obveznosti izpolnila in tudi brez zadržkov odvaja. Tretji vir za reševanje presežnih delavcev pa je bil del kupnine od prodaje premoženja (zemljišča, objekt družbenega standarda, del strojne opreme) po največji možni ceni, pri čemer se je najbolj zataknilo. Nekaten v družbah SŽ bi s prodajo najraje še čakali na ugodnejši čas drugi, med zastonj. Instrument ministrstva za delo so edini, ki vzpodbujajo samozaposlovanje, po mnenju Žerdonerja pa bi morali sodelovat tudi drugi resorji, predvsem banke in lokalne oblast, ki bi morale omogočat hitrejše postopke in skrbet za infrastrukturo. Januarja je bilo v SŽ zajroslenih še 13.650, konec leta pa naj bi zaključili z 9.500 zaposlenimi!!. Pravkar se začenjajo postopki lastninjenja v C podjetjih, torej v družbah, ki so nastale iz stranskih dejavnost prejšnje ene pravne osebe. Ta podjetja ina Ravnah so to VIP, De profundis, Poslovni servis, Zaščita ) zaposlujejo v Slovenskih železamdh 1800 delavcev, ob zdajšnjem obsegu proizvodnje pa lahko le ena tretjina zaposlenih računa na trg znotraj SŽ. Od uspeha lastninjenja teh podjetj pa je precej odvisno tudi uresničevanje sanacijskega programa. Za socilani program so v SŽ doslej porabili 7 milijonov mark, do konca leta pa računap, da bodo še enkrat toliko. Ko se bodo Slovenske železarne "očisttle", jim bo še vedno ostalo približno 500 začasno ali trajno zaščitenih delavcev, za katere bodo morale poiskat nove zaposlitve. Če drži, da v evropskih državah namenijo za odprtje delovnega mesta 100.000 mark, pri nas pa lahko nekdo, ki želi na svoje, dobi največ 7.000, mark je iluzorno pričakovat, da se bodo ljudje uspešno samozaposlovali. Tist, ki so to zmogli, so v glavnem to že storili Zlatka STRGAR AKTUALNO nv il lini Ì (KOROŠKI UTRIP Okrog hotela Merx, prej Doma železarjev, med ljudmi pa še vedno najbolj znanega kot kavarna, je v zadnjem času pravo močvirje različnih govoric, natolcevanj in ugibanj. Nekateri so potezo, da je kavarno zasedel trgovec Ivan Žagar z diskontom označili kot škandal brez primere. Tod je namreč bila edina spodobna in reprezentančna plesna dvorana na Koroškem. V prostore kavarne in okrog nje se selijo tudi druge dejavnosti in Branko Sivec, direktor gostinskega podjetja Bistra Ravne na Koroškem je pravi naslov, da odgovori na nekatera vprašanja. Merx je prevzel Dom železarjev leta 1968 in ob prenosu osnovnih sredstev je bilo dogovorjeno, da Merx pripravlja tople in hladne obroke v Železarni Ravne. Lela 1980 so Dom železarjev v celoti obnovili, kasneje tudi kuhinjo in tako pridobili zmogljivost za 9000 obrokov dnevno. Branko Sivec pravi: "Prvič se je zalomilo leta 1984. ko je Družbeni standard železarne prevzel razdeljevalnice z bifeji in hladno malico v lastno režijo, čez nekaj časa pa še tople obroke. Tako se je zgodilo, da smo naenkrat imeli na Ravnah dve veliki kuhinji. Do takrat smo v kavarni pripravljali od 4000 do 6000 obrokov dnevno, z odpovedjo pa so se stroški v Hotelu Merx nenormalno povečali, saj je bila kuhinja neizkoriščena, podobno tudi skladišča in ostale površine. Zaradi vse večje izgube v tem hotelu je delavski svet sprejel odločitev, da oddamo del površin v najem. V časopisih Večer in Delo ter v Uradnem listu so bili razpisani natečaji. Nanj se je prijavilo podjetje Bio trg d.o.o. z Raven na Koroškem oziroma gospod Ivan Žagar ter trgovsko podjetje Era iz Velenja. Slednje z razpisanimi pogoji ni v celoti soglašalo in prostor je bil oddan Žagarju.” Okrog višine najemnine je bilo precej ugibanj. Branko Sivec pravi, da je bila pogodba sklenjena za pet let, mesečna najemnina' pa znaša 4500 DEM. V pogodbi pa je tudi določeno, da od GP Bistra prevzame še osem delavcev. Kot zanimivost pa Branko Šivec pravi: "Dan po podpisu pogodbe z Bio trgom so prišli k meni Branko Šivec, direktor podjetja Bistra Ravne predstavniki ravenske občine in dejali, da bi del hotela preuredili v dvorano za potrebe kraja. Ta ideja je tudi po mojem mnenju zelo dobra, vendar so z njo prepozno prišli na dan. Pa še to: celotno stavbo smo ponudili De Profun-disu. ki pa je ponudbo zavrnil.” Ljudska domišljija.je šla tako daleč, da je bilo rečeno, da je danes GP Bistra samo še direktor, tajnica in fikus. Branko Šivec dodaja: "V podjetju nas je bilo 130, veliko lokalov, ki smo jih imeli v najemu, pa smo vrnili bivšim lastnikom, saj so se najemnine nenehno povečevale. Sedaj je v GP Bistra zaposlenih 58 delavcev, ki delajo v lokalih na avtobusni postaji v Črni in Prevaljah, na avtobusni postaji na Ravnah s kinom, od podjetja Bistra je tudi prizidek h kinodvorani na Prevaljah, smučarska koča na Ravnah, hotel Merx, gostilna Begant v Dravogradu in bife na avtobusni postaji v Slovenj Gradcu. Poglejte: V hotelu Merx je pred oddajo v najem delalo 33 ljudi, sedaj je v teh prostorih zaposlenih 80 ljudi, v kratkem jih bo sto. V teh časih je pomembno vsako novo delovno mesto in mislim, da je boljše, da so ti prostori izkoriščeni na takšen način, kot pa da bi propadali in ustvarjali izgubo. Kar se tiče kavarne, pa moram povedati, da nas je v to prisilil čas in iz dneva v dan vse večja konkurenca na področju gostinstva. Razumem, da je veliko število krajanov čustveno navezanih na to kavarno, kjer so bile mnoge prireditve s področja kulture, plesi, zabave, politični shodi. Na tej terasi na Čečovju pa so možnosti sodobnega nakupovalnega središča. To bodo omogočali tudi prostori hotela Merx z novo vsebino: še vedno bo tu restavracija, kuhinja, sobe, dodali bomo nočni lokal, soba za seminarje in drugo." Direktorja Bistre smo tudi povprašali, ali drži, da je sedaj gostilna Lahovnik v njegovih rokah. "To ne drži. Na osnovi zakona o denacionalizaciji smo morali to gostilno vrniti bivšim lastnikom. Ti pa so se jo odločili ponovno oddati v najem, tokrat podjetju TRGO Prevalje. Tudi tu moram povedati, da so vsi delavci ohranili delovna mesta, na osnovi cenitvenega zapisnika pa je podjetje odkupilo naša osnovna sredstva in drobni inventar. Govorice so torej neutemeljene." (pet) NA SVOJIH BREGOVIH v..................... V minulih dneh je bilo kar nekaj tiskovnih konferenc, ki so povezane s položajem v mislinjskem Mikonu. Prvo je sklical direktor Tuša Gorazd Fale, ki je predstavil položaj Mikona in rešitve, kasneje pa še sindikat in stavkovni odbor te družbe. Med vodstvom Tuša in Mikona pa še vedno ni pravega soglasja. Kakorkoli že, za Mikonove delavce se obeta rešitev v okviru Preventa. ODPRTO PISMO , ..... v. ••k®*«: Metode odprtega pisma se je poslužila tudi skupina staršev v slovenjgraškem vrtcu S-8, ki imajo otroke v mali šoli. Niso namreč zadovoljni, da imajo njihovi otroci učilnico v kleti, namigovali so na to, da se bo v nove mansardne prostore selila ravnateljica, ki pa večino navedenega v tem odprtem pismu zavrača. Potrjuje pa ugotovitvam staršev, da so prostorske stiske in da iz republike predpisani normativi o številu otrok v skupinah niso ustrezni. NESKLEPČNA SKUPŠČINA Skupščinska kriza v dravograjski občini se nadaljuje. Prvo jesensko zasedanje občinske skupščine namreč ni bilo sklepčno, vendar so prisotni delegati čas porabili za neformalni razgovor o lokalni samoupravi. Na pogovoru je sodeloval tudi Maks Sušek, poslanec v Državnem zboru in podpredsednik odbora za lokalno samoupravo. TIHOTAPCI CIGARET Avstrijski varnostni organi so na mejnem prehodu Vič pri Dravogradu te dni odkrili v letošnjem letu največji poskus tihotapljenja s cigareti. Dva slovenska državljana sta v tovornjaku skušala preko meje spraviti 570 "štek" oziroma 114 tisoč škatelj različnih cigaret znamke West, Boss, Malboro in Ronhill. ŽELITE LOKAL ALI POSLOVNI PROSTOR? V STROGEM CENTRU PREVALJ GRADIMO ZA VAS PRODAJNI CENTER • v mansardni etaži je na razpolago 18 lokalov površine od 22 do 48 m2 • finalizacijo določate sami • pri takojšnjem plačilu 3% popust • pokličite ali obiščite nas. radi Vam bomo svetovali • najnižja cena na m2 poslovnih površin NA PREVALJAH NA KS PREVALJE, tel 060?./31 -294 V MARIBORU NA PARTIZANSKI 3-5, tel.: 062 / 226 - 111, 27 - 470 PRODAJA TUDI NA KREDIT PRODAJNI CENTER DRUŽBENI DOM PREVALJE OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM, KOMUZVAPROJEKT MARIBOR 10 ---------------------------------------------- PREPIH PREPIHANE ČVEKE Ostanki preteklosti za prikoiniost _ _ ............... KR« OBČINA OKRA] MMwi Po sedmih (in nekaj več) letih vse prav pride, so si najbrž mislili v naseljih, kjer stavbe krasijo napisi, kot sta ta dva na naši sliki. Daljnovidni vzdrževalci napisov so prav gotovo že pogledali v leto 1994 in s tem proračunu "preparali" vsaj nekaj denarja. Sicer pa se lepo vidi, da sedež okraja priznavata obe sprt strani, sedanji občini Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec. v: MOČNO BVJENJE Zvone Ulcej, prvi koroški policist, je oni dan vstal ob 3.30. Prebudil ga je namreč telefon in glas preko žice je želel ključ od mrliške vežice v bodoči občini Šentjanž. Zvone Ulcej seveda ni ključar "totnkamre", saj ima dovolj venček ključev koroške policije. Res pa je, da ima te ključe njegov Utst. RAZGLEDANI KOMVNALCI Pred dnevi je bila na koroških cestah ponovno težka prometna nezgoda, v kateri je umrlo dekle iz Dravograda. Ob tej prometni nezgodi pa so policisti čakali na mrliški avtomobil dobri dve uri, saj je voznik namesto v Dobrije potoval v Dobrno. PLAŠNI KOMšE Znam Radeljčan, prvak v kvartanju v okraju Eibisvald, sicer pa zvest družinski mož in uspešen manager Slavko Komše, se v zadnjih letih ne pojavlja več tako pogosto v javnosti. Odkar ima kot življensko družico zelo lepo žensko, rajši tiči bolj doma, saj se mnogi bolj zanimajo za njegovo spremljevalko kot za njega samega. IZJAVA LETA "Kadar si zaželim dobrega nogometa, odpotujem na Prevalje," je rekel Dušan Kudrnvoskv, rezervni župan Dravograda in predsednik NK Dravograd. Ptmljecetitrizefti V Ravenski občini imajo opravka z novim pojavom, imenovanim pre v al j ece n tri / e m. Na Prevaljah obnavljajo Družbeni dom, na Prevaljah gradijo plinovod, na Prevaljah (pod Gonjami) delajo gladek asfalt; na Prevaljah so doma vodilni možje ravenske občine. Foto bodica Razglednica Javornika. DRUŽABNA KRONIKA DRUŽABNA KRONIKA med seboj kar tekmovali, kdo bo "ustvaril" boljšo fotografijo. Ob 13. uri je bila tiskovna konferenca, na kateri so bili novinarji iz različnih medijev, žal pa se te konference ni udeležil niti en sam Korošec. Bo pač drugo leto bolje! Organizatorji so nas lejro predstavili od A do Z, novinarji pa so nam zastavljali "obrabljena" vprašanja. Sam predstavnik oziroma direktor podjetja Walter Wolf Trading gospod Matjaž Tomlje nas je s svojo posadko in z gliserjem popeljal po našem lepem sinje - modrem morju, da smo okusile, kaj pomeni beseda "uživaj". Ni kaj, res so se vsi skupaj potrudili! Sreda je pač minila v znamenju naše predstavitve medijem. Četrtek. vaje. Non Vaje - Lipica -stop smo vallile ob navzočnosti strogega, pa vendar zelo potrpežljivega koreografa Marjana Podlesnika, kateremu gre veliko zahval za tisti končni finalni del - predvsem, kar se tiče nastopa na odru. Popoldne smo sc odpeljali v Lipico, kjer smo naredili nekaj posnetkov za tamkajšnji Casino, se vozile s kočij ami in tako naprej. V petek pa smo imele že pravi nastop in predstavitev svoje osebnosti pred devetčlansko žirijo. Najbolj zgovoren od predstavnikov žirije, kar se tiče vprašanj, je bil igralec Boris Cavazza. Najprej je bilo med dekleti kar precej straha zaradi določenih "provokativnih" vprašanj, nato pa se je strah porazgubil. Pokazati oziroma dokazati smo morale znanje tujih jezikov. tudi V soboto je bil naš dan. Najprej urejanje frizur, ličenja, nato pa vse do večera vaje in generalka. Začela so se prva obrekovanja, šepetanja o zmagovalki, kuhinja.... Kakorkoli že. prireditev je uspela, čeprav je bilo ozračje zelo napeto. Večer so popestrili znani pevci : Aleksander Mežek, Tomo in Benč, Štajerskih 7, Big Ben, Janko Ropret..., vse skupaj pa je odlično povezoval in vodil šarmanten gospod Janc j Dolinar. V zakulisju /pa sc je dogajalo marsikaj zanimivega. Vseeno pa smo dobili "uradno" najlepšo Slovenko leta 1993, ki nas bo 27. novembra zastopala na izboru Miss World 93 v Sun City-ju. Metki Albreht želim veliko uspeha in sreče tako na tekmovanju kot tudi nasploh v življenju. Sama pa pravim, daje zmagovalka že vsako dekle, ki se upa "pokazati" množici ljudi, predvsem zlobnim in nevoščljivim jezikom. Vsak človek pa si sam ustvari mnenja o zmagovalki, kajti vsake oči imajo svojega malarja. In še mnenje o finalu Miss Slovenije 93: Zelo sem vesela, da sem se udeležila finalnega izbora Miss Slovenije 93, kajti to je ena izkušnja več v življenju. Na določene stvari gledaš drugače, z drugega zornega kota. Beseda Miss še zdaleč ne pomeni tisto, kar si mislijo ljudje. Pozabljajo na obrekovanja, pritiske, odpovedovanja določenim stvar- em... Vsak človek ima na sebi nekaj lepega. Pa naj bodo to oči, usta,.., ali pa je to celo duševna toplina. Sodelovati na takšni prireditvi je zelo lepo, čeprav ti ostane sladek ali pa celo grenak priokus. Sama se bom zdaj "zagne-zdila" v knjige in upam, da bom uspešno končala 2. letnik ekonomske fakultete v Ljubljani, kdaj pa kdaj pa se bom podala tudi na modne piste. Izrabila bom še to priložnost in se zahvalila SM Savinjski trgovski družbi Žalec, vsem prijateljem in znancem, predvsem pa mojima potrpežljivima staršema - mami in očetu, ki sta mi vseskozi stala ob strani. Lep pozdrav vsem bralcem Prepiha! Dvanajst slovenskih deklet, ki smo letošnje poletje nastopala na predtekmovanjih po Sloveniji, smo se v Portorožu pomerile med seboj v neposrednih bojih za naslov najlepše Slovenke. V hudi konkurenci je zmagala 18 - letna Postojnčan-ka Metka Albreht, njena prva spremljevalka in Miss Casinoja Portorož je postala 21 - letna Tanja Krstič iz Maribora, 2. spremljevalka pa 18 - letna Sergeja Heric, prav tako iz Maribora. Sicer pa se je ves blišč finalnega tekmovanja pričel že Letos se je zvrstilo 17 predtekmovanj (15. avgust -Miss Koroške _ Ravne na Koroškem), na katerih je sodelovalo preko 300 kandidatk, polfinalna izbora sta bila v Medijskih toplicah v Izlakah in v discoteki Pacific v Krškem, finalna prireditev Miss Slovenije 93 pa v Portorožu. v torek. Dekleta smo sc ob 10. uri zbrale v Delovi zgradbi v Ljubljani, od koder smo skupaj z organ izatoiji odšle v Labodovo prodajalno, kjer smo pomerjale "svečana" popoldanska oblačila. Žr prvi dan smo zagnale krik, saj skoraj nobeni ni ustrezalo dano oblačilo. Tako so morali krojači prijeti za delo. Ko smo to nekako le uredili, smo se odpravili proti Portorožu - še vedno prvemu mestu naše male, pa vendarle zelo zanimive slovenske obale. Nastanile smo se v depandansih hotela Metropol - Roža. Torek je bil naš dan lenaijenja. V sredo zjutraj pa se je začelo zares. Najprej so nam frizerke frizerskega salona Nadja iz Izole uredile pričeske, še vedno zelo lepa Breda Pinterič - Miss Slovenije 67, pa je poskrbela za make-up. Ko smo bile vse lepo urejene, smo začele pozirati "zagriženim" fotografom, ki so Tekmovalke so postavljene po abecednem redu: I. Metka Albreht, 2. Maddalena de Andrea, 3. Janja Bačko, 4. Simona Bohak, 5. Majda Garibovič, 6. Sergeja Heric, 7. Tanja Krstič, S. Andreja Petrovič, 9. Mirjam Poterbin, 10. Katarina Strgar, II. Katja 'Tomič in 12. Dijana Zrimšek. ( SLOVENSKA LEPOTA j NA PREPIHI/ Po zaključku lepotnega tekmovanja v Portorožu za Miss Slovenije ’93 me je kar nekaj ljudi spraševalo za mnenje o tekmovanju, ki gaje neposredno prenašala tudi slovenska Televizija in ki je odločalo o najlepši Slovenki za leto '93. Brez posebnega obotavljanja lahko zapišem, da je visoko spoštovana žirija udarila krepko mimo. Metka Albreht ni in ne more biti pojem slovenske lepote v pravem pomenu besede, saj jo je že na tekmovalni pisti krepko zasenčila izbrana prva spremljevalka Tanja Krstič, ki je istočasno dobila dve upravičeni priznanji, kot miss fotogeničnosti in kot miss Casina Portorož. Prav tako menim, da Albrehtovi primanjkuje nekaj osnov, ki vplivajo na zunanjost v smislu določene višine, izjemnosti šarma. lepotno izoblikovanega obraza in večje dozorelosti ženske, še zlasti kot udeleženke bodočih lepotnih soočanj v Londonu in v Sun Cityu. Tudi za drugo spremljevalko Sergejo Heric ne morem reči, da me je kaj prida navdušila. Opevane zelene oči se mi zdijo vendarle premalo v primerjavi z njenimi izhodi pred javnost, ki so imeli vsakokrat manjše pomanjkljivosti in je bil njen izbor podobno "negativno" presenečenje, kot je to veljalo za Metko Albreht. Kontra Hericovi velja vsekakor postaviti Maddalene de Andreo, ki se ji je tokrat resnično zgodila krivica, saj je ob podobni postavni višini imela kar precej atributov boljših in pripričljivejših. Slišati je bilo, da sta v ožji izbor prihajali tudi Andreja Petrovič in Simona Bohak, ki pa sta zadnji dan žiriranja izpadli iz nepojasnjenih razlogov. Baje je pri letošnjem V izboru lepotic bilo tudi nekaj kuhinje? Te domneve prepuščam v raziskovanje drugim. Ker sem se podal v komentiranje celotnega "spektakla", bom omenil še dve zadevi. Najprej smo bili gledalci pred TV zasloni nesramno podvrženi slabemu TV scenariju in še slabši režiji televizijskih protagonistov. Odmerjena minutaža je prireditev okrnila za vrsto estradnih vložkov in podatkov, ki so tokrat izostali. Prepoteni voditelj Dolinar ni uspel vsaj z besedo ali dve neposredno izzvati lansko "mišico" Natašo Abram, ki se je zgubila z ekrana še preden se je dobro pojavila. Kako je slava minljiva! Podobne probleme je imel tudi v kontaktu z zmagovalko Metko Albreht ob koncu prireditve. Pa še kaj bi mu lahko naprtili. Drugače pa menim, da se mora o vsem tem kritično zamisliti šef razvedrilnega programa TV, gospod Mito Trefalt. Organizator prireditve, ki ima običajno veliko finančnih težav (sponzoriranja), bo moral v prihodnje narediti veliko korakov naprej, da bo lepše in modernejše oblekel lepotice, saj sem imel občutek (ne glede na znamko Walter Wolf), da so bile izbrane kopalke kreirane in obarvane za neke druge ženske, tiste, ki imajo tudi še kakšne druge probleme, da ponesrečen jeans niti posebej ne omenjam. In druga zadeva: sam prostor prireditve je bil ne glede na zveneč naziv portoroškega Casinoja skrajno neprimeren, nič slavnosten, in je dajal prevelik vtis povprečnosti, ki si jo taka estradna prireditev vendarle ne zasluži. Niko R. Kolar Posebna ponudba: Vrtne aarniture, lamelni parket, strešna okna, lesene stopnice. montažne stene, okna, vrata... PREDSTAVNIŠTVO: RAUNe NA KOROŠKEM Čečovie 5. tel.: 0602 / 20 175 | DOSTAVA NA DOM. ORGANIZIRANA MONTAŽA zavarovalnica triglav d.o.o. POSLOVNA ENOTA KOROŠKA 62380 Slovenj Gradec, Vorančev trg 2, Tel/ 0602/41 842, Fax: 41 840 PREDSTAVNIŠTVA Radlje ob Dravi, Mariboska 8, Tel.: 0602 / 73 024, fax: 73 026 Ravne na Koroškem, Trg svobode 12, Tel.: 0602 / 23 658, Fax: 23 769 Nwdmo vam vse vrste zavarovanj ter takojšnjo poravnavo nastaBh škod mmo umoma OBISKALI VAS BODO 1 TUDI NÀSl ZASTOPNIKI J radio alfa : rm PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alfa a.. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 62380 SLOVENJ GRADEC, p.p. 92 telefon: 0602 41-630 telefax: 0602 41-244 radio alfa a°a PROPAGANDNA AGENCIJA Efenkova 61 63320 VELENJE telefon: 063 851-788 telefax: 063 851-788 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU S G P K0G8AD DRAVOGRAD PODJETJE I G E M -----y— d. o. o.- 0 T I S K I V P H Oskrbimo vas s kvalitetnimi gradbenimi materiali po ugodnih cenah. Posebej še z: — IZOFAS suhomontažno fasadno oblogo — ukrivimo in polagamo betonsko železo in mreže — vse vrste betonskih mešanic — KO—TLAK plošče — betonski zidaki in druga betonska galanterija — separirani agregati — kritina BRAMAC pod najugodnejšimi pogoji SE PRIPOROČAMO PO KOROŠKI KNJIGA '93/7-8 o Mu iglo ib Kar okoli 150 potnikov seje v nedeljo, 3. oktobra odpeljalo z muzejskim vlakom s Prevalj do Maribora. Martuk - Matic in Agencija potniki mnogo takih, ki so se z Matura iz Maribora sta ob 130 vlakom peljali prvič, med samo obletnici koroške železniške vožnjo pa so bili postreženi s proge z muzejskim vlakom kavo, pijačo in jedačo. Ob Brez sprevodnikov "kondukterjev" na muzejskem vlaku ni šlo popeljala potnike v Maribor na postankih na železniških posta-ogled trgatve na Lent, jah v Dravogradu, Vuzenici in najstarejše vinske trte na svetu. Vuhredu je za dobro Poleg trgatve so si potniki s razpoloženje poskrbega železni-Koroške ogledali še zanimivo- ška godba iz Zidanega mosta. Hlapon na železniški postaji na Prevaljah sli Maribora ter obiskali med- vodja vlaka Milan Cilenšek pa narodni turistični sejem GOST je potnike med vožnjo do TUR. podrobnosti seznanil z zanimivostmi muzejskega Vožnja z muzejskim vlakom vlaka in lepotami Dravske je bila za vse enkratno doline, doživetje, saj je bilo med F.J. (fa) PRODOR RAVENSKEGA »VORANCA« I / oroška je z ravenskim ČZP »Voranc«, kot vse kaže, dobila K založbo, ki si to ime v vseh pogledih zasluži. V dosedanjih l\ izdajah je sicer osredotočena na domačo regijo in predvsem tamkajšnje ustvarjalce, vendar imajo ti marsikaj pokazati in povedati tudi drugim. To še posebej velja za izletnike in popotnike, ki (pre)slabo poznajo slikovite skrivnosti koroške pokrajine. Njene največje naravne lepote in kulturno zgodovinske dragocenosti jim bodo zdaj veliko bližje, saj jim jih kot na dlani ponuja nova monografija MEŽIŠKA DOLINA (izdana v sodelovanju z občino Ravne). Na besedilo domačina Janeza Mrdavčiča, dobrega poznavalca slehernega zanimivejšega kotička tega dela Koroške, se navezuje 60 fotografij, preostalih 147 pa je samostojnih; večidel jih je posnel mojster Milan Pajk. Knjigo velikega formata, ki jo skleneta povzetka v nemščini in angleščini, tako da bodo osnovnih informacij deležni tudi tujci, je opremil Edi Koraca. Z dvema novitetama je »lokalno« obarvan tudi leposlovni del »Vorančevega« programa. Silvija Borovnik iz Dravograda je kot pisateljica, publicistka in prevajalka med spremljevalci dogajanja na slovenski literarni sceni že uveljavljeno ime. Njena nova knjiga z nenavadnim naslovom SLOVENIJA, MOJA AFRIKA prinaša izbor esejev, polemik in zapisov brez etiket, s čimer se, po besedah Andreja Makuca na zavihku ščitnega ovitka, vešče izmika že kar bolestni koroški ujetosti naših sicer redkih besedovalcev in nemalokrat pogumno pogleduje iz sosednjih vrtov v domače tople grede. Avtoričina zunajslovenska skušnja ( Krakov, Gradec) namreč piedira jezljivo videnje očetnjave, a vendarle ostaja s svojo domovino v klinču, v katerem zaradi zastrte ljubeznivosti ne ena ne druga nočeta popustiti... Borovnikova je bojevnica v plemenitem pomenu besede - dosledno se postavlja v bran jezikovne inventivnosti, umnosti našega vsakdana in duhovnosti živetega, kajti nad tem vse prevečkrat zmagujejo skladenjski recept, priučena pamet in bivanjski stereotip. Izdajo je opremil Stojan Brezočnik. Sedemindvajstletni Slovenjegradčan Blaž Praprotnik je slikar, glasbenik in predvsem pesnik, saj je pred pričujočo knjigo PEGAZ PREBIJA ZVOČNI ZID v samozaložbi objavil že tri zbirke. Njegove pesmi sodijo v najširši okvir sodobnega postmodernizma; kot v spremni beseci ugotavlja Ciril Zlobec, so zunaj znanih poetik, težko primerljive z drugimi, hkrati pa se nam ponujajo kot svet zase, ki si krči svoj prostor na soncu prav tega našega zdaj in tu. V tem iskanju sta dve potezi še posebej značilni: relativizem v izpovedi in depoetizacija sleherne teme, stanja in položaja, pri kateri bi, sledeč svoji estetski vzgoji, pričakovali razvidnejšo poetičnost, lepoto samo po sebi... Avtor je sodeloval tudi pri opremi knjige, ki jo bogatijo fotografije Barbare Jakše in Staneta Jeriča. ODMEVI Nadaljevanje in konec POSEL 2 V tem času je moja druga ameriška firma ISM Ine. iz Carson City-a dobila dokaj zanimivo ponudbo cele ladje katodnega bakra iz Rusije v vrednosti pribl. 10 milijonov nemških mark. Tudi ta firma je registrirana pri Zunanjem ministrstvu R. Slovenije kot uradno predstavništvo. Kot plačilo pa Rusi niso želeli denarja, ampak bagre (rovokopače). V Nemčiji je Hammer imel najete prostore in tudi drugače poslovno sodeluje s firmo ITC iz Mainburga, ki je proizvajalec in zastopnik teh strojev znamke ETEC. Torej: Rusi bi dobavili baker, ki ga je bil takoj, glede na ugodno ceno pač, pripravljen kupiti kupec iz Italije. Plačilo pribl. 10 milijonov DEM bi šlo na mojo firmo ISM Ine. v ZDA, od tu pa bi bila odprta bančna garancija (akreditiv) firmi ITC za dobavo bagrov v Rusijo. Bagri bi se dobavljali postopoma, skozi obdobje treh mesecev. S tem , ko je odprt akreditiv za bagre ITC-ju (in Hammerju), se njihova bančna boniteta precej zviša in so sposobni akreditivno kriti še preostale tri kontej-neije in dobaviti vseh pet. Ubili bi tudi več muh na en mah: rešili se Hrvatov (ker bi jim vrnili denar oz. dali blago), po višji ceni prodali preostale kontejnerje, zaslužili pri bakru in še dobili razliko pri prodaji bagrov. Velja omeniti, da je lastnik podjetja ITC, Nemec Rudi Gaag, poročen z Rodezijko (sicer belko) in ima v Južni Afriki farmo nojev. To naj bi bil zelo donosen posel in ves denar investira tam doli. Hammer paradira naokoli s kovčki iz nojeve kože ipd. in po nekaterih informacijah naj bi naš denar končal v nojih. Glede na to, da se je bilo potrebno z Italijanom detaljno dogovoriti glede plačila bakra, je bil koncem meseca maja Hammer z menoj v Portorožu, zaradi bližine Trsta pač. Pogovori o "bakrenem" poslu so bili ravno privedeni h koncu, ko so za Hammeija zvedeli Hrvati in jih je seveda zanimalo, kaj Hammer počne tam. Njim govoriti o kakršnemkoli bakru bi bilo seveda odveč. Odgovor zanje je bil, da je Hammer tu zato, da čimprej konča "cigaretni" posel, kar je nenazadnje res. Takoj so se želeli sestati z njim in tudi bili (dvakrat) v Portorožu. Bilo jim je vsega dovolj, ko jim je Hammer začel pripovedovati spet stare zgodbice. Ultimativno so zahtevali sledeče: da naj gre Hammer z njimi v Nemčijo in jim na svoji banki izda ček za USD 412.000 z zamikom desetih dni. Toliko so mu dali časa, da-če res ima blago, da ga dobavi. Če ga ne, vnovčijo ček. Nekako je pristal na to in potrdil, da v ponedeljek, 7. junija, potujem v Nemčijo/Mainburg. UGRABITEV Bila je načrtovana s strani Hrvatov, po mojem že v Portorožu, ko so zahtevali izdajo čeka s strani Hammeija. Potekala pa je takole: Hammerja sem pripeljal v Ljubljano dne 5. junija (sobota), s tem, da gremo s Hrvati v ponedeljek (7. junija) v Nemčijo.Mislim, da je Hammer po prihodu v Nemčijo imel v načrtu, da se izogne izdaji kakršnegakoli čeka, saj je točno vedel, da je njegov bančni račun prazen. No, ko bi bili tam, bi se že nekako izmuznil. Obenem pa je računal na posel z Italijanom, s katerim naj bi se dobili v ponedeljek zjutraj v Trstu. V ponedeljek zjutraj sem se odpeljal v Ljubljano v avtu kolega z Raven, spotoma pa sva pobrala v Dravogradu še Manfreda Reitererja (zaupnika Brkiča iz Zagreba), ki je prispel iz Avstrije. Napotili smo se v Ljubljano. Tu je bil že drugi Zagrebčan, Slavko Bandov, skupaj s prevajalcem (sam namreč ne zna nobenega tujega jezika) in še nekim gospodom, ki se je kasneje izkazal za njegovega telesnega stražaija. Sestali smo se pred hotelom Ilirija v Šiški, kjer je prenočeval Hammer. Hammer sprva ni želel z njimi, saj bi se morali sestati z Italijanom v Trstu, zato sta ga Bandovov "prevajalec" in "telesni stražar" ročno prijela pod pazduho in ga posadila medse na zadnji sedež luksuznega in povsem novega črnega Mercedesa 300 S. Bandov je namignil, da naj grem sedaj z njim še jaz, da sedem spredaj in se odpeljemo. Med tem je kolega že zapustil "prizorišče" in ostal je še Avstrijec Reiterer. Ta naj bi počakal kolega oz. odšel za nami s taksijem do Prevalj. Dogovorjeno je bilo, da gremo najprej k meni, da bo Hammer kontaktiral po telefonu in telefaksu svojo nemško banko, da naj pripravi zahtevani ček. Ob prihodu na Prevalje smo se oglasili pri meni doma, Hammer je začel takoj telefonirati, obenem pa je iz Zagreba klical Brkič, zakaj smo njegovega človeka pustili v Ljubljani. Odločeno je bilo, da se sam s svojim avtom odpeljem v Ljubljano po Reitereija, med tem pa Hammer pripravi vse potrebno po telefonu/faksu. Ko se vrneva, se z dvema avtoma napotimo proti Nemčiji. INDIJANEC LAŽE HRVATOM Hammerju mojega odhoda nisem razlagal na dolgo in široko in je takoj, ko sem odšel, začel rovariti proti meni in se prilizovati Hrvatom. Ko sem odšel je potegnil na dan dokumente o "ruskem" poslu in obenem lagal na dolgo in široko, kako pravzaprav sam držim denar Hrvatov in podobne neumnosti. Odšel naj bi, po njegovem, v Trst, pobasal vseh enajst milijonov mark, njega pa, reveža, predal njim, saj je tako nedolžen in je želel v vsem le pomagati. Ja, kaj pa prejetih USD 412.000 od Marketrona ? To pa, da je le dolg ki ga ima Marketron tako in tako do njega ... To sem kasneje razbral iz njihovih sodnih izjav. Ko sva z Reitereijem prišla čez štiri ure na Prevalje, jim spet ni bilo ničesar jasno, ali Hammer laže ali ne. No, predlagali so, da sicer gremo v Nemčijo, vendar šele naslednji dan, saj naj bi s sabo vzeli še nekega ekonomista oz. advokata, ki bi kontroliral celo stvar. Ker se pa sedaj ne "razdvajamo več”, morava midva s Hammerjem z njimi. Imel sem že vsega dovolj, pa naj bo še to. Sicer pa sem bil mnenja, da ima denar tako Hammer, meni kaj posebnega sedaj ne morejo. Ne najbolj rad, sem vseeno odšel z njimi. Vozili smo prek Maribora dokaj hitro, da bi čimprej prestopili mejo pri Podlehniku. Spotoma je Bandov obljuboval, da naju bo namestil v Hotel Intercontincntal, naslednji dan pa, da gremo v Nemčijo. V Zagrebu smo bili malo pred polnočjo. Takoj, ko smo prišli tja, sta obe, dosedaj dokaj tihi "gorili" zadaj oživeli. Fizičnega ODMEVI maltretiranja sicer ni bilo, grožnje so bile /golj verbalne. Jasno pa so nama postavili rok 24 ur, da vrneva denar, in to v celoti, vseh USD 465.600. O kakšnem delnem vračilu, ki sem jim ga izplačal že decembra, niti slišati niso hoteli. V kolikor ne vrneva denarja, naju bodo predali "nekim ljudem" in končala bova nekje na frontni liniji, saj "zajebaval njih ne bo nihče". O najinem prihodu, pa da je tako obveščena policija in vojska in da naj ne poskušava bežati. POD BUDNIM OČESOM GORIL Prvo noč sva prespala v starem stanovanju S. Bandova pod budnim očesom obeh goril. Z orožjem sicer tu niso mahali, kasneje je policija našla v tem stanovanju pištolo, prav tako jo je našla v avtu S. Bandova, s katero je bil tudi (ilegalno) v Sloveniji. Dovolili so nama uporabo telefona, ki ga na srečo niso prisluškovali. Naslednji dan so naju premestili v novo stanovanje, kjer je bil tudi telefaks. V tem stanovanju so bili sedaj kar vsi: Slavko Bandov s svojima "gorilama", Paško Brkič pa skupaj z Antonom Tičičem kot drugi kupec. Sam sem bil v stalnem kontaktu s svojimi ljudmi v Sloveniji, ki so o moji, sedaj že lahko rečem, ugrabitvi, obvestili policijo, ta pa prek Interpola tudi hrvaško policijo. Hammer je po svoji liniji obvestil ljudi v Nemčiji, ti pa ameriško ambasado v Zagrebu. Ugrabitev ameriškega državljana pa ni šala. Približevala se je peta ura popoldan in Hammer je videl, daje zadeva zelo resna. Ponujal je raznorazne možnosti, celo to, da, če jim hoče dati denar, naj ga spulijo v Nemčijo, saj le tam lahko izvrši vplačilo. Hrvati se s tem seveda strinjanje, jaz pa, da ostanem ta čas v Zagrebu kot nekakšen "talec". Hammerju se, jasno, smeji, ko to sliši. NASTOP SPECIALCEV Opaziti je bilo tudi trenje med samimi Hrvati, saj so tako prva (Brkič) kot druga (Bandov) skupina hoteli ves denar za sebe in izigrati druga drugo. Tik preden so naju odpeljali iz stanovanja, zaslišim močno ropotanje na vhodnih vratih in pok stekla ter klic "Lezi dole, brzo H". Naenkrat je bila v stanovanju, skupina policijskih specialcev v zaščitni opremi (neprebojni jopiči, čelade) z naperjenimi puškami. V trenutku smo bili vsi na tleh in zaukazana je bila absolutna tišina. Izza njih so prišli v stanovanje operativci, ki so nas drugega za drugim posadili na stole, vklenili v lisice in vzeli podatke. Obenem so preiskali stanovanje, vzeli vso dokumentacijo o tem in drugi poslih, ki jih vršijo Bandov/Brkič ter zaplenili kovček s pribl. DEM 300.000 v gotovini. Vse je izgledalo kot v kakšnem ameriškem filmu, še posebej, ko so nas peljali iz zgradbe. Celotna četrt je bil blokirana s specialci in policijska vozila vsenaokrog. Peljali so nas na policijsko upravo Zagreb in zasliševali pozno v noč do jutra. Seveda so nas takoj ločili, tako da nisem imel nobenega stika ne s Hammerjem ne z ugrabitelji. Glede na zveze, ki jih ima Bandov na policiji, so bili ugrabitelji takoj izpuščeni in vse skupaj prikazano kot prevara, ki naj bi jo s Hammeijem storila njim, ko pa so jo nama "dokazali", sva inscemrala ugrabitev, da bi se rešila iz Zagreba. Naslednji dan je sledilo še zaslišanje pri preiskovalnem sodniku, ki je za naju oba odredil (ločen) pripor, dokler se zadeva ne razjasni. Pripor je bil odrejen zgolj iz razloga begosumnosti oz. zato, ker sva tuja državljana, z ničemer vezana na R. Hrvatsko. Sam sem takoj angažiral odvetnika v Zagrebu in zahteval sodnega tolmača za slovenski jezik. Na vso srečo sem imel s sabo kompletno dokumentacijo o poslu, ki sem jo tudi izročil odvetniku oz. sodišču. Preiskava je trajala mesec dni in bila potem še podaljšana za nadaljni mesec. Marlboro 20 CLASS A CIGARETTES INDIJANEC DOKONČNO IZGINE Ker v preiskavi ni bilo najti ničesar, kar bi naju bremenilo kaznivega dejanja goljufije, sva bila na odvetnikove zahteve izpuščena iz pripora, s tem da obtožnica SPLOH NI DVIGNJENA (za razliko od navedb v nekaterih časopisih!). Podobno dejanje je na zahodu označeno kot gospodarski spor in pride pred gospodarsko in ne pred krivično sodišče. Postopek trenutno stoji in po zadnjih informacijah, ki mi jih je dal odvetnik, bo cela stvar ovržena. Postavlja se tudi vprašanje pristojnosti sodišča, saj sam posel ne katerokoli dejanje povezano z njim (plačila itd.) ni bilo izvršeno v R. Hrvaški, temveč v Avstriji in ZDA. Hammeija po aretaciji pravzaprav nisem nikoli videl. Ko je bil izpuščen, je izginil neznano kam in z njim nimam nobenih kontaktov. Tudi jih ne želim, saj je to za mene navaden kriminalec. REŠITEV JE V AMERIKI Takšna, kot jo je predlagal že marca moj ameriški advokat: takoj v ZDA vložiti tožbo proti podjetju Marketron International Ltd., njegovemu lastniku Theodore Koyzisu, solastnici Jane Koyzis (ženi), advokatu Marketrona Johnu Stocku (preko katerega je Marketron izvršil vplačilo Hammerju), podjetju Northgold Industries Ltd. in njegovem lastniku Perry Hammerju. Na pot se odpravljam v naslednjih dneh. Hrvate še vedno cenim kot kupce, ki za svoje pošteno plačilo še vedno niso dobili blaga. Vendar ne po moji krivdi. Zamerim jim edinole način (ugrabitev), s katerim so hoteli priti do svojega denarja in (nenormalno) visokih obresti. Takoj, ko dobim izvršen povratek denarja, dobijo vrnjeno vplačano vsoto. Odškodnino in obresti pa takrat, ko le-to dobim tudi jaz. ZAKLJUČEK Vse navedbe so resnične, za vsak napisan stavek obstaja dokument. Konec Op.: Naslov in mednaslove smo dodali v Prepihu. PROIZVAJAMO ZA101NICA frolek (§z)lek ,N PRODAJAMO MARIBOR aparate in materiale POSLOVNA ENOTA SLOVENJ GRADEC za ZODOZOravStVO (Avtobusna postaja) s področij: Tel.: 0602/41-595, 41-813 ^ PREVENTIVE 1 ^ ■ KONSERVATIVE PREDSTAVNIŠTVO: - RADLJE OB DRAVI, Tel.: 0602/71-941 ^ \ PROTETIKE - RAVNE NA KOR., PREŽIHOVA UL 24, {S ^ ORTODONTI JE -Tel.: 0602/21-346 - DRAVOGRAD, TRG 4. JULIJA Tel.: 0602/83-071 (£) lek d.d. Dplbll|aiinia V 365 DNEH JE LAHKO SAMO EN tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d. d. DAN NESREČEN 61117 Ljubljana, Verovškova 57, p. p. 81 NE PUSTITE SE PRESENETITI! telefon: (061) 182-161 telex: 39403 ŽIVLJENJE GRE telegram: Lek Ljubljana NAPREJ IN MIZ VAMI telefax: (061) 183-517 1 KCM OPREMA Tovarna oblazinjenega pohištva 62380 Slovenj Gradec, Stari Trg 304 Telefon (0602) 42 051; telefaks 42 153 oblazinjenega pohištva in ugodni prodajni pogoji! O 20 % popust ob gotovinskem plačilu O trimesečno obročno odplačilo brez popusta O petmesečno obročno odplačilo z 12 % fiksno obrestno mero V lastnih prodajnih enotah NOVE OPREME SLOVENJ GRADEC NOVO MESTO Stan trg 304 Regerške košenice 65a (0602) 44 185, 41 144 (068) 21 674 ----------------- ŠPORT Cross country club Legen Cross country duh Legen je registriran od letošnjega aprila naprej, toda Franjo Poklic, predsednik kluba, Benjamin Žvikart in Franjo Štern so se že prej veliko časa ukvarjali s konji. Skupaj z enajstimi ljubitelji konjev so se odločili, da bodo jahanje ponudili tudi širši množici ljudi. Tako je v Slovenj (iradcu nastal klub, kjer si lahko domislite terensko jahanje po bližnjih planinah ali pa celo prvič sedete na konja in se greste Johna Wayna. omislili angleško ime, ki je atraktivno in neka) drugega kot pa jahalni ali konjeniški klub," pravi Poklic. Trenutno šteje klub 155 članov, ki imejo popust pri pijači v klubskih prostorih in pri jahanju. Razpolagajo s 15 konji, od tega je kar 14 kobil. V teh dneh jih je stalno na voljo 6, saj veliko kobil pričakuje mladiče. Povprečna starost njihovih konjev je in do štiri leta, vsak i/.med njih pa je vreden 2000 do 3000 ncm- 'To ni iz ujesterno, to je Cross country club Legen" V Cross country clubu sem se oglasil ravno takrat, ko je klubski kovač menjal podkvi triletni kobili Jasmini. Pomagal mu je predsednik kluba Franc Poklič, po opravljaljenem delu pa smo odšli v klubsko hišo, poleg katere je tudi koral. Pri ljudeh po svoje odmeva njihova angleška različica klubskega imena. Močna radovednost je tudi mene premagala in sem jih najprej vprašal prav to. " Odločili smo se za neke vrste turistično ponudbo. Želimo, da se ljudje sprostijo in dobro zabavajo, ko pridejo na jahanje. Seveda jih je potrebno k temu privabiti. Zato smo si škili mark. "Naša turistična ponudba ne zahteva dražjih in plemenitejših konjev. Nekateri nam očitajo, da imamo kljuseta, kar ni res. To je zlobno podtikanje. Naši konji so izključno za turistično jahanje in to počnejo dobro. So mirni in vodljivi. Sicer je odziv obiskovalcev fantastičen ter se nam ta dejavnost izplača. Zemljišče, kjer klub domuje, je last našega člana, prav tako pa lepo sodelujemo z vsemi lastniki zemljišč, preko katerih potekajo naše jahalne ture. Ljudje lahko pri nas resnično preživijo lepe trenutke. Za otroke imamo poleg klubske hiše tudi igrala, tako da ne pridejo samo na jahanje. Slišali smo že veliko pohval in kritik, za oboje pa smo dovzetni. Našo ponudbo smo pripravljeni tudi izboljšati. Želimo si tudi boljšega sodelovanja z ostalimi klubi. Zgodi se, da potrebujemo še kakšnega konja, pa ga sami nimamo na razpolago. Drugače je stvar lepo stekla in upamo, da bo tako šlo tudi naprej," je povedal Darko Pečolar, eden izmed ustanovnih članov. Izlet s konji si lahko omislite za eno uro ali pa tudi za tri dni, če vam je to po volji. Jezdite lahko na Ribniško kočo ali čez Pohorje. Se prej se lahko naučite osnov jahanja v koralu, zatem pa čaka pot čez dm in sim. Vsak vikend , jezdite lahko v petek in soboto popoldan ter v nedeljo od desete ure dalje, se v Cross country klubu Legen oglasi približno 100 jezdecev. S tremi četrtinami dohodka v klubu pokrijejo stroške, ki jih imajo s konji. Poleg tega iščejo še pokrovitelje, katerim lahko ponudijo svoje poslovanje s konji na njihovih prireditvah. Tako so bili prisotni na pustnih maškeradah, kulturni prireditvi v Podgorju, vreme pa je preprečilo njihovo sodelovanje na Odprtih vratih Slovenj Gradca. Vzdušje med člani je res prijateljsko in zabavno. Na dan mojega obiska je klubski kovač Jože Strmčnik, po domače Jevšnikov Pepi, praznoval rojstni dan. Seveda so padle čestitke, zunaj pa so konji potrpežljivo čakali na obiskovalce, katere vsak vikend ubogljivo prenašajo na svojih hrbtih. Rok Tamše iMkTamrašg RokomeT Slovenjegraški rokometaši so uspešno prestali krst na evropski rokometni sceni. Nova oprema je bila boljša od SKA Lvov iz Ukrajine (24:23 in 19:17) in tako nadaljuje svoje sodelovanje v evropskem pokalu mest. Slovenjgradčani so pokazali borbeno in domiselno igro, ki je navdušila blizu 2000 gledalcev na obeh tekmah. Ta dva srečanja sta ponovno potrdila, da je Slovenj Gradec rokometna trdnjava. Najbolj razveseljivo je to, da so se, še posebej na drugi tekmi, izkazali mladi igralci. Prav vsi pa so pokazali, kako se bori za barve svojega kluba. Zdaj je poleg evropskega pokala na vrsti še državno prvenstvo. Nova oprema se bo tudi to sezono borila za eno izmed mest, ki vodijo v Evropo. Ni dvoma, da bodo tudi naprej imeli podporo svojih navijačev z Orli na čelu, ki so ob premieri evropskega nastopa pripravili tako čudovito vzdušje v slovenjgraški športni dvorani. Ni kaj, še bo rokometnih užitkov v prihodnjem letu. ŠPORT V poletnem času na treninge v Velenje. Pionirji veliko obetajo. Najmlajši plavalci ravenskega Fužinarja Ravne so bile dolgo vrsto let Ko je vadbo prv/ela Jelka med uspešnejšimi plavalnimi središči v Sloveniji. Med doslej največjimi uspehi plavalcev Fužinaija je tretje mesto na ekipnem državnem prvenstvu bivše Jugoslavije, mnogi posamezniki pa so tedaj sodili med najboljše in bili med stebri državne reprezentance. Spomnimo se balkanske prvakinje in državne rekorderke na 200 m prsno Maje Rodič, zatem Mirana Kosa, ki je bil neprekosljiv v hrbtnem slogu , in kasneje državnega rekordeija na 100 in 200 m hrbtno ter 200 m mešano Sandija Ambroža. Za njimi so prihajali mlajši Čeru, Pesjak, Medvešek, Kopova, Pešlova, Breznikarje-va in še mnogi drugi, ki so in še branijo nekdanji ugled ravenskega plavalnega kolektiva. Potem je prišlo obodbje pogostih menjav trenctja članske vrste, kar je zapustilo določene posledice. Želja po hitrem uspehu je povzročila osip članske ekipe, delo z mladimi kategorijami pa je bilo zapostavljeno. Pšeničnik - Halilovič je bila v klubu le še peščica starejših plavalcev in plavalk. Temu primerni so bili seveda* rezultati. Toda bodočnost ravenskega plavanja so iskali predvsem v vzgoji mladih kadrov in stanje se je kmalu pričelo izboljševati. Po več kot desetih letih je mesto profesionalnega trenerja zapustila Pšeničnikova, njo pa je nadomestila Meta Črešnar, ki že tretjo sezono trenira najboljše plavalce in plavalke kluba. "Tačas imamo v klubu pet skupin, od tega tri tekmovalne in dve takoimenovani šoli plavanja. Skupno imamo okoli 80 plavalcev in plavalk. Prva ekipa, to so kadeti, mladinci in člani, trenira dvakrat dnevno. Najprej zjutraj od 6. do 7.30 ure, nato še po šoli od 13.30 do 15.30 ure. Najbrž si težko predstavljale, kako so ti otroci zaposleni. Praktično so preobremenjeni, saj prostega časa ob obveznem učenju in domačih nalogah sploh nimajo," pravi Meta Črešnar, ki seveda ne pozabi omeniti izredno prizadevnost svojih varovancev. Črešnaijevi pri delu pomagata Andrej Polanc in Menka Pavšer , ki sta honorarna vaditelja in skrbita predvsem za najmlajše. V klubu v zadnjem obdobju delajo izredno zavzeto in sistematično, toda kaj, ko jim še vedno primanjkuje strokovnega kadra. Vselej so bile s trenerji velike težave, kajti to delo je še vedno preslabo plačano. Tako kljub željam niso v stanju v plavalni klub Fužinar sprejeti še večjega števila naraščajnikov. Toda to niti ni največji problem. "Naš največji problem je že vsa leta bazen. Naš 25-metrski v Domu telesne kulture je prekratek in vedno bolj zaostajamo za centri, ki premorejo večje bazene," poudaija Meta Črešnar. "Smo edini plavalni klub v Sloveniji, ki nima bazena olimpijskih dimenzij. To pomanjkljivost /lasti občutimo v poletnem času, ko se s tekmovalci vozimo vsak dan na treninge v Velenje. Okoli dva meseca s kombijem prevažamo okoli 20 najboljših plavalcev in plavalk, ki morajo večinoma trenirati v poznih večernih urah, saj drugače bazena ne dobimo. To je za mlade športnike izjemno utrudljivo in večkrat navdušenje pri plavalcih močno upade. Tudi dragi prevozi nam poberejo precej denarja." Sicer pa, v klubu so ponosni na dosežke svojih tekmovalcev. Največ obetajo pioniiji letniki 1981- 82 ter pionirke letnice 1982- 83. Med vsemi posebej izstopa Matjaž Čepelnik, ki je tudi v slovenski reprezentanci in je letos osvojil štiri naslove državnih prvakov. V kadetski vrsti velja omeniti Boruta Dežmana, ki si je letos pripraval dva naslova državnih prvakov ter Primoža Abrahama, med mladinci pa je tačas v ospredju predvsem Miha Hribernik. Vprašanje pa je, ali bo koroško plavanje še kdaj doseglo nivo iz prejšnjih let -brez 50 meterskega bazena zagotovo ne! Pred leti so bili menda že napravljeni načrti za izgradnjo bazena na Ravnah, toda kasneje je vse utonilo v pozabo. Pri Fužinarju še vedno upajo na boljše pogoje - bazen je njihova največja želja. Ivo Mlakar MALI OGLASI Prodam unikatne stenske ure izdelane na marmorju ali steklu. Tel. (0602) 33-186 Prodam zelo malo rabljen brezhiben pralni stroj GORENJE, star 3 leta, cena 20.000 SIT (tudi na tri čeke) Tel. (0602) 44-825 Ali začenjate s podjetniško dejavnostjo in ! potrebujete usluge s področja knjigovodstva in računovodstva? Nudimo vam vestne usluge po zmerni ceni. Število podjetij je omejeno. Vaše potrebe in ponudbe pisno sporočite na uredništvo Prepiha pod šifro : RAČUNOVODSTVO. ŠPORT mil « mm SLOVENJ GRADEC V Sloveniji smo imeli doslej tri mednarodne odbojkarske sodnike. Eden od njih je Ravenčan Jože Lečnik, ki je kar 22 let živel in delal v Kaknju v BiH. drugi Peter Končnik z Jesenie in tretji Jure Stegnar iz Novega mesta, najmlajši med vsemi, ki je izpit za sodnika mednarodnega ranga opravil v lanskem letu. Letos smo Slovenci dobili še četrtega sodnika, ki bo delil pravico na meddržavnih in V klubskih odbojkarskih tekmah širom po Evropi in po svetu. Omenjeni trojici se je namreč letos pridružil še dolgoletni zvezni sodnik, 39 - letni Ravenčan Dušan Brankovič. V češkem špor-mem centru "Brandys nad Laben" blizu Prage je Brankovič uspešno opravil teoretični del izpita za mednarodnega sodnika. Seminaija so se udeležili kandidati iz 15 držav. Dušan Brankovič je tako dobil naziv sodnika pripravnika, kajti letos mora opraviti še praktični del izpita. Prav te dni je dobil priložnost, da sodi na sedmih mednarodnih tekmah kot prvi sodnik. Prepričani smo, da bo zadovoljil okuse strogih kontrolorjev sojenja in članov izpitne komisije. I.M. _______________________J BERITE PREPIH GRADBENI SERVIS Slovenj Gradec ŽELEZNIKAR Mislinja Istfemno ugodne cene za: - tervol > apno - cement - armaturne mreže Akcijska prodaja dimnikov Možen nakup na OBRT SERVIS SLOVENJ GRADEC ugodno - DORMI LAKI - stenske polloe - motorne ša£e H 01 - kopalne kuH - LXŽ kotu sa oantnOno napUneU oOe ŽILA DANES - ZA VAŠ BOLJŠI jVTTlI I Y Export - Import ! Qy jBBr Klagenfurterstrasse 15 / Borovlje, Avstrija Tel.: 0043 4227 2860 (A) Tel.: (0602) 22 - 925 (SLO) Usodna ponudba malo rabljenih FOTOKOPIRNIH STROJEV gf—-1 ! : '— K VfTKtVSl MINOLTA, 0 ori*ina GLOSIRANAČRNA KRONIKA Ob tokratnem pregledovanju koroške črne kronike v zadnjih štirinajstih dnevih se mi je kar samo po sebi vsililo tisto tradicionalno vprašanje: kdo je pravzaprav bolj kriv - ali tisti, ki krade ali tisti, ki vrečo drži. V policijskih zapisnikih je namreč zabeleženih vse več primerov uporabe ali nameščanja predmetov, za katere je znano, da so bili protipravno pridobljeni, ali bolj po domače povedano: bili so ukradeni. Poleg tistega, ki jih je ukradel ve, to tudi "novi" lastnik, pa vendar - kaj mi mar, pomembno je, da sem do neke stvari prišel po čim bolj ugodni ceni. Kradljivce pa naj lovi policija. Takšno mišljenje je zlasti razširjeno med mladimi, kar je še zlasti zaskrbljujoče. Druga stvar, nad katero bi se veljalo zamisliti, je naš odnos do policistov. Res je sicer, da je ta služba ob nekaterih aferah, ki pretresajo tako njo kot našo družbo v celoti morebiti delno izgubila na ugledu. Pa vendar: zvečine policisti, ki jih vsakodnevno srečujemo na cesti ali drugod, temu niso krivi. Opravljajo pač svoje delo. In ljudje smo večkrat zelo čudni: kadar nam slučajno gre za nohte, se razburjamo, češ, kje pa so zdaj policisti. Kadar pa smo - na primer - pregloboko pogledali v kozarec in posredno ali neposredno ogrožamo okolico, pa preklinjamo, koj ko jih zagledamo. Še več - mnogi bi kar fizično obračunali z njimi. Zadnji tak primer je z dne 21. septembra, ko je skupina izgrednikov napadla policijsko patrolo v Dobji vasi pri Ravnah ka Koroškem. Kot je zapisano v policijskem zapisniku, so policisti morali "uporabiti sledeča prisilna sredstva: fizično silo, sredstva za vezanje in vklepanje, plinski razpršilec in službenega psa." In tretja stvar, pri njej bi vse bralce prosil, da mi ne očitajo takoj pretiranega nacionalizma, je povezana z begunci ali našimi začasnimi gosti iz krajev, kjer žal še vedno traja vojna. Iz policijskih zapisnikov je moč razbrati, da je med vinjenimi vozniki vse več prej omenjenih ljudi, ki pogosto tudi ne upoštevajo prepovedi vožnje in z njo kasneje nadaljujejo. Že res, da v krajih, od koder ti ljudje prihajajo vladata nered in pravna anarhija, vendar v Sloveniji pravni red le obstaja in vsi se ga moramo držati. Tako domačini kot tujci. Toliko v razmislek. -------------------------------- i čez 9 mesecev. Takrat ga bodo tudi i prijeli. S* INTEMEZZO i i Poglejmo si zda| - za majhen predah - j nekaj cvetk iz poročil(izjav) o prometnih nesrečah. "Zibal se |e od enega do drugega roba j ceste, tako da sem se mu moral nekajkrat ! ostro umakniti, preden sem ga zadel!" | “Pri poskusu, da preženem muho, i sem se zaletel v telefonski drog!" "Pešec se ni mogel odločiti, v katero | smer bo šel, zato sem ga povozil!” "Neposredni vzrok za nesrečo je bil majhen mož v majhnem avtomobilu z brado!" "Telefonski drog se mi je približeval z neverjetno naglico. Ko sem se mu želel umakniti, je trčil direktno vame!" "Odpeljal sem, vrgel kratek pogled na taščo m zapeljal v reko!" “Svoj avto sem vozil 40 let, ko sem zaspal za vdanom!" * KRIMINALKA Policijski zapisniki so včasih prava mini kriminalka. Takšen je na pnmer » KOŠARKAŠKI POKAL Zdaj pa nekoliko vedreje zasukano! V poplavi najrazličnejših pokalnih športnih tekmovanj bomo zdaj, kot kaže, dobili še enega. Znabiti, da bo prišel iz Pameč H.G. je namreč pn tamkajšnji osnovni šoli odnesel kot za košarko. Bojda se za navdušenega košarkaša že zanimajo nekaten znani slovenski klubi, ki v svojih vrstah bržkone nimajo tako zagretega člana, da bi si "delo" nosil kar domov! Bržkone velika večina Mežičanov in Prevaljčanov ne ve za grožnjo posebne vrste, ki se je na srečo sprevrgla v šalo. O.P. iz Mežice je namreč 28. septembra obvestil policijski oddelek v svojem kraju, da so v tovarni TOM prejeli telefonski klic iz Ljubljane. Neka oseba s čisto slovensko govonco brez naglasa, ki se je z bolj otroškim glaskom predstavila kot "direktor komunalnega podjetja Ljubljana", je napovedala večp zastrupitev vode na območju Mežice in Prevalj v prihodnjih dneh. Policija za zdaj še ni izsledila ničesar, kar bi dalo slutiti, da bi zadevo bilo treba vzeti resno. Korošci , pa tako ali tako že vedo, da iz Ljubljane kaj dobrega ne more prib! In, če sem že pri grožnjah: 23. septembra sta dve koroški šoli - osnovna in srednja spet dobili anonimni telefonski klic o podtaknjeni bombi. Alarm je bil lažen. Učenci osnovne šole pa so zaradi tega - tako piše v zapisniku -nekaj časa bili na “izletu po bližnji okolici"! ® KOPAL SE BO Kratko policijsko poročilo: "Neznani storilec je iz ženske toalete v garderobi tovarne TUS -Naue v Slovenj Gradcu odnesel mešalno pipo." Kratek komentar mojega pnjatelja Mirana: "Fant se bo končno v redu umil!" Sicer pa: kaj sploh lahko odneseš drugega iz ženske toalete kot mešalno pipo!" Nekaten prav zares kradejo kot srake: odnesejo vse, kar se sveti. Tudi če nimajo za kaj uporabiti. Tako je na pnmer NN odnesel iz obrata farmacevtike v LEK d.d. Prevalje pnevmatsko brizgalko za nanašanje zaščrtne plast na tablete. Morda pa je NN slišal za tako imenovano "dvojno zaščito" in si je mislil "ziher je ziher", pa bo poslej preko tablet prot zanositvi dodal še dodatni premaz. Ne bo mu pomagalo! Rezultat bo viden primer, ki se je zgodil med 15. in 21. septembrom nekje na Koroškem. Neznani storilec je iz nezaklenjene hiše, iz sklenjenega predala vitrine v dnevni sobi, za katerega je ključ našel pod prtičkom, odnesel 700 nemških mark, 1650 avstrijskih šilingov in 5000 slovenskih tolarjev. Podoben je tudi dogodek iz Črne. L.M. in Bi. sta utemeljeno osumljena kaznivega dejanja kršitve nedotakljivost stanovanja. Na zahtevo lastnika O.P. se namreč nista želela odstranit iz njegove hiše. Tukaj bi lahko uporabili tudi tsto znano: “Pnšla sta za pol ure, ostala sta tn dni..." Ste že slišali za "tatvino v nadaljevanju". No, ne gre za nikakršno televizijsko nanizanko ali nadaljevanko. To najbolje ve P.P., ki je utemeljeno osumljen tovrstnega kaznivega dejanja. V mesecu dni je namreč odtujeval ali kradel kalupe za vlivanje takovcev. Tako je obrat IGM oškodoval za okoli 17.000 tolarjev. Bojda se pred kadijo namerava zagovarjat, da je "doma tlakoval in da ni vedel, da za izdelavo slehernega novega takovca ne potrebuje tudi novega kalupa." NESREČE Žal moram tole svoje pisanje tudi tokrat sklenit bolj žalostno. Kot kaže, je bil najbolj nesrečen dan prav 29. september. Tega dne se je najprej zgodila prometna nesreča s tragičnim izidom. Voznik osebnega avtomobila M.Č. iz Slovenj Gradca je blizu Dobrij zapeljal preko desnega roba ceste na travnik in se večkrat obrnil. Pri tem je zaradi težkih poškodb umrla njegova sopotnica L.A, iz Bukovske vasi. Ob 20.25 pa je v Tekstlm tovarni Otški vrh obratni elektrikar G.C. poskušal popravit kuhinjski prekucnik za gretje olja. Iz neprevidnosti ni izključil toka - in prišlo je do delovne nezgode s smrtnim izidom. T.l. Vy„4~«fc,. ' “ ' '■ ^ T • •' Iiiiiillirai ■ 4»»".. .. ■ ... ^ ‘ ' ..■ ^ ■ ^ * -j» r -^C1- ìmìW0- m m Tu sem jaz doma................... " >*r 4*.- m j ■ • T5C33®—~ ^ * ^ ' J _ STr^- 't~-~*---~ - <,PV-f- ' 3'%, * _Tt~ . ** JM* 'Vj^ ^*4—-S*»1 ■ ■■i'“-” I Sé' -*■*-% i- «."■ .!* “* IV -« «•■ jr ^5 i s#s££C figr &•" jr*^- VtfSa f* rr 1M as ><» * > V/ Sloveni Gradec (1993) S G P KOG RA D DRAVOGRAD G R A D B E NO P 0 D ) E T I E STAVBENIK -------------------------------d. o. o.--------------- f R E V A E E Mm wiwra m mMi IMMOTI* wiecn im mmmÈm IH Mfroyicfwi ©na t ilut tu^ TO JE ŠPORTNA REVIJA EKIPA IZHAJA VSAKO SREDO IN JO LAHKO KUPITE TUDI V VAŠEM KIOSKU! slovenj gradeč UKV 97,2 IN 88,9 MHz STEREO poqjetje kcr ike jsdccime DRAVOGRAD, p.o. Koroika c. 2 / 62370 Dravograd telefon: (0602) 83-045 / fax: (0602) 84-637 Koroške pekarne so od leta 1990 samostojno podjetje, organizirano v petih poslovnih enotah. S svojimi pekarskimi proizvodi pokrivajo tri Koroške občine, deloma pa tudi Celjsko in Ljubljansko področje. NAŠI IZDELKI SO KLJUB SPREMEMBAM V TEHNOLOŠKEM RAZVOJU OSTALI PO NAŠEM KOROŠKEM OKUSU, ZATO SO TUDI V LJUBLJANI, DOMŽALAH, VELENJU, LEVCU, ŠOŠTANJU IN V VELIKO DRUGIH KRAJIH SLOVENIJE ZELO ISKANI. ŠE POSEBEJ SMO ZNANI PO NAŠIH POSEBNIH VRSTAH KRUHA. suvel lllllll II lil 11 II TRGOVINA NA DEBELO Z ŽIVILI IN PREDMETI SPLOŠNE RABE Nudi svojim odjemalcem.pestro ponudbo: • VSEH VRST PREHRAMBENIH IZDELKOV • ALKOHOLNE IN BREZALKOHOLNE POJAČE • ČISTILA, PRALNE PRAŠKE, GALANTERIJO Dejavnost opravljamo v Koroški regiji in izven Se priporočamo: vsem trgovskim podjetjem, gostinskih podjetjem in družbenih prehranam. S U V <‘L TRGOVSKO PODJETJE d.o.o. Celiska 33, Slovenj Gradec 0602/ 41-157, 41-267 računovodstvo 42-404, la* 42-264 Čečovje 5, 62390 Ravne na Koroškem Tel.: 0602 / 20 165, Fax.: 0602 / 21 076 O PROIZVODNJA ŠPORTNE OPREME □ STORITVE UVOZA IN IZVOZA, TER POSREDOVANJE PRI STIKIH S TUJIMI PARTNERJI □ GROSISTIČNA PRODAJA IZDELKOV FIRM > SAKU RA, Ja panska (šolski, pisarniški ter umetniški program) > CITIZEN, Japonska (vse vrste kalkulatorjev ter elektronskih dnevnikov) > LOGOS, (pisala) PRODAJA LESENIH IN PLASTIČNIH BARVIC, RADIRK TER ŠOLSKIH, PISARNIŠKIH DARILNIH IZDELKOV IZ RECIKLAŽNEGA PAPIRJA. STaj nase geslo "MI PIŠEMO Z VAMI" postane indi vase. KOROTAN TRGOVSKO PODJETJE KOROTAN Ravne na Koroškem tel: 0602/22-711, 21-476 Čečovje 6 fax: 0602/23296 TP "KOROTAN” Ravne sporoča svojini kupcem, da nadaljujemo z uspešno prodajo ozimnice in vam nudimo - kvaliteten krompir po 2X,00 SIT/kn - jabolka več vrst po ceni od 40,0(1 do 45,00 Si l *a kj* - /el j e, svežo po ceni 32.(to SIT/kj» Zbiramo tudi naročila za ugoden nakup svinjskih polov ičk: - polovu'kt' br?: i’Iuve, slanine in kože samo JHOJIO Sll/kp - navadne polovicke : telavo in slanino samo 305,1)0 S IT/k k SE PRIPOROČAMO ZA NAKUP!