Obnovljeni
Stubijsf.; k. Yl‘ OEPF 9
iJI.
,9 (587) - Trst -14. septembra 1962 30 lir
Spedii, in abb. post. - Gruppo j
Naš uvodnik
11. novembra bodo občinske Volitve v Trstu. Zanje vlada že danes veliko zanimanje. Razne stranke, tudi take, ki so od Zadnjih volitev bile negibne, so Se začele gibati.
Demokristjani so že začeli dajati najrazličnejše obljube. Tržaški župan se je spomnil svojih volivcev in: se srečuje z ftjimi na raznih '-sestankih, ki jih sklicuje njegova stranka. Preteklo nedeljo se je n.pr. srečal s svojimi volivci na Opčinah. Pred tem srečanjem so najeti mazači zidov nalepili po openskih ulicah na stotine, morda celo kak tisoč lepakov. Nekdo je ugotovil, da je bilo vsaj 10' lepakov na enega poslušav-ca, morda celo radovedneža. In kaj je povedal župan tistim, ki l^o ga prišli poslušat? Marsikaj. Tudi nekaj takega, kar Opencem ni po volji. Med drugim je dejal, da se ne sme ozirati samo na krajevne potrebe in da ie treba jemati v poštev Trst kot celoto. Sicer pa se je pohva-lil, so Opčine precej pridobile 2a časa njegovega županovanja, °dnosno, da bodo pridobile. O-ITienil je novo železniško po-stajo, ki je v gradnji (ki pa (dina ničesar skupnega z ob-cjrisko upravo ! ) delno odpravo danega «križišča smrti» na avtocesti ( kar prav tako ne spa-tfa v pristojnost občine ! ), načrt to preureditev tramvajske pro-( ki pa je še vedno le načrt, dočim se odvija promet na o-toenjeni progi prav tako kot Ttod 50 leti!). Vse to je ome-n’h Ni pa omenil od vojne po-tošenih hiš, ki še vedno čakajo °hnove, ni omenil dejstva, da Ptov na znanih turističnih Op-ctoah obstajajo barake in nezdrava stanovanja (tuguri!), I da ge vedno obstajajo številni "klanci», ki so bolj podobni strugam hudournikov kot pa P°tem, da je cestna razstvelja-nezadostna in taka kot je tola tedaj, ko je na Opčinah Prvič zasvetila elektrika itd.
Jasno je, da obstajajo podobne razmere tudi drugod.
^a pustimo to, saj ni bil naš Parrien pisati o teh zadevah v današnjem sestavku. Prav go-]°yo bomo imeli še mnogo pri-to-bosti za povrnitev k njim. v Kot smo predvidevali so se yidiku volitev razne stranke vačele zanimati za Slovence. Že s Prejšnjem našem uvodniku (too omenili, da se je začel ‘tovzemati» za Slovence tudi k?ki demokristjanski poslanec, ^ J6 sicer znan kot človek, ki ^ Soji nobenih simpatij do s- In da je tako je konkretno
dokazal s svojim zadržanjem v vseh letih njegovega poslan-čevanja.
Lahko pričakujemo, da se bodo začeli za Slovence zanimati še drugi, kajti tudi en sam slovenski glas pride prav tudi tistim, katerim smo mi Slovenci trn v peti. Zdi se pa, da so prav v zadnjem času dobili nekateri slovenski demokristjanski «sateliti», ki načelujejo ta-koimenovani «Slovenski listi», navodilo, naj začno intenzivnejšo kampanjo med našimi rojaki. Drugače si ne moremo tolmačiti njihovega snubljenja. Ker pa ti ljudje nimajo nobenega konkretnega programa in ker je bilo v vseh letih obstoja njihove skrpucane liste, njihovo delovanje zelo ničevo in hlapčevsko, jim ne preostaja nič drugega kot da apelirajo na Slovence, naj se strnejo o-krog njih, «ker le tako bo mogoče dokazati svetu koliko Slovencev živi v Trstu, ker da je samo njihova lista resnično slovenska, potem ko je izginila s politične pozornice Neodvisna socialistična zveza».
Toda pri tem snubljenju nekateri voditelji takoimenovane «Slovenske liste» pozabljajo na marsikaj. Predvsem pozabljajo na to, da pomenijo zelo zelo malo ali skoraj nič; da je njihov tržaški občinski svetovavec ves čas, ko je sedel v občinskem svetu, ravnal tako kot je bilo prav demokristjanom, ki so zakleti sovražniki Slovencev in ne tako kot so narekovali interesi Slo-
vencev; da je s svojim glasom večkrat ne le podprl marveč dobesedno rešil demokristjansko občinsko upravo, prav tako kot jo je podpiral in rpševal indipen-dentistični svetpvavec, ki je znan kot prisklednik demokri-stjanskega vodstva in da se je tudi predstavnik «Slovenske liste» takrat, ko ni bilo potrebno podpreti ali reševati demokri-stjanskega vodstva pred porazom, vzdržal pri glasovanju o
M. K.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Kongres komunističnega tiska v Milanu
Preteklo soboto je bil v Milanu vsedržavni kongres Združenja prijateljev glasila «l’Unità». Kongresa so se udeležili odposlanci vseh federacij KPI in predstavniki številnih bratskih glasil iz tujine, med katerimi so bili tudi direktor beograjske «Borbe», pariške «l’Umani-te’» in dunajskega «Volksstimme». Uredništvo moskovske «Pravde» pa je poslalo kongresu pozdravno brzojavko.
Uvodno poročilo je na kongresu podal tov. Reichlin iz Rima, zaključno pa tov. Alicata, ki je direktor milanske «FUnità». V diskusijo so posegli številni delegati in povabljenci. Zelo kritično so analizirali ne le probleme partijskega tiska marveč tudi sedanji politični položaj v Italiji in v svetu.
kongresa v Milanu se je udeležil tudi odgovorni urednik našega lista tov. Kapelj. V pozdravnem nagovoru je orisal položaj slovenske manjšine v deželi.
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Za čvrstejšo demokratično enotnost
proti spletkam voditeljev D C
/z govora, ki ga je ime! tov. Togliatti na festivalu glasila "I Unità"
Pretekli teden je bil v Milanu vsedržavni festival glasila KPI «l’Unità». Festivalskih prireditev se je udeležila izredno velika množica delovnih ljudi. V resnici je bil ta festival veličastna politična manifestacija KPI in delavskega gibanja sploh. Glavne prireditve so bile na sporedu v nedeljo. Dopolne je bila velika manifestacija za mir, ki so jo organizirale komunistke, popoldne pa je bil veličasten shod, katerega se je udeležilo več kot sto tisoč ljudi. Na tem shodu je govoril generalni sekretar KPI, tovariš Togliatti. Iz njegovega govora povzemamo naslednje odlomke :
«Veličastna udeležba na festivalu «l’Unità» potrjuje, kako lažne so trditve tistih, ki pogostoma zatrjujejo, da se KPI nahaja v krizi. Ta udeležba še enkrat potrjuje, da se ni uresničila želja tistih, ki so upali, da bo sredinsko-levičarska vlada «obračunala» s komunisti, da jih bo izločila iz italijanskega javnega živ Ijenja in da bo iz partije napravila nekakšno sekto. V resnici nas izključitev iz vladne konstelacije ne žalosti. Danes so tudi socialistični tovariši zaskrbljeni zaradi podpore, ki jo nudijo vladi. Mi komunisti se nikakor ne čutimo ločeni od italijanske stvarnosti, od širokih ljudskih množic in od delavskega gibanja. V resnici smo sestavni del teh množic in tega gibanja. Še več: prav mi smo tisti, ki z največjo odločnostjo in zavestjo vodimo bitko za blaginjo delovnih ljudi, za svobodo, za mir in socializem.
Mi se dobro zavedamo dejstva, da za dosego ciljev, za katere se borimo, služijo tudi delne pridobitve, tudi majhne reforme, ki jih priborimo. Zato pa moramo reči tistim, ki poveličujejo sredinsko-le-vičaisko vlado in njen program, da je dilema zelo jasna: ali resnično hočejo reforme ali pa se samo navidezno zavzemajo zanje. Ako resnično želijo reforme in pri tem skušajo komuniste izločiti iz političnega napredka, jim je treba reči, da se zelo motijo. Če pa, nasprotno, gesla o reformah služijo samo kot navaden manever, potem smo tukaj zato, da jih razkrinkamo in da popeljemo borbo za socialne in demokratične pridobitve naprej.»
Zatem se je tovariš Togliatti dotaknil sedanjega političnega položa ja. Poudaril je, da se je ta položaj v zadnjem času poslabšal tako v notranjem italijanskem kot v mednarodnem merilu. O mednarodnem položaju je med drugim dejal:
«Problem Berlina je vznemirljiv problem. Berlin je razdeljen na dvoje kot je pri nas razdeljena Gorica.
V zahodnem delu mesta se organizira vrsta provokacij, ki imajo za cilj poostritev borbe proti socialističnim deželam. Kaj bi menila italijanska vlada, če bi n. pr. Jugoslavija organizirala na goriški meji podobne provokacije?
Kennedy izjavlja, da je vznemir-
jen zaradi tega, ker Kubanci kupujejo orožje za obrambo svoje neodvisnosti in za zavrnitev agresije. To so hinavske izjave, tem bolj hinavske tudi zato, ker so prav ZDA postavile nešteto oporišč ob vseh mejah s socialističnimi deželami. In tem hinavskim izjavam sledijo taka dejanja kot je vpoklic pod orožje 150 tisoč rezervistov, kar nedvomno zaostruje mednarodno napetost. Italijanska vlada še dela kot da ne vidi ustanavljanja fran-cosko-nemške osi. In vendar ti dve državi skušata vzpostaviti svojo nadoblast v zahodni Evropi ter odklanjata vsa pogajanja za rešitev berlinskega spora, za atomsko razorožitev in podžigata mednarodno napetost. Zato imamo prav ko trdimo, da je današnji položaj nejasen in nevaren, zato imamo vse razloge za to, da pozivamo ljudske množice, naj bodo budne in aktivne.»
Zatem se je tovariš Togliatti povrnil k obravnavanju notranjepolitičnega italijanskega položaja. Med drugim je dejal:
«V zadnjih mesecih so se vršile številne velike delavske borbe. Tudi delavci podjetja FIAT so stopili v akcije. Te borbe niso še dokončane in se bodo nadaljevale. Mi pozdravljamo kovinarje iz vse Italije, ki bodo še enkrat stopili v borbo za dosego svojih zahtev. Toda poglejmo kakšno stališče je zavzela vlada, ki se proglasa za sredin-sko-levičarsko do problema delavskih borb? Etape so zelo znane in se imenujejo: Ceccano, Torino, Bari. Prišlo je do policijskih intervencij, do človeških žrtev, aretacij, procesov, obsodb. Zato mi trdimo, da vlada, ki tako ravna z delavci, se ne more proglašati za levičarsko. Vse to nam jasno kaže, da se sredinsko-levičarska vlada postopoma spreminja v tako vlado, kakršne so bile njene predhodnice. In to je resna stvar.»
Ob koncu svojega govora je tovariš Togliatti pozval komuniste, naj naredijo vse kar je v njihovih močeh za to, da bo partija postala še močnejša, zato da bodo vanjo pristopile nove sile, zlasti mladina in žene, zato da se bo še enkrat izjalovil up tistih, ki bi radi komuniste ločili od najširših ljudskih množic.
Pogled na množico med govorom tov. Togliattija v Milanu
oé’i.Vl-BEOGRAS-MOSKVA-PRAGA-WARSZAVA,
99
r-
z
POLITIK!
S
<
o
PORTUGALSKA OPOZICIJA 'zahteva odstop Salazarje-ve vlade in spremembo državne politike. Spomenico, ki ■ vsebuje te ■'zahteve, je pretekli teden podpisalo 50 vidnih predstavnikov opozicije. V ■ Spomenici je med drugim izrecno poudarjena zahteva, z naj nova vlada odpravi tudi = ' kolonialno politiko in ponovno
<	vzpostavi demokratične svo-boščine na Portugalskem.
<	Predstavniki, opozicije, pogu-S mno obsojajo uporabo sile, s
<	katero sedanja portugalska
<	vlada skuša;ohraniti svojo pri-
<	• sotnost-v: Afriki. Za portugal-^ ska kolonialna posestva v A-¥ friki- opozicija zahteva tako
politiko, ki bo omogočila u-resničitev načela o samoodločbi narodov. Kar se tiče notranje portugalske politike pa spomenica očita Salazarju, da kljub dolgoletnemu vladanju ni. uredil niti najnujnejših gospodarskih in socialnih problemov. Da bi obnovili gospo-2 darstvo, tako je podčrtano v “ spomenici, bi morala nova vla-
<	da takoj izvesti amnistijo ter .. j, sprejeti ukrepe, s
z bi pomirila narod.
2
.'4
katerimi

si - «Nova os a stari voz»
(Izvest ja)
g , DE.GAULLE je uradno obi-g skal Zahodno Nemčijo. Temu 3 obisku so uradni krogi tako v 2 Parizu kot v Bonnu pripiso-< vali velik pomen. Staremu 2 francoskemu državniku ' so <. zahodnohemške oblasti izka-z zovale najvišje časti. PO nji-š hovem naj bi ta obisk «do-kont no pokopal že zelo stara g rtnRprblstva med uancoškim “ in nčmškim narodom in Vzpo-šiavljeno naj hi bilo trajno < 5 prijateljstvo'' , med obema dr-, O ža\am;n>. Svetovno j avi 'o « £ mtiénje 'pa je |)ovsem druga-« če 'tolmačilo ta obisk ih poli-• ••<•3 tične razgovore, ki so se vršita li. V tem je svetovno javno t ; S mnenje videlo poskuse za u-^ stvaritev nove osi Pariz-Bonn. g Sovjetska agenci ja TASS je v ^ komentarju o uradnem obi-■/	« «situ; De Ga ulica v Zahodni
, g Nemčiji med drugim pouda-. | . ila da se, — iz tega dokumen-« ta, ki sta ga objavili vladi v S Parizu in Bonnu vidi, da vo-O jaskb-političhi dogoVòr vlada-' g ‘ jočih krogov Zahodne Nem-^ čije in Francije skriva v sebi o resno nevarnost za novo zao-J strilov položaja v Evropi». S . Moskovski Ust
o
2
Z
•n
>
2
N
5
z
D
O
z
Ò
g
z
>
?.
'I)
,	,,	Izvestija» pa
m piše v kopientarju z naslovom g- «Nova' os, a stari voz», med 5S drugim naslednje: Prijatelj-S- .stvo med narodi je velika in ^ plemeni la sjvar, vendar je ni
<	mogoče uresničiti v ozračju,
« ki ga zastruplja mržnja do
.«drugih držav. Prijateljstvo
<	med narodi ne more vzkaliti ž na tleh, na katerih goje milita-| rižem in vojno. Iz jastrebo-o v.ega. gnezda ne bo nikoli vzle- o
i
PVdNNOa-Nn!l3B-VAVZSllVM-V3Vild-VA)IS
o tel «golob !».
§ '
14.-9-1962
Aktualni problemi
Panamski prekop
Ameriška vlada je naznanila, da bodo v kratkem obnovljena pogajanja med ZDA in Panamo za revizijo nekaterih določil, ki se tičejo pogodbe o Panamskem prekopu. Malo pred tem pa je panamski veleposlanik v Parizu Alberto Mendez Pereira o tem problemu predaval na Mednarodni diplomatski akademiji. Iz tega predavanja posnemamo nekatere misli, ki nam osvetljujejo ta vsekakor kočljivi mednarodni problem.
Fizična — in uradna — prisotnost Združenih držav na panamskem ozemlju ustvarja v Panami vrsto zelo perečih problemov, in to na kulturnem, političnem, gospodarskem in pravnem torišču.
Listina, ki določa pravne odnose med Panamo in Združenimi državami v vseh zadevah kanalske cone, je konvencija o medmorskem prekopu še iz 18. novembra 1903.
Ta konvencija je tipičen proizvod dobe, ko so na svetu prevladovala s kolonialnimi težnjami močno obarvana stališča ih ko so si močne države pridržale vse prednosti v škodo majhnih držav. Zato je tudi ta pogodba takšna, da bi ji lahko rekli, da je «dvakrat enostranska». Najprej je enostranska zato, ker je velesila dobila skoraj vse ugodnosti, enostranska pa je tudi zato, ker mora vse te ugodnosti nuditi majhna in šibka država. Brez kakršnega koli pridržka so državi, o kateri so trdili, da hočejo obvarovati njeno neodvisnost, naložili bremena, ki naj bi bila trajna, dasi je vsakomur jasno, da so v mednarodnem življenju
stvarna bremena in obveznosti podvržena nenehnemu razvoju in spremembam.
Zaradi tega ni prav nič čudnega, da je zavoljo razlage takih določil prišlo do dolgih razprav med obema strankama. Toda to razpravljanje ni nastalo zgolj zaradi bremen in obveznosti, ki izvirajo iz pogodbe iz leta 1903, temveč tudi zaradi razlage temeljnih klavzul te pogodbe, zakaj nanje gledajo drugače v ZDA in drugače v Panami.
Pogodba iz leta 1903 pravi, da Panama prepušča ZDA v trajno uporabo zasedbo in nad-
zorstvo 16 kilometrov široko in 84 kilometrov dolgo ozemlje, to pa za zgraditev prekopa ter njegovo vzdrževanje, upravljanje, zdravstveno nadzorstvo in varstvo. Panama je vselej trdila, da je to obdobje, namreč obdobje graditve prekopa pa njegovega vzdrževanja, upravljanja, zdravstvene kontrole in varstva, omejeno na določen čas, spričo česar naj bi ZDA uživale na panamskem ozemlju pravice in izvrševale pri tem oblast samo, da bi dosegle zgoraj navedene cilje, vtem ko (Nadaljevanje na 4. strani)
----------- 2 • DELO ■
PISANI SVET '
Kenija :
Izseljevanje
Evropejcev
Lani se je iz Kenije izselilo pri bližno 6000 Evropejcev in nekaj več kot 2500 ljudi azijskega porekla Izseljevanje se nadaljuje ter je v prvi polovici letošnjega leta odpotovalo iz Kenije približno 5000 Ev ropejcev.	,
Zah. Nemčija :
Berlin nazaduje
Leta 1958 je bilo v zahodneiU Berlinu 2,225.000 prebivavcev, v začetku tega leta pa jih je bik 2,189.000. Po zadnjih statistični! podatkih živi v zahodnem Berlinu sedaj 40.000 prebivavcev manj kot pred štirimi leti.
Tanganjika :
Nov uradni jezik
V državni upravi v Tanganjiki so. doslej uporabljali izključno angle] ški jezik. Tanganjiška vlada pa j‘j sklenila, da bo uvedla jezik svahilj v vse državne javne službe, tako d« bodo ljudje lahko spremljali javno in družbeno življenje v svojeki jeziku in bolj aktivno sodeloval1 na vseh področjih družbenega življenja.
Sovjetska zveza:
Gagarin - kandidat za polet na Luno
Prvi sovjetski kozmonavt Juri) Gagarin je po televiziji v Koebei1'1 havnu izjavil, da je vpisan na gf. vem mestu na listi Kozmoriavtovj ki so zaprosili, da bi odleteli n« Luno. Po njegovem mnenju bod° prvi kozmonavti odleteli na Lun0, najkasneje v obdobju petih le°| Danska je petindvajseta država, k jo je obiskal znani sovjetski vesolj' ski potnik.
ooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo
Še ena slika s svetovnega festivala mladine v Helsinkih. Festival je ena sama velika manifestacija miru in prijateljstva med narodi. Na njem so se srečala odposlanstva raznih ras in med njimi je vladala največja harmonija. To je bilo zares bratsko srečanje. Prav gotovo se s takimi srečanji ne morejo ponašati tisti, ki zastrupljajo ozračje prijateljstva in sodelovanja med narodi ter ščuvajo k narodnostni in rasni mržnji. Kot je znano so se festivala v Helsinkih udeležili tudi predstavniki tržaške mladine.
II.
V	drugi fazi, to je v času odkritejše fašistične diktature so se v Italiji živeče manjšinske množiče zoprsavile fašizmu, ker je tedaj že šlo za biti ali ne biti. Ta borba je objektivno postala demokratična in revolucionarna, ker je vsakršna opozicija proti fašizmu dobivala vrednost njegove oslabitve. In tako se je na ta boj gledalo s strani delavskega gibanja ali vsaj njegovega dela, to je komunističnega dela.
V	letih 1937-38 je prišlo do dveh novih dejstev. Predvsem je Hitler priključil Avstrijo in je takoj za tem postavil vprašanje rešitve Južno Tirolskega vprašanja. Po dolgih in težkih pogajanjih, ki niso mogla preko obstoja dveh agresivnih nacionalizmov in imperializmov, to je italijanskega in nemškega, se je sklenila množična evakuacija južno tirolskih Nemcev in njihova izselitev v Nemčijo. Ta rešitev ni bila občutena od tamkajšnjega prebivav-stva tako, da je njegov dobršpn del ostal na domači zemlji, kjer je fašizem nadaljeval svoje raznarodovalno delo.
Po drugi strani je prišlo za časa Stojadinovičeve vlade v Jugoslaviji do jugoslovansko-italijanskega zbli-žanja, ki je doprinesel nekaj navideznih ublažitev v raznarodovalnem režimu Julijske krajine. Monarho-fašist Stojadinovič se je zadovoljil z nekaterimi fašističnimi zagotovili in z dejstvom da so dovolili izdajo nekaterih slovenskih in hrvatskih publikacij. Dejansko pa je položaj ostal isti kot prej in se je celo še poslabšal, ker so se prav takrat začeli še večji represivni fašistični ukrepi policijskega značaja.
Fašistična Italija je tedaj gledala
s čedalje večjim poželenjem na Balkan, kjer je upala, da si bo pridobila tisti «življenjski prostor», ki si ga ni mogla zagotoviti v drugih delih Evrope. Reš je, da je. pri tem morala računati na nemškega zaveznika, a je vsekakor razumela, da je imela edine možnosti ekspanzije vsaj v delu Balkanskega polotoka. Prišlo je zato do njenih pustolovščin proti Albaniji, Grčiji in Jugoslaviji, iz katerih je izšla s polomljenimi kostmi.
O nacifašističnem napadu na Jugoslavijo se je tudi med slovenskim in hrvatskim prebivavstvom Julijske krajine začelo široko gibanje oboroženega odpora. Po premirju 8; septembra 1943 je to gibanje postalo še splošnejše, medtem ko se je pojavilo tudi odporniško gibanje francoskih skupin na zahodni italijanski meji. Po premirju iz leta 1943 se je nemška manjšina v Južnem Tirolu znašla v okviru velikega Rajha in je morda mislila, kot so mislili tsi njeni voditelji, da je našla popolno rešitev vprašanja. V tem in v dejstvu, da je bilo revolucionarno gibanje v njenih vrstah zelo šibko, je, treba poiskati vzroke pomanjkanja odporniškega gibanja proti fašizmu in nacizmu V njenih vrstah, kar je treba povezati tudi s sedanjimi dogodki.
Zaključek vojne je prinesel veliko sprememb na vzhodni italijanski meji. Velika večina Slovencev in Hrvatje Julijske krajine so doživeli na podlagi revolucionarnega gibanja socialističnega značaja uresničenje večjega dela svojih teženj s priključitvijo k Jugoslaviji. Tudi manjši del francoske narodnostne skupine (Briga in Tenda) se je priključil k matični domovini. V Ita-
Dr. Karel Šiškovič:
II
Referat na mednarodnem mladinskem seminarju v Kopru
liji so ostali Južnotirolski Nemci in nemajhen del Slovencev v Trstu, na Goriškem in v videmski pokrajini, kakor tudi Francozi Aost-ske doline.
Težko je manevrirati s številkami v zvezi z narodnimi manjšinami v Italiji, posebno še kar se tiče Slovencev. Po «uradnih» podatkih, naj bi predstavljali Slovenci na Tržaškem 10% prebivavstva pokrajine. Isto naj bi veljalo tudi za Slovence na Goriškem. Po «uradnih» in «poluradnih» podatkih Slovencev v videmski pokrajini ni. Zato na Tržaškem in na Goriškem naj bi bilo približno 45.000 Slovencev. Te številke prav gotovo ne odgovarjajo obstoječi stvarnosti. Po ob-jektivnejših podatkih, kljub pomanjkanju sigurnejših statistik bi se moralo podvojiti število, ki izhaja iz podatkov uradnih krogov. Temu številu pa bi morali dodati še 30.000 Slovencev v videmski pokrajini. Na ta način bi se doseglo 110-120.000 Slovencev v Italiji, ne da bi k temu prišteli vse one osebe, ki izhajajo iz narodnostno mešanih | zakonov ter tisoče in tisoče oseb, | prav posebno v Trstu, ki se ne srna- i trajo ne za Slovence in ne za Itali- j jane in ki se označujejo kot «Trža- j cani».
Na Južnem Tirolskem in v tren- !
• ••
tinski pokrajini živi več ali maf) upoštevajoč volivce nemških po]] tičnih formacij, približno 300.001 Nemcev, medtem ko v AostansF dolini živi približnp 50.000 Franc0 zov. Na tak način prihajamo do 2° ključka, da narodne manjšine v F0 liji, ne upoštevajoč Albancev ^ nekaj srbohrvaških skupin, ki živl' jo v južni Italiji ne dosegajo ski*? no niti pol milijona prebivavc^ To pomeni, da narodne manjšine , Italiji predstavljajo skupno okr0t 1% celotnega prebivavstva.
Izhajajoč iz te podlage, to je * dejstva, da narodne manjšine v F‘. liji tvorijo le 1% celotnega vavstva, bi se moralo zaključiti, F je Italija po drugi svetovni voj0 ponovno postala mononacional°‘ država, to je približno taka, kot J bila pred letom 1918. A prav stvo, da narodne manjšine ne p1'0 stavljajo znatnega dela skupine? prebivavstva, bi bilo moralo P^, pričati vodilne sloje, da rešijo vp° šanje narodnih manjšin na delP kratičen način in na podlagi širo^ ga gledanja. Zgodilo pa se je ravL obratno tudi v tej drugi povoj dobi.	jj
Toda poglejmo, kako so potek9 dogodki.
Vprašanje, ki je najmanj vzne10
14.-9-1962 -------------------------------
//. novembra bodo občinske volitve v Trstu
-DELO • 3
Trst bodo obiskali razni ministri in državni podtajniki, ki bodo obljubljali vse mogoče in nemogoče stvari. Demokristjani že sedaj „za-gotavljajou, da bo končno uresničen načrt Vil- pomola v tržaški luki.
Ministrski svet je sklenil, da se bodo vršile občinske volitve v Trstu in v nekaterih drugih večjih italijanskih mestih dne 11. novembra letos. Istočasno se bodo vršile upravne volitve tudi v številnih manjših občinah, med katerimi so tudi Ron-ki v goriški pokrajini. 11. novembra bo torej volilo nove občinske uprave več kot en milijon italijanskih državljanov.
V tržaški občini je 214.326 volivcev. To število je ugotovil občinski volivni urad po zadnji reviziji volivnih seznamov. Od teh je 96.502 moških in 117.824 žensk. Skupno število tržaških volivcev je torej, letos znatno večje od števila pri I zadnjih volitvah. To je zares prava uganka. Znano je namreč, da je v Trstu manj rojstev kot pa smrti, da se Tržačani, čeprav ne v velikem številu a neprestano, izseljujejo, kljub temu pa se število volivcev veča. To pa zato, ker so bili v zadnjem času vpisani v občinske volivne sezname številni Pripadniki policije, finančnih stražnikov, člani njihovih družin i. dr.
27. septembra bo tržaški žu-nan objavil volivni razglas, s katerim bo določil tudi število \ volišč. Istega dne bodo razne j stranke lahko predložile volivne liste s seznami 60 kandida-' lov. Kot je znano bo motala biti vsaka lista podpisana od najmanj 450 volivcev. Praktično se bo, torej, istega dne začela oficielna volivna kampanja.
hlo Italijo, je bilo vprašanje fran-coske manjšine. Skoro nihče se da-(izvzemši zgodovinske vire) ’ie spominja, da sta bili Briga in Tenda priključeni k Franciji. Francoska etnična skupina v Aostski dolini je dobila s posebnim statutom avtonomne dežele, ki je precej do ber statut, kar dokazuje tudi dej-stvo, da se do danes niso slišali nasprotni glasovi o tem.
Vprašanje Južne Tirolske je precej vznemirilo prvo povojno obdobje, a je bilo «rešeno» s sporazu-ntom De Gasperi-Gruber in z izglasovanjem posebnega statuta za debelo in nekaterih posebnih zakonov, ki so nudili široke možnosti za razvoj nemške manjšine.
Največji odpor se je opazil v od-1osu do slovenske narodne manjšine. Vzrok za to je precej razumljiv, ^Prav si je težko zamisliti na podžgi logike, kako je mogoče imeti Sličen odnos do neke manjšine okviru iste državne tvorbe. Res
le
predvsem, da je šlo in gre za banjšino, ki se nahaja na poti tra-iicionalne ekspanzijske linije itali-anske buržoazije in, drugič, kar pa V najmanj važno, ker gre za manj-
šin
katere matična dežela je do-
‘Vela
, -ict zmago revolucionarnega gi-?Pja v smeri socializma, če spra-^lrPo skupaj oba ta činitelja, je moč lahkoto razumeti vzrok velikega “opora, ki ga nudi znaten del ita-jhanskega javnega mnenja, pri ka-erem še vedno fantoni beseda sta-ega italijanskega nacionalizma, r°ti rešitvi vprašanja slovenske
, arijšine v Italiji. Če k temu do-dejstvo, da je po vojni Ita-. ta izgubila skoraj vso Julijsko kra-n°> razen dveh mest in da je iz-
Kot se predvideva bodo že v kratkem začeli prihajati v Trst razni ministri, ministrski podtajniki in prvaki raznih strank. Začele se bodo vsevprek deliti najrazličnejše obljube kot v vseh prejšnjih volivnih kampanjah. Krščanska demokracija je že sporočila, da so v teku priprave za gradnjo VIL pomola v tržaški luki. O tem pomolu se govori že vrsto let in prav ta pomol je bil demokrist-jansko volivno geslo že ob raznih upravnih in tudi parlamentarnih volitvah. Tudi tržaški župan je že začel voditi svojo volivno kampanjo in se «sreču-
je» z volivci. Kot se govori se v vrstah demokristjanske stranke že vodi borba za porazdelitev stolčkov....
Naša partija je začela svojo volivno kampanjo na najboljši način. Začela jo je na veliki ljudski manifestaciji ob priliki pokrajinskega festivala lista «l’Unità» v Trstu. Kampanjo je otvoril poslanec Vidali z zelo važnim političnim govorom.
Tudi tržaška federacija in njene sekcije marljivo delajo. Federalni komite in Federalna kontrolna komisija sta v glavnih obrisih že odobrila volivni program in kandidatno listo,
načrt akcij, ki jih bo federacija izvedla v volivni kompa-nji itd.
Kampanja za komunistični tisk, ta velika politična iniciativa, ki je mobilizirala komuniste, je zbrala okrog partije tisoče simpatizerjev. Zbiranje prispevkov za tisk in za stroške volivne kampanje je rodilo lepe sadove. Ponovno se je utrdila tudi politična enotnost med Slovenci in Italijani raznih slojev in poklicev.
Naša partija se ni šele sedaj spomnila velikih in malih nerešenih problemov, se ni zbudila šele sedaj, ko je ministrski svet določil datum volitev. To se dogaja v vrstah drugih strank. Tržačani so bili priča neprestani aktivnosti komunistov, v vseh borbah, v vseh iniciativah, na vseh manifestacijah. Komunisti so bili vselej na strani delovnih ljudi in v njihovih bitkah za razne zahteve.
Zato gredo komunisti naproti volitvam z aktivno bilanco, čvrsti in deležni velikega spoštovanja ter simpatij množic, ki odobravajo njihovo delovanje tudi za razvoj Trsta in za njegovo bodočnost.
Skupščina komunistk
V torek, 18. septembra ob 19.30 bo v Ljudskem domu v Trstu — ul. Madonnina 19 — skupščina tržaških komunističnih žena. Na skupščini bodo razpravljale o bližnji volivni kampanji. Vabljene so vse tovarišice. Vstop s partijsko izkaznico.
ooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo
Pevsko-glasbena skupina iz Trebč, ki je že na prvih dveh nastopih preteklega junija doživela zelo velik uspeh, bo v nedeljo nastopila na prazniku komunističnega tiska v Prosvetnem domu na Opčinah.
gubila tudi nekaj ozemlja, na katerem so prebivali Italijani, imamo ^ popolno sliko položaja, ki nam lah- j ko razloži odpor proti popolnemu razumevanju nujnosti, da se demokratično vprašanje slovenske manjšine, ne glede na to, kaj je lahko bilo neodgovarjajoče za italijanske aspiracije v povojnih rešitvah.
Politika, ki se je v tej povojni dobi vodila do narodnih manjšin v Italiji je bila zelo različna v pogledu posameznih manjšin, kar izhaja že iz zgoraj navedenih dejstev. Do francoske narodne manjšine, ki predstavlja večino prebivavstva avtonomne dežele s posebnim statu-tomAostske doline, «ad hoc» ustanovljene po vojni, čeprav je bila od italijanske združitve dalje sestavni del Piemonta, so vodilni sloji vodili in vodijo politiko večinskega spoštovanja. Ta politika je vsekakor sad — tega ne smemo nikoli pozabiti — odnosov sil, ki so se ustvarile v deželi takoj po vojni, ker so tam prevladajoče levičarske sile bodisi med prebivav-stvom italijanskega kot med pre-bivavstvom francoske narodnosti. Poleg tega tradicionalna zmernost do francoskih državljanov izhaja že iz začetka modernega veka, ker ne smemo pozabiti, da je bila savojska družina francoskega porekla in je Sardinijska kraljevina imela v svojih mejah veliko število državljanov francoskega jezika.
Drugačen pa je položaj nemške narodne manjšine. V obdobju, ki gre od konca vojne do 1955-56 ni bilo velikih težav. Manjšina, ki je bila močna zaradi svoje kompaktnosti in zaradi posebnega statuta avtonomne dežele, je živela v ozračju
[ navidezne svobode, tembolj ker so voditelji manjšine nosili vladno in ! upravno odgovornost v deželi, v bo-censki pokrajini in po občinah skupno s hegemonsko stranko v Italiji, to je z demokristjani. Vprašanje je začelo postajati veliko in . bolj komplicirano, ko so nastale ne-! katere spremembe v evropski situaciji. Italijanska buržoazija je nadaljevala — čeprav se je formalno držala zakonov, ali jim je odvzemala demokratično vsebino — asimilacijski postopek na Južnotirolskem in se pri tem spopadla ne samo z interesi narodne manjšine marveč tudi s politiko voditeljev narodne manjšine, ki so bili popolnoma konzervativni in reakcionarni. In res, slednji so se skušali u-preti vsakršni politični spremembi v okviru manjšine, puščajoč v «bleščeči osamitvi», ščuvajoč, k nacionalizmu na podlagi nasprotnega italijanskega nacionalizma, ki je v zadnjih časih postal aktivnejši in napadalnejši. Dejansko pa je bila politika voditeljev manjšine politika ohranitve gospodarskega in političnega monopola nad manjšino, medtem ko je bila na drugi strani politika italijanskega nacionalizma in buržoazije politika gospodarske, politične in nacionalne asimilacije. Ne smemo pozabljati, da so voditelji nemške manjšine slutili za seboj podporo avstrijskih in zahodnonemških konzervativnih in reakcionarnih krogov. In v spopadu, ki je sledil in še vedno traja, je bila manjšina tista, na katero je padlo breme operacije in je bila podvržena udarcem ene ter provo-katorskemu delovanju druge strani. Rešitev vprašanja je možna le v mirnem sožitju obeh prebivavstev,
v demokratični rešitvi vseh visečih problemov, v priznanju in zagotovitvi nacionalne individualnosti. Vsakršen poskus asimilacije se mora najodločneje odbiti, kot je treba zavrniti politiko nespoštovanja zakonov o manjšini s strani večine. Na vsak način morajo demokratične sile podpreti borbo nemške manjšine za lastne pravice brez kakršnih koli prikritih ali odkritih rezerv, ker je ta borba ne glede na sile, ki so danes na čelu manjšine, objektivno demokratična in ne more biti drugače kot biti faktor demokracije in svobode v Italiji.
Dejstvo je, da je slovenska manjšina v Italiji od vseh najmanj občutila, da je nova Italija izšla iz osvobodilnega boja proti nacifaši-zmu in da formalno temelji, prav zaradi tega dejstva, na široki demokratični podlagi. Italijanski vodilni sloji so vodili in še vedno vodijo v odnosu do slovenske manjšine politiko, ki je mešanica nacionalistične politike izpred dvajset in več let, v kateri se še čutijo razdiralni učinki julijskega in dalmatinskega iredentizma, in maščevalne politike zaradi ozemeljskih izgub po drugi svetovni vojni. Predvsem niti v herojski dobi antifašizma, to je pred koncem in takoj po vojni, ko so bile antifašistične sile še vedno združene v osvobodilnih odborih, večina antifašističnih strank ni hotela priznati obstoja vprašanja slovenske manjšine v Benečiji. Vprašanje se «rešuje» z aprioristič-nim negiranjem, kot da bi bilo mogoče z lahkoto negirati zgodovinsko stvarnost.
(Nadaljevanje sledi)
IčuUuba
^AlET-PETJE-FOLKLORA.KNJIGE-REVJIE-KtN<^ Ut
s
O jjjj <
O ič O £ i*»
Ul
UJ
2
ÙC
UJ
2
g
I > K > S
o
«SVOBODA — CENTER» iz -Trbovelj bo sodelovala na „ mednarodnem tednu amaterskih gledališč v zahodnonem-škem mestu Scheersberg. Predstavila se bo z Goldonijevo komedijo «Mirandolina».
Na festivalu v Scheersber-^ gu bodo sodelovale amaterske „
<	gledališke skupine iz Finske, S 5 Švedske, Danske, Belgije, Ve- j g like Britanije, Luksemburga, !_ ij Švice, Avstrije, Holandske
<	in Jugoslavije. To bo že osmi S tovrstni mednarodni festival 2 amaterskih gledaliških skupin.
I ♦
o z S
Ul
—i
LU
S
O
MOSKOVSKI ZAVOD za o-troško književnost pripravlja izdajo zbornika «Aktualna vprašanja otroške književnosti v socialističnih deželah». Vanj nameravajo uvrstiti referate, študije, eseje, kritike, razprave, analize in drugo gradivo o otroški literaturi, gledališču, založniški dejavnosti za otroke, ilustriranju
< otroških knjig in o drugih sorodnih vprašanjih Zbornik naj bi koristil medsebojnemu spoznavanju pisateljev, ilustratorjev, kritikov in založ-ništev otroške Književnosti.
V KOPRU je odprta razstava pomorskega tiska. Na njej razstavljajo tovrstni tisk v slovenskem in v drugih jezikih. Posebno dobro je uveljavljen tovrstni italijanski tisk iz Trsta. Na razstavi je med drugim razstavljena tudi neka slovenska revija j tega področja, ki je bila tiskana leta 1870 v Irstu. Ob priliki otvoritve i menjene razstave je izšel v Kopru «Slo-\enski pomorski zbornik».
DC UJ
2
j—
2
<
O
m >
<
N < ec
g
O
Ó
Z 2 Uj
UJ
s
O Z < o 2 o
S
UJ
UJ
;	♦
S	▼
" V SPLITU je umrl, zadet 2 od srčne kapi, v 62. letu živ-
<	Ijenja znani angleški pisatelj
0	in prevajavec Alee Brown.
> Kot književnik in publicist 2 je Brown leta in leta sprem-n	Ijal	kulturno in politično	živ-
2	Ijenje	jugoslovanskih	naro-
dov. V angleščino je prevedel več literarnih del jugoslovanskih avtorjev, ki jih je izdala založba Lincols Prager v Londonu. Razen «Zapiskov iz narodno-osvobodilne vojne» Rodoljuba čolakoviča je prevedel tudi romane Aleksandra Vuča «Razpad», Davičevo «Pesem», Laličevo «Svatbo» in roman Mirka Božiča «Kur-lani»..
V Londonu je prav tako izšla v Brownovem prevodu knjiga Edvarda Kardelja «Socializem in vojna».
O Jugoslaviji in njenih le-potah je leta 1954 napisal knji-“ go «Yugoslav Life and Land-2 scape», ki je hkrati izšla v an-^ gleškem jeziku v Londonu in S New Yorku. V angleščini je 5 napisal tudi nekaj publicistič-2 no-turističnih knjig o Jugo-5 slaviji, ki služijo kot vodiči 5 mnogim tujim turistom.
<	Brown pa ni bil le kulturni “ delavec v splošnem pomenu “ besede, marveč tudi znan sla-ó vist. V njegovem prevodu in z redakciji so izhajali med dru-2 gim tudi časopisi, ki jih izda-j ja v angleščini publicistično “ založniška hiša «Jugoslavija»; g «Jugoslovanski pregled», «Ak-=; tualna vprašanja socializma»,
1	itd.
°vtiot>nod-3rt3d-i3tva-t!3iV3i-vasvto-3'
LORA-KNJIGE-REV JIE-KINO-ODRI-RAZSTAVE-GLASBA- TEATER-BALET-PETJE-FOLKLORA-KNJIGE-REV JIE-KtNO-ODRI-RAZSTAVE-GLASBA-TEATER-BALET-PETJE-FOLKLORA-KNJIGE-REVJIE-KINO-ODRI-RAZSTAVE-GLASBA-TEATER-BALET-PETJE-FOLKLORA-KI
DELO • 4 -
14.-9-1962 t
Potrebni so nujni ukrepi
za pomoč kmetom, ki so bili hudo prizadeti zaradi suše
Poslanec Vidali, pokrajinski svetovavec Sema in občinska svetovavka Bernetičeva so obiskali najbolj prizadete kraje v tržaški okolici
Letošnja suša je tudi na Tržaškem uničila več kot polovico letnega pridelka, v nekaterih predelih pa celo tri četrtine in še več.
Resen položaj terja od komunistov, da se zavzamejo pri vseh odgovornih oblasteh za nujno pomoč prizadetim kmetom.
Poslanec Vidali je že pretekli teden naslovil na ministrstvo za kmetijstvo pismo v katerem ga poziva, naj bi takoj sprejelo ukrepe za tržaško pokrajino ter nakazalo pomoč prizadetim kmetom.
Preteklo nedeljo pa so obiskali kmete iz Padrič Gropade in dolinske občine poslanec Vidali, sekretar federacije naše Partije tov. Sema, ki je tudi pokrajinski svetovavec in tržaška občinska svetovavka Marija Bernetičeva. Z njimi so se razgovarjali o škodi, ki so jo utrpeli in o posledicah, ki jih bodo čutili še več. let.
Naj navedemo na tem mestu le nekaj primerov :
V Padričah je kmet, ki je lani pridelal 28 stotov krompirja, ga je na istem prostoru in z istotako dobrim semenom pridelal le dve vreči. Povrtnina, posebno fižol, bučke itd. je popolnoma uničena. Jesenskih pridelkov, n. pr. ajde in repe sploh ne bo, ker zaradi suše tega ni bilo mogoče sejati, kar pa je bilo posejanega je suša uničila.
Toda največja skrb, tako za Pa-dričane, kakor tudi za Gropajce je, kako prehraniti živino. Suša je u-ničila pašnike in senožeti. Kmetje imajo pod streho le eno košnjo sena in še te bo kmalu konec. «Kako bomo preživeli živino, ko nimamo dovolj sena in druge krme!» Tako tožijo kmetje. Senu in krmi pa se že povišujejo cene. A kmetu je težko prodajati živino iz hleva. Padričan, ki se bavi izključno z živinorejo, je s številkami konkretno dokazal težkoče tovrstnega gospodarstva. Za vsako molzno kravo je obdavčen za vse leto. Za davke gre izkupiček od petih litrov mleka na dan. Od petih krav ima dnevno 2500. lir dohodkov. Mleko mora prodajati grosistu po 50 lir za liter.
Isti problemi so v Ricmanjih, Gročani, Dragi, Mačkovljah in povsod, kjer se kmetje bavijo z živinorejo. V dolinski občini niso kmetje nič manj prizadeti.
Župan dolinske občine tov. Lovri-ha je povedal, da se bodo župani vseh podeželjskih občin zavzeli pri generalnem vladnem komisariatu za takojšnjo pomoč prizadetim
Tovariši Vidali, Sema in Bernetičeva so se zadovžili, da se bodo zavzeli pri odgovornih oblasteh in vladi, za takojšnjo pomoč, da se ublažijo hude posledice suše.
Intervenciia
pri tržaškem županu
V sredo je delegacija Avtonomne tržaške federacije KPI, ki so jo sestavljali Giuseppe Pogassi, Marija Bernetič in Franc Gombač, bila pri tržaškem županu, kateremu je ob-
oooooooooooooooooooooooooooo
Proslava v Bazovici
Preteklo nedeljo je bila na bazoviškem strelišču komemoracija štirih antifašističnih mučenikov. Pred spomenik so predstavniki raznih antifašističnih organizacij položili vence. Govorili so: prof. Zorko Jelinčič, Giovanni Postogna in dr. Bruno Pincherle.
razložila pereče razmere, ki so nastale posebno v tržaški občini, zaradi hude suše. Po podrobnem opisu razmer in potreb so člani delegacije zahtevali, naj se tržaška občina zavzame pri vladnem generalnem komisariatu za izvajanje zakona 739 od 21. julija 1961, ki predvideva plačilo odškodnine do 80 odst., ter izvajanje člena 47 zakona 1572, ki predvideva možnost znižanja taks in dohodninskih davkov (družinski davek).
Župan je pripomnil, da hoče opozoriti vse kmetovalce, naj do 20. t. m. predložijo poleg prijave o družinskih dohodkih tudi prijavo o zmanjšanih dohodkih zaradi suše. Obljubil je, da bo posredoval pri raznih vladnih organih in da se bo tudi na občini zavzel za pomoč prizadetim kmetom.
Omenjena delegacija je tudi predlagala, naj bi znižali tarifo za vodo, ki jo vrtnarji uporabljajo za namakanje. V ta namen naj bi poenotili štetje potrošnje vode iz vseh števcev, da bi bili kmetje lahko deležni popusta, ki je določen za 1500 kub. m vode.
Še posebej so poudarili, da je treba priskočiti na pomoč živinorejcem z dodelitvijo krme in močnih krmil ter semen in gnojil. Govorili so tudi o vprašanju vodovoda, itd.
Posredovanje tov. Pogassija
Tudi vodja komunistične skupine v tržaškem občinskem svetu tov. Pogassi, ki je tudi član vodstva Delavskih zadrug, se je zavzel za prizadete kmete. Na zadnji seji upravnega odbora Delavskih zadrug je predlagal, naj bi iste priskočile na pomoč prizadetim s tem, da bi odkupile klavno živino po primernih cenah. Delavske zadruge imajo namreč svoje mesnice in bi to lahko storile. S tem bi preprečile raznim špekulantom, da bi še nadalje odirali kmete, ki se nahajajo v hudi stiski. Vodstvo Delavskih zadrug je sprejelo predlog na znanje in naročilo odgovornim direktorjem, naj zadevo preučijo.
Komunisti se zavzemajo za zaščito prizadetih kmetov in zato, da bi vsem tistim, ki jih je huda suša prizadela, pristojne oblasti priskočile na pomoč. To delajo povsem nesebično in ne — kot je nekje nekdo zlonamerno zapisal — s propagandističnimi nameni.
Enoten nastop županov na Goriškem
Problem velikanske materialne škode, ki jo je povzročila suša v gbriški pokrajini je še' vedno na dnevnem redu kot problem št. 1. To je problem, za katerega se zanima vse prebivavstvo. Naravno je, da se s tem problemom ukvarjajo tudi sindikalne organizacije, občinske in druge javne uprave, kakor tudi nekatere politične stranke.
Po dosedanjih podatkih znaša škoda, ki jo je povzročila suša več kot dve milijardi lir. Vse kaže pa, da je škoda še večja, kajti doslej je ni še bilo mogoče v celoti oceniti. Zelo hudo je prizadeta živinoreja. Kmetje nimajo s čim krmiti živine, zato jo prodajajo po zelo nizkih cenah. Pridelek koruze je skoraj v celoti uničen. Tudi vinskega pridelka ne bo.
Kmetijsko nadzorništvo je ugotovilo na katerih področjih pokrajine je suša terjala največje izgube. Ta področja so: okolica Gradiške, Krmina in Gorice, ter sovodenj ska in doberdobska občina. Prav tako hudo je prizadeta števerjanska občina, dasiravno omenjeni inšpektorat je ne postavlja v isto vrsto kot zgoraj navedena področja. Inšpektorat je namreč mnenja, da je suša v šte-verjanski občini pobrala le okrog 30 odst. pridelkov, v resnici pa je pobrala, mnogo več. Edina cona v go-riški pokrajini, v kateri je suša pobrala manj kot 50 odst. pridelkov je cona okrog Tržiča, kjer obstajajo napeljave za umetno namakanje zemlje.
Naša partija je po svojih predstavnikih v občinskih svetih in tudi v parlamentu zahtevala takojšnje ukrepe v korist prizadetih kmetov. Koraki, ki so jih napravili naši tovariši, so prisilili še druge, da so se zganili.
Nedvomno je bil zelo velikega pomena sestanek županov goriške pokrajine s predsednikom goriške pokrajinske uprave in z ravnateljem Kmetijskega nadzorništva. Na tem sestanku so odobrili skupno resolucijo, v kateri zahtevajo ukrepe za pomoč prizadetim kmetom. V resoluciji so zapopadene vse bistvene točke zahtev, ki so jih še prej postavile napredne kmečke organizacije. Med drugim ta resolucija zahteva brezplačno podelitev se-
men, gnojil in krme, zaščito minimalnih cen za klavno živino, oprostitev davkov in raznih prispevkov, odložitev prispevkov za bonifiko in za razna izboljševalna dela ter podelitev amortizacijskih kreditov za nabavo kmetijskih strojev in izboljšanje kmetij.
Žal vsi ti ukrepi ne zadoščajo. Potrebni so radikalni ukrepi za sanacijo kmetijstva. Toda, tem ukrepom je nasprotoval demokristjan-ski predsednik pokrajinske uprave.
Na omenjenem sestanku so udeleženci zahtevali, naj bi bili za letos vsi najemniki oproščeni najemnine, tej zahtevi pa so se uprli predstavniki agrarcev. Prav tako je bila zavrnjena zahteva po uveljavitvi določil zakona, ki določa finančno podporo kmetom, ki so prizadeti zaradi vremenskih neprilik. Ta zahteva je bila odbita z utemeljitvijo, da ni na razpolago potrebnega denarja. S tem so demokristjani še enkrat pokazali koliko so jim mar problemi kmetov.
Aktiv slovenskih komunistov v Trstu
V soboto 15. septembra ob 19. uri bo na sedežu KPI - ul. Capitolina 3 - širši sestanek slovenskih tovarišev, partijskih aktivistov in občinskih svetovavcev s Tržaškega o-zemija. Na sestanku bodo razpravljali o sedanjih nalogah KP. Govoril bo tudi tov. Vidali. Vsi tovariši.
ki so prejeli vabilo, so naprošeni, da se sestanka udeleže.
Zborovanja in sestanki
V nedeljo 16. septembra ob 11. uri bo govoril na trgu pri Sv. Jakobu v Trstu tovariš Natta iz Rima. Razpravljal bo o temi: «Na levo s Komunistično partijo, za mir in demokracijo».
V četrtek, 20. septembra ob 19,30 bo govoril poslanec Vidali v milj-skem gledališču. Obravnaval bo probleme borbe za mir in demokracijo.
V sredo, 19. septembra ob isti uri pa bo na glavnem sedežu v Trstu skupščina komunistične mladine, na kateri bodo prav tako razpravljali o nalogah v bližnji voliv-ni kampanji.
Praznik tiska na Opčinah
V nedeljo bo na Opčinah praznik komunističnega tiska. Začetek ob 16. uri. Na programu je nastop pevsko-glasbene skupine iz Trebč, malega orkestra in mladih solistov iz Pončane. Govorila bosta tov. in prof. Paolo Sema in dr. Karel šiškovič. Zvečer je na programu ples. Vstop brezplačen.
Izlet
V nedeljo 7. oktobra priredi bar-kovljanska sekcija KP izlet v predjamski grad in postonjsko jamo.
Ceha izletu : 3.200. lir in sicèr : za prevoz, skupni potni list, kosilo in vstopnine v grad in v jame.
Kogar izlet zanima, naj se oglasi na domu tov. Venčka Krečiča, ul/ Bovedo 90, tel. 30597, kjer se sprejemajo vpisovanja. Vpisovanje se zaključi 15. septembra.
Šolska vest
Ravnateljstvo Nižje srednje šole (gimnazije) in Strokovne šole v Gorici opozarja vse, ki se jih tiče, da se vpisovanje v ti dve šoli zaključi nepreklicno 25. septembra.
Pojasnilo
V zadnji številki je prišlo do neljube napake. Med usthanjevanjem je tiskar pozabil vključiti naslov na čelu članka o stavkah v Španiji, ki se je začel na 2. strani. Bravce prosimo, naj to oproste.
oooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooo
Panamski prekop
(Z 2: strani)
pripada oblast in suverenost
nad tem ozemljem samo Pa-nami.
Po ameriški razlagi naj bi ZDA dobile v kanalski coni prav takšne pravice in oblast, kot če bi bile suverene lastnice tega ozemlja, kajpak hkrati z izključitvijo Paname, ki bi ne smela na tem ozemlju uveljavljati enakih pravic in oblasti.
Zavoljo te razlage določb pogodbe iz leta 1903 je prišlo že od vsega začetka do ostrih nasprotij. Ta nasprotja so nastala tudi zaradi tega, ker so Američani — bodisi oblasti, bodisi privatniki — izvajali v kanalski coni gospodarsko dejavnost, ki je škodovala panamskemu gospodarstvu ; na tem ozemlju tudi ne veljajo davčni in kazen-
ski predpisi Paname; panamski delavci so v kanalski coni izpostavljeni diskriminaciji ; na uradnih stavbah ni izobešena panamska zastava in angleški jezik je edini uradni jezik v kanalski coni.
Od leta 1903 se je Panama borila zato, da bi določbe pogodbe razlagali pravilno in po-• šteno. Panama je sicer dosegla, da so bili leta 1904, 1935, 1942 in 1955 podpisani dodatni sporazumi, vendar ti sporazumi niso uredili vseh problemov, zlasti pa ne tistih temeljnih vprašanj, ki so povod za nesoglasje med obema državama.
Tako še dandanes velja trda pogodba, proizvod nazadnjaške miselnosti začetka našega stoletja, proizvod dobe, ki na srečo danes izginja.
Volitve in Slovenci
(Nadaljevanje s 1. strani)
zadevah, ki so živo zanimale zlasti slovenske volivce iz okolice mesta. Na vse to in še na marsikaj drugega pozabljajo danes nekateri voditelji tako-imenovane «Slovenske liste».
Zato mi poudarjamo: «Zaman je, dragi gospodje, da se sedaj trkate na vaša 'slovenska' prša, da se sklicujete na vaše 'slovenstvo', da zanikate slovenstvo tistim — in teh je « k sreči zelo zelo mnogo — ki se zbirajo v vrstah levičarskih sil in predvsem v vrstah komu- J nistov». Dejstva so preveč o-čitna, so preveč prepričljiva, da bi vam lahko Slovenci še nasedali !
Velika večina tržaških Slovencev se udeležuje volitev, ne kot ločina, marveč kot sestavni del tistih sil, ki se dosledno in brezkompromisno borijo tako za socialne in ekonomske, kot za narodnostne pravice, zavedajoč se dejstva, da se Slovencev ne ščiti samo z volivnimi gesli, marveč povsod in ob vseh prilikah in tudi v tovarnah. Velika večina Slovencev se namreč zaveda, da z okostenelimi in konzervativnimi krogi, ki hlapčujejo demokristjanom, ni moč pričakovati rešitve iz sedanjega položaja, ni moč pričakovati niti stvarnega preo-kreta na levo, ki odpira pot k napredku, demokraciji in torej tudi k pravični rešitvi perečih narodnostnih problemov Slo-
vencev.
Smrtna kosa na Konkonel»
Pretekli teden smo v listu poročali o kruti smrti ki
je iztrgala iz naše srede komaj 32 let starega vaščana, danes pa zopet poročamo o smrtni kosi, ki je še enkrat zamahnila nad našo vas. V torek je namreč umrla 73 let stara Marija Milič.
Pokojna je bila že dalj časa hudo bolna. Pokopali smo jo v sredo popoldne.
Marija Milič je bila zavedna ib skrbna mati. Zelo rada je brala knjige in časopise. Do nedavnega je bila tudi zvesta bravka našega lista’
Naj ji bo lahka domača gruda!
Vaščani s Konkonela izrekajo žalujoči družini svo-je najgloblje so-; žalje, kateremu se pridružuje tud' «Delo».
T. R.
Vsem, ki so z nami sočustvovali in nam kakor koli stali ob stran* za časa težke bolezni in ob smrt* našega dragega in nepozabnega ALOJZIJA ŠTUBELJ in vsem, ki so ga spremili na zadnj' poti, kakor tudi vsem darovavceb1 cvetja in vencev, se najiskrenej6 zahvaljujemo.
Družini Štubelj in Ferluga Konkonel, 12. septembra 1962
DELO glasilo KPI
za slovensko narodno manjšino Izhaja vsak petek Urejuje uredniški odbor Politični direktor: Marija Bernetič - Odgovorni urednik: Anton Mirko Kapelj - Uredništvo in uprava: Trst, ul. Capitolina 3, telef. 44-046/44-047.
Tiska: Tipografia Riva - Trsi ul. Torrebianca 12. Celoletna naročnina 1300 lir, polletna 700 lir. Poštni tekoči čekovni račun št. 11/7000. Cena oglasov po dogovoru