KMETSKI L štev, 5 Ljubljana,, 29. januarja 1941 Leto XXIII. Borba med dvema svetovoma Sedanja vojna, pač največja, kar jih pozna človeški rod, se nadaljuje z vedno večjo silovitostjo. Čeprav je dejansko v vojni le primeroma malo držav, je posredno po vojni prizadet prav za prav ves svet. Idejna vojna Skraja, ko je izbruhnil nemško-poljski spopad, je bilo rečeno, da se Nemčija bori za svoj življenjski prostor. Medtem pa se je vojna naglo razširila. Pod silnim zaletom nemškega orožja so padale države kakor papirnate figure. Končno je tik pre popolnim zlomom Francije stopila v vojno še Italija, nakar je bil borba proglašena za idejno vojno med narodnim socializmom! povezanim s fašizmom in med demokracijo. Socialna vojna Kolikor dalje je vojna trajala, toliko bolj je rasla njena socialna podlaga. Primeroma ozki pojem o nemškem življenjskem prostoru se je moral umakniti preko ideološkega pojmovanja o ureditvi in organizaciji držav čisto socialnemu temelju. Tabo v Nemčiji kakor v Italiji so pričeli naglašati, da je ta velikanski spor dejansko boj med siromašnimi in bogatimi narodi. Italija in Nemčija da se .borita za nov red v Evropi, njuna zaveznica Japonska pa za nov red v Aziji ter v območju Tihega oceana. S tem so bile idejne osnove vojne seveda močno razširjene. Hkrati so se povečali tudi vojni tabori in se je seveda vojna močno razširila. Glavni lastnik svetovnega bogastva je Velika Britanija. Saj imajo Angleži razširjeno svojo oblast na vseh pet celin naše zemlje. Njihovo evropsko središče je z ostalimi deli imperija lahko povezano samo po morju. Zato so Angleži vedno posvečali največ skrbi svoji trgovski in vojni mornarici. V novejši dobi se je prekomorskim prometnim sredstvom pridružilo še letalo, ki se je prav v tej vojni izpopolnilo do neverjetne prometno-tehnične dovršenosti. V vojni je zaradi tega bojno letalo postalo hud in nevaren sovražnik ladje. Kakor letalo lahko prevaža orožje, municijo in vojaštvo, kakor zasiplje z bombami mesta, utrdbe in vojaške postojanke, tako lahko napada in uničuje trgovske in bojne ladje. Poleg raznih bomb je tehnika za letalo izumila poseben torpedo, s katerim je veliko lažje doseči cilj. Zaradi velikih prednosti, ki jih ima letalo, se vojna v veliki meri odigrava v letalskih bojih. Že za zasedbo N\orveške se morajo Nemci v veliki meri zahvaliti svojemu odličnemu letalstvu. V Angliji je bilo letalstvo, zlasti pa bojno letalstvo ob izb ruhu vojne močno zanemarje- no in daleč pod nemškim. Šele vojna, oziroma siloviti nemški uspehi so Angleže pripravili do tega, da so se razen za mornarico jeli brigati tudi za letalstvo. Tovarne v Evropi in v Ameriki (Kanadi) so pričele z vso naglico izdelovati letala in povsod so začeli vežpati letalce. Samo na ta način je namreč dosegljivo, da so bojišča, razširjena in razmetana tako rekoč po vsem svetu, enotna celota. Podobno vlogo, oziroma pomen, kakršnega je na severu v borbi proti Angliji imela za Nemčijo Norveška, imata na jugu za Italijo Albanija in Grčija. Albanijo si je Italija že pred časom zavarovala z zasedbo, z Grčijo je stopila v vojno. Anglosaški svet Za Anglijo je največji lastnik svetovnega bogastva Amerika, Zedinjene države, kjer je vodilni državni narod takisto angleški. Zato je čisto naravno in razumljivo, da sta se Anglija in Amerika v tej vojni močno povezali. Ne le krvno sorodstvo, ampak v prvi vrsti gospodarski interesi so strnili ves anglosaški svet v enoto. Geslo, da pridejo v primeru angleškega poraza na vrsto takoj Zedinjene države, je vžgalo. Amerika smatra sedaj Anglijo kot prednjo stražo svoje posesti in neodvisnosti. Zato jo na vso moč podpira. Vse kaže, da je vprašanje njenega vstopa v vojno samo še vprašanje časa. Hmeljarje moramo rešiti V »Kmetovalcu« od 15. januarja je objavil Ivan Kronovšek daljši članek pod naslovom »Kaj bo s hmeljem«. Članek obravnava pereče vprašanje savinjskega hmeljarstva, ki preživlja ta čas eno svojih največjih in najtežjih kriz. Hmeljarji imajo skoraj še ves hmelj neprodan. Preko 20 milijonov dinarjev jih stane letno obdelava hmelja, njihovi sezonski krediti so ostali nepokriti, obresti rastejo, potrebe se v času vojne draže in izdatki večajo, v skladiščih in sušilnicah pa leži hmelj, ki predstavlja več kot st.omilijonsko vrednost. Poleg silovite krize, ki je letos zadela vinogradnika, se je sedaj pridružila še stiska hmeljarja. Slovenija pod to težo omaguje in zahteva zaradi tega pomoči. Pomoči zahteva zaradi potrebe in zaradi enakopravnosti. Ivan Kronovšek zahteva, da odkupi hmelj »Prizad«, ki je odkupoval tudi pšenico, slive in rakijo po bogatejših pokrajinah naše države. Najvažnejše odstavke iz omenjenega članka ponatiskujemo zaradi njihove aktualnosti tudi v »Kmetskem listu«: »Menda je zla usoda naklonila Savinjski dolini hmelj. Gojiti ga je pričela že v prejšnjem stoletju in še danes je hmeljarstvo glavna gospodarska panoga. To se pravi, da prideluje savinjski kmet v glavnem hmelj, ostalih pridelkov pa le toliko, kolikor jih nujno rabi za svoje gospodarstvo, oz. za preživljanje. Mnogo je tudi takšnih, ki imajo s hmeljem zasajene preveč zemeljske površine ter so primorani kupovati žito in ostale življenjske potrebščine. Zato je razumljivo, da je ves gospodarski uspeh in napredek Savinjske doline odvisen od prodaje te industrijske rastline. Ce je prodaja ugodna, nastopi blagostanje, v slabih letih, ko hmejl ne gre v denar, pa nastopi stiska in hmeljarji se več ali manj zadolžujejo. PRIDELEK IN STROŠKI HMELJA Povprečni letni pridelek hmelja znaša 20 tisoč stotov, včasih nekaj več, včasih tudi manj, kakršna je pač letina. Ce bi prodali hmelj po 50 din kg, katera cena je v vseh ozirih opravičljiva, potem znese letna produkcija veliko vsoto sto milijonov din. Seveda ti milijoni ne ostanejo v celoti hmeljarjem, temveč se zopet razdelijo. Po cenitvah strokovnjakov znašajo letni produkcijski stroški od 15 do 20 din za kilogram hmelja. To je seveda različno z ozirom na to, ali se poslužuje hmeljar domače ali tuje delovne moči, ali intenzivno oz. ekstenzivno gospodari (uporablja škropiva, umetna gnojila itd.) Obiralci hmelja, ki prihajajo vsako leto iz skoraj vseh krajev Slovenije, zaslužijo od 4 do 5 milijonov letno. Za hmeljevke, ki jih hmeljarji zopet kupujejo v krajih izven Savinjske doline, izdajo letno o d3 do 6 milijonov din. Kje pa so zdaj še umetna gnojila, modra galica in drugi preparati, ki so potrebni za zatiranje rastlinskih in živalskih škodljivcev? Potem pride še orodje škropilnice, kurjava, sušenje in nešteto drugih stroškov. Kakšen ogromen vpliv imajo milijoni od prodanega hmelja najbolj živo kaže Savinjska dolina sama, ki je od jeseni v gospodarskem zastoju. Vse, razen domače industrije, je navezano na te milijone in zato trpi trgovina in obrt, gostilne so prazne in prometa ni. To občuti središče hmeljarstva Žalec, prizadeto je Celje. Ljubljana in Maribor ter kraji, ki imajo kakršne koli gospodarske zveze s Savinjsko dolino, iz katere se v drugih letih neprestano pretakajo milijoni in milijoni leto za letom. Te ugotovitve nam pokažejo, da hmeljarstvo in prodaja hmelja ni zgolj interes hmeljarja ali Savinjske doline, temveč da je to naše splošno gospodarsko vprašanje. — Zato bi ga morali reševati vsi tisti činitelji, ki nosijo odgovornost za gospodarski obstoj in razvoj v naši ožji domovini. KRIZA V HMELJARSTVU Kaj sedaj? Domače potrebe po hmelju so krite in menda ga tudi ostale evropske države ne bodo rabile mnogo več. Torej smo nujno navezani na prekomorski izvoz. Naši hmeljarji so odprodali zelo majhne količine. V ogromni večini jim hmelj leži na sušilnicah in drugih shrambah. Njihova gospodarstva zopet propadajo in se ponovno zadolžujejo. Velike vsote, ki so jih investirali, leže brez haska v zalogi hmelja. Drugih pridelkov Savinjska dolina nima in nekateri jih morajo še celo kupovati. Hmelja ni mogoče prodati ali uporabiti za kakšno drugo svrho, kakor vse ostale poljske pridelke. Vsak dan je kakovostno slabši, še zlasti, ker leži po večini prosto razsut na kupih. Ljudje se že zdaj zaskrbljeno vprašujejo, kaj in kako bo v prihodnjem letu. Hmelj je rastlina trajnica, ki se ne more saditi po prodajnih prilikah, ampak so nasadi več ali manj stalni, največkrat od 5 do 15 let, dokler pač rastlina zdrži. V težkih pomislekih so. Izkopati ga ne morejo, ker je njihovo gospodarstvo pač usmerjeno in urejeno za hmeljsko produkcijo. Gojiti ga brez jamstva za uspešno prodajo tudi ne bo kazalo, ker bo treba novih investicij, ki jih pa hmeljar ne zmore. In če bi ga tudi pridelovali, kam naj dajo pridelek, ko je že letošnji napolnil vse razpoložljive prostore. Pridelovanje je morda še kljub vsemu mogoče, izključena pa je prodaja, če se ne vnovči letošnji pridelek. Že prej smo omenili, da se izvoz hmelja ne tiče le hmeljarjev, ampak tudi drugih. Vsekakor so to tudi državni interesi. Če je v normalnih prilikah dobila država za izvoženi hmelj devize, torej zlato, za 100 in več milijonov, potem je nujno, da tudi v dobi slabe konjunkture prevzame, če že ne vse, pa vsaj nekaj bremena. PRIZAD MORA POSREDOVATI V Beogradu obstoja Privilegirana izvozna družba (Prizad), pri kateri je tudi država udeležena s pretežnim kapitalom. Njen pomen in naloga je, izvažati agrarne produkte. Zato nakupuje po vsej državi razne pridelke kot žito, jabolka, slive, vino v ogromnih množinah. V zadnjem času je bilo razvidno iz časopisnih poročil nekaj podatkov o poslovanju Prizada. Navedene so bile milijonske vsote, ki jih je ta družba zaslužila in zopet milijonski zneski, ki jih je s svojimi intervencijami v prid kmetijstva izgubila. Po izjavi ravnatelja »Prizada« dr. Totha je bilo samo pri trgovanju s pšenico in koruzo 30 milijonov deficita (primanjkljaja). Odgovornost za izvoz hmelja v sedanjih prilikah ne more imeti le Hmeljarska zadruga ali trgovci s hmeljem. Upravičeno lahko zahtevamo, da ga pokupi Prizad in ga vskladišči od-nosno konzervira in ga potem ob primerni priliki izvozi. Če so njegova sredstva prepičla, kar ni verjetno, potem je dolžnost države, da priskoči na pomoč. S tem hmeljarji ne zahtevajo nobene miloščine, ampak le rešitve iz trenutnega položaja. To lahko edino nudi Prizad, ki je bil za slične svrhe ustanovljen. Če imajo od njega koristi kmetje iz ostalih delov države, potem tudi naši lahko nekaj zahtevajo. Saj bodo zadovoljni, če se jim izplača delni znesek na račun, da se ne bodo zadolževali, ostanek pa po končni prodaji. Ta znesek, ki bi ga dobili hmeljarji na račun, bi morda niti ne presegal 30 milijonov dinarjev in bi ne predstavljal za Prizad nobene izgube, kajti za hmelj manjka le možnosti za izvoz, da bo dobil ceno in se spremenil v zlato. V tem času in trenutnih razmerah za prodajo hmelja drugih možnosti ni. Zato je treba, da vsi hmeljarji postavijo zahtevo: hmelj naj čim prej odkupi Prizad in na račun izplača vsaj polovico njegove sedanje vrednosti, ostanek pa po izvozu. To njihovo zahtevo naj podprejo vse kmetske stanovske, strokovne in druge gospodarske organizacije, čijih dolžnost je skrbeti za gospodarske interese slovenskega kmeta. Za rešitev tega vprašanja ni nepremostljivih težkoč. Hmeljarstvo je treba rešiti, ker je to splošna zadeva našega gospodarstva. Če se dajo urediti še težje zadeve, se bo dala tudi ta. Obljub in tolažb je bilo že dovolj, sedaj naj sledi to, kar je glavno, rešiti blago, ki propada in hmeljarja, ki mu preti propast!« Povečanje kmetijskih pridelkov Z nastopom bližnje spomladi prihaja za naše kmetijstvo važno vprašanje umetnega gnojenja. Lanska slaba letina je marsikomu odprla oči, da bo treba kmetske pridelke povečati, če si hočemo zagotoviti borni kos vsakdanjega kruha. Vojna med narodi je zopet potrdila prastaro pravilo, da je zemlja temelj vsemu življenju, da je kmetsko delo tisto, ki ustvarja najvažnejše dobrine, da se kruh ne da nadomestiti z nobeno mislijo in teorijo, še manj z raznimi aparati in instrumenti. Dejstvo, da so se danes začeli zanimati za pomoč kmetijstvu tudi taki, ki do danes niso imeli nobenega smisla za kmetijstvo je najznačilnejši pojav sedanjega časa. Padalci pred poletom na sovražno ozemlje. Padalci so ruska Iznajdba. Pri velikih manevrih ruske vojske se je spustilo v zaledje nasprotne »vojske« na deset tisoče padalcev, ki so imeli seboj lahke tanke, strojnice in drugo brzo-strelno orožje, radijske oddajne postaje, rušilne naprave itd Padalce so v sedanji vojni zelo uspešno uporabljali Nemci in tudi Italijani se jih poslužujejo. Tako lahko posebno nazorno vidimo v dnevnih časopisih, ki prinašajo na uvodnih mestih tople članke, kako povečati kmetske pridelke. Koliko je konkretnih predlogov, to naj presodi vsak sam. Še važnejše od časopisnih člankov pa so razne ankete, sestanki in konference raznih gospodarskih, političnih in nepolitičnih odborov, ki prav tako skušajo najti neko pot za izboljšanje in povečanje kmetskih pridelkov. Med najzanimivejšimi je brez dvoma konferenca, ki se je vršila lansko jesen v Beogradu, na kateri so se sešli sami poljedelski strokovnjaki, eksperti in izvozniki kmetskih pridelkov. Po poročilu časopisov je temeljilo vse delo konference na podatkih Kmetske zbornice za dravsko banovine in če ne navajamo vseh podrob-nostir je dovolj da omenjamo njihov soglasen sklep, da je treba dvigniti kmetske pridelke s pomočjo umetnih gnojil. V ta namen so bili stavljeni razni predlogi. Konferenca je predlagala, da domače tvornice umetnih gnojil prodajajo umetna gnojila predvsem doma. V ta namen naj bi se osnoval fond 10 milijonov din, s pomočjo katerega bi lahko država kupovala velike količine umetnih gnojil ter jih prodajala kmetom v zaostalih področjih z 20 do ^odstotnim popustom. Drugi so predlagali, da naj se prodaja umetni gnoj doma K) odst. ceneje od izvozne cene. Jasno, na to podajalci niso pristali. Konferenca je tudi razpravljala o ukinitvi uvozne carine na umetna gnojila, proti čemer so pa nastopili zastopniki neke velike kemične tovarne in zastopniki izvoznikov čilskega soli-tra. Nadalje je konferenca predlagala uvedbo posebnih nižjih tarif za umetna gnojila na železnicah. Vse to in še mnogo podobnega je bilo predlaganega na konferenci, kakor smo čitali v časopisju. Ničesar pa ni bilo uresničenega, ker industrija neče nikjer popuščati v interesu našega kmeta. Pred časom smo v nekem časopisu brali, da se je cena umetnemu gnojilu znižala, vendar je to znižanje veljalo samo do novega leta. Če vzamemo stvar resno, bi vprašali, kaj se je pri tem mislilo, ko se je znižala cena umetnemu gnojilu samo do novega leta. Ali mislijo, da kmetje rabimo umetno gnojilo za božične in novoletne potice? Kmet rabi umetno gnojilo spomladi od februarja do aprila. Komu je to znižanje koristilo? Ali ne morda samo velikim trgovcem, ki so si mogli založiti skladišča in bodo na spomlad po večji ceni prodajali? Ali nimamo pri nas dovolj kmetijskih strokovnjakov, da bi znali svetovati, kdaj je čas za eno ali drugo. Vprašanje umetnih gnojil je brez dvoma silno važno. Treba ga je takoj rešiti. Pri tem si moramo zastaviti vprašanje, kako si bo velika večina naših kmetskih gospodarjev mogla nabaviti zadostno množino umetnih gnojil. Tukaj ni treba samo opozoriti na kmetsko nepouče-nost, temveč odstraniti tudi še vse druge ovire. Cene gnojilu in pomanjkanje denarja pri kme- Nakaznice za S prihodnjim mesecem se bo pričelo razdeljevanje moke in prodaja kruha v Sloveniji po nakaznicah. Prevod je izdal občinskim prehranjevalnim uradom naslednja navodila v zve-^ zi z razdeljevanjem krušnih kart: Kdor ima toliko pšenice in pšenične moke v zalogi, kolikor mu za en mesec pripada, nima pravice do krušne karte. Prvenstveno se izdajajo nakaznice za kruh al1 moko rodbinam, ki nimajo nobene zemlje, ali pa tako malo zemlje, da se od te zemlje ne plačuje državni zemljiški davek. Povsem izločijo se rodbine, ki imajo taka posestva, da njih člani navadno ne hodijo na dnino in v obrtne ali kmetijske obrate, ker imajo rodbinski člani doma delo in kruh. Taka posestva so označena z označbo »pol grunta«. Ker ta izraz ni povsod znan, pojasnjujemo to še z zgornjo splošno smernico, kakor še s tem, da dajejo v Sloveniji v najrodovitnejših dolinah že posestva v izmeri 2 ha orne zemlje povprečni petčlanski rodbini delo in kruh. V manj r dovitoih legah se mora dvigniti ta izmera na 2V4 in 2Va ha, v suhih kraških predelih in v visokih planinah pa celo na 3V2 ha. Poleg izmel re zemlje je upoštevati še velikost rodbine in morebitne posebne kulture zemljišča (hmelj in podobno). j Pri rodbinah, ki ne spadajo ne v skupino 1. ne v skupino 2., postopajo občinski prehranjevalni uradi po svojem preudarku, vendar naj izdajajo krušne karte le rodbinam, ki nimajo niti enomesečne zaloge pšenice. Pri ocenjevanju potrebnosti se bodo uporabljala stroga merila. Zaloge pšenične moke so tako majhne, da bi postalo nujno potrebno, da bi se morale predvidene kvote na osebo zmanjšati, če bi se krog upravičencev brez potrebe preveč razširil. Danes pšenične moke ne morejo in ne smejo dobiti od Prevoda vsi tisti, ki so pridelali dorjia toliko pšenice, kolikor jo običajno potrebujejo!, saj bo treba znižati pri vsem prebivalstvu v banovini potrošnjo na polovico normalne potrošnje. Ta primanjkljaj bo treba nadomestiti pač z večjo porabo koruzne moke in krompirja. tih igrata poglavitno vlogo. Res so se dvignile cene kmetskim pridelkom, a vzrok temu dvigu je pomanjkanje kmetskih pridelkov. Torej jih j kmet nima zadostno za prodati in od dviga teh 1 cen kmet nima večjih dohodkov. Če hočemo iz-! boljšati splošni gospodarski položaj, moramo pomagati najprej dvigniti proizvodnjo našega kmetijstva. Toda, tako kot se je pričelo pri nas s to rečjo, ne bomo prišli nikamor. Podvzeti bo treba vse drugačne ukrepe in napraviti ener-gičnejše korake za večji in cenejši kos kruha in s tem za mir in red v našem narodu, t. šenk. Te dni je potekla štiriletna doba, odkar je bila sklenjena pogodba o večnem prijateljstvu. Ob tej priliki je dal naš zunanji minister Cancar-Markovič naslednjo izjavo: »Oba naša naroda sta pred štirimi leti z iskrenim zadovoljstvom pozdravila podpis pakta o večnem prijateljstvu, ker sta bila prepričana, da politika dobrega sosedstva in širokega sodelovanja zagotavlja tako Bolgariji kakor Jugoslaviji velike koristi. Ne smemo izgubiti izpred oči tudi vseh dobrih rezultatov, ki sta jih naši državi dozdaj dosegli, držeč se te politike, tako pri ojačevanju medsebojnih zvez in gospodarskega sodelovanja, kakor tudi na poprišču mednarodne politike. Ostanimo tudi v bodoče zvesti duhu pakta, ki odgovarja željam in čd$> stvom naših bratskih narodov, in najdimo v njem trdno oporo za izvedbo miroljubne politike, za katero se v sedanjem težkem položaju zavzemata Bolgarija in Jugoslavija.« Bolgarski zunanji minister Popov pa je o paktu večnega prijateljstva z Jugoslavijo izjavil: »Na današnji dan pred štirimi leti je bil v Beogradu položen temeljni kamen za politiko miru, prijateljskega sodelovanja in medsebojnega zaupanja med Jugoslavijo in Bolgarijo. To je bilo storjeno s paktom o večnem prijateljstvu, v katerem so dobile svoj izraz želje obeh brat- % angleška matična ladja »aro royal« '/. letali na palubi i vod« bo zahteval te izjave v vseh primerih na vpogled, kjer se mu bo zdelo to zaradi kontrole potrebno. Vsak sme dobiti krušno karto le preko stanodajalca, ne pa preko delodajalca. Občinski preskrbovalni uradi bodo delili potrošnikom nakaznice za kruh in moko bodisi sami ali pa •— zlasti v večjih občinah — preko trgovcev. Za sedaj se dele vsem odraslim delavcem brez razlike le nakaznice za 4 kg moke. Šele kasneje se bodo izdale za kategorijo težkih delavcev dodatne krušne karte po 1 kg na mesec. skih narodov, da bi med seboj živele v sporazumu. S paktom so bile likvidirane metode preteklosti, ki so ločile oba naroda in so s tem slabile njuno življenjsko in odporno silo. Od tedaj pa do danes so se odnosi med obema državama razvijali v duhu iskrenega prijateljstva in sodelovanja. Zaradi pakta o večnem prijateljstvu sta mogla oba naroda v medsebojnih odnosih, ki so s paktom nastali, mirno pričakovati usodne dogodke, ki so nastopili v Evropi ta čas in ki so pokazali, da je bil ta pakt nujnost. Pakt vsebuje nekaj zelo zdravega in trajnega, ker je spajajoča vez med Jugoslovani in Bolgari, ki hočejo biti pionirji svoje lastne sreče. Prežeti z ideali, na katerih sloni pakt, bodo z največjim mirom in zaupanjem gledali v jutrišnji dan. Prisrčno prijateljstvo, ki ju veže je jamstvo za mirni razvoj, napredek in uspeh obeh sosedov.« IVAN HRIBAR — ČASTNI DOKTOR LJUBLJANSKE UNIVERZE Senat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani je 24. t. m. soglasno potrdil sklep fakultetnega sveta pravne fakultete, da se podeli g. Ivanu Hribarju, bivšemu ljubljanskemu županu, izrednemu poslaniku in pooblaščenemu ministru ter pokrajinskemu namestniku, častni doktorat prava za izredne zasluge, ki si jih je pridobil za ustanovitev ljubljanske univerze. Slavnostna promocija bo prihodnji mesec. GROF CSAKY UMRL V ponedeljek zjutraj je umrl madžarski zunanji minister grof Czaki. Pokojni zunanji minister je vodil zunanjo politiko Madžarske po smernicah osnih velesil, kar ji je prineslo velikanske uspehe pri razbitju Čehoslovaške in ob razsulu Rumunije. Z Jugoslavijo je sklenil pakt o večnem prijateljstvu, kar naj bi pomenilo, da se je Madžarska odrekla kaim teritorialnim spremembam med obema državama. Kljub ozki povezanosti z osnimi velesilami pa Madžarska ni pustila v notranjosti spremeniti svojega režima po tujem vzorcu. Grof Czaki je umrl na ledvični bolezni. Ko se je nedavno mudil v Jugoslaviji, se je udeležil tudi lpva v Kamniški Bistrici in ribolova na Savi. kruh in moko Nihče ne sme dobiti nakaznice za kruh ali moko prej, dokler njegov družinski glavar ni izpolnil in podpisal pisane prošnje za dodelitev nakaznice z izjavo o posestnih razmerah in zalegah. Obrazec teh izjav so prejeli prehranjevalni uradi z nakaznicami za kruh in moko. Šele na podlagi pravilno izpolnjene izjave bo občinski preskrbovalni urad odločil, ali se bo prosilcu nakaznica dodelila in počenši od katerega meseca. Izpolnjene izjave hrani občinski preskrbovalni urad kot dokazilo, da so bile nakaznice za kruh ali moko pravilno razdeljene, in kot dokazilo o pravilni prijavi zalog. »Pre- KOLIKO MOKE SE DOBI NA NAKAZNICO Normalna nakaznica za odraslo osebo daje pravico nakupa 1 kg pšenične moke odnosno testenin ali 3.33 kg enotnega kruha na teden. Mesečna količina znaša torej za odraslo osebo 4 kg pšenične moke ali 13.33 kg kruha. Po posebnih nakaznicah za otroke do 6 let starosti znaša mesečna količina 2 kg moke ali 6.66 kg kruha, po posebnih nakaznicah za otroke v starosti od 6 do 14 let pa 3 kg moke ali 10 kg kruha. Za delavce, ki so zaposleni pri težkih delih (tu so mišljeni predvsem rudarji, stavbinski delavci, težaki in železničarji) je predvideno, da dobe še poseben dodatek v višini 1 kg moke ali 3.33 kg kruha na mesec, tako da bo dobil težak na mesec 5 kg moke ali 16.66 kg kruha. Jugoslavija in Bolgarija Samostojna obrtna zborica Dolgo časa se je vodila med obrtniki v Sloveniji borba za samostojno obrtno zbornico. Zahteve po izločitvi obrtnega odseka iz skupne zbornice za trgovino, obrt in industrijo in ustanovitvi samostojne obrtne zbornice so dovedle celo do razcepa obrtniške stanovske organizacije. Ob tej priliki se je pokazalo, da zastopa skupina za samostojno zbornico manjšino in da je večina obrtnikov za ohranitev skupne zbornice. Samostojna zbornica bi imela svobodnejše polje dela, bi mogla krepkejše zastopati interese obrtniškega stanu so poudarjali eni, skupna zbornica pa prihrani obrtnikom velik del stroškov, so zatrjevali drugi. Splošno se je smatralo, da bo zbornica ostala skupna in da je misel na samostojno zbornico za vselej pokopana. Prete- kli teden pa je iznenada izšla uredba o ustanovitvi samostojne obrtne zbornice. Uredba določa, da se spremeni ime dosedanje zbornice v »Trgovinsko industrijsko zbornico«, pri kateri bo ostal tudi še gostinski odsek. Dosedanji obrtni odsek pa se bo imenoval Obrtna zbornica v Ljubljani. V 15 dneh po objavi uerdbe bo imenoval trgovinski minister obema zbornicama predsednika, podpredsednika in svetovalce z gospodarskim svetom. Ali se bo ustanovitev samostojne obrtne pokazala za boljšo in koristnejšo zastopnico obrtnega stanu, bomo v kratkem videli. Mi bi želeli, da se vrne med obrtnike pomirjenje in sloga in da jih nova zbornica ne bi bolj obremenjevala od sedanje skupne zbornice in da bi koristi obrtnikov v nobenem oziru ne trpele. Kmefska mladina bericevo V nedeljo 26. t. m. je imelo Društvo kmetskih fantov in deklet v Beričevem svoj redni občni zbor o katerem bomo še podrobno poročali kasneje. Na občnem zboru je bil sprejet minimalni načrt, na koncu pa je predaval delegat zveze tov. Ivan Nemec o dolžnostih in nalogah društvenih delovnih odsekov. Razčlenil je po vrsti vsak odsek in nam bo njegovo izvajanje služilo zelo koristno pri nadaljnjem kulturnem delu. celje Pod predsedstvom tov. Ludvika Mastnaka je imelo Društvo kmetskih fantov in deklet v Celju 26. t. m. sejo, na kateri je razpravljalo o izvedbi in organizaciji prosvetnoorgani-zatoričnih in drugih tečajev. Zvezo je na seji zastopal predsednik tov. Ivan Kronovšek. Ker je čas za prosvetno delovanje kratek, bodo okrožje in društva storila vse, da se delovni načrt izvede. središče ob dravi Dramatski odsek Društva kmetskih fantov in deklet v Središču je v zadnjih letih tako živahno deloval, da smo obdelali skoraj že vsa slovenska in mnoga tuja dramatska dela. Ob tej priliki moramo poudariti, da nam do- brih iger, zlasti vzgojnih zelo manjka in večkrat pri najboljši volji nc vemo, kaj bi izbrali. Zaenkrat smo se odločili za Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnova«, ki nam bo, kakor izgleda, prinesla še največ uspehov. frankolovo Vedno nam pripravijo gospodje kaj novega. Debelo smo gledali delovni ljudje, ko je bila ena zadnjih nedelj namenjena ceremoniji smučk. Da, nič ne rečemo, da so smučke pripravna stvar za razvedritev in umirjenje živcev. Toda, mi kmetski ljudje pravimo, da bi bilo prav tako ali pa še mnogo bolj potrebno nekatere nedelje posvetiti kmečkemu orodju: motiki, plugu, lopati itd., ker se z njimi prideluje kruh. Če se posveča tolikšna pozornost tistim, ki se ne morejo drugače pretegniti kakor na smučeh, naj se vendar včasih spomni tudi na kmeta, ki napenja svoje mišice leto in dan zato, da ne bi drugi stradali. Tudi imamo dober nasvet za tiste, ki bi se radi utrudili. Občinske ceste kriče. Naj se jih usmili dobra roka in se naj na njih zasluži dobro spanje. Tudi je zavladala pri revežih skrb za primer največje nesreče, ki bi doletela kako družino, to je smrt. Vprašanje pogrebnih stroškov jim bo delalo v tej stiski hude težave. Zlasti, ako bi se morali plačati pogrebni stroški naprej. Težki so časi. Vsak si skuša zavarovati svoje dohodke, le revež je prepuščen brez moči in podpore sam sebi. Opozarjamo svoje prijatelje, da lahko čitajo Kmetski list v gostilnah Šnabl in Šibonc Rudolf (Medved), kjer jim je vedno na razpolago. Pogreb predsednika finske republike Kalila. Njegovo krsto nesejo generali na lafeto dr. fran kulovec imenovan za ministra Agencija A vala poroča: »V imenu Nj. Vel. kralja in z ukazom kr. namestnikov sta na predlog predsednika ministrskega sveta in zastopnika notranjega ministra poste vi j ena za: ministra brez listnice dr. Franc Kulovec, minister v pokoju in senator; prosvetnega ministra dr. Miha Krek, dosedanji minister brez listnice in zastopnik prosvetnega ministra; Nova ministra sta v soboto prisegla pred predsednikom ministrskega sveta in zastopnikom notranjega ministra Dragišo Cvetkovičem.« naredba o policijski uri Ban dravske banovine je predpisal za Slovenijo novo naredbo o odpiranju in zapiranju gostinskih podjetij. Po tej naredbi smejo biti v podeželskih občinah odprte kavarne do 23. ure, restavracije in gostilne do 22. ure, krčme pa do 21. ure. — Okrepčevalnice smejo obratovati ob delavnikih od 7. do 21. ure, ob nedeljah od 7. do 14. ure. Za vinotoče pod vejo bodo izdana posebna določila. Sreska načelstva smejo v izrednih slučajih dovoliti podaljšanje policijske ure. Dovoljene igre, na primer balinanje, kegljanje itd. se smejo na prostem vršiti samo do 22. ure. V zaprtih prostorih, v katerih se nikakor ne moti nočni počitek sosedov, ta omejitev ne velja. Haile Selasie Bivši abesinski cesar Haile Selasie se je vrnil v Abesinijo. Mejo je prestopil že 15. januarja. Podal se je že precej globoko v notranjost dežele. Iz Khartuma se je cesar na angleškem bombniku odpeljal do nekega letališča na su-dansko-abesinski meji. Tam ga je pozdravila častna četa sudanske vojske. Pričakovala sta ga tudi dva njegova sinova, med njima prestolonaslednik, vojvoda Harrarski v spremstvu višjega angleškega oficirja. S tega letališča je odšel Haile Selasie v notranjost Abesinije, kjer so bile v izsušeni strugi neke reke postrojene abesinske čete pod poveljstvom angleških častnikov. Te so cesarju izkazale vojaške časti. Nato je abesinski duhovnik (Abesinci so kristjani tako zvane koptske cerkve) blagoslovili cesarja. Haile Selasie je pred četami razvil svojo zastavo, ki ji je vojaštvo izkazalo čast. Baje bo odslej Haile Selasie sam vrhovni poveljnik svojih čet v Abesiniji. Po angleških poročilih sedaj abesinski ustaši nadzirajo domala vse ozemlje med Tanskim jezerom in sudansko mejo na zapadu. med rusijo in japonsko obstoja že več let pogodba, ki dovoljuje japonskim ribičem ribarjenje v ruskih vodah na Daljnjem vzhodu. Pogodba se sedaj od leta do leta podaljšuje, ker Rusi nečejo pristati na daljšo dobo. Vprašanje ribolova je že večkrat nevarno zaostrilo odnošaje med Rusijo in Japonsko. Za zdaj pa smatrajo na obeh straneh, da jima vojni zapletljaji niso dobrodošli pa se vprašanje ribolova za silo podaljšuje. Morje ob ruski obali je silno bogato na ribah, dočim je japonska obala revna. benes in sikorski Med predsednikom češkega narodnega odbora dr. Benešem in predsednikom poljske vlade v emigraciji, generalom Sikorskim je bil dosežen sporazum glede eventualnega bodočega ožjega sodelovanja med Češkoslovaško in Poljsko. V to svrho bodo ustanovljeni mešani češko-poljski odbori, ki bodo izdelali načrte za sodelovanje na političnem, gospodarskem in kulturnem polju. čitajte In naročajte »KMETSKI LIST«! Vojna v Afriki Afriška vojna se razvija na čudovite načine, kar potrjuje že nekdanje naše mnenje, da se mora prva faza odločilnega spopada odigrati na puščavskih tleh. Italija je ob strani Nemčije stopila v vojno prvenstveno zaradi tega, da bi z vojno v Sredozemlju čim uspešnejše trgala tiste niti, s katerimi je Anglija povezana s svojim veli-kobritanskim imperijem. To se pravi, da naj bi Italija s svojim brodovjem in letalstvom razbijala in potapljala angleš.ke konvoje, ki so s svojim bogatim tovorom iz velikobritan-skih kolonij namenjeni v evropsko Anglijo, ki potrebuje čim več materialnih in moralnih sil, če se hoče uspešno upirati nemški letalski vojni in nameravnemu vpadu nemških čet na angleško otočje. Napačno mnenje je tistih, ki mislijo, da bodo Nemci vpadli v Anglijo takoj, ko bdoo za to dovolj vojaško pripravljeni. Nemški načrt gre za tem, da se Anglijo čim bolj odreže od svojega imperija. Ker pa je Nemčija od angleških kolonij predaleč in v tem smislu slabi Anglijo lahko le z blokado, je to nalogo nemškega vojnega načrčta prevzela Mussolini-je va Italija, ki je v sedanji vojni čakala zgolj na ugoden trenutek, kateri se ji je ponudil tedaj, ko je Franciji pričelo presti najhujše. Mussolini je smatral, da je italijanska vojna mornarica, katere domena naj bi bilo Sredozemsko morje, dovolj močna, da lahko uspešno klubuje in škoduje Angliji. Toda Italija ni računala, da se lahko v Egiptu zbero močne angleške kolonialne čete, katere pod spretnim vodstvom preizkušenih vojskovodij vpadejo lahko v italijansko kolonijo Libijo, v kateri so Italijani ob obali zgra- j dili celo vi