Delo za otroka se nadaljuje
Okrogla miza o demokratizaciji odnosov v družini in vsakdanjih problemih vzgoje otrok
V Solskem letu 1969/80 so vsi staršt prvoSofcev v naži ob-Čini prejeli po pet števitk revije »Otrok in druzina." Denarna sredstva za revijo sta prispeva-ti SIS za otroSko varstvo ter vzgojo In izobralevanjeobčtne Sežigrad. Ideja se je porodila v letu otroka, ki smo ga razumeli kot povečano skrb za otroka in njegove polrebe v naSem na-daljnjem delu.
Ob koncu šolskega feta 1979/80 je Zveza prijateljev mladine občine Bežigrad or-ganiz.lrala na osnovni Sofi Franceta Bevka razgovor s starši na dve temi: Družina da-nes - demokratlzacjja od-nosov ali nemoč ter samopo-doba, vedenje. Solski uspeh.
OGROGLA MIZA NA TEMO: DEMOKRAT1ČNI ODNOSI
O demokratičnih odnosih v naSi družbi vetikp govorimo. Uveljavljanrio jih v vseh sredi-nah, na vseh nivojih- Kako v družini? Premalo se zaveda-mo. da se sposobnost za vzpo-stavljanje demokratičnih od-nosov oblikuje postopoma in samo tako, da v takth odnosih žtvtmo. Otroka ne moremo naučlti demokratifinega od-nosa drugače. kot da smo sa-mt v odnosu do otroka demo-kratični. Kaj so demokratični odnosi. kako uresničevati, ka-ko živeti take odnose? Stro-kovnjaki, ki so pojasnjevaii ta vprašanja z vidika posplošenih spoznanj in ugotovitev niso ostali v varnih okvirih teorije, temvoč so prispeval i svojo lastno IzkuSnjo in - zakaj ne? -kdaj tudi tastno nemoč. če je za vsak uspeh in dosežek po-treben napor, vzirajnost, zav-zetost, zakaj bi ne veljalo to tudi v vzgoji?
KAKO SE OBUKUJE OTROKOVA PREDSTAVA O SAMEM SEBI
Na lo vprašanje iahko odgo-varjamo samo v skiadu z zgor-
njo temo, o demokratlčnih od~ nosih. Demokratičen odnos vsebuje zahtevo po spoStova-nju Cloveka. odrastega a\\ otro-ka (če je to sploh potrebno na-glaSati). Čim govorimo o spo-Stovanju otrokove osebnosti je nesprejemljivo, da otroka za-postavljamo. podcenjujomo. srr»oSimo. Pod naSim vplivom, in lega se pogosto sploh ne zavemo, oblikuje otrok pred-stavo. podobo o samem sebi. V skladu s to predstavo in oce-no lastne vreidnosti, ki mu jo sooblikujemo, se otrok ravna, obnaša. učl. Otroku, ki vztraj-no zagotavljamo, kako je ne-sposoben. je res težko verjeti, da to ni. In navsezadnje - te-mu bi se trudil? Druga skraj-nost je, ko otroka precenjuje-mo in mu postavtjamo ideal, ki ga ne more doseči.
ZA VZGOJO NAM ZMANJKUJE ČASA
Vsako razmišljanje o vzgoji odptra dodatna vpražanja. Ta-ko smo v razgovoru skušali odgovoriti in pojasniti vpliv te-levizije na otroka. Dotakniti smo se vpraSanja o spremem-bah med zakoncema, ki jih pri-naSa otrokovo rojstvo- Ustavilt smo se ob vprašanju in proble-
mu s katerim se domala dnev-no soočamo: kako uskladiti lastne, otrokove, skupne po-trebe v relativno kratkem Času, ko smo ¦•skupaj«?
VpraSanja in mnenja udele-žencev razgovora so potrdifa potrebo po takih in podobnih oblikah sodelovanja, ki se na-črtujejo,
ANITA VADNAL