42. štev.
V Kranju, 15. oktobra 1904. V. leto.
Političen in gospodarski lisi.
Vabilo na naroebo. SfflKMt
za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Nanča se list lahko vtak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravnistvu.
Kranjski deželni zbor.
III. seja dne 7. oktobra.
Po otvoritvi seje in prt čitanju zapisnika zadnje seje so se došle vloge odkazale pristojnim odsekom.
Poslanec dr. Krek vpraša vlado zaradi izplačila zaslužka obrtnikom, ki so imeli dela pri novi justični palači. Deželni predsednik baron Hein izjavi, da predloži interpelacijo justičnemu ministru.
Poslanec Hribar in tovariši podajo samstojni predlog glede ustanovitve slovenskega vseučilišča. Predlog pride na dnevni red v prihodnji seji.
•Znameniti* predlog, s katerim je dr. ŠušUršič dvignil slovensko zastavo, se glasi: «G. kr. vlada se opozarja na deželi kranjski, odnosno njenemu-Ogledu škodljive nedostatke pri c. kr. kore«pondenčnem uradu. — C. kr. vlada se pozivlje, da tem nedostatkom iafkoj energično odpornore in popravi krivico, katero je navedeni c. kr. urad prizadel deželi kranjski.*
V utemeljevanje tega predloga je dr. Šušteršič obžaloval, da ni bila sprejeta nujnost. Dalmatinski deželni zbor je pokazal, kako se postopa. Se 10 minut ni mogel dalmatinski namestnik ostati v deželnem zboru. Reklo se je, da je predlog obstrukcijonističen. V letošnjem zasedanju ni nihče drugi obstruiral kot večina. (Veselost. Dr. Schweitzer zamektta: Tako je.) Z dr. Tavčarjem se ne da stvarno polemizirati. (Dr. Tavčar: Z Vami pa, ki z osli okoli inečete.) Meni je vseeno, kako dr. Tavčar pred svojimi pristaši opraviči svoje postopanje, ali protestiram, da operira z neresnicami. (Veselost.) Pogačniku je rekel, da je naši stranki Malitscheva afera silno dobro došla. (Dr. Tavčar: To je resnica!) Dr. Tavčar pravi še vedno, da je resnica, kar je laž. (Dr. Tavčar: Kaj boste Vi meni očitali laž!) Da, Vi ste lagali. (Dr. Tavčar: Očitanje od takega človeka me ne more žaliti.) Kakšen človek sem? (Dr. Tavčar: Lažnivec!) Zdaj nastane nepopisen škandal. Šušteršič je skočil s svojega sedeža. S po vzdignjeni mi pestmi se je zapodil pred sedež dr. Tavčarja, kjer je tulil na ves glas. V
zborst&ftje nastal velikanski vihar. Takega škandala se ni bmrjgB deželnem zboru kranjskem. Šušteršič je vpil: Po gčjjjeu Vas bom usekal! Lažnivci ste Vi! Od napredke stranke se je burno protestiralo ter na Šušteršič* se je usula cela ploha priimkov. Kdo more reči, odkod so letele vse te besede? Slišalo se je »Impertinenten subjekt*, «Lump», »Največji lažnivec*. Z galerije se je gromovito orilo »Žlindra*, »Ven z žlindro*, »Ven s sleparjem!* Šušteršič je neprenehoma tulil, njegovi pristaši pa so ga pustili na cedilu in nobeden se ne ganil.
Bili so prav dramatični prizori. Dr. Tavčar je stal visoko zravnan v svoji klopi, okrog njega so bili zbrani narodno - napredni poslanci. Šušteršič je tuleč dvigal pesti, grabil papirje, rjul kar je mogel, psoval, a slišal tudi take, da je kar poskakoval in se penil. Videlo se mu je, da bi bil rad udaril, kajti, ko je kakor gromenje donelo •Žlindra!«, »Žlindra, vćn!», ga je zapustila vsa zavest in razsodnost, ali udariti se ni upal, ker je videl, da bi ga sicer narodno - napredni poslanci poteptali.
Po seji se je iz klerikalnih krogov izvedelo, da je Šušteršič imel namen, izzvati narodno-napredne poslance, da kdo udari njega, potem pa bi klerikalci razgnali deželni zbor.
Deželni glavar je zapustil svoj sedež in, stopivši med razburjene poslance, prijel Šušteršiča za i oko in ga hotel potegniti na stran. A oušteršič se je branil in se je začel ruvati z deželnim glavarjem, kakor bi se s sivolasim gospodom hotel metati. Deželni glavar je malo omahnil in potem spustil Šušteršiča, ki je zopet tuleč se zapodil pred klop dr. Tavčarja.
Vpitje je bilo velikansko in vmes je grmelo z galerije: »Žlindra!* —€Ven z žlindro!* — »Ven z barabo!* — »Slepar!* itd. Culo se je dr. Maj ar o na, ki je rekel Šušleršiču: «Vi ne boste nikogar učili resnice.* Dr. Tavčar: »Slovensko narodnost rešuje, svojega otroka pa pošilja v nemško šolo!* Dr. Šušteršič: »Vaši otroci so pa za osrano šolo!* In zopet je grmelo »Žlindra!* in to grmenje je kaj zadušilo bojazljivo ploskanje nekaterih Daničarjev.
Ko je deželni glavar videl, da velikanskega škandala ne bo konec in da hoče večina zapustiti zbornico, da naredi sejo nesklepčno, je hitro zaključil sejo. Ožigosal je sicer s par besedami Šušteršiča, a ta se ni zmenil zanj, nego je naprej tulil in norel po dvorani. Trajalo
je precej časa, predno se je hrup polegel in so klerikalci zapustili dvorano. Deželni glavar je ukazal izprazniti galerije.
Šušteršič je rekel v svojem govoru, da je danes na dnevnem redu čast dežele kranjske in je z dejanji pokazal, da ima o časti in dostojnosti take pojme, kakor kak pijan šnopsar.
V Biranju, 15. oktobra.
Boj sa slovensko šolo v Trstu. Celih dvajset let že traja boj za slovensko šolo v Trstu in Sele sedaj se j6 vendar enkrat obrnila cela zadeva po želji in upravičeni zahtevi slovenskega prebivalstva. Vlada je namreč roko v roki s tržaškimi Italijainši spoznala svoj čas. da mesto Trst nikakor ni prisiljeno, ustanoviti slovenske šole. Proti temu odloku tržaškim Siovencem skrajno neprijazne vlade so se pritožili tržatiki Slovenci na upravno sodišče, katero je v petek izrekle svojo razsodbo, s katero je ovrglo odlok vlade kot nezakonit, ter izreklo, da velja tudi za Trst državni šolski zakon, po katerem se mora ljudska šola ustanoviti, kjer to zahtevajo razmere, dovoljno število otrok i. t. d. S (em seveda še ni rečeno, da se bo v kratkem otvorila slovenska šola v Trstu, treba bo začeti delo iznova, toda dokazov za potrebo slovenske šole pač ne bo težko doprinesti in tako smemo upali, da bo o doglednem času zadovoljeno največji zahtevi slovenskega tržaškega prebivalstva. Vrlim boriteljem za pravice slovenskega naroda v Trstu izrekamo tem potom svoje najodkritosrčnejše častitke na njihovem velikanskem uspehu. Živeli!
Ogrski državni sbor. Dne 10. t. m. je bila prva seja ogrskega državnega zbora, ki pa je pokazala zelo slabo znamenje za bodočnost. Ministrski predsednik grof Tisza je med drugim izjavil, da namerava predlagati izpremembo poslovnika tako, da se za razpravljanje o proračunu in rekrutni predlogi določi gotovi rok, ko se morajo dognati te predloge. Nadalje se mora preprečiti tehniška obstrukcija ter se morajo preskrbeti sredstva
PODLISTEK.
Zgodba hudodelstva.
Spisal Maksi m Gorki. Dalje.
Stegnil je svojo dolgo nogo, ki je tičala v močnem usnjatem škornju izpod mize in pristavil: „Tudi te prodam kmalu ali jih pa zamenjam!"
Ivanu se je jel smiliti in groza je obšla tudi njega.
„Morda bo le šlo na kak način ?"
„Kako mogoče? Tu je naših toliko, kakor rumenega listja v jeseni! Ozri se, koliko ljudi sedi tu in vsi hočejo jesti!"
„Hočete piti čaj zmenoj?" je predlagal Ivan.
„Lepa hvala, prav lepa hvala! Sem že pil. Toda, — če hočete en kozarček?" . . .
Ivan je potipal z jezikom denar v ustih, pomislil, namignil s prstom natakarju in mu ukazal važno: ,,Pri-nesi polovico steklenice za dva!"
Koza vi se je prijazno nasmehnil, a ni čihnil besedice.
„Kje prenočuješ?-' je vprašal Ivan.
„Tu v bližini — za tri kopejke.  In ti?"
„Sem šele došel!"
„Tako! No, potem spiva lahko skupaj." „Za moj del!"
„Dobro tedaj! Kako ti je ime?" „Ivan Kuzin."
„Jaz se pišem Salakin, ime mi je pa Jeremija." Potem sta oba molčala in se smehljaje spogledovala.
za vzdrževanje reda in ugleda zbornice. Napovedal je dalje, da ministrstvo odstoni, ako bi zbornica ne odobrila trgovinske pogodbe z Italijo. Narodno-gospodarski odsek je odobril trgovinsko pogodbo z Italijo. V ogrski poslanski zbornici je vstal poslanec Franc Košut proti ministrskemu predsedniku Tiszi. Z ozirom na Tiszovo napoved glede izpremembe opravilnika je rekel Košut: Ogrski vladar ima na razpolago tujo armado, ki je že večkrat nastopila proti ogrski ustavi. To se lahko zopet zgodi. Zato moramo mirnim potem braniti ustavo. Kadar se to ne bo moglo več zgoditi mirnim potom, pride revolucija. Če bo v parlamentu premagan naš odpor protiTiszovim namenom,je revolucija neizogibna.
Macedonija. Uradno obvestilo pravi, da je v Ma-cedoniji 1200 ustašev v akciji. V prvi vrsti delajo propagando za prestop k eksarhalu. Kdor se tej zahtevi upira, nima navadno pričakovati ničesar dobrega. Turški viri zatrjujejo, da je bilo izmed 18 umorov v zadnjih treh mesecih 14 oseb umorjenih le zaradi tega. ker so se zoperstavljali cerkvenemu prestopu. Zadnji čas se bavijo vstači največ s tem. da vaškim občinam vsiljujejo bolgarske duhovnike in učitelje, dočirn dobivajo grški duhovniki in učitelji grožnje, naj takoj odidejo, ako jim je življenje drago. Gršfci metropolit v Melniku je naznanil, da je 5. t. m. šest Bolgarov vdrlo v kapatovsko grško cerkev in so umorili tri osebe. V Koza - Vranešu se je primeril te dni zopet krvav spopad med kristjani in mo-hamedanci, ker niso hoteli srbski kmetje več dati običajne četrtine turškemu agi Šakir Kalicu, temuč so iz svojih skrivališč streljali na ago in njegove spremljevalce, ki so prišli pobirat dosetino. Aga in dva njegova spremljevalca so bili ranjeni, trije pa mrtvi. Šele, ko je prišlo več turškega vojaštva, je večina kmetov Zapustila vse in pobegnila v Ornogoro.
Rusko-japonska vojna.
Niti ob bitki pri Liaojanu ni bilo toliko vznemirjenja po Ruskem kakor zdaj, ko je počil glas, da je Kuropatkin nastopil z ofenzivo, ki bo odločil usodo prvega dela
Ko je prinesel natakar žganje, je natočil Salakin Ivanov kozarček, napil Kuzinu in rekel: „No, pijva enega v znak pričetka najinega prijateljstva!"
Ivanu so dopadle te besede. Korajžno je zvrnil žganje v grlo, stresel se in rekel radostno: „Dvema gre ložje!"
„Seveda!"
„Prišel sem šele vprvo v mesto na delo; po opravkih sem bil sicer že prej tu, da bi pa ostal tu, pa šele vprvo," je Ivan rekel, medtem ko je nalival kozarca.
„Tudi jaz. Preje sem delal le na grajščinah. Pozneje sva se sporekla z oskrbnikom in vrgel me je ven. Pes, rdečelasi!"
„Meni je pred kratkim umrl oče. Zdaj sem že sam — odrastel."
Pri sosedni mizi sta sedela dva voznika, ki sta bila oba namazana z neko belo stvarjo. Glasno sta se prepirala in eden, velik in prileten mož, tolkel je po mizi in vpil: ,.Prav se mu godi!"
„Zakaj neki?" je vprašal drugi, ki je imel črno brado in brazgotine na čelu.
„Zato! Naj čuti! Kakšen delavec je bil? Delavci so namreč — moka, testo in kruh božji! Drugi pa, ki niso za nikako delo. so odpadki, otrobje! Dobri so le za klajo živini."
„Vsi, eden k drugemu so potrebni sočutja," je rekel črnobradec.
Salakin je poslušal ta prepir in rekel: ,,To je napačno!"
„Kaj je napačno?"
vojne. Vse nazdravlja Kuropatkinu in povsod zavlada obče veselje,
Na armado je izdal Kuropalkin manifest, v katerem bodri vojaštvo, naj se vztrajno drži, ker je prišel čas, ko bodo Japonce prisilili, da se vklonijo njih volji, kajti armada v Mandžuriji je zdaj dovolj močna, da ve lahko piične z ofenzivo. — Toraj vojna se je pričela!
Kuropatkinovo prodiranje ima namen pregnati Japonce iz Mandžurije, da pride čim preje na pomoč Port Arlurju. Med sovražnimi četami je bilo dozdaj le par kilometrov in prišlo bo te dni prav gotovo do velike bitke, ko bi se Japonci ne umaknili. Na to, da bo Kuropalkin že zdaj pričel z ofenzivo, baje niso bili pripravljeni.
Ruska armada prodira z vso silo v široki fronti proti jugu iu prpravlja Japoncem tudi za hrbtom vati e akcije. S to armado je združen zdaj tudi 6. sibirski voj in kozaške divizije generalov R«nnenkampf, Samzanov in Miščenko ter kavkaski voj k< njikov Japonska kavalerija se povsod umika in je sploh japonski odpor jako slab. Sodi se, da ima Kuropatkin zdaj skupno armado, broječo 400.0000 vojakov, dočim imajo Japonci le kakih 300.000 mož. Dne 9. t. m. so ruske Čete zavzele Banjapuco. Obenem pa je Kuropatkin izkušal obkoliti Japonce, kar so pa ti opazili. Umaknili so se iz svojih pozicij in ko se je pričelo splošno prodiranje, so našli Ru*i prazne podcije. Kuropatkin je sam osebno vodil rekognosciranjeter dognal, da je Japonska fronta dolga 70 vrst ter da imajo na severnem bregu reke Taj* i 10 divizij, katerih 2 sta zahodno od železnice.
Kakor je videli, se je položaj na bojišču v Mandžuriji bistveno izpremenil. Japonska glavna armada se umika proti jugu in zapušča ne le pozicije, ki so jih bili zasedli po bitki pri Liaojanu, ampak zapu čaj o tudi druge pozicije, ki so jih še pred bitko zavzeli na levem krilu. Nazadnje so se Japonci umaknili za kakih 50 kilometrov proti jugu ter so zapustili več pozicij v okolici Kuandi-ornšana. Dne 5. t. m. je bila bitka pri Ljaljo Hedzi. Rusi so pognali v beg sedem japonskih eskadronov. Ja-
„To, zaradi sočutja. Vzemi mene v izgled: Oskrbnik Matija, moj sovražnik, — čemu me je odpustil ? Dve leti sem mu delal — vse, kakor se spodobi. Naenkrat pa mi je postal gorak, češ, jaz sem kuharici, Mariji . . . no, tako dalje! . . . Potern, da bi bil par povodcev .. . te naj bil tudi . . . Izginile so brzde! Iskali naj bi jih! Tu pa pride nenadoma in reče: Zgubi se! Ne rabim te! Kako to? On me ne rabi, jaz pa rabim sebe prav zelo . . . tudi jaz hočem živeti! No, tedaj ... ali morem imeti sočutje z oskrbnikom?"
Salakin je umolknil, potem pa je rekel z globokim prepričanjem: „Lo samega sebe zamorem pomirjevati, sicer nikogar!"
„Naravno!" je pristavil Ivan.
Po tretjem kozarčku sta že oba visela na mizi, obraza obrnjena drug k drugemu, razburjena od žganja in hrušča. Salakin je pričel pripovedovati iz svojega življenja in potepanja na dolgo in široko, nemirno in v stavkih, ki niso spadali skupaj.
„Jaz sem — najdenec!" je rekel.  „Jaz trpim vse svoje žive dni za grehe svoje matere!"
Ivan je zrl v kozavi, razburjeni obraz svojega novega prijatelja, kimal pritrjevaje z glavo, vsled česar je postal zelo omotičen.
„Ivan, pusti prinesti še polovico! Vsaj je itak vseeno!" je vpil Salakin in se krelal obupno.
„Lahko se zgodi!" je odgovoril Ivan.
3.
Ko se je Ivan prebudil, je videl, da leži na prični v poltemni, obokani kleti, katere strop je bil pokrit
ponci so bežali v takem neredu, da niso mogli vzeti niti ranjencev seboj. Rusi so vjeli mnogo dragoncev in dva oficirja. Tudi 11. t. m. je bil ljut bojlmed topničarstvom pri Jantaju na celi črti, kjer so Rusi zavzeli kolodvor. Japonci so se polagoma umikali proti jugu. Okoli poldne so Rusi po peturnem boju pričeli v gostih četah napad. Japonci so se pričeli na svojih krilih hitro umikati, dočim so se v centrumu pri Jantaju trdovratno branili. Boj je trajal celo noč. Desno sovražno krilo se je umikalo nekaj kilometrov južno od Jantaja, dočim se levo krilo skrajno drži, toda najbrše se tudi umakne, Žele niška proga je skoro do jantajske postaje v ruskih rokah. Kolodvor je skoro popolnoma porušen.
Izpred Port Arturja. V noči med 6. in 6. t. m. so Japonci zopet z vso silo naskočili trdnjavo, in gicer štiri divizije topničarjev skupno z brodovjem. Napad je bil odbit. Rusi so vzeli Japoncem 10 velikih oblegovalnih topov Sicer pa Japonci Port Arturja sploh nikdar ne bodo dobili. Japonsko topničarstvo pred Port Arturjem je veliko slabeje kakor rusko. Ruska ga.nizija ima do-\elj vode iz nekega jezera, ki je v trdnjavi. Dalje se poroča, da Japonci konstnrrajo nova razstrelilna sredstva, katera nameravajo rabiti pri Port Arturju. — Poroča se tudi, da je japonska topničarica «Haijer» zadela na mino v Golobjem zalivu ter se potopila. Od 311 mož so se rešili le 4.
Dopisi.
Z Dunaja. (Štirinajsto in petnajsto letno poročilo podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju za šolski leti 1901/02 in 1902/03.) Odbor tega društva poroča o društvenem delovanju v 14. in 15. letu, to je za dve leti obenem. Obe leti je posloval isti odbor. Težaven je bil posel odbora, iz velikega števila prosilcev izbrati najbolj potrebne in najbolj vredne, ker za podpiranje vseh, ki so podpore vredni in potrebni, mu žal ne dostaja sredstev. Akademični društvi 'Slovenija* in <Danica» sta pri razdeljevanju podpor posredo-
ravno tako z luknjami, kakor Sa laki no v obraz. Premikal je jezik v ustih — denarja ni bilo tu nič več, le vroča, grenka slina. Ivan je globoko vzdihnil in pogledal okoli sebe.
Ves prostor so zavzemale prične, na katerih so ležale raztrgane, mrke postave, enake kupom smeti. Nekateri so bili že zbujeni, premikali so se težavno ali pa so lezli počasno iz svojih ležišč, — drugi so pa še spali. Cul se je tih, pritajen pogovor, prekinjen po smrčanju spečih. — Nekje je nekdo čofotal z vodo.
Razkocnjane človeške postave so izgledale v sivem jutranjem svitu, kakor cunjasti jesenski oblaki.
„Si tudi že zbujen?"
Poleg Ivana je stal Salakin. Njegov obraz je bil ordečel, — umil se je gotovo ravnokar z mrzlo vodo. V roki je držal medeno škatljico z mnogimi koleščki in zrl smehljaje se zdaj na njo, zdaj na Ivana.
„Včeraj sva si pošteno izprala osrčje," je rekel Kuzin, očitaje zroč svojega prijatelja.
„Da, pošteno sva . . ." mu je odgovoril oni zadovoljno.
„Moj ves denar je proč!"
„Nič ne de! Že shajava."
„A — a, ti znaš dobro govoriti!"
„Brez skrbi b<di! Sedem kopejk imam še, potem pa prodam svoje škornje; — že ide."
„Vsekakor, — na ta način !u je rekel Ivan, nezaupno zroč svojemu prijatelju v obraz in pristavil, ker je Salakin molčal: „Zdaj mi moraš pomagati! Svoj denar sem s teboj zapil, toraj moraš ti . .
tali. Tudi najmlajše akad. društvo «Sava» podpira odbor pri razdeljevanju podpor. Poročilo priporoča naj bi dijaki sami uvedli mej seboj strogo postopanje v prid svojim najbolj potrebnim tovarišem. V poročilu objavljene Številke kažejo, da število prosilcev vedno narašča. Društvo šteje 59 ustanovnikov. Najmlajši ustanovnik je g. dr. Jos. VVeingerl, primarij na Dunaju, s svoto 100 K. Društvo je v imenovanih dveh letih prejelo iz posameznih mest in trgov sledeče svote: Iz Ptuja 3850 K, iz Ljubljane 581 K, iz Maribora, 478 K, iz Celja 349 K, Gorice 347 K, Novega mesta 118 K. Konjic 107 K, Starega trga pri Ložu 104 K, Krškega 100 K. Brečic 95 K, Slov. Bistrice 95 K, Vrhnike 85 K, Kranja 74 K, Gradca 71 K, Šmarja pri Jelšah 70 K, Ormoža 62 K, Vranskega 50 K, Ribnice 48 K, Idrije 28 K, Železnikov 22 K, Kozjega 20 K in koliko je posameznih rodoljubov v drugih slovenskih krajih, ki so z večjimi ali manjimi darili pokazali, da imajo srce za revne dijake na dunajskih visokih šolah. V teh številkah se kaže najplemenitejše tekmovanje olajšati usodo mladih slovenskih trpinov v mrzli tujini. Dohodkov je imelo društvo v šolskem letu 1901/02 vsega K 4341*67, od katerih pripada K 60— osnovni glavnici, ki je narasla na K 17.072*94: v šolskem letu 1902/03 pa je bilo vseh dohodkov K 5564*49, od katerih pripada K 220*— osnovni glavnici, ki je narasla na K 17.29235. Stroškov (podpore, pristojbine in upravni stroški) je bilo I. 1901/02 kron 4581*61, v šolskem letu 1902/03 pa kron 5569*—. Podpore je delil odbor v gotovini od oktobra do julija vsak mesec. Razen tega so se V slučajih izkazane posebne potrebnosti dovoljevale tudi izvanredne podpore. L. 1901/02 je bilo 296 vloženih prošenj, od teh se je ugodno rešilo 434; I. 1902/03 je bilo 477 vloženih, 426 ugodno rešenih prošenj. Po študijah je bilo med podpiranci 1. 1901/02: juristov 30, filozofov 31, medicincev 3, tehnikov 1, agronomov 2. učencev akademije upodabljajočih umetnosti 5, tehnolog 1, skupaj 75 podpirancev, v š. 1. 1902/03 je bilo med podpiranci: 28 juristov, 30 filozofov, 2 medicinca, 2 tehnika, 3 agronomi, 1 učenec upodabljajočih umetnosti, 1 vinopomolog, 1 učenec višje obrtne šole. Po domovinstvu je bilo med podpiranci 1. 1001/02: 41 Kranjcev, 23 Štajercev, 9 Primorcev, 2 Korošca; v šolskem letu 1902/03 pa je bilo:
„Že dobro! Kaj je treba govoričiti ? Deljena žalost, deljeno veselje. Bogata nisva, in ne bodeva se prepirala pri delitvi.  Veliko nimava deliti!"
Njegov pogled in njegov glas sta pomirila Ivana, ki je potem vprašal: „Kaj imaš tu v roki?*'
„Ugani!"
Ivan se je okrenil in vprašal poltiho: „Morda za ponarejanje denarja?"
„Cuden trap!" je vpil Salakin smeje. „Kaj veš ti o ponarejanju denarja?''
„Že vem! Sedem vrst od naše vasi se je pečal nek kmet s tem."
,In?"
„Nič. V Sibirijo so ga poslali!"
Salakin je jel premišljevati, nekaj časa molče sukal medeno škatljico med prsti in rekel potem vzdihuje: „Da, za kaj takega ga odpošljejo!"
„Tedaj je res taka reč?" je vprašal Ivan tiho, ka-zaje z glavo na škatljico.
„Ne, to je le notranjost ure. — Vstani, pijeva čaj !"
Ivan je stopil s prične, pogladil si lase in rekel: „Pojdiva!"
Toda ona medena stvar je vzbudila njegovo radovednost in prijelo se ga je nekaj strahu enacega. Ko je videl, da jo je skril Salakin pod jopo, je vprašal: „Kje si to dobil?"
„Na trgu sem si kupil, ko sem prodajal svoj plašč. Sedemdeset kopejk sem zanjo plačal."
41 Kranjcev, 17 Štajercev. 7 Primorcev. 3 Korošci. V petnajstih letih je društvo razdelilo: 42.047*42 kron. Podatki v poročilu dokazujejo veliko važnost in potrebo podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju. Zato se ga naj vsi njegovi dobrotniki spominjajo tudi v prihodnje; treba je, da društvo pridobi še novih dobrotnikov, zlasti onih, ki so od društva prejemali podpore ter so sedaj v dobrem gmotnem položaju. Darila sprejema I. društveni tajnik gosp. dr. Kleinent Seshun, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju, I. Siegerstras3e 7.
Novlčar.
Na (i o r « n j s k e ni
Imenovanje v cestni odbor. Deželni odbor je poklical v cestni odbor brdski: notarja Ivana RahneU z Brda in Franca Konšeka, c. kr. poštarja iz Trojan, irt v cestni odbor kamniški: 1. Močnika, župana kamniškega, in Seršena, župana v Vodicah.
Počitnice na ljudskih šolah. Danes morda ni nikogar v deželi niti med stariši šolskih otrok, niti med učitelji, ki bi ne bil prepričan, da je bil sklep deželnega šobkega sveta za Kranjsko, s katerim so se skrčile počitnice na ljudskih šolah skoro na nedelje in zapovedane praznike, neumesten. Vsaj vendar ne ustreza učnim namenom, da se kopiči njloint število ur, katere morajo otroci presedeti v šoli. in da se te ure po izmučenih in utrujenih otrocih ter učiteljih izrabljajo — mehanično. In tudi higijena, ozir na primeren razvoj šolskih otrok zahteva, da se drže ti v šoli le toliko časa, da telesno ne hirajo. Posebno občutno je to razmerje po mestih, kjer so srednje šole. Obiskovalci srednjih šol, ki so telesno in duševno bolj razviti, ki se bavijo s težavnimi in obširnimi učnimi predmeti, imajo počitnice, učenci ljudskih šol pa morajo v šolo. Mi torej ne vidimo razloga, zakaj bi deželni šolski svet vzdrževal ta prenaglen sklep. Iz navedenih ozirov je sklenil krajni šolski svet v Kranju vložiti vnovič prošnjo na deželni šolski svet, da se ta neplostatek, ki je k varljiv učnim namenom, odpravi in napravi status quo ante. Ker pa bi skupna akcija imela več upanja do uspeha, poživljamo krajne šolske svete, davložeenakeprošnje.
„In čemu jo rabiš?" je vprašal Ivan.
„Vidiš," je rekel Salakin skrivnostno, nagnivši se k Ivanovemu ušesu: „Že zdavno me mika zvedeti, kako jo to, da ve ura za čas. Ce je poldne, bije dvanajst. Kako je to? Vsaj je vendar navadna med, in vendar urejena tako, da more napovedati čas. Človek se ravna lahko po solncu; živali so tudi žive, pa one ne razumejo ni-česa — one žive brez zavesti. Tukaj pa ti koleščeki, ta medovina . .."
Ivana je bolela glava. Korakal je poleg svojega prijatelja, poslušal njegovo nejasno govorjenje in naporno premišljeval, kaj bo Salakin storil, kakor hitro proda svoje škornje. Ko bi mu vrnil le polovico zapravljenega denarja ali ne? Pogledal je Salakinu v obraz in vprašal: „Kdaj prodaš škornje?"
„Najprvo pije* a čaj in potem greva. — O uri, moj dragi, premišljujem jaz že dolgo. Veliko sem jih že prašal — pametne ljudi - , pa eden meni tako, oni drugače. Neumljivo je to!"
„Cemu hočeš to vedeti?" je vprašal Ivan radovedno.
„Zanimivo jel Kako to pride? Človek more iti, on je živ, to je naravno ..."
Salakin je govoril tako veliko in tako razourjeno o skrivnosti ure, da se je Ivan konečno nalezel navdušenja svojega prijatelja in pričel ugibati, kako more vendar ura določiti čas in veliko sta govorila o tem, medtem ko sta pila čaj.
Deželni sbor kranjski. Poslanec Hribar in tovariši so v včerajšnji seji vprašali deželnega predsednika glede streljanja v kazino. Odgovarjal je baron Hein. Debata o vladni izjavi je bila odklonjena z glasovi Nemcev in klerikalcev. Potem se je razpravljalo o korespondenčnem uradu. Predlog se je izročil posebnemu odseku 9 članov. — Poslanec Ferjančič ju poročal glede dovolitve priklad za cestne namene. K temu predmetu so govorili dr. Šušteršič, Demšar. Pire, Pogačnik inPakiž. Zvišanje se dovoli. Poslanec dr. Krek vloži nujni predlog, da sme deželni odbor od vlade sprejemati samo slovenske dopise. Za predlog so glasovali vsi slovenski poslanci, nemški pa proti. Predlog se odkuže tistemu odseku, ki dobi v presojo/predlog g'ede korespondenčn ga urada. Po sprejetju predloga zesiran tega odseka je nastal v zbornici vihar. Klerikalni poslanci so t urno vpili: «Abzug, Hein! Ven ž njim!» Tudi velik del galerije je tako kričal. Deželni glavar nato zaključi sejo.
Oospoda poslanca Demšarja lepa «srifta>. Kdo bi se bil mislil, da je ta Cočov France tak veleum! Rasel je pred bogom in ljudmi, ne da bi o njem kaj ćula Širša javnost, neopazen, kakor vijolica za grmom. Še domov na Češnjici niso vedeli, da raste v njih sredini tako žlahtna roža. Le dekleta so za njim poželjivo obračala oči, ker je bil res prav čeden fant. Ko se je vrnil domov od vojakov, se je hipoma raznesel po selški dolini glas, da ima mladi Čoč strašno lepo «šrifto>. S ponosom in zadovoljstvom ga je navdajalo to priznanje domače doline, lepa šrifta mu je vedno bolj lezla v glavo, samozavest mu je širila prsi in naenkrat je začutil v sebi poklic za kaj boljšega, za kaj višjega — za voditelja naroda. Proslaviti je hotel svoj-- in ime svoje ožje domovine čez tesne meje loškega pogorja. S pomočjo lepe šrifte je lezel višje in višje. Z elementarno silo so bruhale na dan v njem nakopičene in toliko časa zadržane duševne sile. Postavil se je na čelo katoliškega gibanja v selški dolini, zasnoval je zadrugo na Češnjici in že gaje skominjalo po županskem stoku. Po junaškem in napornem boju si je priboiil župansko čast in je prišel do najlepše prilike, da pokaže svoje kaligrafične zmožnosti. Vedno bolj se je širila slava o njegovi lepi šrifli. O Dernšarjevih sposobnostih je tudi čulo vodstvo katoliško-narodne stranke. Dr. Šušteršič si je ogledal moža in takoj na prvi pogled si je mislil: <Kakor nalašč za moj klub!» In letos na
Šla sta potem, da prodasta škornje, kar se jima je za dva rublja in štirideset kopejk tudi posrečilo. Salakin je bil slabe volje vsltd nizke iztržnine. Še na trgu je vzel Ivana seboj v gostilno in zapravil je iz same jeze cel rubelj. Pozno po noči, ko sta šla zibale se in čebrnjaje na prenočišče, je imel Salahin v žepu le še štiri bakrene petice. Ivan ga je držal pod pazduho, suval ga z ramo naprej in jezkil radostno: „Brat! tako si mi ljub, kot bi bil moje lastno meso in kri! Resnično! Ti si dobra duša, stori z menoj, kar hočeš! Res! Ako hočeš, zajezdi me — nesel te bom . . . ."
„Neumni fantiček!" je godrnjal Salakin. „Ne delaj skrbi! Prerijeva se že skozi! Jutri greva tja in prodava svoj drob — vse, kar je notri 1 Za zdaj ga tako ne rabiva I"
„Velja !** je vpil Ivan in pričel peti s tankim glasom:
„Ubog sera in prav nič lep —" Salakin ga je vstavil in nadaljeval:
„Nemarno tem oblečen
Tesno Sta se privila drug na drugega in tulila hripavo:
„Ne pogleda tat nihče, deklica se me ogiblje
„In Matija, rdečelasi hudič, ta me bo izkusil!" je zaključil Salakin nenadoma, dvignil roko in žugaje stresel jest .... _ Dalje prih.
m
pomlad je naše dobro in verno ljudstvo izvolilo Demšarja iz Cešnjice v deželni zbor. Od takrat Čočov France še ponosneje dviga svojo glavo in še samozavestneje viha svoje brčiće. Komaj je čakal prve ?eje, da je pokazal tudi v zbornici svojo lepo šrifto. Deželni poslanec mu je zlezel v glavo, jel se je sramovati svojega domačega imena in divja jeza ga je pre inila, ko se je drznila loška žandarmarija v ovadbi zaradi nekega živinskega potnega lista na okrajno glavarstvo imenovati ga «Čočovega Franceta*, njega, ki je vendar gospod deželni poslanec! S pomočjo prijatelja Kreka je skrpal in potem lastnoročno prepisal krvoločno interpelacijo zoper kranjsko okrajno glavarstvo. Ko so si poslanci ogledali ta kaligrafični umotvor, so bili takoj vsi edini, da ima Čoč mej vsemi poslanci — najlepšo šrilto! In da ste ga videli našega Franceta, kako mu je rasel greben mej čitanjem interpelacije! Moško vzravnan, s prekrižaniuii rokami je prezirljivo in zaničljivo motril deželnega predsednika in si je pač mislil; «Pa tikaj ta-cega spi*i taku lepo, če znaš!> Včeraj je dobil Demšar odgovor na svojo interpelacijo. Držal se je nekam bolj ponižno in prav je tako! Župan, ki ne ume napraviti niti «fiposa», je tudi kot poslanec lahko malo bolj pohleven* Pa kmalu seje zopet vzmožil, saj je upal, da si bo kot govornik natrgal novih lovorik na svojo poslansko glavo. Oglasil se je tedaj k besedi iu odragljal svoj dobro priučeni go-vorček. Govoril je zoper zvišanje cestnih doklad, on, v čegar volilnem okraju cestni odbor škofjeloški tako krvavo potrebuje zvišanja. Končno je v imenu cestnih odborov škofjeloškega in kranjskega okraja odločno protestiral proti zvišanju cestne do kl a del Poslanci so se spogledaval', in Pire, kije član kranjskega cestnega odbora, je vprašal Demšarja, kdo ga je pooblastil v imenu napominanega odbora protestirati. Demšar se je jecljaje izgovarjal, da on kot poslanec tudi lahko govori v imenu — cestnih odborov! Smeh je sledil njegovim besedam, in iz galerije se je ćul glas: «Ta ja je pa pokidul* S svojim deviškim govorom tedaj Čočov Francelj ni imel sreče, in bojimo se, da nima nikacega upanja postati selški Demosten. Če hoče uvaževati naš dobrohoten nasvet, drži naj se le bolj svoje lepe šrifte. Ta ga je napravila za župana, za deželnega poslanca in dvigniti ga more celo na sedež deželnega glavarja, če se ne bo brez potrebe vsiljeval med govornike. Taki ljudje kakor Čoč s Češnjice so prav pripravni za deželne glavarje!
Umrla je v četrtek ponoči nagloma gospa Josipina Omersa, roj. Ahčin, soproga tukajšnjega veletržca in posestnika g. Franca Omersa. Naše iskreno sožalje!
Občni sbor meščanske godbe v Kranja. K rednemu občnemu zboru meščanske godbe v nedeljo dne 16. oktobra 1.1. ob 10. uri dopoldne v mestni ubožnici se vabijo podporni in izvršujoči člani k obilni udeležbi, so-sebno radi volitve odbora. Odbor.
Sadna razstava v Radovljici. Kakor nam poroča osnovalni odbor sadne razstave, ostane razstava na splošno željo odprta še do konec t. m. Do tega sklepa je odbor prišel osobito zaradi tega. ker se mu naznanja obisk razstave z raznih krajev, ako bo vreme lepo. Sadje v razstavi se drži izborno, le nekaj prav zgodnjih hrušk se je deloma zmedenilo in bodo te dni izločene, ko se sestavi popolni imenik razstavljenega sadja. Slavno občinstvo naj torej uporabi nastopivše lepo vreme, da si ogleda še razstavo. Na razstavi se lahko tudi naroči večje in manjše množine lepega sadja ter izvirnih domačih sadnih pijač; enako pa tudi stiskalnic, vrtnega orodja, vrtnih ograj, lesne volne i. t. d.
Nesreče. Z Bohinjske Bistrice se poroča, da je dne 11. t. m. podrlo Nikolaja Poškota, vsled česar si je zlomil nogo. — Dne 12. t. m. je eksplodiral dinamit v bližini delavca Egista Pistolazzija in ga težko poškodoval po obrazu; eno oko mu je popolnoma izbilo, a tudi drugo je močno poškodovano. Oba so prepeljali v deželno bolnico ljubljansko.
Poboj na Hrusici. Dne 2. t. m. ob devetih zvečer so se na Hrusici stepli italijanski delavci. Seveda so imeli takoj nože v rokah in mesarili so se tako spretno,
da sta bila Pietro Piero in Pietro Bacconi na mestu zaklana in sta že pokopana, delavca Di Carlo in Angelo Gapicci pa sta težko poškodovana in ležita v bolnici. Dva delavca, ki sta se udeležila te „zabave", so že zaprli; imenujeta se Francesco di Carlo in Vincenzo Carabino.
Prihodnja raiatava v Radovljici. Ker seje letošnja sadna lastava tako lepo izvršila, namerava se prihodnje leto prirediti v Radovljici se eno razstavo, in sicer splošno domačo obrtniško in industrijsko razstavo. Predpriprave za njo so že pričele v velikem obsegu. Za izvršitev te lepe ideje so že zavzeti nekateri jako odlični krogi.
Utonil je včeraj zjutraj okrog 6. ure v Kokri nad hujanskim mostom voznik Kristijan Urh, 34 let star, oženjen, pristojen v občino Sv. Katarina nad Tržičem. Ponesrečencu se je že nekaj dni bledlo. Dne 14. oktobra zjutraj je ušel svoji ženi ter v blaznosti, iskajoč svoje konje, zašel v vodo. Prepeljali so ga v tukajšnjo mrtvašnico.
Sneg zapadel je zadnje dni po Gorenjskem po več krajih. Kamniške in štajerske planine so vse bele, kakor tudi Krvavec pri Cerkljah in sosednje planine. Tudi na Jesenicah ga je precej padlo.
Odlikovan je bil s častno svetinjo za štiridesetletno zvesto službovanje Žagar Franc Oblak v Železnikih.
K poglavju o konjskih muhah. Pred več meseci je pod tem zaglavjem nek dopisnik v »Gorenjcu« opisoval tercijalke in jih primerjal s konjskimi muhami. Tercijalke namreč letajo — je pisal — za farji kakor brezumne, le o njih mijrajše klepečejo in zlezle bi jim še rajše pod črno škrijce, da bi se vedno tiščale blagoslovljenih teles, ako bi mogle, Gorje mu, nad kogar se spravijo, tega obirajo do kosti in ne puste na njem nobenega lasu skrivljenega. Na vseh voglih opravljajo in obiekujejo neljube jim osebe, zlasti pa one, ki nočejo občevati žnjimi. Taka klepetulja je tudi trgovka Pavla. Če si ogledamo nekoliko bližje to Pavlo, tedaj vidimo, da je kljub temu, četudi je že v letih, še vedno brhka, saj so ji klerikalci zadnjič odmerili v neki igri, 'ki se je predstavljala v «katoliškem izobraževalnem* druHvu, veliko vlogo mlade zakonske žene, čeprav je ena izmed najbolj vnetih <Marijinih* otrok. Ima tudi Up glas, katerega vežba v svoji prodajalni — seveda s samimi pobožnimi in svetimi pesmi —, čestokrat tako glasno, da se čuje preko ceste, in marsikomu mimoidočemu od veselja zaigia srce. ko sliši to cviljenje. In pobožna je ta Pavla, saj gre skoro vsako leto v — Rim! Letala je že tudi okoli bolnih ženic, ki so imele prihranjene r.tkij denarja, da naj kaj prispevajo za maše v Rimu. Nemara . dobiva od tega odstotke. Velika je prijateljica vsem črnim gospodom, katere spremlja v znak svojega velikega spoštovanja navadno tudi čez prag in jim krepko stiska bele in lepo zalite ročice, da se mimogredoči včasih spogledujejo. Poleg vseh teh »dobrih* lastnosti pa ima seveda tudi nekaj slabih. Tako je zadnjič enkrat posebno brusila svoj špicasM in dolgi jezik nad »Gorenjcem*, češ, zakaj je moral priti v Kranj »Gorenjec*, da ne pusti pri miru našega »dobrega* gospoda tehanta. Ali ga je bilo treba? i.t.d. Zopet drugi pot se je spravila popolnoma brez potrebe nad nekega pristaša naše stranke, katerega je hotela očrniti, čeprav ji ta še ni nikdar storil nič zalega, in ga pitpla z izrazi, kakor »pofel* in »ksindel*. Nikar se naj preveč ne domišlja ta devica v srpanu, da bo kak pošten in pameten Človek kaj dal na besede vsake nadležne tercijalke. Če bo še dolgo in večkrat zmerjala poštene ljudi s »pofelnom*, potem se ne sme čuditi, če se je slednjič prime njej tako ljubezniv priimek »Pofel-Pavla*. Tudi ljudje se je bodo nazadnje začeli ogibati, ker se utegnejo bali, da dobe za plačilo, ker hodijo k njej kupovat, pod nos kak — pofel,
Napad na Jesenicah. Inženir Enders, ki je napadel akademika Pretnarja, je bil pri okrajnem sodišču v Kranjski gori obsojen na 24 urni zapor ter mora plačati odškodnino in vse stroške.
Na Jesenicah je bil minulo soboto težko telesno poškodovan delovodja Frančišek Vrhovšek, ki se je v tovarni poškodoval na desni strani glave tako močno, da
so ga morali prepeljati z vlakom v spremstvu do južnega kolodvora in od tukaj z rešilnim vozom v deželno bolnico.
Poštna vest. S L. oktobrom t. I. se je otvorila na progi Škofja Loka - Gorenjava«-Žiri druga vsakdanja pošla.
Iskas posredovalnega odseka slovenskega trgovskega društva »Merkur*. Išče se: 5 pomočnikov mešane stroke za deželo, konto; ist za deželo in kontorist za Ljubljano. — Službe išče: 5 pomočnikov špecerijske stroke, 15 pomočnikov mešane, 2 pomočnika manufakturij«ke, kontorist, 3 kontoristinje ozir. blagajničarke in učenec.
Križem sveta.
I. redni občni zbor priredi društvo svobodomislenib slovenskih akademikov »Sava* na Dnnaju dne 19. t. m. v restavraciji »Zum Mattaloni*. Svobodomisleni slovanski gostje dobro došli!
Priprave sa Vegovo 150 letnico na Dunaju. Slavnosten odbor za prireditev Vegovega jubileja na Dunaju vabi slovenske pevce in pevke, bivajoče na Dunaju, k pevskim vajam, ki bodo ženski oziroma mešani zbor ob četrtkih 20., 27. oktobra, 3 in 10. novembra t. 1. v dvorani »Slovenske besede*, Dunaj, I. Fleischmarkt 16 (vhod Drachengasse 3), za moški zbor pa vsak petek v dvorani pevskega zbora društva »Zvezda* v Pfeiferjevi rastavraciji, Dunaj, III. Radetzkvstrasse 3. Začetek pevskih vaj ob osmih zvečer. Vsak četrtek ima slavnostni odbor svojo sejo v dvorani »Slovanske Besede* ob osmih zvečer. Dne 16. novembra t. 1. se bode vršila 150 letnica slavnega Vego v krasni dvorani hotela »zur Post*, Dunaj, I. Fleischmarkt 16.   Slavno st obeta biti sijajna.
Domaća knjižnica.
Stenski koledar za leto 1905 je izšel v založbi Jerneja Bahovca, trgovina s papirjem v Ljubljani. Stane 40 vin., s poštnino 45 vin.
Gospodarske stvari.
Vinska letina v južni Istri. Tudi letos je groz ije vsled dolgo trajajoče sušo pred trgatvijo bilo 20 do 22 *f9 črno in 24 do 25 % sladkorja po klosterneuburški vagi. Skoda, da se je pojavila trtna uš v vinogradih Fazane in Peroja na obali morja. Vino je v istini izvrstno kakor od leta 1864, samo manj ga je in dražje kakor lani.     I. P.
Razpis dobave trdih drv za kurjavo. Oskrbovalna komisija c. in kr. vojaškega skladišča v Zadru naznanja trgovinski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo dne 31. oktobra 1904 ob 10. uri dopoldne pri vojaškem preskrbovalnem skladišču v Zadru vršila ponudbena razprava za dobavo potrebščine 7303 kubičnih metrov trdih drv v polenih za kurjavo. Sprejemale se bodo le pismene ponudbe, ki morajo dospeti najkasneje do 31. oktobra t. 1. do 10. ure dopoldne k c. in kr. preskrbovalnem skladišču v Zadru. Vsak ponudnik si mora preskrbeti izpričevalo o soliditeti in dobavni zmožnosti. Varščina znaša 5 %. Od položitve te varščine so občine oproščene, le-te se na tozadevni dobavni razpis še posebno opozarjajo. Natančnejši dobavni pogoji so razvidni iz pogojnega zvezka, ki leži pri c. in kr. vojaških preskrbovalnih skladiščih; v Zadru, Kotoru, Dubrovnku, Reki, Zagrebu, Trstu. Ljubljani, Rižani, Spletu, Ercegnovi in Budvi ter se dobi proti plačilu 8 vinarjev. Dobavni razpis je tudi v pisarni trgovinske in obrtniške zbornice v Ljubljani na pogled.
Dobavni raspis. C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku naznanja trgovinski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da bo po dobavni ponudi oddajalo za leto 1905 dobavo naslednjih potrebščin, in sicer: stenjev (toh-tov), bakelj, cunj za politiranje, volne za čedenje, prediva, asbesta, kovanega in komerčuega železa, raznih vrst ploščevin, različnega železnega blaga, kakor pletenin, verig, vsakovrstnih žrebljev, vijakov in žičnih cvekov; nadalje kemičnih in navadnih izdelkov, kakor takov, fir-nežev, barv, kemikalij, bakrene galice, kleja, smirka, po-zamenterijskega in krojnega blaga, vrvarskega blaga, usnjenine, stekla in ščetarske robe. Natančnejši ponudbeni pogoji, množine in vrste materijalij, katere je dobaviti, so razvidne iz ponudbenih uzorce, ki se dobe pri
navedcnern ravnateljstvu (oddelek 4). Ponudbe se morajo najkasneje do 25. oktobra 1904-12. ure opoldne vpbslati zgoraj imenovanemu ravnateljstvu. Dobavni razpis je tudi v pisarni trgovinske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
£cpo
meblirano stanovanje
tudis hrano se odda takoj.
Več M izve v upravnistvu «C,oien;ca».
178-8
Tt.žuim srcem javljamo vsem sorodnikom, prija, teljein ia znancem, da je Vsemogočnemu dopadlo našo preljubo rop o/o, oziroma mater, taščo, staro mater, gospo
josipino Omersa roj. Aniin
sinoči ob */412. uro po kratki, a mučni bolezni, v 60. letu svoje starosti, previđeno s svetimi zakramenti za umirojoče, poklicati k sebi v boljše življenje.
Pogreb predrage ranjke hode v soboto, dne 15. oktobra, ob 2. uri popoiudae iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Sv. maše-zadušnice so bodo brale v tukajšnji žup-DJf'd cerkvi.
Predr-go pokojnico priporočamo v molitev in
blag spomin.
V Kranju, dne 14. oktobra 1H04.
Franc Omersa, trgovec in posestnik, soprog. Viktor, Franc, Niko, sinovi. — Pavla Sajovic, Marija Ko-ka!j, Ana in Ivanka, Me*, — Fr. Ks. Sajovic, dr. Alojzij Kokalj, zeta. — Ana Omersa roj. Kokalj Kristina Omarsa roj. Bučar, sin.thi. — Viktor Omersa, Leo in Marjan Sajovlc, Marijanica, Božena in Zdenko Kokalj, vnuki in vnuk.nje.
Venci se hvaležno odklanjajo.    174 — 1
Vsi kmetovalci
se lahko prepričajo, da je najboljše sredstvo konje, krave, telice, vole, prašiče, ovce i. t. d.
obdržali zdrave.močn«, je*če in debele če se jim pri« meMije h krmi
živinski prašek gfi
h lekarne Piecoll ,pri t ngelju\ I^j vt l>lj»i*«
Dunajska cesta, i&n zavoj V, kilogr. stane 50 vin., 10 zavojev 4 krone. — Zunanja naroč'la po povzetju. Spoštovani gospod Piccoli, lekar v Ljubljani. Po večletni uporabi pri.svojej živini in po i velikem povprase-•vanju od svojih znancev in druzih po Vašem živinskem prahu; prišel sem do prepričanja, da je vaš živinski prah izborno zdravilo, «atero bi se ne smelo v nobenem hlevu pogrešati.
Z odličnim spoštovanjem        And. Kocjančič. Podgora pri Gorici, 13./VI. 1902. I. 199-51
Čevljarskega učenca
14 let starega, sprejme Matevž Habjan, čevljar v Draž-gošah, p. Železniki. 171—5
$jticar$W potT)ocr>il*
se takoj sprejme v delo pri 172—8
Iranu TriUerJn na Bledo (Gorenjsko).
Naznanjam *
da kupujem vsakovrstne stare reči za vedno ali pa le za nekaj časa, do dogovorjenega obroka, tako da lahko ob določenem času prodajalec nekaj dražje nazaj jnipi.
Vežem knjige cenejše kakor vsak drugi' 166-2 Pavel Biajak, Kranj št. 118.
Šivalni stroji in kolesa
121-7
-Tovarniška zaloga
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 tj
priporoča svoje najbolj priznnne
fcivnlne stroje in kolesa
Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj. 1 '
Dobava izvrstnih
HranisHib Klobas
na debelo 174—1
M. Globočnil(a aaslcia. JVatt Troba
Kropa (6oren|sko).
Hiša
z gostilno, mlinom in žago ter nekaj zemljičča se da v najem s 1. februarjem 1905. 175—1 Več se izve pri lastniku Fr. Sedlarju, RaKovica, p. Sv. Josi.
Izgubil
se je na železnici od Kranja do Trbiža dne 4. oktobra 1.1. kovček s perilom, obleko in dokumenti.
Poštenega najditelja se piosi, da se javi Neži P u d, zaseb-nici v Kranju. 176—1
Imam v kleti 177-1
več sto hektolitrov
pristnega belega in črnega vina, neka) fina rakije in brinovca ter namiznega olja lastnega izdelka.
Vse solidno postavljeno tudi v moji posodi na tukajšnji državni kolodvor po primerno nizki ceni.
Ivan Pujman
posestnik in trgovec, Vodnjan-Dignano (Istra).
||Y poštenih starišev, ki ima
II0m%£Mđfk vese,.ie  do tiskarstva
11 TOWl a 21 in Je dovršil vsaj par
ML^Ifelft^Sv gimnazijskih razredov,
Tiskarna It. Pr. Lampret ? Kran|n. Že veliko let dobro mani
8 troj i vsake vrste
ta poljedelske in obrtne potrebe
poljska orodja, stiskalnic« za smo, trijerji,
»'i tlnice za žilo, mlatilnice, vitli, lu«čilnice zu koruzo, mlini za sadje, mlini za grozdje, stiskalnice za sadje, stiskala ee za grozdje, mlini za golarje struji za rezanj tepe, slumoreznce, kotii za kuhanje kinje, sesalke za vino, pipe, sesalke z;i vodnjake, sesalke za jrnoji« o škropilnice za gnojnico, vodovodi, železne cevi, »vinjene cevi, gumijeve cevi, konopnooe cevi, priprHve za točenje piva, priprave za sladol d, omare za led. mlini za kavo in dišavo, stroji za delanje klobas, šivalni stroji, priprave za petrolej, železne blagajne, železno pohjštvo, namizne tehtnice, Nteberske tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice za živino, tehtnice na diog i. t. d. po zopet izdatno znižanih cenah, vse pod dolgoletnim jamstvom, po najugodnejših plačilnih pogojih tudi na obroke. Ceniki z več kot 400 >likami brezplačno in franko!   Dopimje se  v slovenskem jeziku. Prekupci in agenti za-željeni! Piše naj ?e naravno-t: 116-12
Ivan Schindler, Dunaj, III.. Erdbergstrasse 12.
TapctitiH in preproga?
Dragotin Puc
Ljubljana, Dunajska cesta 18
Izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka.
Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano.
Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904. 186—9
Kdor hoče kupiti
ceno in dobro barvo
pravega domačega izdelka, brez vsake zmesi (Schvverspatt), kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah, naj se blagovoli obrniti na domačo zalogo
J. Wohlgemuth
182-10 v Kranju, glavni trg št. 118.
Posamezne številke „Gorenjeau
prodajajo po 10 vin. v LJubljani g. A. Kališ, trafika, Jurčičev trg 3; &kof|I Loki g. M. Žigon, trafikn, glavni trg; Radovljici g. Oton Homann, glavna trafika; JavornlkU g. Štefan Podpac, trgpvec; Bohinjski Bistrici g. M. G robo tek, trgovec.
TTAnnnn 86 8PrelBe Prt
I I HII nI Ha 8UT™ER
UUUJIUU nrar v branju.
m Hranilnica
v Kranju
obrestuje hranilne vloge
po 4 odstotke
j brez odbitka rentnega davka
9—82     katerega plačuje iz lastnega. Stanje vlog K 8,432 029 32. Stanje hipotečnih posojil K 2.008.069*64
sprejme takoj v trajno delo Joiip Munih, krojaški mojster, Podbrdo ob Bači. 160—4
o
3 1
•o
•M
§ lina ste "peci, stediUvihz, ^emie
&a kopeli, hahoi, Kudi (Upe, va&e m
diuyc y (i netite i&dctke v   vwd   (yatva(i,   ttpa&n*  in an» pri po t oca  pt.ua  in največja
tova iA\a
00
Hamburg-Amerika
160—6
Iz Ljubljane v
Novi Tork
samo OO gld. z dobro proito brano.
Odhaja se iz Ljubljane vsaki ponedeljek, torek in četrtek v tednu.
Izvrstna sigurna vožnja z hrzoparniki samo 6 dni. Pojasnila po večkrat brezplačno.
Zastopnik: FR. SEUNIG, Ljubljana, Dunajska cesta 31 (zraven šrange).
Systcm laike
M. PodKrajMi
frizer
za dame in goapode
Ljubljana, sv. Petra c. 35
priporoča za gojitev las in za umivanje gluve svoj zdravniško priporočeni gorko in mrzlo zračni sušilni aparat. Suši brez nadležne vročine. Ne provzročuje skrčenja las Vpliva dobro na pospeševanje rasti las. Dalje se izvršujejo vsakovrstna dela iz las. Oddelek za dame s seperat-\v'<\ vhodom.
„Zakaj so Vaši zobje tako beli?"
»Vsak dan rabim 0. Seydlovo higijenično kozmetično ustno VOdo, ki izvrstno vpliva na zobe in je bila s priznanjem odlikovana. Dobite jo lahko v lekarni pri sv. Trojici v Kranju.
88-82
71-27
i Trgovina z železnino in špecerijskim blagom \,M£njpnV« peter JKajdič v Kranju.
Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, lemeža, železne brane, vile, motike, sekire, železne grablje; nadalje štediina
ognjišča, vodne žage,
pile, kovanje za okna in vrata, žico, žičnike, ka-tranovo lepko, železno in pocinkano plošče vino, kar-boiinej, trsje za obijanje
Zaloga voznih plaht in pokrival za komate.
>
b s
»o G
.H *
cd M
xz jo
cu O
>p
1
C
3 P
O ^ 3 W
S4 S
stropov, vlito kotle. Veliko izber slamoreznlc, železnib peči
flo»aa-i«?ortla«»-cement, traVerze, stare, železnice
m
šine za kolesa, podvozi in drugoželezo,sesalke za vodnjake, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago. Zaloga svetilk, zaloga
različnih barv.
o: oi oi o: oi oi o
o io io
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernove ulice 9
Velika zaloga zgotovljenih oblek |
za gospode, dečke in otroke
konfekcije za dame.
Solidno blago po čudovito nizkih cenah «*ue> k
Ceniki ae razpošiljajo zastonj in poštnine prosto
167-8 k
K
Velik požar
se zamore lahko In naglo pogasiti fr
— »»I
5«el(aloVi»i brizgatalcami
nove sestave, koje od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo.   V vsakem položaju
delujoče, kretanje brizgalnice nepotrebno! Pri razstavi gasilnega orodja meseca avgusta 1903 v Pragi bila je naša tvornica R. A. Smekal odlikovana z dvenii največjimi odlikovanji, in sicer: S 1. počastil o diplomo za izboljšanje parnih in motor-briz-galnio ter lestev in z zlato kolajno za prednosti pri ročnih brizgalnioab za nove sestave.
R. A. SMEKAL
Zagreb
it it
fr
skladišče vseh gasilnih predmetov, fr brlzgalnic, cevi, pasov, sekiric, sesalk j£ in gospodarskih strojev. &
i
Tedenski sejem v Kranja dne l() t. m.
Prignalo se jo 04 glav goveje živine, 2 telet, 83 prašičev, -- ovac, — kozlov, 343 h«iS. — 50 kg: pšenice K 1060. prosa K 7-2o, ovsa K 7 50, rži K 8'—, ajde K 8'—. ječmena K 7*—, lUol: mandalon in ribničan K 13,50,t koks 14-......
Izšla j«e
„Dobra Kattarica
Minka Vasice v a
t založnišim LavosL Schwentner-]a ▼ Ljubljani.
Dobiva se samo Tesana; cena 6 K, po pošt? 6 K 55 h.
Obseza na 576 straneh već nego 1300 receptov za pripravljanje najokusnejsih jedi domaće in tuje kuhe, ima .'i fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezan.).
Hvali jo vHe: kuharica s svojemu strokovnjaškega sta-lisća, lit rama kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, tina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuhan kih knj gah nenavadne oprem«, in konecnn varčna gospodinja t.. radi njene cen«*, ker ni ni<" dražja, nego zn.ie nemške kuharske knjig*. 10—50
4»
I. Sittnep, irtr
Nikelnasta anker-iemont. roskopf. želez-ničaijem dobro poznana, najtrpežnejša in natančna ura, prav fino kolesje. Pokrov stanovitno bel gld. 375, najfinejša znamka, gld. 6-60. 114-16
v Kranju
priporoča svoja izborno zalogo
ur, zlatnine
in
srebrnine
po
najnižjih cenah.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Razpošilja se na vse kraje sveta.
Ljubljanska KREDITNA BANKA v Ljubljani
n_j____ ____ m        PolnovDlačani akoiiski j__v .___.
Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja
▼se vrste rent, zastavnih pisem.
prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese isdaja ▼ vsakemu žrebanju.
Polnovplačani akcijski £    kapital K 1,000.000
Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne papiije. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje
vojaške ženitninske kavcije. Eskompt m inkasso menic. — Borzna naročila.
Podružnica v Spljetu.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki in nakaznicami.
Ijnbljana (Kolizej)
na Marij« Terezije cesti
Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah. Ogledala, slike v vseh velikostih.
Zalagatel] društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Popolna oprava za vile. Specijaliteta : Gostilniški stoli.
Pohištvo It železu, otroSke postelje In vozički  po neki ceni.
Čudovito poceni ze hotele, vile In za letovišča 52 itd.
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan z okraski.
Specijalitete v nevestinih baiah. Veliki prostori, pritlično In v I. nadstropju.
Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture.
Za sobo: postelja, nočna omarica, o-mivalna mize, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
86—22
»Moravija "-šivalni stroji so najboljši, najpripravnejši ter najtrpežnejši.
„ Moravija" -šivalni stroji so jako pripravni za umetno vezenje.
„ Moravija "-šivalni stroji so poleg tega mnogo cenejši ter se dobivajo tudi na mesečne obroke.
Pouk za umetno vezenje na „ Moravija" -šivalnih strojih vsaki dan in sicer
brezplačno.
Cenike pošiljam zastonj.
Zaloga in pouk pri tvrdki
LOVRENC REBOLJ v KRANJU, glavni trg 189.
Zastopstvo vsakovrstnih poljedei. strojev tvrdke K.& R. Ježek (Blansko).
Zračna soba
l lepim razgledom in s potrebno pritliko se takoj odda
samcu.
Pojasnila daje upravništvo ««}<>renjca». 170—2
64-30
HiMeMDiJURv mors concoum*-
Zobo- tehnični atelje
Oton Sejfdl
pri gf. dr. E. Globo čniku v Biranju
Zobovja, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi zlata, dalje vravnalnice in obturatorji se izvršujejo po najnovejših metodah.
Plombe v zlatu, porcelanu, amalgamu in oementu kakor tudi vse zob o zdravniške operaoije itvriuje tu specijalist.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure.
Išče se pod jako ugodnimi pogoji ve£(% in po« polnoma zanesljiv
kolporter
ki bi po slovenskih krajih razpečuval brošure, časopise i. t. d.
Pojasnila ilaje uptavništvo ■Gorenje«**, 10H—6
josip weibl
J, Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA, Slomškove ulice SI.4 Stavbeno-nmetno is KonslniKcilsKo Ključavničarstvo.
ilčno omrežje na ttroi, obhajilne mize, ograie na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stdlpn* križe, štedilnike I 1. d 103-2»
Specijaliteta: valji^ni pastori (Rollbatken 1.
G. Tonnies
104 20
I o varna za »troje, železo in kovino-livarna v Izubijani priporoča kot  posebnost  žage  in vse
stroje za obdelovarje l«-sa. Kra n c i s - l ur h i 11 e Ovobito za zagine napravo zvezane neposredna z vratilom. S os a Ino-genera -to rs k i plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
Zahtevajte pri nakupu        Varstvena znamka.
Schicht-ovo štedilno milo z znamko jelen1.
Ono je MP" zajamčeno čisto in brez vsake škodljive primes*.      Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti lares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad
ime „Schicht" in varstveno znamko ,,Jelen".
11916
Ustje
Dobiva se povsod!
JURIJ SCHICHT
največja toVarna sVoje Vrste na eVronsKein Kontinenta.
Ustje
Izhaja vsako sobot n zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po posti prejeman ta celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Za druge države stane K 5 60. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 K, za pol letu K 1 50. Dostavljanje na dom stane za celo leto 60 vinarjev već. Posamerne številke stanejo 8 vinarjev. — Na narobe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petit vrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, <-e se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 106 nasproti i u p n e cerkve. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Izdaja in zalaga konsorcij «Gorenjca i.
Odgovorni urednik Andrej Sever.
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.