Ptuj, torek, 14. junija 2005
letnik LVIII • št. 39 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 150 SIT
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Pomirjujoie varen. Vznemirljivo lep. Novi Polo.
Dominko d.o.o., Zadruini tig 8,2251 Ptuj 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65
' iliiiboliu. Sloiniu ponbu 44 - 671/100 taiL EmUje 0)2:122 - lai i/k^
Mi že nabiramo kondicijo!
Kaj pa vi?
3Jp
mara
še 78 dni
www.perutnina.com
Kolesarstvo
Ptujčani v znamenju sedmice
Stran 7
Nogomet
Zmagovalec znan v 94. minuti
Stran 8
^RADIOPTUJ
www. ra d io-ptu i. si

Po naših občinah Ptuj • Je lahko venec luka že materia no okoriščanje?
Stran 2 Po mestni občini Ptuj • Kdo je posekal drevesa ob Vičav-ski poti
Stran 4
Tednikov pogovor	Po naših občinah	Črna kronika
V svetu droge •	Gorišnica • Devet	Ptuj • Obtoženi Sla-
Zaupati odvisniku je	let kabelske televizije	na podal nov dokazni
največja napaka	Stran 4	predlog
Stran 3	Kmetijstvo	Stran 32
Sp. Podravje •
Kmetijska zemljišča pod državnim drobnogledom
Stran 5
Šport
Rokomet • Odločitev bo padla v Gorišnici
Stran 8
Šport
Nogomet • Zavrčani ponovno ostajajo v tretji ligi
Stran 10
9770040197077
Uvodnik
Bratstvo (ne)resnice?
Ko smo nekega lepega popoldneva v neki prijetni družbi, ob ne nekem kozarčku premlevali neke nečednosti, ki se zadnje čase dogajajo našim kmetom (mislim predvsem na neke ogabnosti, ki so jih zakuhali v nekem skladu kmetijskih zemljišč), ter zmigovali z glavo zaradi domnevne vpletenosti neke ljudske stranke v ta šmorn, smo med bruhanjem ognja nad novico, da so uničeni tudi arhivi nekih subvencij, dobili grenko klofuto. Eden od vročih razpravljavcev je namreč s povzdignjenim glasom ugotovil, da je vse to brez veze, da gre le za prizadevanja sedanje opozicije, da uniči novo vlado, ter da ima neke podatke, da gre za dobro načrtovano medijsko vojno proti novi vladi. Seveda je sprožil plaz nekih komentarjev in obmetavanj z nekimi vzdevki, tudi domače živali so bile vmes - še dobro, da je vse skupaj vzela noč.
Pa bi na to, denimo neko brezzvezno vikend čvekanje, človek še pozabil, če ga ne bi drugi dan na televiziji zbodle podobne trditve nekega vladnega prvaka, ki je očitke nekih medijev, da se kmetijska ministrica vztrajno izogiba srečanju z evropsko kmetijsko ministrico, označil za navadno žaljivo obdolžitev, nek njegov pihalec v isti rog pa je ob tem umno ugotovil, da gre tudi v tem primeru za očitno že dolgo načrtovano medijsko vojno proti novi vladi. Ko sem tudi po tem čvekanju požrl cmok, prepričan, da gre le za običajno medijsko nabiranje političnih pik, pa me je zjutraj zbodlo v oči nekaj naslovov pišočih stanovskih kolegov, ki so zaradi omenjenih in podobnih zadev naenkrat videli "nevarnost strokovnjakov za medijske umore", "napad rdečih klonov" ter celo javno ožigosali dva osrednja medija, češ da sta čisto "njihova", verjetno opozicijska.
Prosim vas, kako dolgo še? Kako dolgo boste trli orehe na naših ramenih, kako dolgo bomo novinarji tisti dežurni osli, ki jih lahko vsestransko uporabite v vseh neugodnih situacijah in režimih, tudi v demokraciji, ki si jo vsak razlaga po svoje. Resno vprašujem, v imenu tistih, ki se (kljub vsemu) zavestno in dosledno držimo osnovnega načela stanovske organizacije Consortium veritatis - bratstva resnice!
Martin Ozmec
Na borzi
Teden se na ljubljanski borzi vrednostnih papirjev ni začel nič kaj obetavno, vendar pa se je večina tečajev proti koncu tedna obrnila v pozitivno smer. Slovenski borzni indeks SBI20 je do petka pridobil 0,9 % in trgovanje končal pri vrednosti 4.585,22. Indeks investicijskih skladov PIX je ostal nespremenjen pri 4.292,95 točkah.
Najprometnejši vrednostni papirji minulega tedna so bile delnice novomeškega farmacevta Krka (KRKG), si so pridobile 0,4 % pri tedenskem prometu 322 mio SIT. Po prometu so jim sledile delnice ponudnika logističnih storitev Intereuropa (lEKG), s katerimi je bilo do petka opravljenih za 210 mio SIT poslov, tečajpa je zrasel za 0,6 %.
Opaznejši promet v borzni kotaciji je bil minuli teden opravljen z delnicami vodilnega slovenskega trgovca Mercator (MELR), katerih tečaj ob prometu 223 mio SIT pridobil 4,7 %. Petkovo trgovanje so delnice MELR zaključile pri enotnem tečaju 36.756,13 SIT. Delnice naftne družbe Petrol (PETG) so pridobile dober odstotek vrednosti ob petkovem enotnem tečaju 65.416,48 SIT.
Med donosnejšimi delnicami minulega tedna so bile delnice Kompas MTS (MTSG), ki so ob prometu 14 mio SIT pridobile 4,8 %. Občutno porast tečaja so doživele delnice Luke Koper (LKPG), ki so ob
prometu 69 mio SIT zrasle za 3,6 % in petkovo trgovanje zaključile pri vrednosti 7.594,15.
Med prometnejšimi delnicami v kotaciji so v minulem tednu padle delnice Istrabenz (ITBG), ki so ob prometu 20 mio SIT in petkovem enotnem tečaju 8.261,5 SIT zrasle za 0,6 %.
Statistični urad RS je izdal prvo objavo o inflaciji za mesec maj in objavo za bruto domači proizvod za prvo četrtletje 2005. Cene življenjskih potrebščin so bile maja v primerjavi s preteklim mesecem v povprečju višje za 0,3 %; toliko je znašala tudi mesečna inflacija; v letošnjem letu pa so bile cene višje za 1,4 % (v enakem obdobju lani za 2,5 %). Umirjanje gospodarske rasti, ki se je začelo konec lanskega leta, se je nadaljevalo tudi v začetku letošnjega; v prvem četrtletju 2005 se je bruto domači proizvod (BDP) v primerjavi s prvim četrtletjem 2004 realno povečal za 2,6 odstotka. BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, se je v prvem letošnjem četrtletju v primerjavi s četrtim četrtletjem 2004 realno povečal za 0,9 odstotka.
Matija Lipar, investicijski analitik
Ilirika borzno posredniška hiša d.d., Breg 22,1000 Ljubljana Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana VIRI: Ljubljanska borza vrednostnih papirjev, SEONet, AJPES
Ptuj • O darilih funkcionarjem
Je lahko venec luka, kozarec medu že materialno okoriščanje?
Po zakonu o preprečevanju korupcije funkcionar ne sme sprejemati daril ali drugih koristi v zvezi z opravljanjem funkcije, razen protokolarnih daril in priložnostnih daril manjše vrednosti.
Protokolarna darila so darila predstavnikov drugih držav in mednarodnih organizacij, dana ob obiskih, gostovanjih ali drugih priložnostih ter druga darila, dana v podobnih okoliščinah. Priložnostna darila manjše vrednosti so darila, ki ne presegajo vrednosti 15 tisoč tolarjev oziroma katerih skupna vrednost v posameznem letu ne presega 30 tisoč tolarjev, če so prejeta od iste osebe. Omenjene prepovedi oziroma omejitve veljajo tudi za družinske člane funkcionarja. Po zakonu je potrebno prejeta darila in njihovo vrednost vpisati v seznam daril, ki se vodi pri organu, v katerem funkcionar opravlja funkcijo. Če se ugotovi, da priložnostno darilo presega vrednost 15 tisoč tolarjev, to postane last države oziroma lokalne skupnosti, sicer priložnostna darila manjše vrednosti postanejo last funkcionarja. Pri protokolarnih darilih vrednost ni odločujoča, ker ta postanejo, ne glede na vrednost, last države oziroma lokalne skupnosti. Do 31. marca vsako leto je potrebno komisiji za preprečevanje korupcije dostaviti
kopije seznamov, ki so jih državni in drugi organi dolžni voditi. Ti seznami so osnova za izdelavo javnega kataloga daril, sprejetih v preteklem letu, ki ga izdela komisija. Od 25. februarja letos je v veljavi pravilnik o načinu razpolaganja z darili, ki jih sprejme funkcionar. Spominski znaki, plakete, značke, zastavice in podobno po tem pravilniku niso darila. Obrazci za evidentiranje sprejetega darila funkcionarja so pri ptujskih mestnih svetnikih v večini ostali prazni, vsaj tako je sklepati, ker je od 29 svetnikov izpolnjen obrazec vrnil samo eden, pa še ta praznega, ker daril ni prejel ali vsaj takšnega, da bi ga moral vpisati. Svetnik Nsi Janez Rožmarin obrazca tudi še ni izpolnil, ker nima vanj kaj vpisati. Darila, ki sploh po tem pravilniku niso darila, če jih dobi na prireditvah, ki se jih udeležuje kot predstavnik MO Ptuj, da ne bi imel slabe vesti, odnese v Mestno hišo. Človek se resnično vpraša, ali je dolžan človek, ki se udeleži nekega dogodka kot predstavnik lokalne oblasti, zdaj še razmišljati o tem, ali mu
Sedem (ne)pomembnih dni
Nova kvaliteta?
Nekoč me je nekdo poučil, da v politiki največ (in z največ superlativi) govorijo o tistem, česar je premalo. Pripomba je seveda veljala za prejšnji sistem, vendar ostaja - kot vse kaže - enako aktualna tudi za sedanje slovenske (politične) razmere.
Ta čas se v Sloveniji (zagotovo ne zgolj po naključju) vrstijo različni dogodki in razprave, ki naj bi dokazovali, kako je vse drugače, kako naj bi bilo vse, kar se dogaja, nekakšna nova kvaliteta, nov vrhunski dosežek, ki ne prenese ugovora ali kakšnega resnejšega razmisleka, kaj šele zavrnitve. Ravno v tem pa je glavni (in tudi že stari) problem. Seveda ne gre za to, da bi tistim, ki se pojavljajo z novostmi, z odločitvami in novimi rešitvami jemali pravico, da so zadovoljni ali celo navdušeni nad tistim, kar ponujajo. Narobe je to, da isti ljudje drugim ne ponujajo (in priznavajo) - vsaj ne v zadostni meri - možnosti, da bi njihovo delo ovrednotili tudi s svojega vidika, potrdili, zavrnili ali dopolnili. Temu bi lahko rekli participacija pri odločanju,
bo priložnostno darilo manjše vrednosti prineslo tudi kakšne negativne posledice. Dobiš venec luka, kozarec medu, kako to prijaviti, kako določiti vrednost darilu glede na rubrike, ki jih vsebuje obrazec za evidentiranje sprejetega darila funkcionarja, kjer je potrebno vpisati tudi podatke o darovalcu, način izročitve, razloge za izročitev darila in okoliščine, v katerih je bilo darilo izročeno. Vpisati pa moraš v seznam za evidentiranje sprejetega darila funkcionarja vsako darilo, ki je stvar, pravica ali storitev, ki jo je mogoče finančno ovred-
notiti. V občinah, ki so članice Skupnosti občin Slovenije, so že dali pobudo za ustavno presojo celotnega zakona o preprečevanju korupcije, saj če bo obveljal v dosedanjem besedilu, v prihodnje noben podjetnik več ne bo tudi politik na lokalni ravni, lahko se zgodi tudi, da župan več ne bo našel nobenega, ki bi se želel udeležiti kot njegov zastopnik najrazličnejših prireditev, kjer se delijo »darila«, ker je lahko vsak dokaj hitro »koruptiven« - z vencem luka ali steklenico medu.
MG
Foto: M. Ozmec
podružabljanje politike, preseganje možnosti za nastajanje konfliktnih in kriznih stanj. Ker pripravljenosti za takšno ravnanje očitno ni, prihaja do nenormalnih napetosti, malodane izrednih razmere ob sicer povsem legitimnem popravljanju ali sprejemanju novih zakonov ali drugih ukrepov. Seveda ima nova vlada pravico predlagati novo zakonodajo na področju informiranja (RTV, tisk), nenormalno (in nedopustno) pa je, če to počenja na pol tajno, na hi-trico, predolgo skrito od oči (in mnenj) tistih, ki jih vse skupaj najbolj neposredno zadeva. Seveda tudi ni dobro, če namesto temeljite analize sedanjih razmer na tem področju dobivajo moč glavnega argumenta različni (problematični) »ideološki« konstrukti in očitki, kakršen je bil, denimo tisti o sedanjem predsedniku sveta RTV Slovenija Janezu Kocijančiču kot nekakšnem dolgoletnem voditelju »totalitarne« organizacije še zlasti, če upoštevamo, da je Kocijančič postal član sveta kot predsednik slovenskega olimpijskega komiteja in da je bil razmeroma kratek čas predsednik Združene liste socialnih demokratov, ene izmed povsem legitimnih in na demokratičnih volitvah od ljudi potrjenih
parlamentarnih strank. Seveda ne mislim, da se v toku razprav o spreminjanju RTV zakonodaje ne bi smelo povsem konkretno govoriti tudi o vlogi sveta in njenega predsednika, vendar ne s pomočjo (skonstruriranih) diskvalifikacij, ki kar tako suge-rirajo vtis, da so vse spremembe samoumevne, če služijo od p ravlja nj u »tota l ita rističn i h« ostankov. Prav petnajstletna praksa na televiziji in radiu, kjer so se vrstila različna »leva« in »desna« vodstva s pluralno sestavljenimi sveti in drugimi organi širšega družbenega vpliva, daje dovolj otipljivih možnosti za zares resno oceno in razpravo, v katero smer bi bilo treba usmerjati in izpolnjevati delovanje (in upravljanje) te pomembne nacionalne inštitu-cije. Vendar očitno tudi zdaj ni pripravljenosti za takšno razpravo, ampak gre bolj za to, kdo bi imel večji vpliv.
Radijsko-televizijski zakon je seveda samo priročna ilustracija siceršnjega dogajanja na zakonodajnem področju, ko se očitno poskuša uveljavljati določene rešitve brez ustrezne (in zadostne) soudeležbe tistih, ki so z vsem tem najbolj neposredno prizadeti (v dobrem in slabem). Pravzaprav bi lahko rekli, da nova vlada vztrajno nadaljuje s prakso prejšnje vladajoče koalicije, čeprav jo je zaradi tega pogosto kritizirala. Gre preprosto za »obsedenost« vladajočih z domnevnim »po-
sebnim poslanstvom«, ki naj bi jim omogočalo (in dopuščalo) sprejemanje posameznih rešitev in potez tudi proti volji (ali pa vsaj brez ustreznega sodelovanja) pomembnih, kvalificiranih delov družbe. To se potem kaže tako, da zakon o RTV pripravljajo ljudje, ki o tem zagotovo ne vedo največ (in najbolje), da o odpravljanju dosedanje zbornične organiziranosti gospodarstva govorijo najmanj gospodarstveniki in podobno.
Kot rečeno: to sicer ni kakšna posebna novost sedanje politične opcije na oblasti, v bistvu se ponavlja stara zgodba, z vsemi značilnostmi delitev na »naše« in »druge«, ki je očitno stalnica v slovenskem prostoru. Novi oblasti lahko zamerimo samo zaradi tega, ker je - dokler je bila v opoziciji - takšno prakso zavračala in proglašala za nedopustno, nedemokratično, zdaj pa jo v marsičem ponavlja, na nekaterih področjih celo radikalizira.
Tudi govorjenje o »najboljših rešitvah« in podcenjevalno zavračanje in »kriminaliziranje« nasprotnikov ni zgolj od danes. Vprašanje pa je, kakšne razsežnosti to ima in ali je vse skupaj v upadanju ali v porastu. Bojim se, da v Sloveniji še nismo vzpostavili trajnih varovalk, ki bi dovolj tenkočutno, stalno in pravočasno opozarjale, kako je s tem in kam se gibljemo.
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralmk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si, wwwradio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
V svetu droge • Izpoved bivšega odvisnika
»Zaupati odvisniku je največja napaka!«
Stereotipno razmišljanje, da človeka pahnejo v svet drog neurejene družinske razmere, pri Zlatku Blažiču ni obveljalo: »Nisem iz socialno šibke družine in moji spomini na otroštvo so resnično lepi, svetli. Sem edinec, doma nisem pogrešal ničesar, imam čudovita starša, s katerima sem se vedno veliko pogovarjal, vse tja do zgodnje dobe adolescence, ko sem začel iskati neke stranpoti!«
Prelomnega trenutka, ki bi ga Zlatko označil kot vstop v svet droge, sploh ni bilo: »Ne, danes, ko gledam nazaj, lahko rečem, da je šlo za proces. Začel se je pa s pravimi tektonskimi premiki v moji duši. Očitno sem bil hipersenzibil-na oseba, zelo občutljiv in kot rečemo, zelo mehka duša. In namesto, da bi to prepoznal kot kvaliteto, se mi je to zdela strašna pomanjkljivost, ki jo je treba na nek način odpraviti. Prijatelji so to mojo lastnost hitro odkrili, posebej zato, ker navzven nisem nikoli izbruhnil; vsi moji izbruhi so bili notranji. Strokovno bi temu rekli, da sem se obnašal avto-destruktivno.«
V drogo zaradi samopotrjevanja
Zlatko je bil navzven uspešen učenec in dijak z odličnim uspehom in nemajhnimi športnimi dosežki: »Namesto da bi se ponašal s tem, sem sanjal o drugačnih oblikah potrditve, recimo da bi se pošteno stepel, vrnil udarce in tako prešel svojo čustveno mehkobo, šibkost. Glavna težava je izvirala prav iz tega, ker o tej svoji preobčutljivosti nisem hotel govoriti z nikomer in ta osebna, notranja ruvanja so me pripeljala v svet droge.«
A ne kar takoj in ne kar tako. Začelo se je pravzaprav zgolj z besedami, s postavljanjem pred prijatelji, da že uživa drogo, kadi in se »zadeva«, tam v zadnjih razredih osnovne šole, pri dvanajstih, trinajstih letih: »Najprej se mi je zdelo strašno 'cool' govoriti o sebi kot težkem narkomanu. To ob branju knjige Mi, otroci s postaje Zoo niti ni bilo posebno težko; vse podatke, kako mora izgledati tragični heroinski junak, sem našel v čtivu. Moj prvi stik z drogami je bila torej laž, lažna samopredstava in šele ko me je družba res začela sprejemati kot takega, je bilo treba te laži potrditi. In tu se je začel dejanski vstop v svet droge.«
Straši ne smejo
popustiti
To v tistih časih, od takrat je minilo 20 let, ni bilo tako enostavno kot danes. Preobrazba se tudi ni zgodila v nekaj dneh, nasprotno, odličen učni uspeh in nespremenjeno vedenje je Zlatko ohranil še zelo dolgo, skozi obdobje gimnazije: »Kakšni manjši znaki so že bili vidni pri mojih petnajstih letih, prava kriza se je začela kasneje. Za starše, ne samo za moje, ampak za vse roditelje mladih odvisnikov, je to zelo zapletena situacija, saj se v obdobju odraščanja v družini že tako vzpostavljajo nova razmerja, novi odnosi,
obnašanje otrok se spreminja in pri tem ni nujno, da so vzroki v uživanju droge. Vseeno pa bi zdaj vsem staršem, ki se srečujejo morebiti z dvomi ali sumi, da je posredi tudi droga, svetoval, naj vztrajajo v pogovoru, naj bodo dlakocepski, če je treba, in drobnjakar-ski, nemogoči, samo, da pridejo do dna spremembam v otrokovem vedenju. Lahko da ni nič, lahko pa je. Ponižanje otroka v tem pogledu ni tako huda zadeva, kot se lahko izkaže popuščanje. Ni pa modela, kako to narediti, to mora vsak starš sam. Jaz osebno se nisem nikoli dokončno sprl s starši, nikoli me niso zavrgli, tudi v najbolj kritičnih trenutkih ne. Ampak tudi če bi takrat to naredili, se mi odpovedali, tega danes ne bi gledal tako in prav gotovo jim tega ne bi zameril. Torej je strah pred izgubo otroka zaradi strogosti, ko gre za sum omamljanja, povsem odveč!«
Zlatko iz lastnih izkušenj meni, da obljube narkomanov o opustitvi droge niso nikoli resne in dolgotrajne. Opustiti heroin ali podobno drogo zgolj zaradi želje po neodvisnosti je praktično nemogoče; po njegovem mnenju je potrebna trdna odločitev in želja po spremembi lastnega vrednostnega sistema, pogleda na svet in svoje vloge v njem: »Težko je pravim odvisnikom verjeti, da bodo po enem ali dveh poskusih odvajanja res
»Moj prvi stik z drogami je bila torej laž, lažna samopredstava, in sprejemati kot takega, je bilo treba te laži potem res potrditi. In tu droge.«
šele ko me je družba res začela se je začel dejanski vstop v svet
pustili drogo. V to osebno ne verjamem, take obljube nimajo teže. Tu ne gre več za vprašanje zaupanja in jaz v tem primeru ne bi sklepal kompromisov s svojimi otroci. To je kritično polje, kjer mora biti konkreten, jasen pristop staršev, ne pa več zaupanje.«
Ko ni več izhoda
Droga, ki se ji je Zlatko naj-
Zlatko Blažič je svojo življenjsko zgodbo podrobno predstavil v knjigi Zgodovina moje heroinske odvisnosti - pot skozi Don Pierinovo skupnost Srečanje: »To knjigo sem napisal zato, ker sem želel prikazati svojo življenjsko izkušnjo, pa tudi zato, da bi ta izkušnja lahko pomagala drugim.«
Naročite jo lahko na telefonu: 031 651 663 ali na naslovu: zlatko.blazic@uni-mb.si. Cena knjige je 3500 SIT.
bolj »zapisal«, je bil heroin. Ne povzroča pozabe, ampak odmik od realnosti: »Takrat, ko bi se moral soočati z vsem, kar sem naredil hudega, z vsemi izzivi življenja in težavami, tega nisem naredil in to je bilo boleče zame. Da bi se tej bolečini izognil, sem jemal heroin in to bolečino spreminjal celo v ugodje. Tega obdobja popolne heroinske odvisnosti se spomnim zelo jasno. Kradel sem, marsikaj sem počel, prišel v stik z mafijo. To niso bile moje predstave o moji prihodnosti. Pri prvem stiku s heroinom si tudi nič takšnega nisem niti približno predstavljal, da bom recimo klošaril itd. Ves čas sem imel odprte vse možnosti, izobraževanje na gimnaziji, kasneje na fakulteti. Torej pri tem ni šlo za
»Pri prvem stiku s heroinom si tudi nič takšnega nisem niti približno predstavljal, da bom recimo, klošaril itd.«
izhod v sili, za pomanjkanje možnosti, ampak za nekaj drugega: nisem znal izkoristiti teh možnosti, ker v moji osebnosti nekaj ni bilo urejeno!«
Sledilo je pet let bivanja po don Pierinovih komunah, najprej na Siciliji: »Pot do komune ni enostavna. To je velika osebna odločitev, ko ugotoviš, da si zmanipuliral že vse okrog sebe od preprodajalcev droge, ki sem jim bil dolžan, do doma, kjer je bilo vse prenapeto. Ko se je moj življenjski prostor skrčil na minimum, sem iskal v bistvu možnost za beg. Pobegnil sem v Italijo, kjer sem bil najprej klošar, padel sem res čisto na dno in začel tehtati med samomorom in med nečim drugim, čeprav to nekaj še ni bila konkretno komuna. Kaj je to 'nekaj drugega od samomora', sem si pojasnil šele v ordinaciji psihiatrije. Prvi začetki v komuni so bili pravzaprav izhod iz stiske, čeprav še ne s ciljem, da želim iz svojega življenja nekaj narediti.«
Pet let v komunah
In to prvo obdobje, kot pravi Zlatko, je bilo še polno evforije, občutka prijetne pustolovščine, ki pa je kar hitro uplahnil: »Potem je vse postali zelo krut izziv. Fantje okrog mene so bili izjemno prijazni, polni energije, čisto nasprotje mene, sam pa takrat še nisem znal živeti tako kvalitetno kot ostali. Te kakovostne ravni dolgo nisem znal osvojiti in zato sem bil strašno razočaran in živčen. Prvi odziv potem je bila želja po begu, ampak po drugi strani sem že vedel, kaj me čaka doma: vrnitev v začarani krog. Ta misel je bila en del, ki me je zadrževal v
komuni. Drugi del je bila želja doseči izkušnjo ostalih, ki so vse to dali skozi in so mi želeli pomagati.«
Zdravljenje, pravzaprav bolj način življenja v komuni, ni bilo nič ekstravagantnega; nobenih posebnih terapij ali strokovnjakov, le veliko fizičnega dela in pogovori: »Člani komune nikoli niso sami, osamljeni, vedno se vse, od dela preko molka do pogovora, dogaja skupaj.«
Prvič je Zlatko smel oditi domov po enem letu bivanja: »Temu prvemu izhodu se reče tudi 'verifica', neke vrste preizkus. Izhoda me ni bilo strah, bil sem navdušen, me je pa bilo strah novih situacij v tistih sedmih dneh. In ugotovil sem, da še zdaleč nisem tako trden, kot sem si mislil ob odhodu na prvi oddih.«
Uradni del bivanja se sicer konča po 30 do 36 mesecih, nato lahko člani komune ostanejo še dalj, če to želijo. Veliko jih ostaja, med njimi je bivanje podaljšal tudi Zlatko: »Zdelo se mi je, da je v komuni še veliko zakladov, ki jih moram nagrabiti, se še veliko naučiti. Po štirih letih sem potem vseeno odšel domov in kmalu zatem me je poklical don Pierino ter povedal, da ustanavlja nov center in me vprašal, če bi želel prevzeti vodenje te skupnosti na Čadrgu nad Tolminom. V moji službi so me bili pripravljeni čakati eno leto in tako sem z veseljem potem delal v tej skupnosti še dobrih 10 mesecev.«
Nikoli več nazaj!
Začaran krog odvisniškega življenja se je takrat za Zlatka, kot je danes trdno prepričan, dokončno izgubil: »Moram reči, da je bila vrnitev zelo lepa, ne glede na vse težave po skupno desetih letih življenja z drogo in življenja v komunah. Res je bilo treba najprej vzpostaviti zaupanje med ljudmi in z njimi, ni pa bilo v meni več strahov. Vse to mi je predstavljalo izziv. Danes se ukvarjam predvsem z dejavnostjo društva Srečanje, nadgrajujem svoje znanje s študijem sociologije in pedagogike. V osebnem življenju pa je na prvem mestu moja ljubezen, moj odnos z dekletom, najina prihodnost in najina sedanjost. To ima primarno vlogo. Svojo preteklost sicer lahko zamolčiš, ampak jaz tega ne prakticiram, odločil sem se izpostaviti svojo izkušnjo. Nimam težav zaradi tega, tudi pred svojimi otroci, ko jih bom imel, tega ne bom skrival.«
Po isti poti, kot jo je v svojem življenju že prehodil, pa ne želi nikoli več: »Preveč je lepih stvari. Vem, da se ne bom več vrnil!«
Foto: SM
Foto: SM
MČ Panorama • Infrastruktura še vedno problem
Kdo je posekal drevesa?
Mestna četrt Panorama je ena tistih v mestni občini Ptuj, ki je infrastrukturno med najbolj "podhranjenimi". Tudi zato se je že zgodilo več ljudski iniciativ, v eni so celo razmišljali o odcepitvi od občine Ptuj.
Letošnja vlaganja na tem področju so obsežnejša kot v prejšnjih letih. Za nadaljevanje del na cesti Vičava-Oreš-je, zgradili naj bi hodnik za pešce in uredili 225 metrov cestišča, je predvidenih 19 in pol milojona, za razsvetljavo v Ulici Vide Alič 2 milijona, za vzdrževanje cest 5 milijonov, 22 milijonov bo stala kanalizacija na Srnčevem bregu in delu Maistrove, 9 milijonov pa razsvetljava v naselju Bratje Reš. V gradbenem odboru, ki ga sestavljajo Rozika Ojster-šek, Milan Slavinec in Avgust Lah, budno spremljajo vsa dogajanja, saj naj bi vsa za letos
predvidena dela bila v roku opravljena; v prejšnjih letih so jih večkrat prepeljali žejne čez vodo.
Iz rebalansa državnega proračuna je izpadlo nadaljnje urejanje Maistrove ulice, kjer naj bi letos porabili 86 milijonov tolarjev; MO Ptuj je vložila amandma, in če bo sprejet, bodo dela nadaljevali še letos. Zdaj niso več pripravljeni popuščati.
Po zaslugi MČ Panorama in Rozike Ojsteršek se tudi pristopa k urejanju parka za zaščito dendrološkega spomenika Hincejeve sekvoje v Orešju pri Ptuju, investitorica bo MO
Ptuj. Priprave predloga so začeli leta 2003, v tem obdobju so imeli največ problemov z ugotavljanjem lastništva; na koncu so ugotovili, da niti nekdanji Kmetijski kombinat in ne Perutnina nista lastnika, zemljišče je od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, kjer posegom za zaščito ne nasprotujejo. Problem pri Hin-cejevi sekvoji so tudi fekalne vode, zato so pozvali MO Ptuj, da čim prej poišče rešitev tudi za ta problem. Ker bo do sekvoje, ki je največje drevo te vrste v Sloveniji, vodila tudi učna pot, bo potrebno urediti še pločnik.
Na Vičavski poti se je zgodil golosek, v neposredni bližini znamenite skale so posekali 27 dreves; golosek je močno vznemiril člane četrtnega sveta Panorama, ki jih zanima, kdo je dal dovoljenje za sečnjo, zato so v zvezi s tem poslali vprašanje na oddelek za gospodarsko infrastrukturo in okolje mestne občine Ptuj. Svet ob Vičavski poti naj bi si delili zasebniki, občina in Dravske elektrarne. Najnovejši poseg je močno ogrozil na-brežino. Na Čisto mesto je četrt Panorama poslala pismo, da so nezadovoljni s čiščenjem ob Vičavski poti. Odgovorili
Foto: Črtomir Goznik
Golosek na Vičavski poti, ki lahko ogrozi nabrežino, je močno vznemiril člane sveta četrti Panorama.
so jim, da je za to odgovorno Komunalno podjetje Ptuj, ni pa noben problem odvoza odpadkov s tega območja, če bodo vreče s smetmi odlagali na znana odlagalna mesta. Za postavitev ekološkega otoka na zemljišču članice sveta Ro-zike Ojsteršek, kjer ljudje že dolgo nedovoljeno odlagajo odpadke, pa niso najbolj navdušeni, za začetek predlagajo le postavitev posode za univerzalne odpadke.
Rozika Ojsteršek pa je tudi že predlagala, da bi s tem, ko je Ptuj pridobil status kopenskega pristanišča, morala pridobiti Vičavska pot. Njen del, kjer že poteka rekreativno spuščanje po Dravi, bi moral biti sestavni del tega projekta. Tako bi na ta del Ptuja privabili več ljudi, kar bi na nek način tudi prispevalo k temu, da se tukaj več ne bi zbirali odvisniki od drog.
MG
Gorišnica • Devet let društva uporabnikov CATV
Čagran: »Z doseženim smo zadovoljni!«
Kabelski sistem v Gorišnici so začeli graditi leta 1994, društvo uporabnikov (DU) CATV pa je bilo ustanovljeno leta 1996. Leto prej, 1995, ob ustanovitvi občine, se je začela predvajati tudi prva domača interna kronika.
Po besedah predsednika DU CATV Vekoslava Čagrana je društvo v svojem devetletnem obdobju delovanja doseglo pomembne cilje in uspehe: »V tem času smo v celoti obnovili ves sistem, celotni sistem je pripravljen tudi za internet. Naročnikom tako že ponujamo kabelski internet v štirih različnih paketih, od slabih 3000 do 8000 SIT.«
Organiziranost v obliki društva je, kot pravi Čagran, najoptimalnejša varianta delovanja tega sistema: »Za društvo smo se odločili predvsem zato, da bi imeli najboljšo sliko s čimveč programi za najnižjo ceno, kar nam zaenkrat uspeva. Naša cena za naročnike znaša 1725 SIT,
Lani z dobičkom
V letu 2004 je imelo DU CATV Gorišnica dobrih 14 milijonov tolarjev prihodkov in 13,5 milijona odhodkov. Neobdavčenega dobička je bilo malenkost več kot 770.000 tolarjev.
Sicer pa so za popolno obnovo sistema v letih od 2001 do 2005 porabili preko 22 milijonov tolarjev; od tega je društvo prispevalo čez 12 milijonov, razliko pa podjetje Teleing iz Ljutomera.
vse finance pa vodimo sami. Sodelujemo pa s podjetjem Teleing , ki nam dobavlja signal za TV- in radijske programe. Trenutno imamo 50 televizijskih in 20 radijskih programov. Za vse televizijske programe so sklenjene pogodbe za avtorske pravice, ki so, po ugotovitvah tržne
inšpekcije pred kratkim, povsem v skladu z zakonodajo.«
Poleg Teleinga, ki skrbi za signal, društvo pogodbeno sodeluje še z vzdrževalcem sistema (RTV servis Branko Veselič iz Dornave) in snemalcem internega programa (podjetje Prednost, d. o. o., iz Moškanjcev). Pred dvema
Ljubljana • Agencija za radioaktivne odpadke
Rezultati študije 1. julija
Na Agenciji za radioaktivne odpadke so ponovno prestavili podatke predprimerjal-ne študije, ki bi pokazala, katere so možne lokacije za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, vendar so sporočili, da bodo znani komaj 1. julija.
Kot smo že poročali, se je osem slovenskih občin (Šmartno pri Litiji, Zavrč, Lenart, Krško, Sevnica, Brežice, Velika Polana in Trnovska vas) pozitivno odzvalo na ponudbo Agencije za radioaktivne odpadke v postopek sodelovanja pri iskanju možne lokacije za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. V tem času so sodelovanje z agencijo prekinile občine Trnovska vas, Zavrč in Velika Polana.
Rezultati preliminarne študije, v okviru katere primerjajo različne lokacije
za odlagališče, bodo znani kasneje, in ne do sredine junija, kot so predvidevali pred časom. Računali so namreč, da bodo raziskali in primerjali 12 do 15 lokacij. Vendar so prijavljene občine že doslej v preveritev predlagale še dodatne lokacije in tudi sedaj so napovedane še nove. Ker so raziskave za vse temeljite, dodatne lokacije zahtevajo tudi dodaten čas. Tako so doslej oziroma še sedaj obravnavajo skupaj 12 lokacij v občinah, ki ostajajo v postopku. Razen teh so proučili tudi možnosti za po-
tencialne lokacije v občinah, ki so kasneje iz postopka izstopile.
Iz Agencije za radioaktivne odpadke so sporočili, da če se število lokacij ne bo več povečevalo, bodo rezultati preliminarne študije na agenciji pripravljeni in posredovani na Ministrstvo za okolje in prostor Uradu za prostorski razvoj 1. julija. Nato bodo po obravnavi na Uradu za prostorski razvoj objavljene tri lokacije, na katerih se bodo začele terenske raziskave.
Zmago Šalamun
letoma so se povezali v skupni program štirih občin: Do-rnave, Destrnika, Gorišnice in Markovcev: »Upravljavec skupnega internega programa je RTV Servis Branko Veselič. Skupni interni program pravzaprav pomeni, da naši naročniki v vseh občinah lahko spremljajo oddaje oz. programe iz vseh štirih omenjenih občin. Tako imamo svoj program vsak dan v tednu, in sicer ima vsaka občina dnevno dve uri lastnega programa z dvema urama ponovitev. Ob tem skrbimo za čimbolj bogat program, ki je sprejemljiv in zanimiv za občane vseh štirih občin.«
Za gorišniški del programa skrbi uredniški odbor, ki ga vodi Slavko Visenjak: »Ta odbor s predsednikom na čelu je seveda glavni odgovorni organ za vsebino programa in pogosto ni lahko izbrati tem za predvajanje, saj je prispevkov vedno dovolj. Redno je na sporedu domača kronika, potem pa še številne oddaje, posvečene najrazličnejšim aktualnim domačim dogodkom. Na vsebino oddaj še ni bilo kritik, je pa bilo svojčas precej negodovanja zaradi tehnične sporne izvedbe, slabe slike ali zvoka. Zdaj je tega manj.«
Prihodnost v optični tehnologiji
V DU CATV so sicer zastopane vse vasi iz občine Go-rišnica, posebna pogodba pa je sklenjena tudi z odborom CATV Cirkulane: »To pomeni, da tudi za njih opravljamo vse storitve. Trenutno delamo na tem, da bi sistem v Cirkula-nah razširili, saj je tam malo
naročnikov, vendar je težava v tem, da je v tem delu občine širitev sistema bistveno dražja kot v Gorišnici.«
V	kabelski sistem v Goriš-nici je vključenih okrog 70 odstotkov gospodinjstev, v Cirkulanah pa je danes pokritost le okoli 20-odstotna. »Dogovarjamo se za razširitev s predsedniki vaških odborov, vendar so težave zaradi cene. Naš predlog je, da si sami zgradijo sistem, mi pa ga prevzamemo v vzdrževanje.«
V	DU CATV Gorišnica so leta 2001 s pomočjo podjetja Teleing uvedli tudi optično tehnologijo: »To je velika prednost, saj nam zdaj omogoča širitev ponudbe na internet, v prihodnosti pa tudi možnost telefoniranja. Vendar pa mora sistem delovati res brezhibno. Optični sistem je zdaj uveljavljen v Gorišnici, razširjen je do Cirkulan, tam pa bo treba za posodobitev še poskrbeti. Trenutno nimajo dostopa do kabelskega interneta v Medribniku in v
Velikem Vrhu.«
Novi cilji in načrti
Vekoslav Čagran tudi pravi, da so zelo zadovoljni tako s sodelavci kot s podporo občine in prejšnjega ter sedanjega župana, brez katerih vsega načrtovanega in že izvedenega sploh ne bi zmogli.
»Razmišljali smo tudi že o razširitvi programa, vendar to zahteva veliko dodatnih stroškov, ki seveda bremenijo naročnike, zato o tem zaenkrat še nismo rekli zadnje besede. V kratkoročnem planu pa je zagotovo rešitev t. i. »ozkih grl« v sistemu, ki še povzročajo težave, ter trženje internetne ponudbe, ki je nadvse ugodna. Potem naj bi sledila še razširitev kabelskega sistema v Cirkulanah.«
O vsem opravljenem in bodočih planih so spregovorili na rednem volilnem občnem zboru DU CATV Gorišnica, ki je bil v soboto zvečer.
SM
Predsednik DU CATV Gorišnica Vekoslav Čagran: » Nad doseženim smo zadovoljni, načrtov in ciljev za prihodnost pa je še veliko!«
Foto: SM
Ptuj • Koordinacijski sosvet načelnika upravne enote
Kmetijska zemljišča pod državnim drobnogledom
Načelnik upravne enote Ptuj mag. Metod Grah je na letošnjem prvem koordinacijskem sosvetu, ki je bil 26. maja, za skupno mizo posedel predstavnike Geodetske uprave RS, Območne uprave Ptuj, Kmetijsko svetovalne službe Ptuj pri KGZ Ptuj, Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, Izpostave Ptuj, Zavoda za gozdove Slovenije, Krajevne enote Ptuj in oddelka za kmetijstvo in gospodarstvo UE Ptuj.
V osrednji točki dnevnega reda so se pogovarjali o nalogah, ki jih imajo pri vzpostavitvi sistema geografskih enot rabe v kmetijstvu (GERK). Usklajen in podpisan GERK bo od leta 2006 pogoj za uveljavljanje plačil na površino v kmetijstvu.
Sistem grafičnih enot rabe kmetijskih gospodarstev je potrebno vzpostaviti zaradi slabe položajne natančnosti grafičnih podatkov digitalnega katastrskega načrta (DKN), vsebinskih nepravilnosti katastra, kot so na primer neažurni opisni podatki, ker za veliko sprememb v naravi nikoli ni bil zahtevan vpis v zemljiški kataster in tudi zaradi napak v katastru dejanske rabe kmetijskih zemljišč. Sistem GERK bo vključen v register kmetijskih gospodarstev kot grafična nadgradnja seznama površin enega kmetijskega gospodarstva, so med drugim povedali na koordinacijskem sosvetu načelnika upravne enote Ptuj. Grafična enota rabe kmetijskih gospodarstev (GERK) bo temeljila na dejanskem stanju v naravi.
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Marija Lu-
kačič, je povedala, da je uvajanje nekaterih ukrepov navzkrižne skladnosti in grafične kontrole površin za Slovenijo velik zalogaj že zaradi zgodovinskih razmer. "Z uvajanjem grafične kontrole bo zagotovljena večja pravičnost in natančnost pri razdeljevanju proračunskega denarja. Marsikateri kmet je ob pogledu na letalske posnetke svoje kmetije in vrisane katastrske meje prišel do novih spoznanj in predlogov za nakup, prodajo ali menjavo kmetijskih zemljišč, s katero bo lahko zaokrožil svoja zemljišča, s tem pa tudi poenostavil in pocenil kmetijsko pridelavo."
Vrisuje se dejanska raba
GERK je strnjena površina kmetijskega zemljišča z isto vrsto dejanske rabe, sistem GERK se vzpostavlja za kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča bodo vključena naknadno. Usklajevanje GERK-ov se je začelo aprila in se bo končalo do 31. decembra letos. Pri izvedbi projekta vzpostavitve evidence grafičnih enot rabe bodo sodelovale Kmetijsko-gozdarske
zbornice, Skladi kmetijskih in gozdnih zemljišč RS, Zavoda za gozdove RS, Geodetske uprave RS in upravne enote. V rebalansu je bilo za te namene potrebno zagotoviti dodatnih 250 milijonov tolarjev. Pri nekaterih izvajalcih bodo potrebne dodatne zaposlitve, drugi bodo iskali rešitve v okviru prerazporeditve delavcev, s podaljšanim delovnikom ali študentskega dela. Bolj ali manj so izvajalci računalniško opremljeni, razen v UE Ptuj, za katero je to tudi nova naloga.
Na območju ptujske upravne enote bo izdelanih 4515 GERK-ov. Uskladitev podatkov o grafičnih enotah rabe bo potekala z vrisovanjem dejanskega stanja površin posameznega kmeta v grafično aplikacijo ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kmete na usklaje-valne sestanke grafičnih enot rabe kmetijskega gospodarstva vabijo s pisnimi vabili, na katerem morajo predložiti izvod grafičnih podlag, ki so jih prejeli od Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, z vrisanimi enotami rabe nosilca kmetijskega gospodarstva in kopijo vloge za
subvencije.
Seje so se 26. maja udeležili vsi, ki se bodo do konca leta ukvarjali z GERK-i, Franc Ranfl iz Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, Izpostave Ptuj, Silva Čerček iz oddelka za kmetijstvo in gospodarstvo UE Ptuj, Peter Pribožič iz Svetovalne služ-
be KGZ Ptuj, Boris Premzl in Jože Dajnko iz Geodetske uprave RS, Območne uprave Ptuj ter Andrej Kovačič, Zavod za gozdove Slovenije, Krajevne enote Ptuj. Pogovor je vodil načelnik UE Ptuj mag. Metod Grah. Ocenili so, da je projekt GERK zelo zahteven, upajo pa, da bodo do konca
letošnjega leta uspeli izdelati vse GERK-e, ki jim pripadajo. Izvajalci pričakujejo, da se bodo kmetje odzvali vabilu, saj sicer od leta 2006 naprej ne bodo mogli vlagati zahtevkov za plačila na površino, če ne bodo imeli veljavnih GERK-ov.
Pripravila: MG
Foto: Črtomir Goznik
Vrisuje se dejansko stanje, skupni izris se ne more uporabljati za ugotavljanje položaja parcelnih mej v naravi.
Gorišnica • S srečanja mešane komisije SOPS
O ureditvi MP Meje konec junija, o MP Leskovec pa nič
Minuli petek se je, tokrat je bila gostiteljica občina Gorišnica, zgodilo 15. srečanje mešane komisije za izvajanje maloobmejnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško. »Člani stalne mešane komisije smo obravnavali poročila z dosedanjih sestankov podkomisij, posebej smo se posvetili projektu odprtja turistične cone Haloze-Zagorje ter spregovorili tudi o problematiki mejnih prehodov,« je povedal lani novembra imenovani sopredsednik SOPS za Slovenijo Peter Reberc.
Turistična cona Haloze-Za-gorje bo, kot je bilo povedano na priložnostni novinarski konferenci, uradno odprta v naslednjih dneh, saj so člani komisije potrdili, da pristojne policijske postaje od 10. junija naprej lahko začno izdajati posebne turistične prepustnice, s katerimi bodo turisti v okviru cone lahko prehajali meje obeh sosednjih držav. Režim tovrstnih prehodov bo seveda veljaven zgolj za turiste; domačini s tega območja pa meje lahko prehajajo na osnovi svojih maloobmejnih prepustnic. Prehodov meja na mejnih točkah med Slovenijo in Hrvaško je bilo zgolj lani na osnovi »SOPS-ovih« prepustnic za domačine v prvem devetmesečju preko 1,5 milijona, kar po mnenju hrvaške sopredsednice komisije Olge Kresovič Rogulja dokazuje pomembnost obstoja tovrstnih mejnih prehodnih točk, tudi kot obliko razbremenitve meddržavnih mejnih prehodov, zlasti v viških turistične sezone. Nadaljnji konkreten režim prehajanja meje sicer po besedah Reber-ca še ni določen, zlasti ne z
Mejni prehod Meje na drugi lokaciji?
Župan Jožef Kokot: »Nobenega dvoma ni, da mejni prehod v naši občini bo. Na ponovnem srečanju v kratkem bomo poskušali najti novo rešitev, verjetno novo lokacijo za prehod. Sedanja lokacija prehoda na Mejah namreč ni najbolj sprejemljiva za Hrvaško in če bodo s svojo obvoznico obšli naš prehod, potem gaje nesmiselno graditi na sedaj določeni lokaciji. Če torej sporazuma ne bo, bomo prestavili mejni prehod drugam. Trenutno so v igri štiri lokacije na tem območju. Odprto vprašanje je torej le točna lokacija, ne pa, ali mejni prehod bo ali ne bo.«
vidika prihajajočega šengen-skega režima, ki ga Sloveniji nalaga EU: »Evropski režim je do takšne odprtosti meje zelo zadržan, še posebej glede liberalnega prehajanja meje v okviru turističnih con. O tem, kako bodo po uvedbi šenge-na funkcionirale turistične cone, se bo gotovo treba še pogovarjati.«
O haloških mejnih prehodih pa je bilo očitno dogovorjenega in povedanega bolj malo. »Sklep, ki smo ga danes sprejeli na srečanju, je, da se posebna podkomisija za mejne prehode sestane še pred koncem junija, v Lepoglavi
pustnicami. O drugem mejnem prehodu Zg. Leskovec-Cvetlin pa komisija tokrat ni niti razpravljala, pač pa se je posvetila še splošnejšim »mej-
nim« težavam, kot je recimo vprašanje vzdrževanja mostov na mejnih rekah, ki zdaj zaradi nesklenjenega sporazuma o obveznostih propadajo, na-
čelno pa so se tudi dogovorili o nepobiranju plovnih taks za slovenska in hrvaška plovila v obmejnih vodah.
SM
	m '	
		1
		
	f-	Î
na Hrvaškem, in takrat poišče nove rešitve za meddržavni mejni prehod Meje v Gorišni-ci,« je povedal Reberc.
Kakšne naj bi bile nove rešitve v zvezi s tem MP, ni jasno, prav tako kot tudi ni bilo pojasnjeno, kaj naj bi bilo narobe s sedanjimi rešitvami v smeri novogradnje in ureditve cestne infrastrukture na Mejah. Ob tem je bilo zanimivo slišati pripombo hrvaške sopredsednice Roguljeve, da je za njihovo državo MP Meje le maloobmejni prehod (in ne meddržavni!) ter kot takšen povsem normalno prehoden za okoliško prebivalstvo s pre-
Sopredsednika stalne mešane komisije SOPS Peter Reberc in Olga Kresovič Rogulja sta pozdravila ustanovitev meddržavne turistične cone Haloze-Zagorje, nič določenega pa nista povedala o spornih statusih in lokacijah haloških mejnih prehodov.
Foto: SM
Videm • Letni koncert tamburaškega orkestra
Tokrat s številnimi glasbenimi gosti
Letni koncert tamburaškega orkestra Kulturnega društva Franceta Prešerna iz Vidma pri Ptuju, ki ga vodi Jože Šmigoc, je bil letos še posebej prisrčen in dobro obiskan; morda tudi zato, ker so ga popestrili tudi drugi glasbeni gostje: domači vokalni solisti in instrumentalni trio ter Tamburaški orkester iz Dupleka in Fantje izpod Vurberka.
Na knjižni polici
Kaže, da so nedeljski večeri zelo primerni za kulturne dogodke, saj je bil letni koncert videmskega tamburaškega orkestra, ki ga že 10 let vodi Jože Šmigoc, minulo nedeljo, 12. junija, resnično dobro obiskan, ali pa je okus
kulturnih odjemalcev postal dovzetnejši tudi do tambura-nja, saj je bila videmska občinska dvorana zasedena do zadnjega sedeža; tudi župan Friderik Bračič s soprogo je prišel obujat spomine na prijetne trenutke, ki jih je
njega dni preživel s tamburaši.
Vsekakor pa je bil koncertni program sestavljen domiselno in pestro, po svoje pa so ga popestrili vokalni in instrumentalni glasbeni gostje. V prvem delu so se s sedmimi
Foto: M. Ozmec
Koncert Tamburaškega orkestra KD Videm so tokrat popestrili vokalni in instrumentalni solisti.
ljudskimi, a dokaj zahtevnimi in spevnimi skladbami predstavili domači člani tambura-škega orkestra, ki sta se jima priključili domači vokalni solistki Milena Gabrovec in Metka Ostroško, nato pa še domači instrumentalni trio KD Videm, ki so ga sestavljali vodja, fagotist Dejan Rihta-rič, ter flavtistki Julija Fu-rek in Ana Nuša Juričinec iz Ormoža.
V drugem delu se je samostojno, s tremi skladbami Straussa, Joplina in Cervan-tesa, predstavil Instrumentalni trio KD Videm, nato pa s šestimi ljudskimi in všečnimi dalmatinskimi skladbami še člani lani ustanovljenega tamburaškega orkestra Du-plek, ki ga vodi Rajko Rotar, pridružil pa se jim je še pevski kvartet Fantje izpod Vur-berka, ki ga vodi Alojz Toplak. V tretjem delu pa je vse skupaj zaokrožil v celoto spet domači tamburaški orkester, okrepljen z instrumentalnim triom, vokalnima solistkama pa se je s Starčkom pridružil še Jože Hrga. Vsekakor pa je bil koncertni večer prijetnejši tudi zaradi simpatične Manje Vinko ter njenega domiselnega in nadvse zabavnega vodenja.
M. Ozmec
Cirkovce • Obisk Nastje Čeha
Vsak rezultat zahteva svoj trud
V telovadnici OŠ Cirkovce je bilo v petek po 12. uri zelo živahno. Na priložnostni prireditvi z glasbo in plesom so se predstavili najboljši športniki šole v iztekajočem se šolskem letu.
Osvojili so kar 12 pokalov in številna priznanja na medobčinskih, regijskih in državnih tekmovanjih v nogometu, rokometu, namiznem tenisu, smučanju in atletiki. Ob tej priložnosti so se srečali z uspešnim slovenskim nogo-
metašem, ki igra v tujini, kapetanom slovenske nogometne reprezentance Nastjo Čehom, ki ga je pripeljal njihov učitelj telovadbe Ljubo Gajser, ki ima tudi nemalo zaslug za športne dosežke mladih Cirkovča-nov. V kratkem pogovoru je
Nastja Čeh predstavil svojo življenjsko in športno pot. Nogometno kariero je začel na Ptuju, nadaljeval v Mariboru, nekaj mesecev je bil tudi v Ljubljani, zatem pa je odšel v tujino. »V Sloveniji ne moreš narediti tega, kar lahko v tuji-
Foto: Črtomir Goznik
Kapetan slovenske nogometne reprezentance Nastja Ceh med cirkovškimi šolarji
ni.« Na vprašanje o najboljših nogometaših na svetu se je zmazal diplomatsko, ko je odgovoril, da jih je veliko zelo dobrih. "Če bi rekel ne, bi se zlagal," je bil njegov odgovor, ali nogometaši pijejo alkohol. Za uspeh v šoli je dejal, da ni bil odličen, ni bil najslabši, bil je nekje vmes, žoga je bila zanj prva, šele potem šola. V tujini je ob njem žena, ker brez tega, da mu stoji ob strani, ne bi šlo. Če želi biti nogometaš tudi dober strelec prostih strelov, mora še dodatno trenirati. Nasvetov tistim, ki bi želeli po njegovih stopinjah, ni dajal, dal pa je vedeti, da brez treningov in truda, rezultatov ni.
V imenu šole je Nastjo Čeha pozdravila tudi ravnateljica Ivanka Korez. Po končani prireditvi so mladi Cirkovčani dobesedno obkolili priljubljenega nogometaša, vsak je želel njegov podpis.
Srečanje z Nastjo Čehom je bilo mladim uspešnim cirkov-škim športnikom neke vrste nagrada za celoletno predajanje na športnih terenih.
MG
Salman Rushdie SATANSKI STIHI


Salman Rushdie: SATANSKI STIHI
Tržič. Učila International, 2005
Salman Rushdie je izdal roman The Satanic Verses leta 1988, na srbohrvaškem jezikovnem prostoru so izšli Satanski stihovi v Beogradu leto kasneje, pri nas pa v letošnjem letu.
Pakistansko-indij-sko-britanski pisatelj je iz neznanega pisca postal svetovno znan po smrtni obsodbi takratnega teokratskega režima Irana oziroma verskega voditelja Ho-meinija, ki naj bi se v delu prepoznal, roman pa naj bi žalil preroka Mohameda in muslimanska verska čustva. Po pridobitvi svetovnega slovesa se je povečalo zanimanje tudi za druga Rushdijeva dela, tako za otroško delo Harun in morje zgodb (1993) kot za razkošno zgrajeni Mavrov poslednji vzdih (2000) in moderno družinsko sago v dveh delih Otroci ponoči (2004), ki je ena sama hvalnica energiji upanja.
Vsak izmed bralcev si bo verjetno zastavil vprašanje, kaj je v Satanskih stihih takega, da so pisatelju zagrozili s smrtjo. S stališča zahodnega bralca nas bo to vprašanje spravilo v precep, v sporu islama z modernim svetom pa bi morali biti verski poznavalci. Pred očmi sem tako imel literarno delo, v katerem se prepletajo filozofska, mitološka in druga vprašanja. Muslimane lahko žalijo nekateri opisi, ki ne delujejo božansko, pri čemer pisatelj ne skopari z odkritimi prizori spolnosti in določenimi besednimi poimenovanji. Lahko je to tudi opis poti Preroka Glasnika Poslovneža, življenje z bogato vdovo, v kateri je našel mater, sestro, ljubico in prijateljico, ali pa trditev, da po revoluciji ne bo ur in rojstnih dni. Pri Mahundu je vedno boj, pri imamu suženjstvo. Potrebno je na tem mestu omeniti, da je Rushdie, rojen v Bombaju, izšolan pa v Angliji, spreten pripovednik, ki združuje elemente tradicionalnega pripovedništva indijske podceline z zahodnimi vplivipostmodernizma in magičnim realizmom. Zato zahtevajo Satanski stihi izredno pozornega bralca, ki se bo srečeval v romanu s hkratno preobrazbo oseb, menjavanjem prizorišč Bombaj, London, Los Alamos in literarnih primer, podob ter misli iz Korana. Tukaj je bog, ki ga imenujejo Alah. Vprašajte Džahilijce, pa bodo priznali, da ima ta kolega nekakšno celotno oblast, pa ni preveč priljubljen (str. 94). Nad Rokavskim prelivom eksplodira letalo Bostan, edina preživela potnika sta Džibril Farišta, najslavnejši indijski igralec, in Saladin Chamcha, poangleženi Indijec. Preživetje jima prinesejo številne preobrazbe, najmočnejši pa sta tisti, kjer je Džibril nadangel, Chamcha pa kozel, Šej-tan, Belcebub. Metamorfoze protagonistov se gibljejo od vulgarnih živalskih preobrazb do verovanj v reinkarnacijo in zračna bitja, katerih korenine so v sanjah in oblakih, prerodijo pa se v letu. Na Džibrilu je bilo nekaj posebnega. Lahko je izpolnil najbolj skrite želje, ne da bi se zavedal, kako je to naredil. Ko je ozdravel, je izgubil vero, čeprav je prosil in verjel v boga vsako minuto. Ko je pojedel prašiče, se je pričelo nočno povračilo, maščevanje sanj. Saladin odpotuje na zahod, v Anglijo, da bi postal, kar oče ni mogel, dober in spodoben Anglež.
Pravzaprav bi se morali nad Satanskimi stihi zamisliti tudi Angleži. Anglija je v stihih kot prekajena riba s čudnim okusom, polna srti in kosti, kjer nihče ne pove, kako seje. Ali manj metaforično. Sprejem prišlekov v deželi civilizacije je posmehovalen, rasističen, pospremljen s pretepanjem. "Dežela je bila zares sijajna in pokvarjena, kanibalska in krščanska sila sveta, ki bi jo morali slaviti," namiguje Rushdijevski sarkazem. Izgnanstvo je dežela brez duše, večna budnost je cena svobode. Prerok Mahund reče, da je prišel Hudič k njemu v preobleki angela, zato stihi, ki jih je recitiral v pesniškem šotoru, niso bili resnični, ne božji, ampak satanski. Na strehi sveta so se začela videnja, mavrice so se bočile in plesale po nebu, žarenje se je zlivalo navzdol kot slap s sonca, in tam so bili angeli. Ljudje, ki se obrnejo od boga, izgubijo ljubezen, pa gotovost in tudi občutek njegovega brezmejnega časa, ki obsega preteklost, sedanjost in prihodnost. Angelova volja je bila, da krene vsa vas na romanje v Meko, do črnega kamna v Kaabi, kar je sporočil preko vaške norice Aješe. Nobenega boga ni razen Boga in Mohamed je njegov prerok. Prizori Satana in Hyacinte spominjajo na dobrega, starega mojstra Bulgakova.
Najbolj razvpita knjiga 20. stoletja, kakor jo oglašujejo na naslovnici, ne bo v premem razmerju z bral-nostjo. Velikokrat bo to samo radovednost.
Vladimir Kajzovar
Nogomet
Mladinci Aluminija izgubili v pokalnem finalu
Stran 8
Rokomet
Odlo~itev bo padla v soboto v Gorišnici
Stran 8
Judo
Lea Murko pred odhodom na kadetko EP
Stran 9
Padalstvo
Juri~ zmagal, Podgorškova druga v Avstriji
Stran 9
Nogomet
Zavrč osvojil 1. mesto, a ostaja v 3. SNL - vzhod Stran 10
Nogomet
V Ormožu zaključek sezone z nogometom
Stran 10
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič,^ Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik.
tednik
Športni zavod Ptuj
2250 Ptuj, Čučkova 7 Telefon: 02/787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Kolesarstvo • 12. dirka Po Sloveniji
Ptujčanl v znamenju sedmice
12. dlrka Po Slovenljl, največji kolesarski dogodek prl nas, se je končala s šesto zmago tujega kolesarja. Tokrat je bll najboljšl Poljak Nlemlec, kl je do zmage prlšel z najhltrejšlm vzponom na Vršlč. V zelo močnl konkurencl Mltja Mahorlč nl uspel zmagatl še tretjlč zapored, kljub temu ostaja rekorder po skupnlh zmagah, kot je tudl Boštjan Mervar, kl je z edlno slovensko zmago na zadnjl etapl števllo lovorlk povečal na pravljlčnlh sedem.
V uvodni etapi s startom in ciljem na Ptuju je kolesarje spremljalo oblačno, hladno in vetrovno vreme, temperatura na startu je bila le 12 °C, ozračje pa se med samo dirko ni bistveno ogrelo. V prvi polovici je bilo precej poskusov pobegov, skupna značilnost vseh pa je bila, da si noben kolesar ni uspel prikolesariti ve~je prednosti. Najve~jo razdaljo, 30 km, je v ospredju sam prevozil Aleš Obreht, lenar{ki kolesar v dresu slovenske reprezentance si je prikolesaril dobre 3 minute prednosti, ujet pa je bil v prvem od treh krogov, ki so potekali v okolici Ptuja. 20 kilometrov pred ciljem se je v pobeg podala skupina devetih kolesarjev, med katerimi sta bila tudi peru-tninarja Matija Kvasina ter Tomislav Dančulović, tudi njihov pobeg kot tudi pobeg dveh tujcev Niemieca in lanskega zmagovalca na Ptuju, Ljungblada, se je zaključil pred ciljem, zato je o zmagovalcu prve etape od-lo~al sprint glavnine. V njem je bil najbolj{i Italijan Ruggero Marzoli. Matej Stare, ki sicer ne velja za spinterja, je bil s petim mestom najbolj{e uvr{~en Ptuj-~an.
V etapl najaktlvnejšl Stare
Druga, s 171 km najdalj{a etapa je že bila precej bolj razgibana. Po prvem letečem cilju v Medvodah se je od glavnine odlepila skupina kolesarjev, v kateri so bili poleg Stareta (Perutnina Ptuj) {e Novogoričan Pod-gornik, član irske ekipe Tenax, Leezer (Rabobank) ter MacMa-ster (Volksbank). Četverica si je uspela do Tržiča ustvariti prednost 4 minut, nato pa je le-ta počasi začela kopneti. Na vrhu Ljubelja je bil najmočnej{i Stare, ki je v tem trenutku oblekel majico za najbolj{ega hribolaz-ca. Po spustu se jim je pridružila {e trojica, okrepljena skupina pa je v ospredju vozila do začetka zadnjega vzpona na Bad Ble-iberg, ko se je pobeg po več kot 100 km zaključil. V ozadju sta prednost ubežnikov izničili ekipi Krke in Acqua & Sapone, ki sta zaradi skupnega sponzorja Adria Mobil složno branili rumeno majico vodilnega.
Ciljni sprint 1. etape na Ptuju je dobil Italijan Ruggero Marzoli.
Zmagovalca etape je ponovno odločil sprint glavnine, v katerem je bil najhitrej{i 21-letni Italijan Marco Marcato (Andro-ni Giocattoli), po zmagi v prvi etapi je Marzoli tokrat osvojil {e 2. mesto. V tesnem sprintu je bil najbolj{i Slovenec Bo{tjan Mervar (Perutnina Ptuj) uvr{-čen na 6. mesto, zmagovalec lanske etape s ciljem v Beljaku Mitja Mahorič je bil 12., Matej Stare se je z vožnjo v ospredju s pomočjo bonifikacijskih sekund pomaknil na 4. mesto v skupnem se{tevku.
Na kraljevskl etapl prevladovall tujcl
V soboto je čakala kolesarje najzahtevnej{a kraljevska etapa s ciljnim vzponom na 1611 m visoki prelaz Vr{ič, pred tem so se morali že dvakrat povzpeti preko 1000 vi{inskih metrov na Nevejsko sedlo ter Predel. Kot že na nekaterih prej{njih dirkah je bilo tudi letos jasno, da bo dal skupnega zmagovalca zadnji vzpon dneva. Začetek etape se ni razpletal po ptujskih pričakovanjih. Takoj po startu sta pobegnila Avstrijec Obwaller (Sava Kranj) ter Avstralec Frazer Mac-Master (Volksbank). Po spustu z Nevejskega sedla je ostal sam v ospredju, prednost pa povečeval do največ sedmih minut. Ekipi Perutnine Ptuj ter Krke Novo mesto sta opravili največ
dela v lovljenju ubežnika, glavnina pa je bila enotna tik pred zadnjim odločilnim vzponom. Prvi je 6 km pred ciljem napadel Poljak Niemeiec, njegovega tempa pa ni bil sposoben slediti nobeden izmed konkurentov. Iz skupine osmih kolesarjev, ki so mu sledili, sta 2 km pred ciljem napadla {e Italijan Fortu-nato Baliani ter Hrvat Radoslav Rogina, ki sta v cilj pripeljala pol minute za zmagovalcem, ostali kolesarji {e s 15-sekundnim zaostankom bolj ali manj v skupini. Ciljno črto je kot 4. prečkal mladi novome{ki potencial Janez Brajkovič, mesto za njim je osvojil starosta slovenskega kolesarstva Valter Bonča, Mitja Mahorič je osvojil sedmo mesto. Zaradi apetitov po zmagi razočaranja ni skrival: "Vzpon sem odpeljal veliko počasneje kot na treningu, imeli smo tudi nekaj smole z okvaro Kvasine."
Zaključek prlpadel Mervarju
V sklepni etapi leto{nje Slovenske pentlje, ki je bila s petimi vzponi in nevarnimi spusti v okolici Gabrja prav tako precej zahtevna, so slovenski kolesarji lovili tradicijo vsaj ene etapne zmage. Majhne razlike med vodilnimi kolesarji ter {te-vilčno oslabljena bolgarska ekipa Miche vodilnega Niemieca pa je napovedovala razburljiv
zaključek. Po uvodnih ravninskih krogih v Šentjerneju so kolesarji Perutnine Ptuj z ekipnim napadom zelo razredčili že precej utrujeno vodilno skupino, na petdesetem kilometru pa so pobegnili {tirje kolesarji: sedmo- in osmouvr{čena Mitja Mahorič in Robert Ki{erlovski (Krka) ter vodilni Niemiec ter njegov klubski kolega Pasqual Muto. Kombinacija za Ptujčane sicer ni bila idealna, vendar bi se Mahorič v tej skupini lahko povzpel do končnega drugega mesta, na katerem je nekaj časa teoretično že bil, saj si je četverica uspela prikolesariti največ
Piše: Uroš Gramc
Manjka le še ^
Letošnja 12 dirka Po Sloveniji je ob pridobitvi višje kategorije zaznamoval prihod boljših kolesarjev iz tujine. Če pa so na nekaterih prejšnjih izvedbah te najodmevnejše kolesarske prireditve pri nas slovenski kolesarji lahko le opazovali simultanko nekaterih tujcev, ki so takrat zmagovali, so se tokrat z njimi povsem enakovredno kosali. Rezultatskapremoč tujcev je v velikem deležu posledica dvojne naravnanosti domačih ekip; zmagati dirko v celoti ter premagati vse domače ekipe, kar pa tujci večkrat s pridom izkoristijo. Podobno se dogaja na nekaterih dirkah, ki so merilo kakovosti ali »polje spopada« v tujini, saj se tam merila praviloma ne razlikujejo od slovenskih. Gre predvsem za prestiž zmage, ki praviloma ni vezana na kategorijo dirke.
Pomembnejše dejstvo je, da se je kakovost slovenskih kolesarjev, ki tekmujejo za domače in tuje klube, v zadnjih letih bistveno dvignila. Ob uspešni organizaciji KK Krka - Adria Mobil je v prihodnje pričakovati še močnejše ekipe, bolj znana imena, kar bo naredilo dirko še atraktivnejšo. Spremembe pa na tem področju tečejo počasi, vsaj počasneje, kot bi si želeli. Pomemben je predvsem ugled v kolesarskem športu in pri mednarodni kolesarski zvezi, ki se pridobiva s takšnim, počasnim tempom. Za primer: slovenska dirka je bila prvič izpeljana l. 1993, Tour de France l. 1903.
Ptujski kolesarski klub se je ob pomoči finančnega magnata Perutnine Ptuj v dvajsetih letih obstoja dvignil dobesedno iz rekreativnega v profesionalni klub. V preteklih letih so postali številka ena v Sloveniji, kar dokazujejo skozi celo leto, na žalost bolj v tujini kot pri nas, pomemben delež pa prispevajo tudi k uspešni izvedbi dirke Po Sloveniji. Etapna zmaga Mervarja in sedmo mesto Mahoriča je mogoče manj kot je kdo pričakoval, dejansko pa jih ta dva rezultata postavljata ob bok najboljšim ekipam te dirke, kar je dobra popotnica za tekmovanja, ki prihajajo.
Za doslej nesojeno zmago na Ptuju pa ^
dve minuti prednosti. S složno vožnjo v ozadju sta italijanska ekipa Ceramica Panaria ter irska Tenax ubežnike 20 km pred ciljem ujeli, o zmagovalcu etape pa je odločal ciljni sprint glavnine, kjer je bil najbolj{i pe-rutninar Bo{tjan Mervar, ki je za dolžino kolesa premagal Italijana Marzolija. S tem je dosegel sedmo etapno zmago na dirki in je v tej kategoriji daleč najbo-lj{i kolesar: "Dosegel sem lepo zmago v domačem Novem mestu. Dosti zahvale gre ekipi, saj mi je Božič pripravil idealno iz-hodi{če za sprint in zadnjih 200
Gorazd Štangelj, Boštjan Mervar in Mitja Mahori~
metrov nisem imel nobenih težav." Za dolžino kolesa je premagal Italijana Marzolija, tretji je bil Jure Kocjan, član ekipe Radenska Rog. V skupnem se{-tevku je med vodilnimi pri{lo le do majhnih razlik. Rumeno majico vodilnega je ohranil Poljak Przemyslaw Niemiec in postal skupni zmagovalec dirke, 2. mesto je osvojil Italijan Fortu-nato Baliani, tretje Hrvat Radoslav Rogina. Ralïaele Ferrara se je s petimi bonifikacijskimi sekundami na letečih ciljih povzpel na 4. mesto, peto in {esto sta osvojila Janez Brajkovič ter Valter Bonča. Mitja Mahorič ni ponovil dvojne zmage iz zadnjih dveh let, na koncu je bil sedmi, tik za njim pa so bili uvr{čeni {e trije Ptujčani: Matija Kvasina na 10., Hrvoje Miholje-vic na 15. ter Tomislav Dančulović na 17. mesto.
Srečko Glivar, vodja ekipe Perutnina Ptuj, je bil zadovoljen z etapno zmago: ''Do polovice zadnje etape smo {e bili v igri za skupno zmago. Dogovorili smo se za skupni napad, žal pa se ni iz{lo in uporabili smo rezervni scenarij. Med celotno dirko nismo naredili nobene napake in na koncu zasedamo mesta, na katerih smo že celotno sezono.''
Rezultati na strani 8.
Uroš Gramc
Foto: UG
Rokomet • Pred kvalifikacijsko tekmo slovenske reprezentance
Odločitev bo padla v GorIšnIcI
Slovenska ženska rokometna reprezentanca je v prvi kvalifikacijski tekmi za nastop na letošnjem svetovnem prvenstvu v Rusiji v Serpi izgubila s Portugalsko s 26:28 (12:12). Povratna tekma bo v soboto, 18. junija, v Gorišnici.
Slovenija: Marin~ek, Stefa-ni{in, Ili~ 4, Derepasko 6, Hr-nji~ 1, Pu{, Kurent 5, Poto~nik, Argenti, Čigoja, Frešer 3, Der-~ar 3, Ciora 1, Če~kova 3.
Slovenska ženska rokometna ekspedicija se je na Pirenejski polotok odpravila brez štirih standardnih reprezentan-~nih igralk; v odsotnosti Tatjane Oder, Tanje Daj~man, Deje Doler in Barbare Gorski pa je morala priznati premo~ portugalske ekipe. Varovanke Roberta Beguša imajo navzlic porazu še vedno priložnost, da si zagotovijo vozovnico za decembrski zaklju~ni turnir v Sankt Peterburgu, saj bodo v soboto v Gorišnici igrale povratno tekmo na doma~em igriš~u.
sta
Ženski rokometni klub Tenzor Ptuj je dobil organizacijo izvedbe povratnega sre~anja
Na tiskovni konferenci so priprave na dan slovenskega ženskega rokometa predstavili predstavniki ŽRK MT Ptuj: Boris Perger, Darja Vuk, Miran Sen~ar in Neno Poto~njak.
Slovenije - Portugalske, odlo-~ilnega sre~anja za nastop na svetovnem prvenstvu v Sankt Petersburgu, v sklopu tega pa bodo potekale tekme in ostale aktivnosti dneva ženskega rokometa v Sloveniji. Na tiskovni konferenci nas je o vsem tem seznanilo vodstvo ŽRK Tenzor Ptuj, ki je v samem zaklju~ku priprav za to soboto. Vse to bo potekalo v Gorišnici in ne na Ptuju. Razlog pa je povsem enostaven, saj športna dvorana Center ne zadovoljuje mi-
nimalnih kriterijev za igranje mednarodnih tekem. Se dobro, da je dvorana in Gorišnica blizu, kjer bo potekal dan ženskega slovenskega rokometa, kjer bodo nastopila tudi ptujska dekleta, med njimi Mojca Der~ar, ki bo nastopila za reprezentanco Slovenije.
V klubu so razo~arani, saj so prepri~ani, da so naredili vse, da bi se to uredilo. Tudi ŠZ Ptuj je stal ob strani, žal pa ni bilo posluha s strani Šolskega centra. Ptuj se je v zadnjem
Nogomet • Finale slovenskega pokala
Enajstmetrovka v 94. minuti odločila zmagovalca
Mladinska ekipa Aluminija - finalist slovenskega pokala 2005
Koper - Aluminij 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Viler (94. z 11 m)
ALUMINIJ: Rozman, Gajšek (Toplak), Ducman, Fruk, Mli-nari~, Marini~, Jus, Dugolin, Kelenc, Emerši~, Šimenko. Trener: Bojan Špehonja.
Koprska Bonifika je bila pri-zoriš~e finalnega sre~anja mladincev doma~ega Kopra in Aluminija za pokal NZ Slovenije v sezoni 2004/2005. Zanimanje za to sre~anje je bilo kar precejšnje, tudi nogometaši Aluminija so imeli kar veliko svojih privržencev, tako da niso bili sami. Sicer pa nogomet v prvem pol~asu ni bil na visoki ravni, vendar pa je bil zato zelo dinami~en. V 14. minuti se je gostom ponudila prva priložnost. Po strelu iz kota je pred doma~imi vrati žoga prišla do Aljoše Fruka, njegov strel pa je zletel tik ob
desnem vratniku. V 25. minuti se je zgodil mogo~e klju~ni trenutek za nadaljnji potek finalnega mladinskega sre~anja. V prodoru po levi strani je bil Doris Kelenc, ki ga je doma~i obrambni igralec v svojem kazenskem prostoru najprej vlekel za dres, nato pa še zrušil, vendar je piš~alka sodnika ostala nema. Tudi doma~ini so poizkušali, vendar je vse njihove akcije zaustavil vratar Aluminija Matjaž Rozman.
V drugem pol~asu so bolje pri~eli doma~ini, imeli ve~ od igre, vendar je Matjaž Rozman prakti~no zaklenil vrata in do-ma~e napadalce spravljal v obup. Prebudili so se tudi gostje in potem prevladovali, ob tem pa imeli lepe priložnosti za zadetek. V 65. minut je strel Kelenca blokirala doma~a obramba, dve minuti kasneje je strel Denisa Toplaka izbil v kot doma~i vratar. V 73. minuti pa je sodnik še drugi~ oškodoval
goste iz Kidri~evega, ko po prekršku nad Janom Šimenkom ni pokazal na belo to~ko. V 94. minuti igre pa so doma-~ini le uspeli zatresti mrežo. Nad doma~im napadalcem je bil storjen prekršek v kazenskem prostoru in iz 11 metrov je za veliko slavje kanar~kov iz Kopra zadel Viler.
Zapisati moramo, da mladinci Aluminija niso razo~arali in so z igro dokazali, da so se zasluženo uvrstili v finale pokalnega tekmovanja.
Doris Kelenc, igralec Aluminija: »Dali smo od sebe, igrali dobro, na koncu pa nesre~no izgubili.«
Bojan [pehonja, trener Aluminija: »Ko tako izgubiš, potem je težko. Sami ste videli, da so fantje dali vse od sebe, zato jim gredo vse ~estitke za prikazano igro, angažiranost in borbenost.«
Danilo Klajnšek
~asu dokazal z dobro izvedenimi športnimi tekmovanji, žal pa bo prikrajšan za vrhunsko rokometno predstavo (kriterijem ne ustrezata semafor in montažne tribune). Sicer bodo ljubitelji rokometa prišli na svoj ra~un in bodo dodobra napolnili športno dvorano v Gorišnici, vendar ostaja grenak priokus glede ptujske športne dvorane Center.
Neno Potočnjak bo vodil ŽRK MTP
Na tiskovni konferenci nas je z novicami iz kluba ŽRK seznanil predsednik kluba Miran Sen~ar. V novi sezoni bo ~lan-sko ekipo vodil trener Neno Poto~njak, ki je to delal že v za-klju~ku minule sezone. Zadnja okrepitev pa je odli~na Ana Mihaela Čora, sicer zunanja igralka, ki je lani igrala v Škofijah.
Po vsem storjenem v zadnjem ~asu je o~itno, da so se Ptuj~anke dobro okrepile in da njihovi cilji segajo visoko, po besedah predsednika do Evrope.
Danilo Klajnšek
12. dirka Po Sloveniji, 2.1 UCI, 9.-12. junij
9.	junij, 1. etapa: Ptuj-Ptuj, 160 km: 1. Ruggero Marzoli (Italija, Acqua & Sapone - Adria Mobil), 3:53:32, povp. 41,11 km/h, 2. Juan Magallanes Aranda (Mehika, Team Androni), 3. Uro{ Murn (Slovenija, Slovenija), 5. Matej Stare (Slovenija, Perutnina Ptuj)
10.	junij, 2. etapa, Medvode-Beljak, 171 km: 1. Marco Marcato (Italija, Team Androni Giocattoli), 4:20:45, povp. 39,35 km/h, 2. Ruggero Marzoli (Italija, Acqua & Sapone-Adria Mobil), 3. Juan Magallanes Aranda (Mehika, Team Androni Giocattoli), 6. Bo{tjan Mervar (Slovenija, Perutnina Ptuj)
11.	junij, 3. etapa, Trbiž-Vršič, 133 km: 1. Przemyslaw Niemiec (Poljska, Miche), 3:40:02, povp. 36,27 km/h, 2. Fortunato Baliani (Ita, Ceramica Panaria-Navigare), +0.26, 3. Radoslav Rogina (Hrva{ka, Tenax-Nobili Rubinet-terie), +0.29, 4. Janez Brajkovi~ (Slovenija, KRKA-Adria Mobil), +0.44, 5. Valter Bon~a (Slovenija, Sava), +0.45, 6. Raffaele Ferrara (Italija, Team Androni Giocattoli), isti ~as, 7. Mitja Mahori~ (Slovenija, Perutnina Ptuj), +0.54, 8. Robert Ki{erlovski (Hrva{ka, KRKA-Adria Mobil), isti ~as, 9. Slawomir Kohut (Poljska, Miche), +0,59, 10. Matija Kvasina, +1.03, 15. Hrvoje Miholjevi}, +2.01, 19. Tomislav Dan~ulovi}, vsi Perutnina Ptuj, +2.25
12.	junij, 4. etapa, Šentjernej-Novo mesto, 147 km: 1. Bo{tjan Mervar (Slovenija, Perutnina Ptuj), 3:40:24, povp. 40,02 km/h, 2. Ruggero Marzoli (Italija, Acqua & Sapone-Adria Mobil), 3. Jure Kocjan (Slovenija, Radenska Rog)
Osvajalci majic: Modra majica (po točkah): 1. Ruggero Marzoli (Ita), Acqua & Sapone-Adria Mobil, 5. Bo{tjan Mervar, 7. Matej Stare, 10. Mitja Ma-hori~, vsi Perutnina Ptuj. Pikčasta majica (gorski cilji): 1. Przemyslaw Niemiec (Pol), Miche, 3. Matej Stare, 10. Tomislav Dan~ulovi}, oba Perutnina Ptuj. Bela majica (do 23 let): 1. Jani Brajkovi~ (Slo) KRKA - Adria Mobil
KONČNI VRSTNI RED:
1.	Przemyslaw Niemiec (Poljska, Miche), 15:34:33
2.	Fortunato Baliani (Italija, Ceramica Panaria), +0.30
3.	Radoslav Rogina (Hrva{ka, Tenax-Nobili R.), +0.35
4.	Raffaele Ferrara (Italija, Team Androni Giocattoli), +0.50, 5. Jani Brajko-vi~ (Slovenija, KRKA-Adria Mobil), +0.54, 6. Valter Bon~a (Slovenija, Sava), +0.55, 7. Mitja Mahori~ (Slovenija, Perutnina Ptuj), +0.59, 8. Robert Ki{erlov-ski (Hrva{ka, KRKA-Adria Mobil), +1.02, 9. Slawomir Kohut (Poljska, Miche), +1.09, 10. Matija Kvasina (Hrva{ka, Perutnina Ptuj), +1.13, 15. Hrvoje Miholjevi} (Hrva{ka, Perutnina Ptuj), +2.11, 17. Tomislav Danculovi} (Hrva{ka, Perutnina Ptuj), +2.35, 38. Matej Stare (Slovenija, Perutnina Ptuj), +6.03, 51. Bo{tjan Mervar (Slovenija, Perutnina Ptuj), +10.52, 63. Martin Hvastija (Slovenija, Perutnina Ptuj), +18.13, 67. Borut Boži~ (Slovenija, Perutnina Ptuj), +21.52
UG
Strelstvo • VN Evrope v Gaju pri Pragerskem
V Pragerskem najboljši Čehi, Zniderčič deveti
Strelski center Gaj pri Pra-gerskem je leto dni pred evropskim prvenstvom v trapu in skeetu gostil tekmo za veliko nagrado Evrope v teh strelskih disciplinah. Najve~ uspeha so imeli ~eški strelci in strelke, ki so bili najboljši v treh ~lan-skih kategorijah. Najboljši slovenski predstavnik je bil Matej Žnider~i~, ki je v trapu z devetim mestom za las ostal brez finala.
V skeetu so vsa prva mesta odnesli Čehi, slavil je Leoš Hla-va~ek (141 zadetkov), drugi je bil Luboš Rychlik (140), tretji pa Petr Malek (139). V ekipni tekmi so slavili Francozi pred Rusi in Slovenci. Najboljši do-ma~i predstavnik je bil Bojan
Rakuša na 17. mestu, pri ženskah pa je slavila Francozinja Magalie Montalesot.
V trapu je najboljši slovenski tekmovalec Matej Žnider-~i~ za las ostal brez finala na devetem mestu, za kon~-ne boje pa mu je zmanjkal le zadetek. Dani Šmid je bil 12., Tomaž Kon~an pa 14. V finalu je na koncu slavil ve~-kratni zmagovalec Grand Prix tekmovanj v Pragerskem Čeh David Kostelecky s 142 zadetki, sledila pa sta mu Slovak Mario Filipovi~ s 141 ter Hrvat Giovanni Cernogoraz s 140 zadetki. Med mladinci je zmagal doma~in Mitja Mlina-ri~. V ekipni tekmi so zmagali Hrvati pred Slovaško in Fran-
cijo. V ženski konkurenci je bila najboljša Čehinja Iveta Loosova pred Slovakinjo Zuzano Stefeckovo, tretja pa je bila Slovenka Maja Frangež. Dvojni trap je dobil Madžar Ricard Bognar, drugi je bil do-ma~in Marjan Preskar, tretji pa Francoz Steve Perrin.
Tekmovanje v Pragerskem je bilo tudi generalka za evropsko prvenstvo ~ez leto dni. Tehni-~ni delegat Mednarodne strelske zveze ISSF Petros Kyritsis je tekmo in usposobljenost slovenskih sodnikov ocenil pozitivno, sodnikom pa je na koncu tudi podelil mednarodne sodniške licence.
sta
Utrinek s tekmovanja v Strelskem centru Gaj pri Pragerskem
Foto: Črtomir Goznik
Foto: DK
Lea Murko • Pred kadetskim EP v Avstriji
»Norma za uvrstitev na EP je izredno zahtevna«
Na letošnje kadetsko evropsko prvenstvo v judu, ki bo 18. in 19. junija v Salzburgu v Avstriji, se je iz Judo kluba Drava uvrstila predstavnica »nežnejšega« spola Lea Murko.
S štirimi medaljami iz evropskih pokalov in naslovom državne prvakinje je tudi najboljša izmed vseh slovenskih predstavnikov, ki so izpolnjevali normo za Evropsko prvenstvo. Judo trenira že 9 let v Judo klubu Drava Ptuj, in sicer pod vodstvom strokovnega trenerja in selektorja reprezentance prof. Vlada Čuša.
Leto dni od lanske medalje z EP na Nizozemskem je naokrog, kakšni so občutki?
Lea: »Cas se hitro obrne, vendar takšnega uspeha, kot sem ga dosegla lansko leto, naslov viceprvakinje Evrope, ne pozabiš nikoli in občutki so še
Lea Murko
Datum rojstva: 30. 4. 1989 kategorija: do 70kg - kadetinje
vedno živi. Ve se, da je medaljo težje braniti, kot jo osvojiti, ampak to ne pomeni, da tudi letos ne bom na blazinah pustila vsega pridobljenega znanja, saj je bilo potrebno za uvrstitev na evropsko prvenstvo vložiti ogromno truda in treninga.«
Tvoj trener je hkrati tudi selektor reprezentance?
Lea: »Normo za prvenstvo je bilo potrebno vseeno doseči, je pa vsekakor to velika prednost za mene, saj me moj trener Vlado Cuš kot selektor reprezentance lahko spremlja na vsakem tekmovanju in pripravah, tako doma kot v tujini.«
Kakšen dosežek je potreben za osvojitev norme za
Sportne novičke
isjsTva
se ĆLAive IN
DO 23 LE-r
OTA, 27/
laa^ /
Bnje ob
Lea Murko (JK Drava Ptuj)
evropsko prvenstvo?
Lea: »Norma za uvrstitev na tekmovanje je izjemno zahtevna. Najprej je bilo potrebno doseči finale na državnem pr-
venstvu, kjer pa sem osvojila 1. mesto. S tem rezultatom pa se šele začnejo kvalifikacijske tekme na kadetskih evropskih pokalih, kjer moraš biti najmanj
dvakrat v finalu. To sem osvojila s 1. mestom v Lignanu v Italiji meseca januarja, 2. mestom v Gradcu v Avstriji in 3. mestom na Ceškem meseca aprila ter 2. mestom v Szyrku na Poljskem v maju.«
Sedaj poznaš že vse svoje tekmice, katera ti dela največ težav?
Lea: »Vseh tekmic nikoli ne spoznaš dovolj dobro oziroma te vedno znova presenetijo z novimi tehnikami juda. Pri vseh dvobojih, kar sem jih izgubila na turnirjih, so bili športni spodrsljaji oziroma moje napake. Sicer pa z mojim trenerjem pred vsako borbo pripraviva taktiko za vsako nasprotnico posebej, saj se razlikuje judo držav vzhoda Evrope, predvsem Rusije, kjer so tekmovalke bolj močne kot tekmovalke ostalih držav. Zelo rada pa bi se oddolžila za lanski poraz v finalu Avstrijki Lechenauerjevi.«
Kako so potekale priprave za evropsko prvenstvo?
Lea: »Pripravljalno obdobje se je izteklo po začrtani poti trenerja in mene. Pred kvalifikacijskimi tekmami se je
naša reprezentanca pripravljala v domačem Ptuju, nato pa smo se udeležili mednarodnih priprav na Ceškem, Poljskem in v Avstriji. Sedaj potekajo treningi v domačem klubu, kjer se poskušava s trenerjem psihično in taktično pripraviti za tekmovanje.«
Se lahko ponovi lanski finale?
Lea: »Močno si ga želim, ne bi pa o tem preveč govorila, saj se lahko obrne povsem v nepričakovano smer.«
V mesecu juliju te čaka še eno veliko prvenstvo, in sicer Olimpijada mladih?
Lea: »Ja, letošnje leto bo izjemno naporno s tekmovanji na najvišji ravni, saj je samo petnajst dni po evropskem prvenstvu Olimpijada mladih, na kateri bova tekmovala skupaj s klubskim tekmovalcem Urošem Tajhmanom, ravno tako pa bom poskušala osvojiti normo za mladinsko evropsko prvenstvo meseca oktobra v Zagrebu. Tekmovanj je res veliko in želim si vsaj eno kolajno.«
Sebi Kolednik
Padalstvo • Milan Juri~ prvi, Petra Podgoršek druga
Ptujski padalci so bili minuli vikend ponovno uspešni. Nastopili so na tekmi v skokih na cilj za Veliko nagrado Avstrije, ki je potekala v Knittenfeldu. V mo{ki konkurenci je prvo mesto osvojil Milan Juri~, peti je bil Gorazd Vindi{, deveti Peter Balta, dvanajsti Aleš Zamuda, štiriindvajseti pa je bil Boris Janžekovi~. Moška ekipa je v ekipnem delu tekmovanju osvojila odli~no drugo mesto.
Med dekleti je ponovno zablestela Petra Podgoršek, ki je osvojila drugo mesto ter tako napovedala odli~no formo za tekmo evropskega pokala in državno prvenstvo, ki bo naslednji teden na Bledu.
Danilo Klajnšek
Stanko Glažar se štiri leta predsednik MNZ Ptuj
Minulo sredo so se na volilni skupš~ini sešli predstavniki Medob~inske nogometne zveze Ptuj. Ni se zgodilo ni~ pretresljivega, saj je vse potekalo po pri~a-kovanjih. Novi štiriletni mandat za vodenje krovne nogometne organizacije na našem podro~ju je ponovno dobil Stanko Glažar. Kot podpredsednika sta bila izvoljena Silvo Fošnari~ in Janez Janžekovi~; ~lani izvršnega odbora MNZ Ptuj pa so: Boris Grabar, Fredi Kmetec, Danilo Leva~i~, Vladimir Abraham, Zvonko Bezjak, Ton~ek Horvat, Franc Lah, Stanko Simoni~, Jože Klinc in Janko Strehar.
Ob tej priložnosti so najzaslužnejšim ~lanom podelili priznanja in plakete MNZ Ptuj. Priznanja MNZ Ptuj so prejeli: Zvonko Bezjak (NK Bukovci), Gorazd Černila (DNT Ptuj), Jože Janžekovi~ (NK Bukovci), Marjan Kova~ec, Danilo Lendero (oba NK Apa~e), Marjan Magdi~ (KMN Poetovio), Jože Miloši~ (NK Videm), Slavko Rožmarin, Dušan Zemljari~ (NK Stojnci), NK Podlehnik. Plakete MNZ Ptuj so prejeli: Anton Korošec (Bo~ Polj~ane), Janko Kolari~ (MDNS Ptuj) in NK Videm.
Danilo Klajnšek
Med mlajšimi mladinci, ki so vozili na 24 km dolgi progi, prevozili so 16 krogov s to~kovnim sprintom vsaki ~etrti krog, je bil najboljši in je tudi osvojil prvo mesto Niko Vogrinec (Perutnina Ptuj). Mladi perutninar je ve~ino dirke kot njegova starejša klubska sotekmovalca sam prevozil v pobegu.
V nedeljo so Ptuj~ani nastopili na cestni dirki v kraju Grafenstein pri avstrijskem Celovcu ter prav tako dosegli nekaj odli~nih rezultatov. Mladinci so prevozili 110 kilometrov, zmagal pa je v soboto drugouvrš~eni Kristjan Đurasek (Perutnina Ptuj). Đurasek je na zahtevni dirki glavnini, ki je ob koncu štela 10 kolesarjev, pobegnil v zadnjem vzponu, 8 km pred ciljem. Ciljno ~rto je pre~kal slabe pol minute pred zasledovalci ter zanesljivo zmagal. Marcel Ternovšek je osvojil 21. mesto.
Mlajši mladinci so vozili na 66 kilometrov dolgi progi v istem krogu kot mladinci. Zmagal je Avstrijec Stefan Mair, v cilj je prekolesaril slabe pol minute pred dvojico, v spirntu katere je Ptuj~an Niko Vogrinec moral priznati premo~ avstrijskega kolesarja Alexandra Gehbauerja, kljub temu pa osvojil zelo dobro tretje mesto. Na dirki je nastopilo kar sedem ptujskih kolesarjev: Marko Purg je osvojil 21. mesto, Klemen Breznikar 29. mesto, Alen Tement 31. mesto, Robert Janžekovi~ 36. mesto, Davor Golob 38. mesto ter Matej Gregorec 41. mesto.
UG
Odbojka • Podro~no prvenstvo
Športni zavod Ptuj je v letošnjem šolskem letu organiziral eno zadnjih tekmovanj za osnovnošolce. Najboljši iz medob~inskih tekmovanj so se pomerili na podro~nem prvenstvu v odbojki v obeh kategorijah. U~enke so zaklju~ni turnir odigrale v športni dvorani v Juršincih, kjer gostitelji na ~elu s športnim pedagogom Stankom Podvrškom slovijo kot vzorni organizatorji. Tudi tokrat je bilo tako, ~eprav rezultatsko doma~a dekleta svojim nasprotnicam niso dala niti najmanjših možnosti za uspeh. Ostale ekipe pa so v izena~enih dvobojih odlo~ile, kdo bo dobitnik medalj in pokalov. Na koncu so praznih rok ostala dekleta iz Polj~an. Priznanja in pokale najboljšim je podelila znana odbojkarica, trenerka in igralka OK Ptuj Sergeja Lorber, turnir pa si je ogledal tudi predsednik kluba Štefan Vrb-njak. Oba sta bila nad igro mladih igralk navdušena.
Rezultati: OŠ JURŠINCI - OŠ POLJČANE 3:0; OŠ SL. BISTRICA - OŠ MAJŠ-PERK 2:1; OŠ JURŠINCI - OŠ SL. BISTRICA 3:0; OŠ MAJŠPERK - OŠ POLJČANE 2:1; OŠ JURŠINCI - OŠ MAJŠPERK 3:0; OŠ SL. BISTRICA - OŠ POLJČANE 2:1.
Vrstni red: 1. OŠ Juršinci, 2. OŠ Sl. Bistrica, 3. OŠ Majšperk, 4. OŠ Polj~ane.
Zmagovalke iz Juršincev so nastopile v naslednji postavi: Patricija Rajh, Tamara Holc, Anja Križan, Marajka Toplak, Sanja Ivanjši~, Veronika Mikoli~, Sandra Ma-tjaši~, Katja Plohl, Blažka Vrši~ in Maja Čuš.
Rok Grdina (AK Keor Ptuj)
Levo Janko Kolaric (MDNS Ptuj), desno Stanko Glažar: novi -stari predsednik MNZ Ptuj
Kolesarstvo • Mladinci KK PP in TBP Lenart
Prejšnjo nedeljo so ptujski mladinci pod vodstvom trenerja Jerneja Finšgarja nastopili na zahtevni enodnevni dirki SC Solighetto v Italiji. Kolesarji so v poletni vro~ini s temperaturami nad 30 °C prevozili 133 km po zelo težki progi, polni vzponov. V mo~ni konkurenci je zmagal Italijan Davide Malacarne, ki je v cilj priko-lesaril z minimalno prednostjo. Od slovenskih kolesarjev je bil najboljše uvrš~en Gorazd Bauer, ki je v ciljnem sprintu zasedel 7. in skupno 8. mesto. Med deseterico je bil uvrš~en še Dejan Bajt (sava Kranj), Kristjan Đurasek (Perutnina Ptuj) je bil 23.
V soboto so mladi ptujski in lenarški kolesarji nastopili na dirki Kriterij Maribora, ki šteje za pokal Slovenije. V kategoriji mladincev sta dvojno zmago dosegla Nelej Brun~i~ in Kristjan Đurasek (oba Perutnina Ptuj), ki sta bila najboljša na treh (od petih) to~kovnih sprintih, ve~ kot polovico dirke sta sama prevozila v ospredju. Tretje mesto je osvojil Novomeš~an Mirko Trempus, ~etrti je bil Maks Poli~ (TBP Lenart), ki je bil v begu petih kolesarjev na za~etku dirke, peti pa še en Ptuj~an Marcel Ternovšek. Rok Verši~ (Perutnina Ptuj) je osvojil 8. mesto, njegov klubski kolega Kristjan Pesjak 11. mesto, med njiju na 9. mesto pa se je vrinil še en Le-nar~an Leon Pivec. Kolesarji so prevozili 20 krogov v skupni dolžini 29 km, za kon~ni rezultat so šteli štirje to~kovni sprinti.
Praznik atletske mladosti
V	soboto so v Kranju organizirali enajsti atletski mednarodni miting Mladih. Gre za pri nas najbolj množi~no atletsko prireditev s preko šesto nasto-pajo~imi, poleg Slovencev so se tekmovanja udeležili tudi Avstrijci, Italijani, Madžari in Hrvati. Miting je namenjen mladim med petim in sedemnajstim letom starosti, ki sicer redno trenirajo v atletskih podmladkih klubov, nimajo pa veliko priložnosti za merjenje mo~i s sovrstniki. Organizatorji so prisluhnili najmlajšim in zanje razpisali tudi tehni-~ne discipline (tek ~ez ovire, met kopja in diska), saj na ostalih slovenskih mitingih tekmujejo v konkurenci s starejšimi atleti. Pestrost so dosegli tudi z izvedbo tekmovanja v nestandardnih atletskih disciplinah, prirejenih predvsem mlajšim kategorijam (tek na 80 in 500 metrov).
Atletski klub Keor Ptuj je najuspešneje zastopal pionir Rok Grdina, ki se je v vseh treh nastopih povzpel na zmagovalni oder. Zmago je dosegel v skoku v daljino s 590 centimetri, kjer se vztrajno bliža šestici, ki predstavlja mero kvalitete v njegovi starostni kategoriji. Najboljši je bil tudi v skoku v višino s 178 centimetri, v maniri pravega mnogobojca pa je natopil tudi v metu krogle, kjer je bil tretji z 12,85 metra. Sandi Kukovec se je prvi~ preizkusil v podaljšanem sprintu na 400 metrov, za zmago med mlajšimi mladinci pa je zadostoval ~as 52,93 sekunde. Tretji je bil tudi Mitja Jupic na 600 metrov, ki jih je zmogel v ~asu 1:34,67. Ostali Ptuj~ani so tekmovali v okviru svojih zmožnosti in pri~akovanj.
UE
Atletika • Ptujski gimnazijci drugi v državi
V	~etrtek, 26. maja, je v Ljubljani potekalo državno srednješolsko prvenstvo v atletiki za posameznike. Med Ptuj~ani so najboljši rezultat dosegli teka~i štafete 4 x 100 metrov, saj so z rezultatom 44,12 osvojili odli~no 2. mesto v državi.
Za ekipo ptujske gimnazije so tekli: Rok Bezjak, Sandi Kukovec, Rok Panikvar in Matjaž Vesenjak. Ostali finalisti Marjetka Vidovi~, Rok Grdina, Samuel Rajter Čuš, Aljoša Vajda in Aljaž Vobi~ so tekmovali dobro, vendar se niso vmešali v boj za odli~ja.
T. S.
Področne prvakinje v odbojki - OS Juršinci
U~enci pa so svoje prvenstvo odigrali v Polj~anah. Udeleženci so prihajali iz istih šol kot u~enke,le da je namesto OŠ Majšperka pri fantih nastopila vrsta iz Podlehnika. Tudi na tem tekmovanju se je igrala kvalitetna odbojka, naslov najboljših pa je pripadel fantom iz Sl. Bistrice, ki so zasluženo slavili, saj so imeli zelo izena~eno vrsto, kar pri ostalih šolah ni bilo opaziti.
Rezultati: OŠ PODLEHNIK - OŠ SL. BISTRICA 0:3; OŠ JURŠINCI - OŠ POLJČANE 1:2; OŠ SL. BISTRICA - OŠ JURŠINCI 3:0; OŠ POLJČANE - OŠ PODLEHNIK 2:1; OŠ JURŠINCI - OŠ PODLEHNIK 3:0; OŠ SL. BISTRICA - OŠ POLJČANE 2:1.
Vrstni red: 1. OŠ Sl. Bistrica, 2. OŠ Polj~ane, 3. OŠ Juršinci, 4. OŠ Podlehnik.
sp
Ekipa Gimnazije Ptuj
Foto: SK
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga
Zavrč si je priboril drugoligaško vstopnico, a je ne bo izkoristil!
3. SNL - VZHOD
REZULTATI 26. KROGA:
Zavre - Črenšovci 5:0, Holermu-os Ormož - Križevci 4:0, Bistrica - Železničar 0:3, Kovinar Store -Stojnci 4:3, Paloma - Smarje pri Jelšah 4:0, Pohorje - Soštanj 5:0, Veržej - Tišina 1:0.
1.	ZAVRC	26 16 7 3 72:31 55
2.	PALOMA 26 17 4 5 54:31 55
3.	VERŽEJ 26 14 6 7 57.25 48
4.	STOJNCI 26 14 4 8 65:41 46
5.	POHORJE 26 12 9 5 36:23 45
6.	HOL. ORMO@ 26 10 8 9 44:38 38
7.	TI[INA	26 10 6 10 40:35 36
8.	ČRENŠOVCI 26 9 7 10 42:51 34
9.	KOV ŠTORE 26 8 10 8 37:44 34
10.	KRIŽEVCI 26 8 6 12 41:49 30
11.	ŽELEZNIČAR 26 8 6 12 35:45 30
12.	ŠMARJE 26 6 7 13 29:45 25
13.	ŠOŠTANJ 26 4 2 20 28:74 14
14.	BISTRICA 26 3 4 19 30:88 13
V zadnjem krogu v 3. slovenski nogometni ligi - vzhod je največ zanimanja veljalo srečanju v Zavrču in v Sladkem Vrhu. Tako Zavrč kot Paloma sta bila kluba, ki sta se borila za sam vrh prvenstvene razpredelnice. Oba sta slavila visoke zmage, to je bilo namreč tudi pričakovati, saj njihova nasprotnika nista bila tista, ki bi se jih morali pretirano bati. Zavrčani so se vseh pomislekov in mogoče strahov rešili že v prvem polčasu, ko so dosegli tri zadetke, v drugem pa dodali še dva in srečanje končali z odliko. Če pa bi Matej Lenart zadel še z bele točke, bi bilo zadetkov za pol ducata. Fantje iz te majhne in predvsem nogometne občine so imeli veliko podporo v svojih navijačih in ljubiteljih nogometa od drugod, tako da drugačnega epiloga niti ni bilo pričakovati. Razlogov za veselje in proslavljanje prvega mesta je bilo torej več kot dovolj. Za NK Zavrč je to zgodovinski uspeh ob tistem pokalnem srečanju z državnimi prvaki iz Nove Gorice. Enostavno so prebudili nogometno zaspanost in bili skozi vse prvenstvo deležni velikih simpatij ljubiteljev nogometa. Zato jim gredo vse čestitke.
Uspešni so bili tudi nogometaši ormoških gradbenikov, ki so odlično zaigrali v drugem polčasu in gostom iz Križevcev »podarili« štiri zadetke. Obrestovale so se menjave, ki jih je naredil trener Holermuosa Ormoža Drago Posavec, saj sta Fijavž in Kolarič prispevala levji delež zaključku akcij. Po pričakovanju so ponovno izgubili nogometaši iz Slovenske Bistrice, tokrat proti mariborskim »ajzlpanarjem«. Padli so v drugem polčasu. Pred Bistričani so sedaj pomembni trenutki, mogoče tudi prelomni, da se končno dogovorijo, kako in kaj z nogometom v Bistrici. V zadnjem krogu pa so doživeli poraz kanarčki iz Stojncev, na gostovanju pri Kovinarju iz Stor. Gledalci so videli sedem zade-
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Zavrca so osvojili 1. mesto v 3. SNL - vzhod; na sliki Uroš Gabrovec (Zavre).
tkov, na njihovo srečo pa je bil eden več v mreži gostov S tem porazom so si nogometaši Stojncev zapravili tretje mesto, vendar so bili vseeno hit spomladanskega dela prvenstva.
ZAVRČ - ČRENŠOVCI 5:0
(3:0)
STRELCI: 1:0 Meznarič (29), 2:0 Kuserbanj (35), 3:0 Kuser-banj (43), 4:0 Golob (53), 5:0 Fridl (72)
ZAVRC: Dukarič, Gabrovec (od 70. Zdelar). Vidovič, Črnko, Meznarič, Lenart, Krepek, Kokot, Golob (od 56. Fridl), Kuserbanj, Frangež. Trener: Ivan Zajc.
HOLERMUOS ORMOŽ -KRIŽEVCI 4:0 (0:0)
STRELCI: 1:0 Fijavž (49), 2:0 Jurčec (60), 3:0 Kolarič (87), 4:0 Kolarič (89)
HOLERMUOS ORMOŽ: Ri-pak, Emeršič, Jurčec, Habrun, Jerebič, Jambriško, Zidarič (od 37. Fijavž), Smolkovič, Prapotnik (od 65. Kolarič), Horvat, Gove-dič. Trener: Drago Posavec.
BISTRICA - ŽELEZNIČAR 0:3 (0:0)
STRELCI: 0:1 Struc (81), 0:2 Lesjak (83), 0:3 Bloudek (89)
BISTRICA: Danilovič, Dragič, Modrič (od 74. Poljanec, Leva, Koren, Stante, Furman, Ratkovič (od 46. Vranič), Tkavc (od 63. Frelih), Premuič, Plevnik. Trener: Momčilo Mitič.
KOVINAR ŠTORE - STOJNCI 4:3 (2:0)
STRELCI: 1:0 Mirt (28), 2:0 Urlep (35), 2:1 Vilčnik (54), 2:2
.■zX^Vf,/
Letonja (72. z 11 m), 3:2 Mirt (75), 4:2 Mirt (80), 4:3 Vilčnik (93)
STOJNCI: Strelec, Milošič (od 24. Brec), Novak, Janžekovič, Vil-čnik, Petrovič (od 46. Lesjak), Letonja, Lesjak (od 67. Pernek), Rižnar, Žnidarič, Gaiser. Trener: Miran Klajderič.
Danilo Klajnšek
[TAJERSKA LIGA
REZULTATI 26. KROGA: MU
Sentjur - Mons Claudius 2:0, Brunšvik - Oplotnica 1:1, Zreče
-	Boč 1:3, AJM Kungota - Sen-tilj Jarenina 2:3, Kovinar Ferina
-	Gerečja vas Unukšped 0:4, Ma-lečnik - Tehnotim Pesnica 1:2, Rogaška Crystal - Središče 2:1
1.	MALEČNIK 26 18 5 3 89:34 59
2.	ZREČE	26 15 3 8 61:31 48
3.	OPLOTNICA-1 26 14 3 9 46:33 4
4.	MU ŠENTJUR 26 12 7 7 47:34 43
5.	MONS CLAUD. 26 12 4 11 42:46 40
6.	GEREČJA VAS 26 12 5 9 57:48 39
7.	ŠENTILJ- JAR. 26 12 1 13 55:75 37
8.	BRUNŠVIK 26 10 6 10 53:52 36
9.	AJM KUNGOTA 26 11 2 13 56:54 35
10.	T PESNICA 26 10 5 11 40:44 35
11.	KOV. FERINA 26 8 5 13 37:46 29
12.	SREDIŠČE 26 7 4 15 38:74 25
13.	BOČ	26 5 8 13 41:59 23
14.	ROGAŠKA C. 26 6 3 17 29:56 21
Nogometaši v Stajerski ligi so opravili še svoje zadnje dejanje in se tako za nekaj časa poslovili od svojih najzvestejših privržencev. Malečnik je kljub porazu prvak. Nogometaši iz Gerečje vasi so slavili v Mariboru, Središče je izgubilo v Rogaški Slatini, Boč Poljčane pa je presenetljivo slavil v Zrečah, vendar mu te tri točke ne bodo nič pomagale, saj je iz lige izpadel že nekaj krogov pred koncem. Od klubov z našega področja so se najbolje odrezali nogometaši Gerečje vasi Unukšpeda, ki so končali v pr-
vem delu razpredelnice.
KOVINAR FERINA - GEREČJA VAS UNUKŠPED 0:4
(0:0)
STRELCA: 0:1 Vtič (70), 0:2 Jurišič (71), 0:3 Jurišič (87), 0:4 Jurišič (88)
GERECJA VAS UNUKŠPED: Klinger, J. Sagadin, Slaček, Ciglar, Kaisesberger, Kokot, Debe-vec, Petek (od 46. R. Sagadin), Jurišič, Rozman, Vtič. Trener: Ivan Ornik.
ZREČE - BOČ 1:3 (0:1)
STRELCA: 0:1 Skale (19), 0:2 Skale (62. z 11 m), 1:2 Nurkič (75), 1:3 Skale (82)
BOC POLjCaNE: Črešnar, Curk, Samastur, Trunkl (od 59. Dolšak), Brodnjak, Vehovar, Mla-ker , Skale, Volavšek, Kodba, Ha-bjan. Trener: Bojan Brodnjak.
ROGAŠKA CRYSTAL - SREDIŠČE 2:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Inkret (39), 2:0 Tadina (82) 2:1 Krajnčec (79)
SREDIŠCE: Polak, Žerjav, Ba-lažič, Marčec, Gorenc, Klajnčar, Veldin, Masten (od 60. Snajder), Krajnčec, Rajh, Nemec. Trener: Miran Rakovec.
BRUNŠVIK - OPLOTNICA
1:1 (0:0)
STRELCA: 1:0 Habjanič (47), 1:1 Krašovec (70. z 11 m)
BRUNŠVIK: Teran, Ogrizek, Tihec, Ogrizek, Kancler, Habja-nič, Verlak, Barbarič, Grahovac, Voglar, Plavšič. Trener: Darko Trantura.
Danilo Klajnšek
Sportni napovednik
ZAKLJUČEK SEZONE V ORMOŽU Z NOGOMETOM
Ormoški vinarji bodo svojo zgodovinsko sezono zakijučiii s 15. junijem, ko jim bo trener Sa{a Prapotnik namenil tako žeiene in prepotrebne počitnice. Kijub vsemu Ormožani ne bodo mirovali, saj jih čaka kar nekaj turnirjev na mivki, tako v Sloveniji kot izven meja naše države.
Jeruzaiemčki so iani v Ceiju pred dvorano Zlatorog osvojili nasiov državnih prvakov v rokometu na mivki. Ze v petek so se Ormožani udeležili turnirja v Ankaranu, kjer so sodelovali z dvema ekipama in osvojili 1. in 2. mesto. Čez teden dni jih čaka tekmovanje v sosednjem ivancu, 24. junija odhajajo na odprto prvenstvo Hrvaške v Zagreb na Jarun. Prvega juiija jih čaka gostovanje v Ljubljani (European handbaii beach tour), 7. in 14. juiija pa sta zaenkrat še pod vprašanjem turnirja v Trogirju (stara baza, kjer se Ormožani že vrsto iet pripravijajo na spomiadanski dei prvenstva) in Pagu. Zadnjega turnirja naj bi se Ormožani udeležili 21. juiija v Topovskem (Slavonija, European handbaii beach tour). Skratka pred varovanci trenerja Saše Prapotnika, slednji bo tudi sam nastopal na turnirjih na mivki, je zeio pestro in aktivno poletje.
Zanimiva ideja in pobuda o revijalni nogometni tekmi med rokometaši in nogometaši Ormoža pa je prišia s strani bronastih v državi. Tekme proti slovenskemu tretjeiigašu se zagotovo v vrstah rokometašev najbolj veselita velika nogometna privrženca Bojan in Gregor Čudič, pa tudi ostaii ormoški rokometaši se zeio dobro znajdejo na nogometnih igriščih. Kako, se boste iahko prepričali v sredo, 15. junija, ob 18. uri v Športnem parku Mestna graba.
U. K.
30 LET ŠD SLOVENJA VAS
športno Društvo Slovenja vas ietos praznuje 30. iet uspešnega delovanja na področju športa v vasi, občini in širši okolici. Ob tem jubileju bodo priredili 18. in 19. junija primerno prireditev v športnem parku v Slovenja vasi.
V soboto in nedeljo bo potekal nogometni turnir med naslednjimi povabljenimi ekipami: Maribor - Publikum, NK Hajdoše, NK Hajdina, NK Skorba, NK Gerečja vas, NK Podvinci, NK Zlatoličje in NK Slovenja vas. Povabljeni sta tudi dve ženski ekipi, in sicer NK Zlatoličje in NK Ptuj. Turnir se bo pričei 18. junija ob 14. uri. Slovesnost ob tem jubileju pa bo v nedeljo, 19. junija, ob 17. uri. Vabljeni!
Nogomet
Zavr~ ostaja v 3. SNL!
Nogometaši Zavrča so v pravkar končanem prvenstvu z odliko »diplomirali« ter si tako kot prvouvrščeno moštvo v 3. SNL - vzhod priigrali pravico nastopa v 2. slovenski nogometni ligi. Temu primerno je bilo tudi slavje v novem športnem parku v Zavrču. Zavrčani so rezultatsko torej uspeli, vendar so se odločili, da v naslednji sezoni ne bodo igrali v drugoligaški konkurenci, ampak še naprej v 3. SNL -vzhod. Odločitev je padla v ponedeljek. Predsednik NK Zavrč Roman Vuk nam je o tem dejal naslednje: »Res je, da smo si pri-
dobili pravico nastopa v 2. SNL, vendar ne bomo zaigrali v njej. Enostavno so nas dogodki oziroma rezultati prehiteli, ob tem pa tudi organizacijsko nismo v stanju vsega tega izpeljati. V naslednji sezoni se želimo ponovno uvrstiti na prvo mesto, saj bomo do takrat vse pripravili tako, da nam bo lažje.«
V zadnjem srečanju je ekipo NK Zavrča vodil Ivan Zajc. V novi sezoni pa bo novi trener skoraj zagotovo Miran Emeršič, bivši trener Aluminija iz Kidričevega.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Miran Emeršič - iz Kidričevega v Zavrč
S čelado na glavi in pedali pod nogami!
iiidrâïon
Letališče Moškanjci pri Ptuju, 3. september 2005
največji slovenski relireativni lcolesarsl(i dogodek www.perutnina.com
w
AvtoD^M
Skupna uvrstitev po	10. Saab 808	21. Mercedes 773
znamkah (v točkah)	11. Jaguar 807	22. Seat 773
	12.-13. Daihatsu 803	23.-24. Chevrolet
1. Lexus 848	12.-13. Subaru 803	(Daewoo) 768
2. Škoda 847	14. Nissan 801	23.-24. Renault 768
3. Honda 843	15. Hyundai 795	25. Kia 767
4. Toyota 835	16. Volkswagen 791	26. Citroen 766
5. BMW 829	17. Ford 789	27. Chrysler 763
6. MINI 821	18. Mitsubishi 781	28. Rover 756
7.- 8. Mazda 817	19. Suzuki 780	29. Peugeot 746
7.- 8. Volvo 817	20. Opel (Vauxhall)	30. Fiat 745
9. Audi 810	778	31. Alfa Romeo 734
Moje cvetje
Lexus IS 200
S katerimi avtomobili so Britanci najbolj zadovoljni?
Letos je časopis What Car v sodelovanju z J.D. Power and Associates izvedel raziskavo o zadovoljstvu britanskih kupcev z njihovimi avtomobili. Skupno je že peto leto zapored Lexus najboljša in najbolj poželjiva znamka, pa vendar je z 848 točkami (možnih je 1000) skoraj izgubila prvo mesto, kajti samo točko manj je dobila Škoda. Z 843 točkami jima sledi Honda. S 6. mestom je največji napredek dosegel Mini, njegovi lastniki pa so poudarjali predvsem izjemen napredek v kvaliteti in zanesljivosti avtomobila. V letošnji raziskavi je sodelovalo 124 modelov, med katerimi je najboljši model in znamko izbiralo kar 23.000 lastnikov vozil. Vprašalnik je bil razdeljen v štiri kategorije: kvaliteta/vzdržljivost (30 %), privlačnost vo-
zila (28 %), stroški lastništva (20 %) in zadovoljstvo s servisom (22 %). Sklenemo lahko, da skupno japonske znamke ne dominirajo več tako izrazito, kakor smo bili tega vajeni še nekaj let nazaj in da je »okus« ter popularnost nekaterih (na britanski lestvici) nizko uvrščenih znamk pri nas precej drugačna. Katerega pa bi vi izbrali?
Preizkus vinjenosti s pomočjo volanskega obroča ...
Dennis Bellehumeur velja za izumitelja posebnega avtomobilskega volanskega obroča, opremljenega z senzorji, ki ugotavljajo koncentracijo alkohola v krvi voznika. Podobne naprave so sicer na tržišču že več kot 30 let, vendar le-te delujejo na principu analize vdihanega zraka, moč pa jih je
tudi prelisičiti. Nov izum pa ugotavlja količino alkohola v krvi voznika, kar skozi njegovo kožo! V primeru, da je voznik vinjen, sistem ne dovoli vžiga motorja avtomobila. Bellehumeur se zaveda, da njegov izum, ki ga je razvijal 12 let, zaradi dokaj visoke cene, 600 ameriških dolarjev, verjetno ne bo zaživel; pa vendar ideja je tukaj, vprašanje pa je, ali se bo kateri izmed avtomobilskih proizvajalcev odločil za serijsko vgradnjo volanskega obroča, ki bo znal brez posredovanja uradne osebe izmeriti morebitno voznikovo vinjenost. Postavlja se mi vprašanje, kako bo sistem vedel, kakšna je še z zakonom dovoljena količina alkohola v krvi?
Pripravil: Danilo Majcen
Foto: arhiv
Volanski obroč, opremljen s senzorji, ki ugotavljajo koncentracijo alkohola v krvi voznika
Skoda octavia
Majhni avtomobili 1.honda	jazz 2.	toyota yaris 3.	škoda fabia	Nižji razred 1.	toyota corolla 2.	honda civic 3.	audi A2	Srednji razred 1.	škoda octavia 2.	honda accord 3.	mazda 6
Višji cenovni razred 1.	lexus is 200/ 300 2.	BMW serije 5 3.	BMW serije 3	Terenska vozila 1.	kia sorento 2.	honda CR-V 3.	hyundai santa fe	
Zdravniški nasvet
Anestezija - 2. del
Pri uporabi področne in lokalne anestezije ima
bolnik omrtvičen le del telesa. Kadar je potreben operativni poseg na rami, roki in dlani, se odločimo za anestezijo v področje bra-hialnega pleteža (živcev za roko v pazduhi in nadlahti). Lokalni anestetik lahko vbrizgamo v področju pazduhe za operacije na dlani, podlahti in komolcu ali na vratu za operacije na nadlahti in ob ključnici. Do polnega učinka lokalnega anestetika preteče približno 15 do 20 minut. Bolnik ima lahko občutek toplote in mravljinčenja. Tako stanje traja nekaj ur.
Intravensko področno anestezijo uporabljamo za manjše in krajše posege na podlahti in roki oziroma stopalu in goleni. Lokalni anestetik vbrizgamo v žilo - veno na mestu operacije. Pred tem nad operativno mesto namestimo manšeto za merjenje tlaka, da omejimo omrtvičenost le na to mesto.
Spinalno (subarah-noidalno) anestezijo
uporabljamo pri posegih
pod popkom. Lokalni anestetik vbrizgamo v prostor med ledvenimi vretenci, ki je napolnjen z likvorjem (možgansko in hrbtenjač-no tekočino). Delovanje anestetika traja nekaj ur, izzveni postopno in v omrt-vičeni del se postopno vrnejo normalne občutki.
Epiduralna anestezija omogoča operacije na prsnem košu, trebuhu in nogah. Lokalni anestetik vbrizgamo prav tako v t. i. epiduralni prostor med vretenci v prsnem ali ledvenem predelu, kamor lahko napeljemo zelo tanko cevčico, kateter. Skoznjo teče lokalni anestetik med operacijo in tudi po njej, kar bolniku omogoča lajšanje bolečin po operaciji.
Po operaciji
Ko prenehamo z dodajanjem anestetikov, se prične bolnik prebujati. Anestetiki se razgradijo in izločijo z dihanjem, s sečem in z žolčem, delovanje nekaterih pa izničimo z drugimi zdravili. Hitrost zbujanja je odvisna od številnih
mo, da še 24 ur počiva in ne pije alkoholnih pijač.
Zaključek
Foto: Črtomir Goznik
Karmen Pišek Šuta, dr. med., spec. anesteziologinja
vzrokov, predvsem od trajanja operacije in bolnikovega zdravstvenega stanja. Anesteziolog poskrbi, da se bolnik po operaciji varno in prijetno zbudi, da se normalizirajo življenjske funkcije in da ne boli. Lahko se zbudite že v operacijski sobi ali v sobi za neposredno pooperativno okrevanje (zbujevalnici), po veliki in zahtevni operaciji, ko bolnikovo zdravje zahteva intenzivno pooperativno zdravljenje, pa na oddelku za intenzivno zdravljenje.
Po kratkotrajnih anestezijah oz. operacijah lahko bolnik odide domov nekaj ur po operaciji v spremstvu odrasle osebe. Priporoča-
Anestezija je zaradi velikega razvoja anestetikov, opreme, strokovne usposobljenosti anesteziologov in anestezijskih sester dokaj varen postopek. K temu lahko prispeva tudi bolnik sam s svojim sodelovanjem. Najpogostejši zapleti, ki nastanejo po splošni anesteziji, so slabost, bruhanje, boleče in suho grlo; po področni anesteziji pa glavobol in bolečina v križu. Svetovne statistike navajajo 3 do 5 smrtnih primerov zaradi anestezije na milijon izvedenih anestezij. To je majhno tveganje, če vemo, da je tveganje, da izgubite življenje v prometni nesreči 1 proti 10.000 in da gre za svetovne statistike. Evropa spada v razvite države, kjer je tveganje še manjše od svetovnih statistik.
Vprašanja in dileme o svoji anesteziji lahko pošljete na uredništvo Štajerskega tednika. Nanje bomo poskušali odgovoriti v enem izmed člankov.
Karmen Pišek Šuta, dr. med., spec. anesteziologi-nja
Karmen Pišek Suta, dr. med., spec. anesteziologinja
Poletje se se vedno obotavlja
Še vedno nas spremlja nestanovitno in za ta letni čas prehladno vreme. Zato še vedno priporočam uporabo pripravkov iz alg ali aminokislin. To so algoplasmin, bio-plantella vita, protitfert ali drin. Te pripravke uporabljamo tako za balkonske rastline kakor tudi pri enoletnicah na vrtu, dobro pa bodo deli tudi vsem vrtninam, posebej še tistim, ki imajo raje vroče in sončne poletne dneve in jih sedaj zebe. Tako bodo rastline lažje počakale na prave poletne dni. Še en dober učinek teh pripravkov je, rastline so tudi bolj odporne na bolezni, ki imajo v tem času idealne pogoje za razvoj.
Sobne rastline
Če jih primerno in redno zalivamo, enkrat na teden dognojujemo, so sobne rastline sedaj v času največje rasti. Opozorila bi rada vse, ki se ne morete upreti nakupu novih rastlin v cvetličarnah in različnih vrtnih centrih. Svetujem vam, da vsako novo rastlino ob prihodu domov poškropite z insekticidom, lahko je to eden izmed bioloških pripravkov bio plantella kenyatox verde ali neemazal, še bolje pa bi bilo, da uporabite enega izmed močnejših pripravkov, kot so confidor ali diazinon. Na teh rastlinah so namreč pogosto skrita jajčeca uši, resar-jev in pršic. Bolje je, da se jih znebimo, preden se ti škodljivci razmnožijo tudi na ostale rastline, ki jih že imamo doma.
Svetujem vam tudi, da vse te rastline čim prej presadite v boljšo zemljo, običajno tudi v nekoliko večje lončke.
Balkonske in okrasne rastline
Redno dognojevanje je sedaj glavna skrb naših balkonskih rastlin. Ker je vreme dokaj hladno, ne bodite razočarani, da nekatere rastline ne rastejo tako hitro, kot bi si želeli. Zaradi tega ne smemo pojačati gnojenja. En odmerek gnojila na teden bo povsem dovolj. V hladnem vremenu zaradi počasne rasti rastline tudi hranil ne potrebujejo več. Raje jih enkrat tedensko zalijte ali po navodilih poškropite z v začetku tega prispevka omenjenimi krepčilnimi pripravki.
Zelišča in dišavnice
V prejšnjem tednu sem že napisala nekaj o nabiranju kamilice. Tokrat pa bi rada povedala še nekaj zanimivih stvari o tej uporabni rastlini.
________ta
Foto: Miša Pušenjak
Kamilic ne nabiramo v vročem delu dneva, ampak zjutraj.
To koristno zelišče lahko odlično uporabimo tudi na zelenjavnem vrtu. Posejemo jo lahko še sedaj, saj še ni prepozno. Vedeti je dobro le, da kamilica kali na svetlem in je ne pokrijemo z zemljo. Samo pritisnemo seme ob tla. Ni najbolj privlačna za metulje, zato jo posejemo v bližino kapusnic. Tako bo na kapusnicah manj gosenic in bo za nas ostalo več listja. Sejemo jo tudi zraven paradižnika, paprike, čebule, česna in pora. Čaj iz kamilic pa lahko uporabimo tudi za varstvo naših rastlin. Uporabimo ga za škropljenje paradižnika, paprike in tudi jajčev-ca, saj okrepi rastline in preprečuje razvoj krompirjeve plesni, na paprikah pa tudi bakterijske pegavosti.
Za nas pa je koristen ne samo takrat, ko smo prehla-jeni, ampak pomaga tudi pri trebušnih in prebavnih težavah, pomaga pri obolenjih ledvic in mehurja. Naše babice so jo pogosto uporabljale za spiranje ran, opeklin in ekcemov, saj pospešuje celjenje ran in zmanjšuje vnetja. Zelo veseli je boste tudi vsi, ki imate težave s prhljajem in šibkimi lasmi. Spiranje lasišča s kamiličnim čajem zelo okrepi lasišče in zmanjša težave. Zanimivo je tudi, da lahko damo pod blazino posušene cvetove v vrečici iz tankega blaga, če imamo težave s spancem. Sami si lahko pripravimo tudi krepilne kopeli iz kamiličnega čaja. Te so namenjene pomirjanju organizma po dolgem in stresnem delu, obenem pa nam izboljša in pomladi kožo. Kopel si pripravimo tako, da v toplo vodo preprosto zlijemo močnejši poparek - čaj iz kamilic. Še bolj učinkovita pa je, če toplo vodo spuščamo preko vrečice s posušenimi cvetovi.
Miša Pušenjak
Foto: arhiv
Foto: arhiv
Ptuj • Zaključek podprojekta Medgeneracijsko povezovanje
Projekt za mlade in starejse
V Domu upokojencev na Ptuju je bila 7. junija zaključna prireditev podprojekta Medgeneracijsko povezovanje, ki so jo povezali s piknikom in predstavitvijo brošure o prostovoljnem delu v Domu upokojencev Ptuj. Izdali so jo v nakladi tisoč izvodov.
Ob tej priložnosti sta zaplesali otroška folklorna skupina Klopotec in folklorna skupina VDC Sožitje, na harmoniko je zaigral Marko Korpar, na kitaro pa Drago Rus. Posamezni stanovalci doma so predstavili tudi skupine prostovoljcev, ki delajo v domu.
Brošura je nastala na osnovi druženja stanovalcev doma upokojencev in prostovoljcev. V njej so zajeta doživetja, občutki, spomini in slikovni prikazi, ki so nastali ob preživljanju prijetnih uric. "Prijetno je prebirati te zgodbe, iz njih je razbrati, da je prostovoljno delo, med katerim je tudi druženje med generacijami, postalo del vseh generacij - mlade, srednje in starejše. Vsem prinaša koristi, kar je najpomembneje," je o projektu v sodelovanju
s slovensko filantropijo, ki že nekaj let podpira in spodbuja medgeneracijsko povezovanje, povedala direktorica Doma upokojencev Ptuj mag. Kristina Dokl. Na zaključni prireditvi s piknikom se je v imenu stanovalcev doma, kjer se to sodelovanje odvija, zahvalila vsem prostovoljcem in mentorjem za podarjeni čas, ki so ga prebili s stanovalci doma. Medgenera-cijsko povezovanje je namenjeno zapolnjevanju vrzeli, ki nastajajo v družinah, kjer ne živijo več skupaj vse tri generacije. V lanskem letu so mladi prostovoljci skupaj opravili 994 ur prostovoljnega dela. Stanovalci prostovoljci pa so opravili kar več kot 5172 ur prostovoljnega dela.
Na prireditvi so se zahvalili vsem, ki so lani najpogosteje obiskovali dom. Dijakinja
Barbara Ambrož je bila lani najpogostejša obiskovalka doma.
Srednje zdravstvene šole Juge Polak Maribor Barbara Ambrož iz Male vasi je bila lani najpogostejša obiskovalka Doma upokojencev Ptuj. Vseh obiskov je imela
Zaključek podprojekta medgeneracijsko povezovanje so v Domu upokojencev na Ptuju obeležili s predstavitvijo brošure o prostovoljnem delu v domu, prijetnim druženjem in kulturnim programom. Ob tej priložnosti je zaplesala tudi folklorna skupina Klopotec.
33 ur, zato ji je direktorica Doma upokojencev Ptuj mag. Kristina Dokl ob priznanju izročila tudi majhno darilo kot skromno zahvalo za njeno nesebično delo. Barbara Ambrož je ob tej priložnosti na vprašanji, kaj ji priznanje pomeni, povedala: "Eno osebno priznanje, da veš, da delo, ki ga opravljaš, nekomu nekaj pomeni. Dobila sem že več priznanj, udeležila sem se tudi tekmovanja za naj prostovoljko Slovenije. Eden od vzrokov, da sem se odločila za prostovoljno delo, je tudi to, da obiskujem srednjo zdravstveno šolo. V tej smeri želim tudi nadaljevati študij. Opažam pa tudi, da je prostovoljno delo vse bolj čislano med mladimi, da ga sprejemajo." Priznanja so na zaključni slovesnosti podprojekta Med-generacijsko sodelovanje podelili še štirim mladim prostovoljcem: Mojci Rus, dijakinji EŠ Ptuj, Daši Cizerl, dijakinji Gimnazije Ptuj, Tini Janžekovič, dijakinji EŠ Ptuj, in študentki Fakultete za socialno delo Jerneji Horvat.
MG
Ptuj • Razstava Društva Optimisti
Darovi, ki so prišli z jesenjo življenja
V prostorih MČ Ljudski vrt so v petek odprli razstavo del, ki je rezultat 10-mesečnega druženja občanov te četrti v MO Ptuj in sodelovanja z Animacijo in društvom Zreli vedež v okviru projekta »Druženje - višja kvaliteta življenja, ki ga vodi Društvo Optimisti Ptuj.
Razstava članov Društva Optimisti je resnično optimistična.
Foto: Črtomir Goznik
Ob tej priložnosti sta zbrane, sejna soba MČ Ljudski vrt je bila skoraj premajhna, da bi sprejela vse, ki so si že na otvoritveni slovesnosti želeli ogledati razstavo, pozdravila predsednik MČ Ljudski vrt Stojan Žižek in predsednica Društva Optimisti Anka Ostrman. V okviru druženja mnogi šele po upokojitvi odkrivajo darove, za katere sploh niso vedeli, da jih imajo. Razstava je najboljši pokazatelj tega. Društvo dela v številnih skupinah, ki jih vodijo mentorji. Organizirali so krožek ročnega dela, imajo slikarsko delavnico, bralni krožek, brezplačno pravno svetovanje, socialno svetova-
Pa brez zamere
Kaj pa zdaj?
Povolilni problemi
Menda se vsi še kar dobro spominjamo zadnjih volitev, kjer smo volili devetdeset pametnjakovičev, ki bodo našo državo modro vodili med ostrimi čermi, ki jih prinaša sicer svetla (če vprašate njih), ampak tudi negotova prihodnost. In za to imamo njih, da to negotovost rinejo stran. Vsaj tako nam pravijo. In da bi brez njih bili izgubljeni, to nam tudi pravijo
-	sicer bolj potiho, ker so to pač take stvari, ki jih na glas ni najbolj spodobno govoriti, saj potem marsikdo uvidi, da so vse le prazne marnje. No, pa pustimo to. Na preteklih volitvah se je zgodil premik. Ljudem je bilo dovolj stare opozicije in pozicije, pa so jo zamenjali. So nekako rekli, da dajmo še pa zdaj tem ta drugim malo šanse, da vidimo, kaj bodo naredili. Tisti liberalci so bili itak že dovolj dolgo gor na oblasti, dajmo jih malo v opozicijo vreči, pa da vidimo, kako se bodo stvari obrnile. In pri tem ljudstvo verjetno ni mislilo samo, kako bodo funkcionirali bivši opozicijci na oblasti, ampak tudi, kako bo predvsem LDS funkcionirala v opoziciji. Ja, preveč je bilo samopašnosti in samoumevnosti s strani naše do nedavnega največje stranke. In ljudstvo je sklenilo, da jo je treba malo okrcati in postaviti na realna tla. In pa seveda, kar ni najmanj pomembno, postaviti jo na preizkus, kako se bo stranka, ki je več kot desetletje bila sinonim za oblast, obnašala v opoziciji.
In po nekaj časa, ki ga je ta stranka preživela
v	opoziciji, se že lahko vidi, da te vloge ni najbolj navajena in ji tudi najbolj ne paše. Kar se vidi v raznih trenjih, ki občasno dosežejo tudi javnost
-	bogve, kaj se dogaja za zaprtimi vrati. In zadnja iskrica, ki tli v tej stranki, je odstop Romana Jakiča z mesta generalnega sekretarja stranke, hkrati pa tudi zdrahe v ljubljanskem mestnem odboru stranke. Seveda nas hoče stranka prepričati, da je vse okej in da ni absolutno nič narobe, ampak bogpomagaj tistemu, ki je tako naiven, da to verjame. Verjetno takega ni niti v sami stranki. Čeprav seveda v SZJ-ih (sporočilih za javnost) kakopak zatrjujejo drugače. Poglejmo, kaj se da najti na uradni spletni strani Liberalne demokracije Slovenije. Takole pišejo: Člani in članice izvršnega odbora LDS so na petkovi seji razpravljali o odstopu Romana Jakiča z mesta generalnega sekretarja in o tem, kako izboljšati delovanje stranke v trenutnih razmerah. Izvršni odbor je razpravljal tudi o dogajanju v ljubljanski svetniški skupini; v zvezi s tem je sklenil, da bo posebna delovna skupina analizirala stanje in pripravila predloge rešitev. O morebitnih kandidatih za novega generalnega sekretarja stranke bo izvršni odbor razpravljalprihodnji teden, o pripravi programske konference in morebitnem predčasnem kongresu stranke pa bo odločal svet LDS, ki se bo sestal po 20. juniju. So se pa člani in članice lO LDS strinjali, da se je šele v zadnjem času pojavil obris vladne politike, zato se lahko sedaj začnejo delati končne programske alternative vladni poti. Zaradi tega je smiselno, da se morebitna programska konferenca ali kongres skličeta v jeseni. "Dokler verjamem v program in projekte LDS, s katerimi lahko uspemo kot največja opozicijska stranka, je smiselno, da celotno vodstvo stranke nadaljuje z delom," je po seji izvršnega odbora novinarjem pojasnil predsednik LDS mag. Anton Rop. Programsko konferenco LDS, na kateri naj bi govorili tudi opripra-
vi	programa slovenske opozicije, bi po njegovem mnenju lahko pripravili do jeseni. Tudi po besedah dosedanjega generalnega sekretarja Romana Jakiča mora LDS gledati naprej, se prenehati ukvarjati sama s sabo in se posvetiti vsebini. Kot je dejal, ostaja v LDS, ki je pluralna stranka in v kateri lahko vsak pove svoje mnenje.
Jim verjamete? Hm, morda bi bilo boljše vprašanje, če verjamejo sami sebi. Oblast je očitno droga, v nekaterih primerih pa tudi vezivo, ki drži skupaj.
Gregor Alič
nje, urico za zdravje, rekreacijo, ker brez telovadbe ne gre, imajo pa tudi že svojo himno. Vse bolj pa se povezujejo tudi s skupinama ročnih del v Animaciji in tamkajšnjo ustvarjalno delavnico, pa tudi dejavnost Zrelega vedeža jim
je vse bolj blizu, zlasti še po-hodništvo. Delajo z dobro voljo, z optimizmom, s svetlimi pogledi na življenje, je med drugim še povedala predsednica Društva Optimisti Anka Ostrman.
MG
Foto: MG
Foto: MG
Ptuj • 50 let Društva prijateljev mladine
Abraham prijateljev mladine
Minilo je že več kot 50 let od ustanovitve prvih društev prijateljev mladine na ptujskem območju. V Društvu prijateljev mladine Ptuj so se odločili, da abrahama proslavijo tako, kot delujejo - na sobotni prireditvi za otroke in starše - 11. Pomladni vetrnici.
Na prostoru Kinološkega društva Ptuj ob Ptujskem jezeru je okoli 500 obiskovalcev prireditve ob ustvarjanju, vetrnicah, ognjenih žogah, palačinkah in torti velikanki društvu zaželelo vse najboljše - na naslednjih 50.
V Sloveniji segajo začetki organiziranega delovanja v dobro otrok pod okriljem Zveze prijateljev mladine
Slovenije v leto 1953, na širšem ptujskem območju pa v leto 1954, ko so 4. februarja na občnem zboru izvolili 24-članski okrajni odbor s prvim predsednikom Jožetom Knezom.
Ob 50 letnici delovanja je Center interesnih dejavnosti ptujsko Društvo prijateljev mladine predlagal za letošnje občinsko priznanje. Na letaku, ki so ga člani DPM
delili med udeležence sobotne pomladne vetrnice, so med drugim zapisali: DPM je ob svojem abrahamu sicer materialno revno, toda idejno bogato in optimistično. Društvo je tudi dokaz, da je mogoče v nehvaležnih razmerah in z majhnim številom članov narediti veliko.
V predlogu CID za občinsko priznanje je med
Ekipa, ki je pripravila 11. pomladno vetrnico, po koncu prireditve
drugim zapisano: Zdi se, de v sedanjem trenutku društvo kljubuje splošni družbeni naravnanosti, in prav zato so zvestoba
humanističnim vrednotam, vztrajnost, potrpežljivost in sočutje za naše ciljne skupine sedaj še bolj nujni kot pred pol
stoletja.
Več o društvu in njegovem razvoju pa v prihodnji številki Štajerskega tednika.
mf
Ptuj • Mis Štajerske 2005
25. junija na Mestnem trgu
Osmi izbor mis Štajerske, toliko jih je bilo doslej na Ptuju, je vse bliže. 25. junija naj bi se na Ptuju zbral cvet najlepših deklet Štajerske, ki naj bi se tudi letos potegovale za najvišje lepotne naslove v državi.
Foto: Majaa Friai
Letos je pričakovati, da bo sodelovala tudi katera od Ptuj-čank, že zato, ker bo 5. avgusta v novem amfiteatru Term Ptuj tudi polfinalni izbor, na katerem bodo izbrali dvanajst finalistk letošnjega izbora za mis Slovenije. Prijavnice bodo organizatorji sprejemali do 23. junija. Po pravilih, ki veljajo za regijske izbore mis Slovenije, bo na mis Štajerske leta 2005 lahko sodelovalo največ petnajst deklet v starosti od 17 do 24 let, visokih nad 165 cm, slovenskih državljank, nekaznovanih, brez otrok, ki so komunikativne, postavne in tudi sicer celovite osebnosti s prepričljivim nastopom. Vsa dekleta bodo prejela praktična darila, čaka jih sprejem pri ptujskem županu dr. Štefanu Čelanu, najlepše tri pa bodo še posebej obdarjene. Tanja Hauptman, mis Štajerske 2004, svoje odločitve ni nikoli obžalovala. Odprla so se ji marsikatera vrata, dela kot manekenka, in pridno študira.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Lanskoletna zmagovalka mis Štajerske iz Destrnika Tanja Hauptman je postala tudi prva spremljevalka mis Slovenije 2004 in mis Ona.
Veržej • 1. športne igre za pokal Narcis
Kultura in šport skupaj
Na nogometnem igrišču v Veržeju so člani tamkajšnjega kulturnega društva Slavko Osterc pripravili prve športne igre za pokal Narcis.
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: PRASKA, RASTER, INTIMA, STALIN, LERO, JOŽE, PU, ŠEN, AMOR, FLAMSKO, ADA, TULIPAN, RR, ADIGE, GITA, LB, ORGANIST, ERICSON, NTU, IEC, ERINIJA, NGO, NEAL, EN.
"Odločili smo se, da po daljšem času v Veržeju organiziramo zabavo za vse generacije s športnimi igrami, saj je to dokaz, da nas preveva športni duh in velika želja po medsebojnem druženju," je povedal eden izmed pobudnikov iger Jure Legen. V izrednem vzdušju in ob številnih navijačih so se predstavniki desetih ekip pomerili v vlečenju vrvi, vožnji slaloma s samokolnico, skakanju v žaklju, hoji s hoduljami, prenosu vode z vedrom, lovljenju vodnih balonov (na fotografiji), hoji s smučmi, reševanju utopljenih jabolk, prenosu plastenke na vrvici s tamponom in teku na cilj. Na koncu je prvo mesto pripadlo ekipi iz Banovcev, druga je bila eki-
pa SMC Veržej, tretja pa ekipa Club F1 team Veržej. Priznanje za fair play je po mnenju sodnikov prejela ekipa Sobočanci
iz Murske Sobote, prvouvršče-na ekipa pa se bo odpravila na izlet v Benetke.
NŠ
Foto: Natalija S
Ptuj • Srečanje gimnazijskih maturantov generacije 1955 Ptuj • Mis Sport International
Gaudeamus igitur Lepotice petih
po 50 letih
Po 50 letih so se v nedeljo, 5. junija, v Ptuju zbrali maturanti ptujske gimnazije, ki so življenjski zrelostni izpit opravili daljnega leta 1955.
držav na Ptuju
Ptuj postaja vse bolj prestolnica slovenske in mednarodne lepote.
Srečanje generacije gimnazijcev, katere razrednik je bil prof. Franc Stiplovšek, svoj življenjski zrelostni izpit pa so opravljali junija leta 1955 je bilo tudi po 50 letih nadvse prisrčno in zabavno, saj so pripravili celo svoj zabav-no-glasbeni program. Zbrali so se v gostilni Ribič na Ptuju in vnovič zapeli maturantsko himno, med prijetnim druže-
njem pa so z zanimanjem pregledovali zbledele fotografije in obujali spomine na mlada leta.
Kot je povedal razredni arhivar in glavni organizator srečanja Ludvik Maučič, je od 30 nekdanjih maturantov, med katerimi je bilo 15 deklet in 15 fantov, danes živih še 23. Srečanja pripravljajo redno vsakih 5 let, letošnjega
jubilejnega pa se jih je udeležilo 22, ker se je sošolcu iz Stuttgarta poročil sin.
To je generacija, ki ni poznala osipa, saj so se po maturi skoraj vsi fakultetno izobrazili, med njimi je kar 5 doktorjev znanosti ter trije znani Ptujčani: profesorja Bogdana Zorko in Jože Čič ter sodnik Marjan Irgl.
-OM
V soboto je v Mestni hiši na Ptuju ptujski podžupan mag. Miran Kerin sprejel na vljudnostni obisk sedem finalistk letošnjega mednarodnega tekmovanja Mis Sport International, ki je potekalo 12. junija v Termah Ptuj. Za ta laskavi naslov so se potegovale šport-
nice iz Hrvaške, Belgije, Avstrije, Madžarske in Slovenije. Slovenijo je zastopala Natalija Mijatovič, učiteljica fitnesa iz Velenja. Podžupan mag. Miran Kerin jim je predstavil Ptuj in njegovo preteklost in med drugim povedal: "Vesel sem vašega prihoda na Ptuj in da
ste se odločile za to, da se udeležite lepotno-športnega izbora. Vsem želim veliko uspeha."
Športnice lepotice so si med tridnevnim obiskom Ptuja ogledale tudi mestno jedro, grad in nekaj drugih zanimivosti.
MG
Foto: M. Ozmec
Po 50 letih se je srečanja v Ptuju udeležilo 22 nekdanjih maturantov ptujske gimnazije.
Športnice iz petih držav so se na Ptuju potegovale za naslov Mis Sport International.
Foto: Črtomir Goznik

Prireditvenih
vabimo@radio-tednik.si
Torek, 14. junij
18.00
Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, Ustvarjalne delavnice za otroke in odrasle, izdelovanje igra~ iz 16. stoletja
Sreda, 15. junij
17.00 Ptuj, Dom upokojencev, terasa 1D, Babice in dedki pripovedujejo 18.00 Ormož, Mestna graba, revijalna nogometna tekma med NK Holer-muos Ormož in RK Jeruzalem Ormož
Četrtek, 16. junij
10.00 Ptuj, Dom upokojencev, terasa 1D, Babice in dedki pripovedujejo 17.00 Ptuj, na dvorišču centra Ozare, nad Kolnkišto, koncert mladega
Mariborčana Jerneja Mažgona - Jerrya 18.00 Ormož, grajsko dvorišče, v primeru slabega vremena v prostorih knjižnice, koncert kantavtorja Tadeja Vesenjaka
KOLOSEJ Maribor
Torek, 14. junij, ob 15.40, 18.20 in 21.00 Mesto greha. Ob 16.35, 18.40 in 20.50 Roboti. Ob 15.50, 17.50, 19.50 in 21.50 Črni mož. Ob 16.50, 19.10 in 21.30 Ugani, kdo pride na večerjo. Ob 17.10 in 20.20 Življenje je čudež. Ob 16.20, 18.30 in 20.40 A smo že tam? Ob 17.00, 19.30 in 22.00 Talec. Ob 17.40 in 20.30 Vojna zvezd: Epizoda III - Maščevanje Sitha. Ob 16.40, 19.00 in 21.20 Več kot ljubezen. Ob 18.10 in 21.10 Nebeško kraljestvo.
Sreda, 15. junij, ob 20.40 Batman: Na začetku. Ob 15.40, 18.20 in 21.00 Mesto greha. Ob 16.35, 18.40 in 20.50 Roboti. Ob 15.50, 17.50, 19.50 in 21.50 Črni mož. Ob 16.50, ^9.10 in 21.30 Ugani, kdo pride na večerjo. Ob 17.10 in 20.20 Življenje je čudež. Ob 16.20 in 18.30 A smo že tam? Ob 17.00, 19.30 in 22.00 Talec. Ob 17.40 in 20.30 Vojna zvezd Epizoda III - Maščevanje Sitha. Ob 16.40, 19.00 in 21.20 Več kot ljubezen. Ob 18.10 in 21.10 Nebeško kraljestvo.
Cenik tnalih ogiasov v Štalersicem tednilcu		
Fizične osebe	do 100 znakov	vsak znak nad 100 znakov
samo besedilo	830,00	8,30
z okvirjem	1.320,00	8,30
z okvirjem in simboiom	1.820,00	8,30
Pravne osebe in s.p.	do100 znakov	vsak znak nad 100 znakov
samo besedilo	1.100,00	11,00
z okvirjem	1.760,00	11,00
z okvirjem in simbolom	2.420,00	11,00
z okvirjem in logotipom	3.080,00	11,00
Naročnikom Štajerskega tednika prizi	•tavamo 20% popust na n	lale ogiase. If'se cene so v SIT brez DDV.
Mati, sam bom vso pot prehodil. Ne skrbi, a vseeno - pridi tedaj, kadar bo kdo moje srce pohodil. Dvigni ga, toplo besedo mu daj.
(Kajetan Kovic)
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, babice, prabice, tašče in sestre
Jožefe Valenko
IZ MOSKANJCEV 41
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo osebni zdravnici dr. Darji Pribožič za dolgoletno zdravljenje, DU Gorišnica, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke, govorniku g. Francu Trunku za poslovilne besede, g. dekanu Jožetu Šipošu za obiskovanje na domu, g. župniku Ivanu Kolobarju za cerkveni obred in sveto mašo ter pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Mali oglasi
KMETIJSTVO
KUPIM prašiče od 100-120 kg in jalovo kravo. Tel. 040 727 779.
KUPIMO kravo za zakol in bikce simentalce ter prodamo telico simen-talko tik pred telitvijo. Tel. 041 263 537._
PRODAM telico simentalko, osem mesecev brejo. Tel. 041 570 135 ali Franc Pihler, Sp. Velovlek 28, 2250 Ptuj, cena po dogovoru.
UGODNO prodam nahrbtno motorno škropilnico Stihl SG 17, elektronic. Tel. 761 05 38, zvečer.
PRODAJAMO JAGODE, vsak dan sveže, dobite jih pri Zelenikovih v Stojnci 122 b. Tel. 041 715 348.
PRODAM traktor Farmar 320, pluge, brane, nakladalko in kosilnico Laverdo. Tel. 031 422 043.
Vsak četrtek ob 20.00 uri
moóm ^^fs s^T miómuiiH
7
7. Ans. PETRA FINKA - Ko padejo zvezde 6. MLADI DOLENJCI - Očka bom postal 5. Ans. EKART-Polka čez Ontario 4. Ans. GAŠPERJI - Sinje morje 3. OKROGLI MUZIKANTJE - Ko zakoljemo praSiča 2. Ans. SREDENŠEK - Gremo na Triglav 1. MODRI VAL-Koštabona
1.	TULIPAN-Še en liter
2.	BOŠTJAN KONEČNÍK - Gostilna je moj dom
3.	KOŠTRUNI - Mici, rad te imam
4.	ŠTAJER BAND - Mati moja
5.	SANDRA ŠUŠTERŠIČ - Očka, rada te imam
6.	ANJA ROPOTAR - Za rojstni dan
7.	ZLATKO DOBRIČ - Rad bi spoznal
Poskočnih 7
Veličastnih 7
Glasujem za: _
Ime In priimek: , Tel. številka:
e ponjlte na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o..p.p. 318, 22S0 Ptuj
Orieiikove
SMSglaibeneielle:
041/818-666
Nagrado prejme: Renata Ambrož Gajevci 17/c 2272 Gorižnica
SUHI rušt za ostrešje, cca. 2 m3, prodam. Tel. 745 97 81._
PRODAM traktor za vrtno košnjo, malo rabljen, cena po dogovoru. Tel. 041 891 338.
KUPIM večjo količino 100-kg prašičev. Tel. 041 556 462.
STORITVE
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
ZEMELJSKA DELA, izkopi, dovozi gramoza, mešanje betona z ICB. Tel. 041 708 826. Boštjan Drevenšek, s. p., Pleterje 54, 2324 Lovrenc na Dravskem polju.
NUDIM INSTRUKCIJE iz matematike. Aksiom, Tea Stefanović, s. p., Kraigherjeva ulica 24, Ptuj. Tel. 031 371 187.
NEPREMIČNINE
PTUJ - bližnja okolica - najamem starejšo hišo, z možnostjo bivanja, CK ogrevano, za daljši čas. Tel. 031 717 219.
DOM - STANOVANJE
PRODAM 1,5-sobno stanovanje v Ptuju. Tel. 041 226 148.
DELO
ISČEMO ŽENSKO za oskrbno starejše ženske na Ptuju - ponoči ali podnevi. Tel. 772 80 91 ali 040 724 584.
V PRODAJALNI z belo tehniko, akustiko in ostalim tehničnim blagom na Ptuju zaposlimo trgovca. Pisne prošnje pošljite na naslov. Segra, d. o. o, Ljubljanska 69, 2310 Slov. Bistrica.
Le srce in duša ve, kako boli, ko te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža
Ota Coklina
IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 137
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče ter mi izrazili pisno in ustno sožalje.
Žalujoča: žena Milica
Ko vajine zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti ono noče, da vaju več med nami ni.
V SPOMIN Anton
16. 1. 1932 - 10. 6. 2004
Zvonko
2. 4. 1963 - 19. 5. 1979
Majcenovic
DOLANE 20/A
Vajini najdražji
www.tednik.si
Ne moremo izjokati bolečine,
naj nihče ne reče, da vse mine.
V naših srcih ti naprej živiš,
zato nas pot vodi tja,
kjer v tišini spiš.
Tam lučka ljubezni vedno gori
in tvoj nasmeh med nami živi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta
Jožefa Medveda
IZ MALE VARNICE 4
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Kvala g. župniku za opravljen obred, govornikoma. Posebej se zahvaljujemo sosedom družini Šmigoc-Potrč za vsestransko pomoč. Kvala bolnici Maribor, Kematološkemu oddelku. Kvala tudi gasilcem, pevcem za odpete žalostinke ter pogrebnemu podjetju Mir Videm. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marica in vsi, ki smo ga imeli radi
NaroČite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike..
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________ss_________
NAROČILNICA ZA
TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka: Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
ABR(1)ĐIKE
www.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
AERèBIKE

Ta teden prejme ^ osem brezplačnih obiskov/ Centra aerobike: _
TAl CHICHUAN. TREBUŠNI PLES. VADBA ZA MALČKE. SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA
ime in priimek:
Milja Krapša
Maistrova ul. 19,8850 Vtvj
Nagrajenec pr^me nagrado po pošti.
Ptuj • Nadaljevanje sojenja v primeru uboja E. Vidoviča
Obtoženi Slana predlagal nov dokazni predlog
Po tem, ko so v nadaljevanju sojenja v primeru skrivnostnega in nadvse gnusnega uboja 23-letnega Ervina Vidoviča v sredo, 8. junija, na Okrožnem sodišču v Ptuju zaslišali očeta pokojnega, Frana Vidoviča, sta pred petčlanskim senatom pričala še Bruno Mlakar ter Janez Meško. Obtoženi Bojan Slana predlagal nov dokazni predlog.
Predsednica senata, okrožna sodnica Marjana Kosi, je v 12. nadaljevanju glavne obravnave v primeru umora 23-letnega Ervina Vidoviča v sodno dvorano povabila pričo Bruna Mlakarja iz Ptuja, da bi pojasnil, kdo vse je lahko klical z Ervinovim telefonom, ki ga je našel njegov oče in so ugotovili klice tudi po Ervinovem izginotju.
V	svoji izpovedi je Bruno Mlakar povedal, da je telefon, za katerega se je pozneje izkazalo, da je bil od pokojnega Ervina, našel njegov (Brunov) oče med raznaša-njem časopisa v neposredni bližini hiše na Ormoški 26 v Ptuju in ga prinesel domov. V telefon, na katerem je bila antena odlomljena, je Bruno vložil svojo SIM kartico in ga uporabljal kakšen teden dni, nato pa ga je dal svojemu dve-inpolletnemu sinu, da se je z njim igral.
Predsednica senata mu je predočila izpis pogovorov mobilnega operaterja, v katerem je možno razbrati, da je tudi po Ervinovem izginotju nekdo klical z njegovega telefona, Bruno Mlakar pa je pojasnjeval, da je klice z najdenega telefona opravljal on in da je v glavnem klical sestro, očeta ali mater. Okrožni državni tožilec Konrad Reber-nik ga je med drugim vprašal, ali je možno, da bi njegov oče našel Ervinov telefon Ob studenčnici 2 na Ptuju, vendar je Bruno odgovoril, da to ni mogoče, ker na tem območju raznaša časopise on.
V	razpravo se je vključil eden od treh obtožencev Filip Filipovič, ki je dejal, da je iz hiše na Ormoški 26, kjer so stanovali skupaj s Slano in drugimi, v bližini katere je bil najden Ervinov telefon, vsako jutro vedno odhajal od doma prvi, med šesto in sedmo uro, ker je moral na delo, a ni ničesar našel, sicer pa je menil, da je bilo nemogoče, da bi v tisti temi in mrazu ob ozki gazi v snegu sploh kdo kaj našel. Mlakar pa je odvrnil, da je
Obtoženi Bojan Slana (stoji) je senatu predlagal nov dokazni predlog.
bil njegov oče zagotovo tam pred njim, saj časopis raznaša med pol peto in šesto uro.
Negotovo pričanje Janeza Meška
22-letni Janez Meško, katerega DNK so izsledili foren-ziki na cigaretnih ogorkih, najdenih na kraju zločina v 1. nadstropju zapuščenega lokala Ana - Beli križ, je med pričanjem med drugim povedal, da je bil obtoženi Slavko Hliš njegov sošolec ter da pokojnega Ervina sploh ni poznal. Ko ga je predsednica senata Marjana Kosi vprašala, ali ve, zakaj poteka obravnava, je plaho odvrnil: "Jaz s tem nimam nič, ker sem bil takrat v službi." Na vprašanje sodnice, na kateri dan oziroma datum misli, ni povedal odgovora, češ da se ne spomni, kdaj je to bilo. In ko ga je vprašala, kako lahko potem ve, da je bil takrat v službi, ko se je to (po vsej verjetnosti umor) zgodilo, je zmedeno odgovoril: "Jaz nič ne vem, ker takrat nisem bil poleg."
Tudi na vprašanje, kako lahko pojasni, da so na enem od cigaretnih ogorkov, najdenih
v 1. nadstropju zapuščenega lokala Beli križ, našli sledove njegovega DNK, je bil njegov odgovor podoben: "To je nemogoče, jaz tam nisem bil nikoli." Na vprašanje, ali kadi, je odgovoril pritrdilno, s pripombo, da le navadne cigarete, ne drugega, na vprašanje, katere cigarete, pa je odvrnil, da kadi boss classic. In tako so mu predočili še del izvedeniške preiskave, da so njegov DNK našli prav na cigaretnem ogorku znamke boss classic.
Sledilo je še nekaj vprašanj, med drugim, kdaj je bil nazadnje s Hlišem in kdaj je bil nazadnje v lokalu, a za Meška je bilo to očitno preveč, saj je odkimal z glavo in dejal: "Ne bom več odgovarjal, ker nisem bil poleg." Ko pa ga je predsednica senata opozorila, da je kot priča dolžan odgovarjati na zastavljena vprašanja, je vendarle odgovoril, da je bil pred leti sicer v lokalu Ana - Beli križ, spodaj pri šanku, a da je takrat kadil boss v mehki "škatli". Na vprašanje odvetnika Vladi-mirja Toplaka, zagovornika obtoženega Bojana Slane, kakšne čevlje nosi pozimi, je
Napoved vremena za Slovenijo
Pred Vidom napovedujejo dneve prav suhe.
Danes bo v zahodni Sloveniji spremenljivo oblačno, občasno bodo manjše, krajevne padavine. Drugod bo povečini sončno. Jutri bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, v zahodni Sloveniji bodo popoldne posamezne plohe. Še bo pihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 15, najvišje dnevne od 20 do 27 stopinj C. V sredo in četrtek bo spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi padavinami, deloma plohami in nevihtami. V četrtek popoldne se bo v zahodnih krajih že zjasnilo.
"miíAfKWit
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvorišina vrata -daljinski pogoni -kljníavniíarskadela
-	manjša gradbena dela
Osebna kronika
Rodile so: Stanka Petek, Drstelja 16, Destrnik - Saša; Ksenija Golob, Raičeva 13, Maribor - Jaša; Nataliya Voglar, Zabovci 98, Markovci - Mihaela; Štefanija Slanič, Stojnci 92, Markovci - Tamaro; Mojca Kmetec, Jurovci 24, Videm - Nio; Sonja Emeršič, Dolga ulica 13, Miklavž na Dravskem polju - Tino; Dorica Gaberc, Mala Nedelja 1 - Luka; Jasmina Bezjak, Bukovci 61 - Saro; Vesna Pirš, Bistriška 73, Poljčane - Tima; Tanja Ciglar, Podvinci 113, Ptuj - Tjaša; Marjetka Carli, Gerečja vas 63, Hajdina - Tadeja; Danijela Podgoršek, Krčevina pri Vurbergu 116/a - Nejca; Ramona Corina Lutz, Ul. 25. maja 4, Ptuj - Alena-Adriana; Simona Petek, Dornava 88/d - Jana; Jožica Očko, Hofmanova 12, Rogatec - Lano; Nada Čeh, Podvinci 62/a, Ptuj - Nejca; Tatjana Markež, Sela pri Polskavi 18/a, Pragersko - Davida; Irena Žganjar, Maistrova ul. 38, Ptuj - Kajo.
Poroke - Ptuj: Zoran Belič in Sabina Leber, Panonska ulica 5, Ptuj; Robert Kostanjevec in Petra Hlebič, Stojnci 149; Ivan Stopajnik, Ilčeva ulica 20, Ptuj, in Simona Vidovič, Sp. Leskovec 5; Jože Kramberger, Dornavska c. 22/a, Ptuj, in Petra Munda, Moškanjci 1/b; Damjan Krasnik, Hardek 40/b, in Lidija Lovrec, Senčakpri Juršincih 30; Mitja Truntič, Ljubljanska c. 25, Maribor, in Simona Krabonja, Cesta proletar-skih brigad 61, Maribor.
Poroka - Ormož: Jože Kosi in Silva Zelenko, Litmerk 18.
Umrli so: Angela Belca, Pleterje 53, umrla 30. maja 2005; Daniela Jurkovič, Vodova ulica 4, Ptuj, umrla 4. junija 2005; Adolf Erjavec, Potrčeva c. 48, Ptuj, umrl 2. junija 2005; Alojz Kirbiš, Majski Vrh 4, umrl 6. junija 2005; Veronika Kancler, Spodnji Gaj pri Pragerskem 20, umrla 30. maja 2005.
Foto: M. Ozmec
odgovoril, da ponavadi visoke gležnjarje.
Slana predlagal hišno preiskavo pri
Mešku
V nadaljevanju razprave je senat nekoliko presenetil obtoženi Bojan Slana, ki je povedal, da je dobil informacije, da sta bila Janez Meško in obtoženi Slavko Hliš tesna prijatelja, da sta se veliko družila ter da je slišal, da naj bi Meško lani pozimi nosil njegove bulerje. Na vprašanje, od koga je to izvedel, je povedal, da od Leona Hentaka, s katerim je bil skupaj v priporu, a sedaj stanuje v Ljubljani, ter dodal, da je Hentak takrat delal skupaj z Meškom v podjetju, v katerem je delal tudi Hliš.
Zaradi vsega tega je Slana predlagal, da se izvede nov dokaz, da se opravi hišna preiskava pri Janezu Mešku v Bukovcih, da se zasežejo bulerji, ki mu jih je omenjal Hentak, ter da se primerjajo z odtisi podplatov, ki so bili izsledeni na kraju umora. Janez Meško je tokrat mirno odgovoril, da sicer Hentaka že dolgo pozna, da sta bila v dobrih odnosih, s Hlišem pa sta bila v šolskih letih skupaj v dijaškem domu, a kaj drugega se ni spomnil, sicer pa je dodal, da nima kaj skrivati, zato se lahko pri njem vsak čas opravi hišna preiskava.
Nadaljevanje v petkovi številki.
M. Ozmec
Črna kronika
Neprevidno prehitevanje kolone
7.	junija ob 14. uri se je na Kolodvorski ulici v Slovenski Bistrici zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena 23-letni voznik osebnega avtomobila in 31-letni voznik avtobusa. Voznik osebnega avtomobila je med prehitevanjem strnjene stoječe kolone vozil trčil v nasproti vozeči avtobus, v katerem ni bilo potnikov. Voznik in potniki v osebnem avtomobilu so bili poškodovani in z reševalnim vozilom odpeljani v SB Maribor.
Konj poškodoval moškega
8.	junija okrog 11.45 se je na domu v kraju Gabrnik, občina Slovenska Bistrica, poškodoval 53-letni moški. Imenovani je spustil na prosto svojega konja, ker ga je imel namen ogreti in pripraviti na vadbo s trenerjem. Medtem ko je vodil konja v krogu, je žrebec skočil proti njemu in ga zbil na tla, mu poškodoval obe roki, dobil pa je tudi poškodbo glave in prsnega koša. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v Splošno bolnišnico Maribor.
Zagorel avto, nato seno
5. junija okrog 3.00 je v Stopercah zagorel parkiran avtomobil znamke peugeot boxer. Vozilo je bilo parkirano na parkirnem prostoru pred gostinskim objektom in ograjenim skladiščem gradbenega materiala. Pogasil ga je lastnik skupaj z občani. V bližini je bil nato opažen ogenj, kije zajel kup zloženih bal sena. Požar so pogasili gasilci. Vzrok požara ugotavljajo. Škoda, ki je pri tem nastala, znaša po nestrokovni oceni 1.500.000,00 SIT.
RADIOIIITEDNIK
MISS SLOVENIJE 2005
Miss Štajerske
PRIJAVNICA
Priimek:_
Ime:
Ulica: Pošta:
Telefon:
Datum rojstva : Mere -višina:
-prsi, pas, boki: -teža:
-konfekcijska št.:
Podpis:
S svojim podpisom zagotavljam, da so navedeni podatki resnični in da sogiašam s pravili izbora.
RADIOPTUJ
S9.8-98.S-I04,3
G E R Z I N A
VliE#T N
štajerski