Izhaja vaak hotrtok UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, ul. Commerciale 5/1. Tel. 25-770. Za Italijo: Gorica, Piazza Vittoria 18/11. Poštni predal (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun: Trst, št. 11/6464 Poštnina plačana gotovini NOVI LIST Posamezna št. tir 30,- NAROCNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za ino zemstvo: tromesečna lir 600 - pol letna lir 1100 - letna lir 2200, Oglasi po dogovoru Spedizione In abb. postale I. gr. ŠT. 174 TRST, ČETRTEK 10. OKTOBRA 1957, GORICA LET. VI. K ZASEDANJU ITAL1JANSKO-JUGOSLOVANSKE KOMISIJE V BEOGRADU Za enakopravnost naše in italijanske manjšine Generalni komisar Palam ara o slovenskih šolah - Strupeno ozračje kot v dobi fašizma Slovenski župani Tržaške so bili. kol smo že pisali, pred kratkim sprejeti ed; general nega (komisarj a Padam are, 'kateremu so med drugim predložili zahtevo, naj 'bodo (krajevni napisi na slovenskem ozemlju Tržaške dvojezični, kot predpisuje londonski sporazum. T(a v obstoječih mednarodnih pogodbah utemeljena zahteva je pa izzvala naravnost besen odpor v tukajšnjih italijanskih nacionalističnih krogih. Njihovo glasilo 11 Pi-cco- lo, ki vsalkega Slovenca dan za dnem spominja na najbolj črne čase- fašistične strahovlade, se je o zadevi prav posebno strupeno razpisal. Ker se v listu na žalost zrcali miselnost tu vladiajočega in odločujočega nacionalističnega meščanstva raznih strank, je potrebno-, da obrnemo pozornost slovenske- javnosti na Pičcolovo pisanje. Tako- bomo vsi spet enkrat vsaj jasno spoznali, v kakšnem ozračju 'a'ži, strastne nestrpnosti iin, sovraštva je sllo-vpnsko ljudstvo primorano živeti in se bori-I* za -svoj obstanek. »SLOVENSKA OBALA JE BILA VEDNO ITALIJANSKA« Pobuda, da Slovenci iznova zahtevajo dvojezične napise, poudarja Piecolo, je izšla iz devinslko-na-br ežinske občine, se pravi iz -tiste občine, ki je svoj čas »samovoljno pošlo> venila«, imena krajev, ležečih na obali, kol ta primer Sesljana in Devina, katera »nista nikdar imela drugih nazivov razen italijanskih«. Proti občimi, pravi list, hi je hotela »pre-krstiti Sistiano v Sesljati, so tedaj nastopili celo Angleži in A-m-erilkanci, in sicer general ^i-n-tenton, ter ukazali odstraniti slovenske Napise.« Saj niti Avstrija ni poznala dvojezičnih napisov, temveč je slovenske kraje imenovala sauno slovenski, italijanske pa le italijanski, kar velja »ravno za Sistiano, Duimo, S. Mo-vannl, S. Cro-ce, Prosecco, Grlgnano in druge. Gre pač za italijanske kraje, ki so se Zfnerom tako in ne drugače nazivali in ki *oto danes ne smejo in ne morejo spremeni-,l svojih imen.« Ko slovenski človek bere take izzivalne neslanosti, mtu mora kljiJ-b najboljši volji — za. v*eti kri. bili smo, ko vas še ni bilo Zares nezaslišano, k-alko more v evropskem mestu, kot je Trst, vodilni italijanski l*t pitati občinstvo s tako drznimi ‘lažmi in Potvorbami! Vsak srednješolec ve namreč, so se Slovenci naselili -in ud omili v teh krajih v 6. in 7. stoletju p. Kr., v času torej, k® italijanski narod ni še bil stopil na po- zornico zgodovine. Kalko so tedaj imenovali Slovenci svoja bivališča? Prav gotovo ne v italijanskem jeziku, ki ni še obstajal, marveč v svojem lastnem. In laiko je bilo skozi- vsa stoletja do današnjih dni. Da so avstrijski Nemci uporabljali za Sesljam in Sv. -Križ italijanska maziva Sistiana in S. Croce, je samo za nacionalističnega tepca »dokaz«, da so ti kraji bili1 italijanski. Avstrijci so- Trst in Gorico imenovali z nemškimi nazivi- T-riest im Gorz, -toda nihče, ki je pri čistii pameti, ne sklepa iz tega, da sta mesti bili nemški. Če so Avstrijci za naše obalne kraje uporabljali namesto domačih italijanska imena, je to le nov dokaz, kako je. tudi Avstrija Slovence zapostavljala ter dajala povsod im vselej prednost italijanskemu meščanstvu. To je zgodovinska resnica, ki je noben laški nacionalist ne more zbrisati. In vendar je bila drzna- 'laž o večnem ita-lijanstvu slovenske obale objavljena ter se vsepovsod širi. ZAKRKNJENI ZASTRUPLJEVALCI Marsikdo utegne pripomniti, da tako pisanje ni za nas -nič novega: odkar so po prvi svetovni vojni razmere pripihale v Trst Mussolinijevega prijatelja Rina Alessij-a, mi Pic- colo pod njegovim vodstvom d-clal drugega, kot ščuval italijansko javnost na Slovence in Hrvate. Zakaj naj bi se sc-daj zavoljo tega vznemirjali? Pustimo pisače Piocola, naj razkazujejo svetu -svojo- nekulturnost ter se -c-vro v svoji nacionalistični masti! Tako umovanje bi bilo v celo-li pravilno, če bi Pi-ccola noben rese-n človek ne upošteval. Na žalost ima pa list močan vpliv tudi na številne uradnike in oblastnike, ki upravljajo naše kraje in o-dločaj-o o naši politični usodi. Niti sami se ne zavedajo, kako se sčasoma navzemajo- Pic-colo-ve miselnosti; Ker ne poznajo slovenških razmer, nasedajo včasih tudi najdebelejšim lažem o Slovencih ter se po tem ravnajo. Neodgovorno pisanje Alessijeve-ga dnevnika je zavoljo tega nadvse škodljivo in pogubno. Opravka imamo s pravimi zastrupljevalci odnosov med Slovenci in Italijani. Res je sicer, da so -bili taki tudi pred desetletji-, toda tedaj je Italija ječala v okovih fašizma, danes živimo pa v demokratični republiki in državi vlada Krščanska demokracija. Najmanj, kar smejo Slovenci pričakovati, je pa naslednje: za upravo naših krajev odgovorni možje hi morali v svojem delovanju spoštovati le obstoječe zakone in mednarodne pogodbe in ne da podlegajo pobudam brezvestnega, hujskaškega časopisja! Kakšna je kruta stvarnost Dejansko življenje je pa žal tako, da na vseli področjih zmagujejo protislovenske zahteve Piecolovih zagrii-zen-cev: Tržaški pokrajinski svet je, kot znano, sklenil, da se postavijo na našem podeželju namesto dvojezičnih povsod samo italijanski javni- napisi. Da je tako ravnanje v nasprotju z določbami1 londonske pogodbe, gospode prav malo briga. Ko so sc slovenski župani pred- kratkim •pritožili zoper tako nezakonito ravnanje pri generalnem komisarju Palam-ari, se je tudi njemu zdelo naravno, da so v slovenskih krajih javni napisi izključno -italijanski. — Jasen d-oka-z, kako vsepovsod zmagujejo namesto mednarodnih pogodb nazori Piecolovih zagrizencev! Pretekli teden se je list lotil še slovenskega šolstva. V soboto je z zmagoslavno radostjo obvestil italijansko javnost, kako »propada na Tržaškem slovenska šola«: leto® da se je vpisalo v prvi razred okrog 200 učencev manj kakor lani. Slovenske starše opisuje kot ljudi, ki komaj čakajo, kdaj bodo -mogli svobodno vpisovati s-voje otroke v italijanske šole. V slovenske jih pošiljajo samo še »pod vztrajnim, vsakodnevnim in raznovrstnim pritiskom,xc ki ga izvajajo n-an-je slovenski agitatorji. Namen lista je očiten: prepričati bi hotel oblastva, da so> slovenske šole pravzaprav nepotrebne, češ da bi se jih celo Slovenci radi iznebili. Oblastva bi naredila staršem tako rekoč le uslugo-, če bi začela ukinjati slovenske šole ali vsaj njihove razrede. PALAMAROVA OBLJUBA In res so že pričeli ravnati z našimi šolami v smislu Piocolo-vih -pobud: v Bačko vi j ah s-o prvi slovenski razred, kli šteje 8 otrok, ukinili ter ga združili z drugim razredom; isto so storili na Katina-ri in v ulici Sv. Frančiška, kjer je v prvem razredu vpisanih le po 7 učencev. Enako so ravnali že lani v Skednju. Za tako pičlo število otrok, se izgovarjajo, ni po zakonu dovoljeno vzdrževati posebnih razredov s posebnimi učitelji! In imeli bi prav, če bi zakon veljal za vse enako. Toda glejte, predpis, na katerega se sklicujejo, velja samo za Slovence, ne pa za Italijane, ki so se pred kratkim vselili v slovenskih vaseh našega ozemlja: tako je ita-(Nadaljevanje na 3. strani) NOVICE Z VSEGA < SVETA MARŠAL ŽUKOV V JUGOSLAVIJI Na križarki Kujbišev, spremljani od dveh rušilcev, je sovjetski vojni minister Georgij Žulkov pristal v torek v Zadru, kjer so ga pozdravili s topovskimi streli. V njegovem spremstvu so bili številni generali, era. admiral in drugi vdSji častniki, s katerimi je na dveh zrakoplovih, ki ju je pripeljal s seboj iz Rusije, odletel zatem v Beograd. Tu je bilo njemu na čast postrojenih na letališču 50 raketnih lovcev, ki jih je v zadnjih letih dobavila Jugoslaviji Amerika. Opoldne je bilo slovesno kosilo, na katerem je jugoslovanski obrambni minister Goi-n jak ve-liičal Žulkova kot »najbolj slavnega vojskovodjo druge svetovne vojne1«. V odgovoru je Žulkov poud-aril, da je prijateljstvo med Jugoslavijo in Rusijo utemeljeno v skupni slovanski krvi in kulturi in v skupni borbi proti »fašističnemu okjps-torju«. Sovjetski maršal se do danes ni še srečal s Titom. Njuni razgovori bodo vsekakor pomembni, zakaj Žukov je poslal zadnji čas tudi važna politična osebnost, saj sedi v vrhovnem vodstvu alii Politbiroju komunistične stranke, kjer se dejansko določa vsa notranja in zunanja politika Sovjetske Rusije. Žukov ostane v Jugoslaviji 8 dni. Obiskal bo tudi Zagreb in Ljubljano', nato Postojna in Reko. DIJAŠKI NEMIRI V VARŠAVI Ker je vlada prepovedala dijaški list Po Proštu (Za svobodo), so’ v glavnem mestu Poljske izbruhnile demonstracije visokošol-cev, ki so trajale domala teden dni. Proti ti-sočgiavi množici mladeničev, zahtevajočih svobodo' tiska, je poleg policije nastopala tudi delavska milica, ki je s solziilnimi bombami in gumijevkami razganjala visokošolce. V spor je posegel tudi kardinal Štefan Višinski s pridigo na študente. Rekel je, da prav dobro razume njihovo borbo za svobodo, a da naj tudi spoštujejo, kar imajo, .ter mislijo na težak položaj domovine. V torek je v Varšavi zavladal spet mir. Gomulka je imel 11 ur trajajoč razgovor z ravnatelji dnevnikov, na Ikaterem jim je pojasnil izredne razmere, v katerih se nahaja Poljska. Ozračje v Varšavi je še vedno težko. REPUBLIKA SAN MARINO Za drobceno državo.San Marino, ležečo na samotni gori nedaleč od Bologne, se je zadnji čas začela zanimali mednarodna javnost. Revna deželica, ki šteje komaj 15.000 prebivalcev, ni bila doslej nikomur v spotiko, nikomur se niso po njej cedile sline. Kot samostojna republika živi že od 13. stoletja. Zelo dolgo je bila otok sredi Papeške države, od 1. 1861 do današnjega dne pa o-točič v zedinjeni Italiji. Sarama rimei se niso vtilkali v prepire drugih držav in zato niso poznali vojn. Zanimali so se predvsem za tujski promet in skrbeli le za to, da prihaja k njim od vsepovsod čim več radovednih in petičnih potnikov si ogledovat čudno »državo«. Kaj je 7,daj zablodilo njihov mir? Pri zadnjih volitvah v »parlament« so zmagali komunisti in nennijevci, ki so tudi prevzeli vlado. Demokristjani, socialni de-miokratje in njih zavezniki so bili v opoziciji. Tedaj so dva neranijevska in en komunistični poslanec odpadli od svoje stranke ter se priključili opoziciji, ki je tako postala večina ter sklenila, da prevzame oblast v republiki. Vlada sc je temu uprla, češ da so se odpadli poslanci izneverili svojimi volivcem, ki jih niso pooblastili, da lahlkoi skočijo v nasprotni tabor. O njihovem ravnanju naj zato sodi ljudstvo: vlada je razpisala nove volitve za 1. november. Velesile se vmešavajo Ta sklep je demokristjane in tovariše tako razkačil, da so proglasili 'lastno vlado, ki ima sedež v neki stari tovarni izven glavnega mesta ter si je takoj ustvarila tudi lasi ne oborožene sile. Tako ima San Marino sedaj dve vladi itn dve vrsti orožnikov. Obenem je nastala še posebna delavdka milica, ki je sestavljena iz prostovoljcev ter brani staro vlado. Ta »meščanska vojna« na nekem hribu severne Italije bi v normalnih razmerah nikogar preveč ne razburjala. Značilno za naš čas pa je, da so se v prepir -takoj vtaknile velesile: Italija je nemudoma priznala novo vlado ter zaprla poti, ki vodijo v San Marino, novo vlado je priznala zatem Amerika, Velika Britanija se pa ni še odločila. Sovjetska zveza je tudi povzdignila glas ter se seveda postavila na stran stare,vlade. Zavoljo San Marina so' bila ostra prerrlkanja tudi v rimskem parlamentu. Na pomoč so Sanmiarin-ci klicali celo Združene narode! Minilo je komaj n cika j tednov, odkar so Rusi presenetili svet z novico, da so preizkusili prvi prekooceanski ali medcelinski atomski izstrelek, ko- sot v potdk iznova javili izum zgodovinske važnosti. S posebnimi napravami so pognali v zrak 82 kg težko kroglo v višino 900 Ikm, tako da se je toliko odtegnila privlačni sili zemlje, da se je začela vrteli kol luna okoli zemlje. Zato so predmet imenovali umetni mesec, Rusi ga pa na zi vaj o satelit ali »sputnik«, to je Sopotnik, ker potuje po vsem ir ju slkupaj z zemljo in luno. Prvič v zgodovini se je ljudem posrečilo obogatiti nebo z zvezdico, ki je delo njihovih roik. Francoski učenjaki menijo, da je izum staviti v isto vrsto 'z iznajdbo atomske bombe, čeprav to pot ne gre za novo orožje, temveč za izum izključno znanstvenega pomena. Z njim je napočila doba, ko začenja človeštvo obvladovati tudi vsemirje in prodirati v njegove tajne. Poleti na luno in druge zvezde niso več le utvara sanjačev. Parlament naj stvar preišče Izum ima pa tudi politični pomen. Rusija je doikazala, da tudi v znanstvu in tehniki ne zaostaja več daleč za Ameriko. Združene države so že 30. julija 1955 naznanile svetu, da bodo pognale v vsemirje umetno zvezdo Vesta hrup zastran 15 tisoč hibrovcev. Nič ne. more zgovorneje prikazati, kolika nasprotja ločijo- danes sovražna tabora, v katera je na žalost svet .razdeljen. OBRAVNAVA JE ODLOŽENA Proces proti dvanajstoriieii riemanjskih slovenskih mater in očetov je bil, kot smo zvedeli, odložen od 5. oktobra na 9. november. DJILAS OBSOJEN NA 7 LET Netkdaraji ožji Titov sodelavec Milovan Djilas je objavil v Ameriki knjigo- Novi razred, v kateri silno ostro- napada Titovo Jugoslavijo. Država, piše med drugim, je prišla v oblast skupini ljudi, to je ta novi razred, ki »ropa brezpravne državljane« ter je postal »jarem, s katerega kaplja kri in znoj družbe . . .« Knjigo o novem razredu, katerega je pomagal ustvariti tudi Djilas, so seveda Titovi nasprotniki na zapadu takoj izkoristili ter sprožili v časopisju im po radiu bučno agitacijo proti njegoivii vladavini. Da Tito ne bo tega mirno požrl, je bilo jasno. Prejšnji teden je sodišče obsodilo D j i* lasa na 7 lot ječe, na kar je bil Djilas seveda že vnaprej pripravljen. Edina tolažba za Dji-lasa je, da je čez noč poslal velik bogataš: s knjigo je zaslužil na stotine milijonov, talko da imi vse življenje ne bo 'treba več delati. ČUDNA JESEN Letošnja' jesen se je prve dni prejšnjega tedna oglasila pri nas z burjo, nalivi in snegom. Okrog Postojne ga je padlo za dva palca na debelo. V srednji Italiji, zlasti v okolici Rima so pa neprestane plohe povzročile obširne poplave Tibere in njenih pritokov. Škoda znaša 400 milijonov lir in na stotina oseb- so ostale brez strehe. Vremenoslovci napovedujejo, da se bo vreme ublažilo ter bomo imeli še lepe in tople dlneve. in da se bo to zgodilo letos. Rusi so pa lepo molčali in v petek prehiteli Ameriko. Z oddajnih postaj, nameščenih na »sopotniku«, so se culi na radio- pripravah v se g, a sveta glasovi, prihajajoči s krožeče umetne lune. Tudi' mi smo jih slišali. Ta uspeli je brez dvoima povzdignil tudi politični ugled Sovjetske zveze. Bivši ameriški ;minister za zrako-plovstvo Stuart Sy-mington že zahteva, naj parlament izvede takoj preistkavo, da se doženc, iz katerih vz-roko-v »so Združene države zaostal«’ v tekmi za satelit«. Ruski -izum je le v toliko tudi vojaškega pomena, ker neizpodbitno dokazuje, d,a j1' Sovjetska zveza resnično prišla tudi do med-celinskega atomskega izstrelka. Umetna luna je zletela iz Rusije v vsemirje z vrtoglavo brzino 8 kilometrov na sekundo uli 480 km na minuto, v eni uri 28 tisoč in 800 kilomf trov. Če so Rusi imeli na razpolago priprave, da to dosežejo, je zanje neprimerno' laže. da pošljejo čez ocean v Ameriko tudi izstrelek z vodikovo bombo. \ Iz vseh teh razlogov je ruskii izum precej vznemirili Ameriko. Uradno sicer Rusom čestitajo, a iz časopisja je razvidno, kako »e Amerik a ne i čutijo prizadete v svojem p°’ nosu. Rusija je spet prehitela Ameriko NOVICE MEDNARODNI ATOMSKI ZAVOD Predstavniki 62 držav so v ponedeljek Ustanovili na Dunaju gkupen zavod, katerega naloga je, širiti in pospeševati po vsem svetu uporabo atomske sile v miroljubne namene. Deželam, 'ki so na tem področju se zaostale, bodo dobavili potrebne surovine in stroje ter jim stavili na razpolago znanstvene in tehnične strokovnjake. Glavni ravnatelj je postal Ainerikanec St e rlii n g Cole, za katerega so glasovali tudi Husi, čeprav so bili mnenja, da bi mesto mo-ral zasesti zastopnik Ikalkie nevtralne države. G. Cole je slovesno prisege], da bo' izvršba! svoije dolžnosti popolnoma nepristransko ter odklanjal katerakoli navodila, ki bi mu jiih hotela dajati ta ali ona vlada, razume se, da tildi — amerikanska. STAVKA V LADJEDELNICAH V ponedeljek zjutraj je 6 tisoč delavcev tržaških in miljslkih ladjedelnic in tukajšnjega arzenala stopilo v 24-urno stiavko1, ker so hoteli dati duška svojemu ogorčenju, da so se v Rimu razbila pogajanja z upravniki la-d j ©delniške in dustri j e. Delavci se že mesece bore med drugim za novo ureditev akordnega dela, zia novo mezdno pogodbo z osebjem, ikii opravlja zdravju škodljivo službo, zlasti pa zahtevajo, naj se jim priznajo enake plače kot njihovim tovarišem v Genovi. Pogajanja so propadla, ker delodajalci o akordnem delu sploh razpravljati niso hoteli. Delavci so sklenili iti v boju zla svoje pravice do kraja. BREZPOSELNOST NARAŠČA Po podatkih tukajšnje trgovinske zbornice se je število 'brezposelnih na Tržaškem povečalo do 1. septembra za 465 oseb ter se po* vzpelo na 16 tisoč 825. Medtem ko se v Italiji 'brezposelnost polagoma niža, se pri nas stopnjuje. KOLIKO ČASA BO DIRJALA ? Umetna ruska luna, ki se od prejšnjega fedna vrti z blazno brzino’ okoli zemlje, je sprožila vprašanje, koliko časa ho tako dirjala. Ruski učenjaki so mnenja, da največ ndkaj tednov. V tem času bo začela polagoma goreti, nato se bo sesula ter 'brez ško'de spustila na zemljo. Neki ameriški znanstvenik pa trdi-, da bo ruska luna drvela okoli zemlje morda tudi — tisoč let. Sedmeca triglavska tezeea Za enakopravnost naše in ital. manjšine PREVEČ POČITNIC V krajih, kjer ne razsaja azijska influenca, so se spet odprle učilnice. Dijakom je še to prekmalu, a ne pomislijo, da imajo že tako 21 tednov ali 5 mesecev počitnic na leto-. To je velika hiba v šolstvu Italije. V Franciji trajajo počitnice le 17 tednov, v Sovjetski Rusiji 16, v Ameriki 13 in približno enako je v Jugoslaviji !,n Velilkii Britaniji. Kako naj dijak, ki počiva 5 mesecev, pri izpitih kaj zrna! KAZEN ZA BREZVESTNEŽE Cesar Jožef II. je že skoraj pred 200 leti izdal postavo proti malovestniim voznikom. Ukazal je, naj voznikom, ki preveč priganjajo Ikon j e, kar na mestu samem »naštejejo petindvajset palic po zadnji plati«. Dane«, 'ko zaradi nemarnih vozačev zgubljajo tisoči in tisoči ljudi zdravje in življenje v avtomoibilskih nezgodiali, bi 'bila taka postava še bolj umestna in potrebna. * * NOVA RAZSTRELJEVANJA V nedeljo in ponedeljek sta bili spet razstreljeni dve vodilkovi bombi: prva v Sibiriji, druga v Ameriki. Japonci so' v nedeljo že vedeli, da se je 4000 kilometrov sever-nozapadno od njihove države moralo nekaj zgoditi, ker je prebivalstvo čutilo skozi pol 'ire izredno močan zračni pritisk. Amerikanei so v ponedeljek zaključili svoj -4. atomski poskus, o katerem pravijo, da je bil zelo uspešen. (Nadaljevanje 8 1. strani) lijanska šola v Gabrovcu štela 'lani 3 učence in imela enega učitelja, tista v Zgoniku 4 učence in svojega učitelja, tista v Mavhinjah pa 7 učencev ter kar dva učitelja. Vsak pošten človek se sprašuje, zakaj naj hi se zakon na isti način ne tolmačil tudi za | Slo>vence. Zakaj naj bi na primer prvi in drugi slovenski razred v Skednju, ki štejeta 13 učencev, ne imela tudi dveh učiteljev? Odposlanstvo slovenskih občinskih in pokrajinskih svetovalcev se je v ponedeljek javilo pri gen. komisarju Palamari, da ga opozori na to krivi«o ter naprosi, da jo odpravi. Dr. Palamara je odgovoril, da morajo biti tudi po njegovem mnenju slovenske in italijanske šole v vsakem pogledu enakopravne. Poskrbel bo, da se to zgodi. Slovenska javnost jemlje obl juh o z zadoščenjem na znanje ter nestrpno čaika, da se čimpirej uresniči. Županom je . dejal, da bo o’ napisih sklepala jugoslovansko-italijanska komisija, ki se sestane ta mesec v Beogradu. Svoje odločitve bo gradila na popolni recipročnosti, se pravi na načelu, da kar zahteva slovenska manjšina zase na Tržaškem, pritiče tudi italijanski v Koprščini. MI SE S TAKIM STALIŠČEM V CELOTI STRINJAMO Nikdar ne bomo zahtevali za tukajšnje Slovence pravic, kii, bi jih ne priznali obenem Italijanom v coni B. Mešana komisija naj le sklepa in ukrepiai na temelju (recipročnosti! Za sedaj želimo le to, da bi obl asi v a priznala slovenski manjšini na Tržaškem vsaj liste jezikovne pravice, kii jih imajo Italijani v Koprščini, pa naj bodo take ali take. To velja tudi za javne napise, zlasti pa za dvojezičnost v uradih in na sodiščih, kjer se Italijani lahko’ neovirano poslužujejo svoje materinščine. Vse naj se izvede v duhu popolne enakopravnosti ali recipročnosti med obema manjšinama. Iz kakšnih razlogov noče dir. Palamara tega storiti? Velesile se s svojimi uspehi hvalijo, ljudstvo po vsem svetu je pa teli nevarnih in dtragih poskusov že do grla sito! MEŠANA KOMISIJA Glede slovenskih šol je, kakor vidimo, zavzel dr. Palamara popolnoma drugačno stališče kot v vprašanju dvojezičnih napisov, ki so ga bili sprožili sl o ve n siki župani. ,'j Ti 2 rf £ linij rt NABREŽINA MAČKOVLJE iNa petkovi izredni seji občinskega sveta je odbornik Škcdk govoril o tekočili javnih delili. Iz poročila izhaja, da je sedaj v teku gradnja novega šolskega poslopja v Sesljanu in otroškega vrtca v Nabrežini, kii bosta stala okrog 50 milijonov lir. Občinska uprava je hotela poslopji tudi opremiti, da bi se prihodnje šolsko leto v njih že lahlko' pričel pouk, toda prefektura je predlog zavrnila. V nekaj dneh pojde na dražbo gradnja doma za onemogle v Nabrežini, za katerega je bilo že pred 3 leti nakazanih 40 milijonov lir. Podjetje Milič je pred dnevi pričelo graditi novo cesto od sesljanskega nadvoza do cerovske poti ter bo> obenem asfaltiralo vaške poti v Cerovljah. Za ta dela je na razpolago 4 in pol milijona 'lir. Nadaljuje se tudi asfaltiranje iz Šempolaja v Praprot, medtem 'ko so se pred dnevi zaključila dela na cesti iz Štivana v Medjo vas. Občinska uprava pričakuje, da pojde na dražbo ureditev poti v Slivnem, v nabrežinskiii Stari vasi ter ob cerkvi v Štivanu. Ker je že nastopil mraz, lahko računamo, da se bodo dela zaključila šele prihodnjo pomlad. Med ostalimi javnimi deli, za katera je občinski tehnični urad že izgotovil načrte, naj omenimo gradnjo kopališča v Nabrežini in šolskega poslopja v Cerovljah ter podaljšanje greznice v Devinu. Za vse to bodo po-trošili' 32 milijonov. Omenjena dela se pričnejo, brž ko izide odlok generalnega 'komisarja. Odbornik je nato kratko poTočal o delovanju Selada. Pri ustanovi je letos zaposlenih 30 delavcev, čeprav je v občini 414 brezposelnih. Zaradi tega je župan posredoval pri dr. Palamari in ga naprosil, naj poskrbi, da sprejmejo v službo več delavcev. Selad je sedaj na tem, da zaključi kopanje jarka, koder pojde telefonski kabel za Sesljan in Devin. Ko bo to delo izvršeno, bo podjetje Tolve postavilo tudi javne telefonske govo-rilnice v Šempolaju, Mavhinjah in Vižovljah. Lažnivo pisanje Piccola ■Odbornik dr. Jež je nato v jedrnatih besedah ostro obsodil pisanje Piccola, ki se je v četrtek prejšnjega tedna postavil proti dvojezičnim krajevnim napisom na slovenskem tržaškem podeželju. List je obenem Obdolžil nabrežinsko občinsko upravo, češ da hoče posloveniti Devin in Sesljan, dve čisto italijanski vasi, ki so ju celo avstrijska oblast va vedno naziva!a' samo Dnino, oziroma Sistiana. Dr. Jež je dokazal lažnivost Pic-colovih trditev in pozval občinsko upravo, naj dosledno izvaja načelo dvojezičnosti, ki ni utemeljeno samo v naravnem pravu, temveč tudi v jasnih določilih londonskega sporazuma. Župan je poudaril pravilnost odbornikovih trditev ter izjavil, da bo občinska uprava še naprej uvajala dvojezičnost, pa naj bo Piccolu prav ali ne. Na koncu so nekateri svetovalciizr azili zaskrbljenost, ker se širi govorica, da bodo ukinili večerno kamnosešlko šolo v Nabrežini. Ker bi to pomenilo močan udarec domači industriji, so naprosili odbor, naj posre-.duje, da se pouk važne obrti obrani. Naše matere je hudo prizadela vest, da obJaistva tudi letos ne nameravajo ©tvoriti v vasi otroškega vrtca. Generalni komisariat je dolinski občini pred kratkim sporočil, da vrtca ne bo, ker ni denarja. Upamo in želimo, da bo prefektura svoj sklep spremenila, saj imamo v vasi kar 24 otrok, ki čakajo, da se prične pouk v vrtcu. ZGONIK V soboto je bila v Zgoniku iz/redna seja občinskega sveta. Razpravljali so o proračunu, ki ga je pred kratkim odobrila tudi prefektura. Ta je občini določila 17 milijonov in 794 tisoč lir državnega prispevka, medtem lk'o je občinski svet svoj čas zaprosil za 32 milijonov. Izmed postavk, ki jih je prefektura zavrnila, omenimo 1 milijon 700 tisoč lir za nakup gradbenega zemljišča nove šole v Zgoniku, 750 tisoč za občinsko knjižnico ter nad 2 milijona za popravljanje poti. Med dohodki naj bi občina, kakor smo že pisali, zvišala zemljiški davek za 200 odstotkov, užitninski ter družinski pa za dkupno vsoto 2 milijonov Jir. Župan je poročal, da je zaradi nameravanega zvišanja davkov kmetom že posredoval pri dr. Palamari ter mu obrazložil, da občinska uprava nikakor ne more višati davkov (kmetom, ki so spomladi pretrpeli toliko škode na pridelkih. Zdi se, da je generalni komisar upošteval županove tehtne razloge in da prefektura ne bo vztrajala pri svoji zahtevi. Svet je nato imenoval gdč. Marijo Milič in Margerito Gibi c za učiteljici otroškega vrtca v Zgoniku in Gabrovcu. BRIŠČIKI Na zadnji seji zgoniškega občinskega sveta smo' končno zvedeli, zakaj se tudi letos ni v naši vasi ©tvorila osnovna šola. Generalni komisar Palamara je v razgovoru z našim županom izjavil, da je za otvoritev kake nove slovenske šole na Tržaškem potrebno dovoljenje Rima. Ker je italijanska prestolnica zelo daleč, sodimo, da bodo morali naši otroci še mnogo časa hoditi v oddaljeno šolo na Opčine. Stališče dr. Palamare se nam zdi nekoliko čudno, ker nam ni znano, da bi bil že preklical odlok ZVU iz leta 1945, ki določuje, kdaj in kako se smejo odpreti slovenske osnovne šole na Tržaškem. Vsekakor mislimo, da morajo naši starši vztrajati pri svoji zahtevi ter naprositi tukajšnje politične in ostale slovenske organizacije. naj jim priskočijo na pomoč._________ RESNO VPRAŠANJE Zaradi čedalje številnejših denarnih glob, ki jih uslužbenci zdravstvenega urada nalagajo mlekaricam s Tržaškega, je pred kratkim padel predlog, naj bi se ustanovila zadruga ali konzorcij, ki naj bi od kmetov kupoval mleko ter ga nato prodajal v mestu. Zadruga bi potemtakem prevzela delo, ki ga sedaj opravljajo naše mlekarice. To vprašanje je obravnaval, kot' slišimo, tudi občinski svet v Zgoniku. Ugotovil je med drugim, da so naši Iklnetovalci prisiljeni prodati živino, ker ne morejo oddati vsega t Franc Ščuka V soboto je v Nabrežini, umrl za kapjo tamkajšnji dolgoletni didaktični ravnatelj g. Franc Ščuka. Žalostna vest se je. bliiškoma razširila po Tržaškem in Goriškem ter globoko presunila vse, ki so ga poznali. Pokojnik je sicer zadnje mesece nekoliko bolehal, vendar ni nihče slutil, da se bo tako hitro poslovil od tega sveta. Franc Ščuka se je rodiil pred 65 leti v Komnu na Krasu, a se je leta 1945 po povratku iz nemške internacije nastanil v Nabrežini, kjer je bil imenovan za ravnatelja obnovljenih slovenskih osnovnih šol. Zaradi svoje izredne predanosti šotli, strokovne usposobljenosti ter smisla za organizacijo si je pridobil velik ugled ne saino' med učitelji, temveč tudi med' ljudstvom. Njegova zasluga je, če so šole nabrežinskega didaktičnega ravnateljstva dosegle tako zavidljivo' strokovno in kulturno raven. Pokojnik' je bil pravi sin našega Krasa: marljiv in neumoren delavec?, v katerem je ■pod trdo zunanjo skorjo' utripalo plemenito srce. , Svoje notranje bogastvo je izlival v pesmi', ki jih je objavljal v raznih primorskih listih. Podpisoval se je s psevdonimom Devinski, Skalar, Gojko itd. Ker je 'ljubil slovensko mladino, je zanjo pisal igre, sestavljal uganke in bil eden glavnih sodelavcev tržaškega mladinskega 'lista Galeb. K večnemu počitku so ga položili v ponedeljek. Na nabrežinskem pokopališču sla se od njega poslovila mala učenika ter učitelj g. Miro Lojk, k:i je v zbranih besedtih orisal pokojnikovo delovanje v 'korist slovenske šole. Naj bo pokojniku Bog prizanesljiv sodnik. Gospe soprogi, sinovom in soroduilklm izrekamo globoko občuteno sožalje. Sožalju se iz srca pridružuje tudi uredništvo Novega 'lista. mleka. Zaradi lega so tud! svetovalci zgoni-š*ke občine mnenja, da je treba resno misliti na ustanovitev zadruge za razpečavanje mleka'. Zadeva je. vsekakor važna in bi bilo prav, če bi jo naši kmetovalci obravnavali na posebnih sestankih. Želeti bi pa. bilo, da bi vodstvo zadrug prevzeli sami kmetovalci in ne tuje osebe, ki, bi naše ljudi' utegnile le izkoriščati. TIMAVSKA PAPIRNICA Ob Timiavu so že postavljeni temelji za velikansko novo papirnico, ki bo ena največjih v državi.. Na leto bo tovarna lahko izdelala Okrog 50.000 ton papirja, kiaT znaša eno tretjino vse proizvod nje v Italiji. Obratovati bo začela že prihodnje leto. • • • ŠOLSKE VESTI Začetna sv. maša za učence učiteljišča in trgovsko akademije v Trstu bo v ponedeljek, 14. oktobra, ob 9.30 v cerkvi pri Sv. Ivanu. Redni pouk se prične v torek, 15. oktobra, ob 8. uri. Na višji realni gimnaziji s klasičnimi vzporednicami se začne novo šolsko leto v ponedeljek, 14. oktobra, ob 9. uri s sv. mašo v kapucinski cerkvi na Montuzzi. 2 ZJLhpihi is GORIŠKI OBČINSKI SVET Prejšnji teden je goriiški mestni svet imel dve seji, a ni izčrpal dnevnega reda, ki je obsegal nad 30 točk-. Komun is tični svetovalec Batt.i je na prvi seji predlagal, naj svet počasti spomin 50 delavcev, iki so pred 50 leti' izgubili življenje v neki občinski jami. Župan je predlog vzel na znanje. Nato je dr. Bernard is obvestil svetovalce, da je odbornik dr. Corsi odstopil, ker je bil službeno premeščen v Milan. Njegov naslednik v ob-činsikem svetu je Ivan Podhersig. Svet je nato razpravljal o avtobusnem podjetju ATA. Komunistična svetovalca Battello im Batti sta zahtevala, naj upravni odi)or ugotovi, zalkaj podjetje -vali krivdo za neredno poslovanje na delavce in jih ceflo odpušča iz službe. Župan se je obvezal, da bo viso zadevo ponovno predložil v razpravo občinskemu svetu, ko izteče pogodba med občino in ATA. To poit je mislil, da pride na svoj račun tudi svetovalec Pedronii, ki je že 26. julija zahteval od župana, naj poskrbi, da bo Go-Tica zares slovesno in z vojaško parado praznovala desetletnico priključitve k Italiji. Dr. Beirnardis je izjavil, da je upravni odbor smatral za dostojno proslavo le otvoritev ne-•katerih pomembnejših javnih del, sicer da je pa 7. september za Gorico- samo deloma vesel dan, ker nas obenem spominja na velik diplomatski poraz Italije. Te besede so na Pedironija vplivale kot mrzel curek in ni znal nanje nič pametnega odgovoriti. Sledilo je pismeno vprašanje slovenskega svetovalca dr. Sfiligoja, v katerem je zahtevali, naj se čimprej pravilno uredi službeni odinos šolske postrežnice na strokovni sloven-Ai šoli Matilde Kovačič. Župan je odgovoril, da bo zadeva rešena s .prihodnjim službenim pravilnikom, ki ga bo moral odobriti občinski svet. Precej dolgo se je nato vlekla razprava o vprašanju, ki so ga vložili komunista Battel-lo in Batti ter socialist Pdtozul. Zahtevali so pojasnila, zaikaj so- državna oblastva odvzela Gorici pravico, da carini govejo živino, uvoženo iz Jugoslavije. Poudarili so obenem potrebo, da se vzpostavi zveza med severno in južno železniško postajo v Gorici ter da se obnovi podvoz pri Rdeči hiši, kjer je danes premet z težjimi tovorniki- nemogoč. Župan je izjavil, -da imu je Trgovinska zbornica sporočila, da bo- zahtevala, naj se skozi Gorico uvozi v Jtalijo 1500 elav živine letino, o železniški zvezi pa bo odločala med-narodna_ konferenca. Glede ceste poid železniškim mostom pri1 Rdeči hiši je dejal, da gre za zadevo, iki se tiče tuje države, v katero se mestna uprava ne more vtikati. Predlagati bo treba, da bi -za tovorni promet uporabljali obmejni prehod pri šem. netru. Socialistični -svetovalec Pizzul je de ja-1, da je z odgovorom nezadovoljen. Tudi svetovalec Battello ni odobraval ztlasti odgovora glede železniške zveze, iki kaže, da je vprašanje še vedno na- mrtvi točki. Gre no-za »mednarodno konferenco«, ki je nikoli ne bo! Battello je od županstva zahteval, n*4 stopi v stik s sosedno državno utpra-vo, em; končno ne arre za politično, marveč m teh. 'lično vprašanje. Župan na je vztrajali, da «o za to zadevo pristojna le ministrstva. Go- spod Battello je končno še ugotovil, -da se pTi nas vse prepušča osrednjim ohlastvom, sami se pa nikamor ne zganemo. Sledil je najviharnejši del seje, ko je padli a marsika-ka pikra, ki je spravila v veliko -zaidrego zidaj župana in njegov odbor, zdaj pa kakega svetovalca manjšine. O tem pa bomo poročali -prihodnjič. IZ DOBERDOBA V Novem listu smo že poročali, da jo prefektura prejšnji mesec -nakazala 469.000 lir prispevka za ureditev novega poštnega urada. Dela bo izvršila skupina zidarjev, kar bo -občino gatov-o- manj stalo-, kot če bi dela opravilo kako podjetje. V novem poslopju bo verjetno tudi telefonska govorilnica, tako ne bo treba D-oberdobeem in drugim občanom več hoditi v oddaljene Ronke ali- ce- lo Tržič, ko se bodo hoteli po služiti teh modernih naprav. V zadnjem času se na srori^kem podeželju ved;no bolj širi azijska grina. Tudi v Doberdobu moramo doslej žal beležiti pet primerov, ki pa so. hvala Bogu. bolj mi'e narave. IZ PEVME — OSLAVJA V petek smo položili na pevmskem pokopališču k večnemu počitku 73-lctnega sodne-ga uradnika Mihaela Urbančiča, ki je umrl v gorički bolnici. Pokoi-nik je doligo let služboval v Kanalu in Gorici, od koder so ga fašisti premestili v notranjost države. Vsem tistim Slovencem, ki še danes nosijo brez sramu poitalijančene priimke, čeprav bi si jih z najmanjšim trudom lahko zopeft spremenili v rrvotno slovensko obliko, naj bo p-. Urbančič vzor zavednega moža, ki si nikakor ni nustiill .»premeriti -1 epeara slovenskega priimka. V težkih časih se ie odločil, da hoče nositi svoj priimek do proba in tako ostati zvest (kobariškim Kotlarievim, od katerih pa je -dobil. Bil ie pTimravlien raje izeubiti službo, kot dovoli'!., -da mu popači! o priimek svoii-h prednikov. G. ITrhnni-" je bil zelo nriliublien med go-riškimi Slovenci zaradi svojega plemenitega značaja in dobreea srca ter zaradi šesrave in vedele nrir^de. Za Ko smo gledali fotografije nacističnih mučenj, so nam n. pr. neizbrisno ostali v spominu razni obrazi med mučitelji: cinični, posmehljivi, napihnjeni, z brezbrižnim posmeškom na ustnicah, izmed katerih leno visi cigareta, z živinsko izbuljenimi očmi in stisnjenimi zobmi, ko ravno tolčejo svojo žrtev ali jo morijo. Pretreslo me je tudi, ko sem na slikah poleg drugih videl «finega gospoda«, kako stoji ob strani ceste ter z rahlim nasmeškom opazuje prizor. Sam ni šel zraven, bal si je umazati roke ali pomečkati obleko, toda ničesar nima proti _temu, da drugi nalože pastorju, kar mu gre. Tam sem zagledal tudi visokoraslega, plavolasega fanta z očali, ki je po vsem videzu kak študent ali uradnik in še kar simpatičen. Prav take smo srečavali med vojno med gestapovskimi in fašističnimi krvniki. Bili so prav simpatični fantje. Zunaj mučilnic bi nikomur niti v sanjah ne prišlo na um, da so sposobni mučiti do smrti človeka ali ga ustreliti s samokresom v tilnik. Tam sem uzrl tudi »drznega«, izzivalnega pretepača, ki ima vedno pripravljeno^krcpko šalo za prijatelje in vedno tudi kaj, s čimer'sc lahko pobaha pred dekleti, v resnici pa je primitivec in surovež. Pa kaj bi še našteval. Vsakomur, kdor gleda te žalostne slike, ki dokumentirajo sramoto našega časa in zlasti še Združenih narodov, se zdi, da je našel na njih kakega znanca, ki ga ima v slabem spominu iz mračnih medvojnih dni. Tudi Združene države imajo torej v svojem narodnem občestvu take ljudi, kakršni so bili pred kakimi petnajstimi leti še ponos Hitlerjevega rasno čistega nemškega naroda. Toda za Hitlerja vemo, da je znal pripraviti Nemce do nacionalistične blaznosti, in zato se ne moremo posebno čuditi, da so sc Pojavili med njimi ludi taki tipi. Toda od kod so se vzeli v Združenih državah, v deželi, ki hoče veljali za vzor demokracije in ki tako rada uči demokracije tudi druge narode? Ali jih ameriška demokratična omika v vseh dolgih dvesto letih, odkar obstaja in se uveljavlja,'še ni mogla preobrazili? Ko pa sem opazoval fotografijo ubogega črnskega Pastorja, ki ga suvajo in tepejo in se opoteka pod Pestmi ter brcami belih rasistov, se mi je tudi njegov obraz, kljub svoji črni barvi, zazdel znan. Ali nismo videli prav takih izrazov med žrtvami, ki so jih nacisti in fašisti mučili ter gonili v smrt? Ali ni njegov izraz mučenega človeka prav močno podoben obrazu nekoga med žrtvami množičnega streljanja na dvorišču celjskega Starega piskra ali med listimi, ki jih nacisti privezujejo na kole v Dragi Pri Begunjah? Človek nehote začuti, da je ta črnski pastor, ki jc zavestno zastavil svoje življenje, da je obvaroval skupinici črnskih otrok pravico do enakopravnosti, junak našega časa. On je junak, ne pa filmski igralci ali letalci v stratosferskih višavah. Le taki, kot je ta črnski pastor, in ne filmski lepotci so tisti, ki dejansko vodijo človeštvo korak za korakom naprej po poti resničnega napredka. Brez stratosferskih letalcev človeštvo lahko živi, brez takih ljudi pa bi ne moglo. Na take jc mislil tudi Kristus, ko je rekel: »Vi boste sol zemlje«. E. Z. SARAJEVSKI BALET Prejšnjo sredo je gostoval v ljubljanski Operi balet Sarajevskega gledališča. Vračal se je s krožnega potovanja v Švici. Podal je Musorgskega Noč na Lisi gori, Ravelov španski Bolero, ciganski ples iz Konjovičeve opere Koštana in prelepo Gotovčevo Simfonično kolo, kjer se prepletajo folklorne prvine s klasično baletno šolo. V zelo številnem baletnem ansamblu so se izklesani solisti zlili z zborom v enotno skupino. Orkester je pod mojstrsko taktirko Ivana Štajcera spremljal ples na odru. Ob koncu clve-urnega sporeda so nastopajoči želi obilno priznanje. Občinstvo je s ploskanjem trikrat privabilo na oder celotno plesno skupino, ki se jc posebno v Kolu ljubko odlikovala. Ljubljančani niso gledališča popolnoma napolnili, pač pa sem opazil, kako so se pred kinom Komuna, kjer se vrli neki ameriški film, skoro tepli za vstopnice. r. b. ŠOLA ZA KNJIŽNIČARJE Svet za prosveto v Ljubljani je sklenil, da letos odpre posebno enoletno šolo za knjižničarje in arhivske pomočnike. Na njej se bodo vrstila predavanja o svetovni in domači književnosti, o zgodovini knjižnic ter o praktičnem delu. Obiskovalci, ki morajo imeti srednjo šolo, se bodo učili tudi enega tujega jezika. Po opravljenih izpitih bodo tečajniki dobili mesta v znanstvenih in ljudskih knjižnicah. Razpisane so že štipendije za to šolo, a priglasilo sc je le malo slušateljev: v Novi Gorici še nihče, čeprav so strokovno izvežbani knjižničarji povsod nujno potrebni. » Prihodnjo nedeljo « Kot znano, je nameravalo Slovensko narodno gledališče v Trstu začeti novo sezono z dramo Josipa Tavčarja Prihodnjo nedeljo. Med občinstvom vlada precejšnje zanimanje za delo, ki je vzeto iz tržaškega življenja in prikazuje naše ljudi v vsej njihovi resničnosti. Zato smo dobili že več vprašanj iz vrst naših bralcev, naj bi naznanili, kdaj bo krstna predstava. Pozanimali smo se in zvedeli, da dan predstave še ni mogel biti določen, ker je moralo delo v cenzuro in so ga baje v celoti prevedli v italijanščino ter poslali v Rim. Kakor hitro bo cenzura, ki je v Italiji, kot znano, za gledališke predstave precej stroga, izdala dovoljenje, bo najavljena' tudi krstna predstava. Obletnici dveh velikih pisateljic Letos obhaja svet obletnici rojstva dveh velikih pisateljic, Nobelovih nagrajenk. Na Norveškem praznujejo namreč prav slovesno petinsedemdesetletnico rojstva tudi pri Slovencih zelo znane in priljubljene pisateljice Sigrid Undset. V slovenščini imamo njen obsežni zgodovinski roman Kristina, Lavransova hči, ljubezenski roman Jenny in še kaj. S temi in drugimi pripovednimi deli je pomagala proslaviti moderno norveško književnost v svetu. Vendar pisateljica tega jubileja ni dočakala, ker je umrla, kot znano, kmalu po drugi svetovni vojni, ki jo je preživela kot begunka v tujini, medtem ko sta se oba njena sinova bojevala v norveških oddelkih na frontah. Mlajši je padel. V Združenih državah pa obhaja petinšestdesetlet-nico pisateljica Pearl Buck, ki je še živa in stalno preseneča svet s kakim novim izrednim delom. V slovenščino imamo prevedenih več njenih romanov in novel. Čudno naključje usode je hotelo, da je bilo življenje obeh velikih umetnic podobno tragično. Obe sta nesrečno poročeni, obe materi deklic, ki sta ostali telesno in duševno nerazviti. Pearl Buck je drugič poročena z založnikom Richardom Walshom, ki izdaja njene knjige. Zdaj živi na svoji farmi v Penn-sylvaniji s petimi otroki, ki jih je adoptirala in ki so njena največja sreča. • • • NOBELOVE NAGRADE Proti koncu oktobra bo švedska Akademija znanosti in umetnosti podelila nagrade za književnost. Za to največje svetovno kulturno odlikovanje se poteguje več pisateljev. Kandidati so: Norvežan Johan Faltberg, Grk Kazantzakis, Rus Mihail šolohov in Anglež Graham Green. KULTURNE VESTI * V starosti 97 let je umrl v Pekingu najslavnejši sodobni kitajski slikar Chi Pai Chih. * Prvo nagrado na veliki mednarodni umetnostni razstavi- v Sao Paolo v Braziliji je dobil italijanski slikar Giorgio Morandi iz Bologne. * Drago šega, nekdanji kulturni ataše pri jugoslovanskem veleposlaništvu v Parizu in generalnem konzulatu v Trstu, nato urednik osrednje slovenske revije Naše sodobnosti, je prevzel mesto umetniškega vodje Triglav-filma. * Pisatelj William Faulkner je praznoval te dni svojo šestdesetletnico. Je še v polni ustvarjalni moči in svet lahko pričakuje od njega še velikih del. * Pred kratkim je nenadno umrl znani italijanski časnikar in pisatelj Leo Longanesi. Bil je glavni urednik desničarske revije Borghese. Imel je komaj nekaj nad petdeset let. * Slovenski pesnik Anton Vodnik je pripravil za tisk novo pesniško zbirko. Ni še znano, pri kateri založbi bo izšla. Svojo zbirko pripravlja tudi Jože Udovič. * S 30. septembrom je bilo ukinjeno poklicno gledališče v Kranju. Vsi protesti javnosti in kulturne komisije pri vladi LRS niso nič zalegli. Igralci in režiserji si iščejo službe drugje. * V univerzitetni knjižnici v Brnu je odkrila dr. Matusova doslej neznani dnevnik slavnega Marka. Pola. Napisan je v latinščini. Posneli so ga na mikrofilm, da ga pošljejo v Benetke. Najdba je vzbudila veliko pozornost med zgodovinarji. * Tržaško Novo gledališče bo začelo letošnjo se zono 28. oktobra z Borgesejevo dramo L’arciduca, ki prikazuje ljubezen med nekdanjim avstrijskim prestolonaslednikom Rudolfom in baronico Vetsero. O stali spored za letošnjo sezono obsega komedijo Uga Bettija Lepa septembrska nedelja, Inkvizicijo Diega Fabbrija in Rožo iz žvepla sicilskega dramatika Antonia Anianteja. Izmed tujih del so na sporedu Shakespearjeva Mnogo hiupa za nič, Hoffmannstha-lov Slehernik in Donadieu Avstrijca Fritza Hoch-vvalderja. * 30. septembra so pokopali na Finskem velikega skladatelja Jana Sibeliusa. Zadnji počitek je našel na vrtu svojega posestva Ainola 24 km severno od Helsinkija, in sicer na kraju, kjer je najrajši počival in premišljeval. Pogreba se je udeležil tudi predsednik finske republike. * Sophia Loren se je v Mehiki civilno poročila z znanim italijanskim filmskim podjetnikom Carlom Pontijcm; civilno zato, ker je Ponti že cerkveno poročen. Nevesta je stara 23 let, ženin pa 54. H« Pogorelo je slovito neapeljsko gledališče Polite-ama in z njim vred vse kulise in skoraj vsi kostumi revialne skupine Wande Osiris. * Med Jugoslavijo in Belgijo je bila sklenjena pred kratkim pogodba o kulturnem sodelovanju, ki predvideva izmenjavo umetnostnih razstav, kulturnih delavcev, predavateljev, gledaliških in drugih umetniških gostovanj, prevajanje knjig itd. V okviru tega sodelovanja bodo prihodnji mesec odprli v Beogradu razstavo flamskega slikarstva. * Umrl je mednarodno znani brazilski pisatelj Jose Lins Dorego. Dosegel je le starost 56 let. GOSPODARSTVO NE ODLAŠAJ S SETVIJO PŠENICE ! Večina naših kmetovalcev seje ozimno pšenico1 komaj novembra, nekateri) celo v začetku decembra. Posledica je, da se seme do zimskega mraza premalo razraste in ofkrepi. Zato mu potem škoduje mraz in pridelek je slabši, koit bi moral 'biti. Mnogi se v takih primerih izgovarjajo1, da niso mogli prej sejati, češ da niso imeli časa in ker je bilo slabo vreme. Pri nas je oktobra meseca navadno dovolj lepega vremena, da setev pravočasno izvršimo. Potrebno je seveda, da izkoristimo vsak lep dan. Pšenico vsekakor posejemo v drugi' polovici oktobra, najpozneje v prvi desetini novembra. Setev pšenice dobro pripravi in opravi! Če hočemo doseči s pšenico visoke hektarske donose, moramo zemljišče čim globlje preorati, kajti pšenične korenine segajo tudi meter globoko, istočasno ji pa moramo temeljito gnojiti. V ta namen raztrosimo vrh preorane zemlje - pred brananjem - na vsakih 1.000 m2 po 30 kg žveplenokisiega amoniaka (solfato ammonico), 70 kg superfosfata (perfosfato) in 20 kg kalijeve soli (oloruro potassico). Ta sredstva lahko nadomestimo tudi s sestavljenimi gnojili, kot so PRN in druga. V tem primeru raztrosimo na enako površino po 65 kg sestavljenega umetnega gnojila. Nato njivo prevlečemo z brano. iKo' smo to opravili, pustimo, naj zemlja nekaj dni — tudi ves leden — počiva in nato sejemo, če le mogoče s sejalko, ki razdeli seme enakomerno po zemljišču. Sejemo pa le odbrano some kakšne zgodnje sorte. Če smo pred setvijo pognojili vsakih 1.000 ur samo s 65 kg sestavljenega gnojila, raztrosimo na to površino še 30 kg enakega gnojila, brž ko seme ilzkali. Nato gnojimo še navrhno ali pod list, in sicer tako, da raztrosimo prvič pred božičem in drugič v januarju ali v začetku februarja na vsakih 1.000 in2 po 8 kg apnenega solitra (nitrata di calcio). Nekdo morda poreče, da tako gnojenje mnogo stane in se ne izplača! Gnojenje 1.000 m2 stane z delom vred okoli 5.000 lir ali 3/4 vrednosti 100 kg pšenice. Toda pridelek se prav za toliko zviša in navadno za mnogo več. Če ne verjameš, poskusi in 9i vse natančno' zapiši. CENE VINA V ITALIJI V javnih lokalih se danes na splošno loči vino po ceni, ki je 60 krat višja kot pred vojnio (1938). Cene na debelo, to je pri pridelovalcu, pa so bil e najvišje septembra 1956 in »o takrat bile 50 do 53 krat višje kot pred vojno. Nato pa so začele cene pri pridelovalcu padati in so danes komaj 36 krat višje kot pred vojno. ITALIJANSKA SEMENSKA PŠENICA ZA JUGOSLAVIJO V juniju 1956 je bil v Milanu sestanek zastopnikov E N SE (Ente Naziiomale Sementi Elette) in predstavnikov jugoslovanskih kmetijskih zbornic. Dogovorili so se, da bodo s sodelovanjem FAO (Mednarodni urad za kmetijstvo in prehrano) napravili v Jugo- slaviji več setvenih poskusov z italijanskimi žlahtnimi sortami pšenice. Poskusi so bili izvršeni v zadnji žitni letini (oktober 1956-ju-lij 1957) in kjer so uporabili tehniko, kot jo zahteva moderna žitoreja, so bili uspehi nadvse ugodni in prepričljivi. Tako je Mi-tar Pandurov v Subotici dosegel na skoraj 5 ha rekordni donos 70 stotov. Tudi drugod so bili doseženi zelo visoki hektarski donosi. To pa so bili le poskusi, ki naj pokažejo smer nadaljnjega dela. V ta namen je bilo v avgustu več sestankov med italijanskimi in jugoslovanskimi kmetijskimi strokovnjaki in gospodarstveniki. Dogovorili so se, da bodo letošnjo jesen posejali v Jugoslaviji 40.000 ha z žlahtnimi sortami pšenice in uvozili v ta namen iz Italije 65.000 stotov semena. Gre za najrazličnejše pšenice, a skoraj polovico predstavlja sorta S. Pastore. Ostale vrste so zastopane z manjšimi odstotki, in sicer Au-tonomia B z 19.8%, Produttore z 10.4, S. Giorgio z 8.7%. Malo več kot 10% predstavljajo vse ostale sorte, kot so Funo, Tevere, Fortunaito, Mara, Falchetto, Salto, S. Luca, R 16 in R 37 ter ostale. Jugoslovani so poleg žlahtnega semena nakupili tudi mnogo traktorjev, plugov,, sejalk, čistilnic in precejšnjo količino gnojil, tako da dosega celotna kupčija vsoto- skoraj 5 milijard lir. IZBOR TRTNIH SORT Po vsej Italiji je razširjenih nekaj tisoč sort dobrih in slabih trt. Pred leti je ministrstvo naročilo, naj se napravijo za večje okoliše (nekaj pokrajin skupaj) posebni izbori in naj se potem dotične sorte tudi podrobno opišejo. Tako bi bile izločene vse manjvredne sorte. — Delo je v teku, laču-najo pa, da bo kljub temu ostalo' v Italiji še vedno najmanj 100 vrst. Od naših belih sort bodo ostale: istrska malvazija, beli in sivi burgundec (Rulean- der), Jaški in renski rizling, rebula, stativ i-gnon, silvanec, tokajec, traminec in zelen (verduc). Od trt s črnimi, oziroma rdečimi jagodami bodo ostale sorte barbera, kabernet, merlot, črni burgundec, refo.šk in mogoče modra frankinja. Kdor ima namen napraviti nov nasad za vino, naj se kar omeji na navedene sorte. ŠKROPLJENJE BRESKEV Ljetos sita kodra in smoliikavost pošteno skvarila veselje marsikateremu ljubitelju breskev. Zakaj? Zato ker niso bile pravočasno poškropljene z bakrenimi škropivi. Breskve moramo škropiti dvakrat, in sicer prvič, brž ko breskev izgubi liste, Iklar se lahko zgodi tudi konec tega meseca, drugič pa konec zime. Najvažnejše je prvo škropljenje, to je jesensko. RASTLINA SELIVKA V južni Ameriki uspeva rastlina salvine-la, ki si sama išče vlažne zemlje. Kadar zavlada velika suša, se ji korenine zvijejo ter iztržejo iz tal, 'kjer zanjo ni lirane. S> pomočjo vetra se premika počasi naprej in ko salvinela naleti na vlažna tla, se kar sama spet zakorenini. PAPIR IZ STEKLA Neka ameriška tovarna je začela izdelovati papir iz steklenih mitlk, 'ki ga je mogoče na vse načine mečkati, nato pa s pritiskom dlani spet povsem zravnati in izgladiti. Na njem se lahko' tiska vse, kol na vsakem drugem papirju. Njegova glavna prednost je, da ne gori, in je zato zelo primeren za izdelavo bankovcev in dragocenih listin. Uporabi- li so' ga tudi Ikiot cigaretni papir: ker se ne sežge, ostane ves pepel lepo v cigaretni cevki. Mi hi 3P K(thctciiitiit • (športni pregled ATLETI S SEVERA IN Z JUGA V ATENAH V nedeljo zvečer se je na olimpijskem stadionu v Atenah zaključil veliki dvoboj med atletskima reprezentancama Skandinavije in Balkana. To je bilo eno največjih lahkoatletskih prireditev letošnje sezone, saj so tekmovali najboljši športniki Švedske, Finske, Norveške, Danske, Islandije, Grčije, Romunije, Bolgarije in Jugoslavije. Obe ekipi nista nastopili v najmočnejši postavi. Oslabljena je bila zlasti ekipa Balkana, ker je v Atenah nekaj tekmovalcev zbolelo za gripo. Borba je bila vsekakor zanimiva in postavljenih je bilo več državnih viškov. Veliki dvoboj se je zaključil z zmago Skandinavcev (243: 177). Najboljši balkanski atlet je bil Franjo Mihalič, ki je zmagal tako v maratonu kot v teku na 10.000 metrov. Posebno pohvalo zaslužita tudi Lorger, ki Bolgarski metalec diska Mllev, ki je nastopil Iv Atenah je zmagal na težkem tekališču z izidom 14”5, in Marjanovič, ki je skočil 204 cm visoko. DRŽAVNI PRVAK NA ZADNJEM MESTU! Po enomesečnem odmoru so se ponovno začele tekme jugoslovanske zvezne nogometne lige. V šestem kolu smo zabeležili marsikatero presenečenje. Tako se lanski državni prvak Crvena zvezda zaradi slabe igre nahaja na zadnjem mestu lestvice. Iz dosedanjih tekmovanj izhaja, da sta Partizan in Vojvodina najresnejša kandidata za prva mesta. Partizan je sicer v nedeljo dosegel le neodločen izid proti BSK, a je vendar ostal na prvem mestu. Tudi finalisti srednjeevropskega pokala prihajajo k sebi in skušajo prodreti na vrh lestvice. Odlično so se v nedeljo izkazali napadalci Radničkija, saj so nasuli v mrežo veleške obrambe kar pol ducata golov. Lestvica je naslednja: 1. Partizan 10; 2. Radnički 9; 3. Spartak 8; 4. Vojvodina in Dinamo 7; 6. Zeljezničar in Vardar 6; 8. Hajduk, Zagreb, Velež in Budučnosl 5; 12. Split in BSK 4; 14. Crvena zvezda 3. ŠPORT V SVETU Košarka — V nedeljo je bilo v novi rimski športni palači srečanje med Italijo in Češkoslovaško. Zmagali so gostje z izidom 58:47. Kolesarstvo — Belgijec De Bruyne je zmagal v dirki Pariš - Tours, ki je bila veljavna za pokal DE-CO. V Italiji se je zaključila etapna dirka za veliko nagrado S. Pellegrino. Zmagal je amater Bariviera. Avtomobilizem — V nedeljo je bila v Trstu znana dirka Trst - Opčine, ki se je je udeležilo 80 vozil-Na prvo mesto se je uvrstil Tedeschi (Maserati 2.000), ki je tudi postavil nov višek proge (4'32”3)-Vozil je s povprečno hitrostjo 117,003 km na uro. , iNIC ČUDNEGA NE BI BILO, ČE < 6E MU ZMEŠA'. PO VSEM, KAR, SMO DOŽIVELI... h. ~ - ...MAR. NI VAJINA ZNANKA* OJE3,'POTEM 3E PAG NAJ-Bonfe.tE 30 Sim prej ^ ODKURIMO! K V TAKO, ZDAJ ME LAUKO PREDSTAVITA’ . NMINI PRIJATELJICI VENDAR.! SICER BI Ml BILO 13UB&E, U.O BI BILA NEUO L1UO MANJŠA,TODA....KAJ VAMA «3E? ^ ^ ^ ^ ^ J PREDSTAVIVA? S« KOMU? PRIUA1A nra&p < U/*u- mnhftun BILO 3E PREPOZNO .VEHKAN; KA JIM JE POBRALA..-««^ ...IN JIH ODNESLA PROTI SVOJE MU dOmu... v /nM.T£: Roda zmotil se je. velikanka i 3£. OPAZILA NJEGOV bEG. POGRABILA 3E ZVITOREPCA IN LAKOTNIKA IN 3U ZAPRLA V KLEP UO, VISOkO POD STROPOM. UU.LEPA U60DA NAS ČAKA. TAJ FRKOLIN NAM BO POPULIL Y« UDE.' ČE BI VELIKANKA PRH NES>LA TUDI LETALO, BI IMELI £E 0PAN3E NA BEG,TAWO PA... ...NIHČE ME NE 61EDA,SKRIL SE BOM.MORDA ME NE BODO PO= GREŠILI... V TOLE SPRAN30 BOM . sr ZLEZEL. , TRD0N3A JE NA5.EL LUUN30 V ZIDU IN SMUKNIL VANJO... P3 r^VmnO-; Hitnivnu hiteti -cffif/fiV hvvtfi Em ti&CG m Hm Bm Legal in Spedweltl sta se spot spogledala. »Pojutrnjem se bora o videli,« sla vstajala bratca iwza mize. »Ti, Nartli, pa brž brezžično javi Brayu; niti za trenutek se ne bo obotavljali... posebno če rnu nekaj povemo.... »Kaj takega?« »Vmešal se bo v vso stvar neki gospod Graham St. Glery,« je odvrnili Poljak, in si brezbrižno prižigal cigaro. »Kdo hudiča pa je ta?« Legat ni odgovorili; samo smehljal se je zelo tajnost no. Štefan-‘Nairth je običajno zapuščal svoj urad v Old Broiad Streetu o>b štirih. Ob tej uri ga je čalkal a vito. da ga odpelje v njegovo lepo vilo v Sunningdalu. Tisti večer se pa ni mogel odločiti Za odhod1. Ob 5. uri je navadno prihajala pošla. Pričakoval je li- sto mesečno’ nakazilo iz Kine, katero je poprej s tako zlobnim namigom omenil Legat. Jožef Bray je bil v resnici njegov bratranec v drugem kolenu. Ko je ipodjetje Nartli obvladovalo še angleške trge in so bili Bray-jevi le revni sorodnici, sc niso niti spomnili' revnega Joea. Deset lat kasneje je Štefan Nartli prejel njegovo pismo, v Iklaterem Joe izraža želijo, da bi zopet navezal stike s sorodniki. Skoraj bi bil zagnal pismo v koš. Tedaj se je pa spomnil, da je Joe Bray neznansko obogatel in da je družba Yun Na,n njegova; odslej je začel seve gledali na to sorodstvo z drugačnimi očmii. Bratranca se nista poznala razen s fotografij. Brayjev obraz se je pa zdel Štefanu tako oduren, da se mu je bal sprva celo odpisati. Točno ob petih in en četrt mu je sluga Parkiins prinesel pričakovano pošto. »Medtem Iko ste bili na seji. je prišla gospodična Ivana.« ga je obvestil sluga. »Ali«, je malomarno odgovoril Štefan. Ivana Brav je bila edina sorodnica, katero je 'Nartih poznal. Dokler niso zvedeli, da je Bray obogatel, so revno dekle komaj trpeli v hiši. Zrast la je skupaj z dvema Štefanovima hčerama, ki sta ostali brez matere. Izredno razumna in marljiva je že več let vodila gospodinjstvo. Čeprav je bila nekaj let mlajša kot Mabel TEDENSKI KOLEDARČEK 13. oktobra, nedelja: Edvard 14. oktobra, ponedeljek: Kalist 15. oktobra, torek: Terezija, Tekla 16. oktobra, sreda: Hedvika, Gerard 17. oktobra, četrtek: Marjeta 18. oktobra, petek: Luka, Janez 19. oktobra, sobota: Etbin, Peter VALUTA — TUJ DENAR Dne 9. oktobra si dobil ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šterling nemško marko pesos švicarski frank zlato napolcon >z. dal za: 624—626 lir 23,70—24,20 lir 80—85 lir 129—135 lir 1590—1650 lir 147—148 lir 12—15 lir 146-149,50 lir 712—715 lir 4850—5050 lir RADIO TRST A stiki skozi stoletja: »Doba pred Primožem Trubarjem. Četrtek, 17. oktobra, ob: 12.00 Potovanje po Italiji: Turistični razgledi dr. Maria Adriana Bernoni-I ja; 18.00 Španska simfonija za violino in orkester; 19.15 Radijska univerza: Evropska kolonialna ekspanzija: »Zaključki«; 21.00 Dramatizirana zgodba: Guy De Maupassant: »Ogrlica«. Igrajo člani Rad. odra; 22.00 Nove knjige in izdaje: Elio Vittorini »Erika in njeni bratje«. Petek, 18. oktobra, ob: 12.00 Predavanje: »Egiptovska vzorna provinca«; 19.15 Šola in vzgoja: »O pomenu otroških vrtcev«; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 21.15 Velika dela slavnih mojstrov; 22.00 O glasbilih: Lesena pihala: »Oboe in fagot«; 22.15 Borodin: Baleti iz opere »Princ Igor«. Sobota, 19. oktobra, ob: 12.00 Življenja in usode »Bing Crosby«; 12.55 Kvintet Avsenik; 16.00 Radijska univerza: O higieni in zdravstvu dela: »Kaj je medicina dela in kako sc je razvila«; 17.00 Oddaja za najmaljše: Lea Pertot: »Potopljeni mlinček«. Igrajo člani Rad. odra; 19.15 Sestanek s poslušalkami; 20.30 Od melodije do melodije; 21.00 Teden v Italiji; 22.00 Lahki orkestri; 22.40 Večerne melodije. Nedelja, 13. oktobra, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa; 12.00 Vera in naš čas; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Slovenski zbori; 20.30 Mozart: »Beg iz Sera,ja«, opera v 3 dej. Ponedeljek, 14. oktobra, ob: 12.00 Lovčevi zapiski: »Zadnji svojega rodu«; 19.15 Radijska univerza: Kako nastane dnevnik: »Tehnične pridobitve«; 21.00 Znanost in tehnika: »Podmorski prenos električne energije«; 22.00 Izbrani listi iz slovenske književnosti : Fran Milčinski: »Dedno obremenjen«; 22.15 Ca-sella: Koncert za klavir, violino, čelo in ork., op. 56. Torek, 15. oktobra, ob: 12.00 Predavanje: »Marti-niquc, otok Malih Antilov; 13.30 Glasba po željah; 19.15 Zdravniški vedež; 21.00 Ksaver Meško: »Pri Hrastovih«, drama v 3 dej. Igrajo člani Rad. odra. Sreda, 16. oktobra, ob: 12.00 Zena in dom, drobne zanimivosti iz ženskega sveta; 18.00 Klavirski mojstri; 19.15 Ivo Zor: Zgodbe za otroke od osmih do mojih let: »Povest o velikem spoznanju«; 20.30 Iz komičnih oper; 21.00 Obletnica tedna; »Johann Lud-\vig Burkhardt«; 22.00 Italijansko-slovenski kulturni VPRAŠANJA IN ODGOVORI Vprašanje štev. 404: Pred kratkim je Novi list poročal, da vinogradniki niso letos dolžni prijaviti pridelka grozdja občinskemu trošarinskemu uradu. Ko sem sc obrnil na pristojni urad, so mi dejali, da novih predpisov ne poznajo in da bom zato moral pridelek prijaviti. Odgovor: Čudimo se, da ste na trošarinskem uradu prejeli taka pojasnila, saj bi uradniki morali vedeti, da, je 16. septembra 1957 ministrstvo izdalo okrožnico, ki pojasnjuje zakonski odlok z dne 14. 9. 1957 štev. 812, s katerim so oblastva odredila, da vinogradniki niso več dolžni prijaviti pridelka grozdja. Ker mislimo, da ste naše sporočilo napačno razumeli, Vam svetujemo, da ga ponovno natančno prečitale. Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 ŽENSKI KOTIČKU NEZGODE V KUHINJI Vsaki, še tako dobri gospodinji se pri kuhanju pripeti kakšna nesreča. Navedli bomo nekaj nasvetov, kako si pri takih majhnjih nezgodah hitro pomagate. Če se je pečenka zažgala, porežite 'ožgane dele in ostalo vtaknite v vrelo vodo, kjer kuhale približno četrt ure. Nato položite pečenko v vročo mast in jo dušile do mehkega. Če se nam jedila prismodijo, ne smemo dodajati vode in mešati. Preostalo užitno jed stresemo v drugo posodo, v katero smo prej dali nekoliko masti in vode. Preveč slanim jeelem lahko dodamo nekoliko sladkorja ali pa nekoliko na liste narezanega surovega krompirja, ki vsrka odvečno sol. DROBNI NASVETI — Ovenel peteršilj poslane zopet svež, če ga položimo v toplo vodo. — če pozlačena zapestnica potemni, jo zdrgni s krpico, ki si jo namočila v alkoholu, in jo posuši z žaganjem. — Če imaš madež od rje na perilu, položi nanj košček limone in prelikaj ga’ z vročim likalnikom. — Pecivo postane sočnejše in bolj rahlo, če zamesiš moko z maslom zvečer in jo pustiš vso noč pokrito na netoplcm prostoru. Naš rooepts Gobova juha. Vzemi pest suhih gob, jih popari z vrelo vodo in precedi. Olupi 2 krompirja in ju daj z gobami kuhati v poldrug liter vode. Temu dodaj bledo prežganje, ki si ga naredila iz žlice presnega masla, žlice moke in v katerem si končno zarumenila še strok sesekljanega česna. Stlači krompir, posoli in popopraj po okusu ter dodaj osminko mleka. Pusti malo prevreti in daj s prepečencem na mizo. Pavla SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V TRSTU V soboto, 12. t. m., ob 20.30 v dvorani »A. Sirk« v Sv. Križu, v nedeljo, 13. t. m., ob 16. in ob 20. uri v Prosvetni dvorani v Gorici Branislav Nušič ŽALUJOČI OSTALI 'komedija v treh dejanjih in LeUy, je pogosto opravlja'!« ludi posle njune vzgojiteljice. Običajno so pa Ivano zapostavljali. Kadar so bili gostje v hiši, je jedla sama v svoji podstrešni sobi. Njej je pa bil o- še bolj všeč, da so jo pustili pri miru. »Kaj pa je bolela?« je vprašal \arth in odpiral dragocen** pistno. »Prišla je slučajno v m osi o nakupovat in je vprašala, ali imate 'takšno1 naročilo zanjo. Hotela je tudi vedeli, ali sta vam gospodični kaj telefonirali o tistih dveh Kitajcih.« »Kitajcih ?« Parkins je pojasnil, da je gospodična Letty videla zjutraj dva močna Kitajca z lokavimi obrazi, zleknjena v visoki travi zadaj za vilo. Komaj sta ugledala gospodično, sta jo urno pobrala proti gozdu. »Gospodična Ivana p,a misli,« je dodal sluga, »da sta morda člana cirkuške družbe, ki. je šla davi mimo Sunnimgdala.« Na rt h je sklenil, da bo slučaj prijavil policiji in ni več mislil nanj. Naslonili se je v slolu in je potegnil iz ovoja običajno nakazilo in obenem — kar je bilo nenavadno — dve strani gosto pisanega pisma. Štefan je spravil nakazilo in je začel brati nerodni »log bratrančevega pisma: »Spoštovani gospod N arih! Čudili se boste tako dolgemu pismu, ker jaz nimam običaja dolgo pisati. Pa vam moram vendarle poslati sporočilo, da me je zadela kap. Vrgla me je na tla in le počasi prihajam k sebi. Doktor mi ne more zagotoviti, da bom dolgo živel. Zato sem rekel, da moram misliti na prihodnost in da moram napisati testament. Sestavil ga je. kakor vidite, moj notar. Dragi gospod TSarlh, jaz imam veliko spoštovanje in občudovanje do vaše družine. Zmerom sem mislil, da vam bom šel na roko in sem šel. Gospod Clifford T,ynne. ki je moj upravnik in je bil z menoj že kol otrok, ko sem prišel v ta daljni kraj in je zdaj moj treovski. tovariš in prav priden fant. želi. da bi se oženil v naši rodbini, da ne izumreta naš priimek in moje častno ime. Jaz vem. da imate v hiši tri pitne o: dve vaši hčerki in eno sestrično. Jaz tu- di želim, da Clifford poroči eno. Odpotoval je v Evropo in bo kmalu pri vas. Tukaj moj testament: Vam zapustim dve tretjini mojih delnic od rudnikov, eno pa Cliffordu Lynnu. Če bo ena vaših punc hotela njega, bo pa ves moj denar njegov. Poroka se mora izvršiti do 31. decembra lega leta. Če se to ne izpolni, dragi gospod Narth, dobile po moji smrti lep nič. ,S' tem vas lepo pozdravljam. Vaš ljubeči bratranec »Jože Bray«. Štefan je dvakrat prebral čudno pismo. Spraševal se je, ali morda ne sanja. Iz neba se mu ponuja sreča! Pozvonil je slugi, nnu daO nekaj naročil, stekel po stopnicah im skočil v avto. Spotoma je obnavljal nekatere važnejše odstavke iz pisma. Na vrsti je Ma-bel kot najstarejša, je presojal. Samo da bi ne odbila! Poroči se pa lahko tudi Leittv; saj je isto. Do denarja bom na vsak način prišel. Ko je avto zavil v negovani drevored proti vili, so m,u oči žarele od veselja. Mabel, ki ga je na vrtu 'pričakovala, je brž sklepala, da se je zgodilo nekaj nenavadnega. V tem hipu se je tudi Let tv prikazala na pragu vsa sveža in prikupna. Obe sta bili. lepi, malce preokrogli, a zelo ljubki. Škoda, da se je Mabel držala pogosto na-mrdnjeno. Letly je pa kazala svojo pretirano živčnost. »Si slišal, očka,« je zavpila Mabel, »o listih dveh strašnih rumen iakarjih? Uboga T,etty, kmalu bi bila omedlela...« Še ves vesel zaradi pisma se je Štefan smejal in šalil: »Zaradi dveh plašljivih revežev toliko strahu? Stavim, da sta se onadva bolj ustrašila. Pridita v mojo pisarno; imamo resnejše stvari na vrsti.« Stopili so v sobo, ki jo je skrbno zapri. S skrivnostnim glasom je hčerama razodel novico, katero sta pa ti nekam hladno spreje- li. Mabel je puhnila dim iz cigarete in poškilila sestri. »Razumem, očka..Velika sreča bi to bila zate, a kaj bi namia pripadlo?« »Kai? Vama pripadlo? Nisi razumela, da ena tretjina delnic pride v 01 iffnrdovo 'last ?« :|; '1= (Dalje)