C ■ E> J В 23. MAJA 1958 L. IX. STEV. 20 CENA 15 DIN QLA8ILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJSKEGA OKRAJA Umrl je velik revolucionar DJURO SALAJ V torek je iz Lovrana, malega obmorskega letovišča, po- hitela v svet pretresljiva novica. V domu železničarjev, kjer je na oddihu iskal zdravja, je opoldne nenadoma preminul član Zveznega izvršnega sveta, član Izvršnega komiteja CKZKJ, dolgoletni predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije, nosilec mnogih najvišjih odlikovanj, med njimi Ordena junaka soci- alističnega dela, velik revolucionar in soustanovitelj jugoslo- vanske Komunistične partije, D juro Sala j. V trenutku, ko je domovina zvedela za žalosten dogodek, sio se spustile državne zastave na pol droga, črni prapori žalosti so zaplapolali v sončni majski dan. Spet je smrt iztrgala delov- nemu ljudstvu človeka, ki je polnih petdeset let izgoreval v boju in delu za delavski razred. Od takrat, ko je kot mlad krojaški vajenec začel sodelovati v naprednih delavskih vrstah, ves čas potem, ko je delal .^oma in v zamejstvu za osvoboditev delav- skega razreda iz spon sužnosti, pa vse do sedaj, ko je zavzemal najvišje izpostavljene položaje v osvobojeni domovini, je re- volucionar Djuro Salaj bil skromen in nesebičen voditelj de- lavskih množic. Njegov lik je svetal primer komunista in borca, njegove zasluge so neprecenljive, kajti njegovo življenje je bilo od otroških let posvečeno naprednim idejam in gibanju in v takem delu je prenehalo biti tudi njegovo plemenito srce. Zvezni izvršni svet je odločil tri dni narodnega žalovanja. Odbor za državni pogreb velikega pokojnika je sestavljen iz najvidnejših osebnosti našega javnega življenja. Na tisoče so- žalnih brzojavk je prejela pokojnikova vdova. Žalne seje so bile tako v Izvršnem svetu FLRJ, kot v vseh izvršnih svetih republik, v vrhovih in v organizacijah Zveze sindikatov. De- lovni ljudje so se poklonili spominu pokojnika ob vsaki priliki, pa naj je bilo to na delovnem mestu, nr. sestankih in temu žalost- nemu dogodku posvečenih zborih. Posmrtne ostanke so iz Lovrana prepeljali v Zagreb, kjer se je mimo njegove krste v Delavskem domu zvrstila reka držav- ljanov. Tisoči in tisoči so prišli po zadnje slovo od velikega voditelja. Meščani glavnega mesta Hrvatske, delegacije organi- zacij in kolektivov iz vse države, mladina, delavci, borci, vsi so želeli videti za vedno umirjeno lice človeka, ki jim je posvetil vse svoje življenje in vse svoje ogromne sposobnosti. V Zagrebu se je v četrtek zbralo na desettisoče ljudi. Vsi najvidnejši politični in državni funkcionarji naše domovine so odložili ta dan svoje delo in ga posvetili velikemu sodelavcu — njegovemu neminljivemu spominu. Pred njegovim grobom so se od njegovih posmrtnih ostankov poslovili zapovrstjo vsi njegovi sodrugi, ki so deset- letja z njim z ramo ob rami vodili težak in zmagoslaven boj, ki so narode Jugoslavije popeljali v obdobje svobode, neodvis- nosti in graditve nove družbe. V duhu pa smo bili prisotni vsi, vsi delovni ljudje so- cialistične domovine. V naših srcih in v srcih bodočih pokolenj, ne bo spomin na velikega revolucionarja Djura Salaja nikdar preminul. Ostal, bo živ med nami, dokler bo to ljudstvo živelo v tej deželi. NAŠ IN NJEGOV PRAZNIK Vedno znova nas do- godki prepričujejo, da nam je zgodovina dala voditelja take veličine, ki je osebnost velikega kova v individualnem smislu in poosebljenje svojega naroda hkrati. Ko da je usoda slutila skozi kakšne preizkuš- nje si bo morala utirati pot nova socialistična Jugoslavij a? V tej razrvani politič- ni dobi, ko vse svetovne silnice kažejo nujnost nove poti in ko v na- sprotju s tem dejstvom vodilni ljudje vztrajajo pri starokopitnem ob- ravnavanju vseh teh problemov, je naš pred- sednik Tito osebnost, ki ga, kot kaže, ne morejo razumeti nekateri vodil- ni krogi sveta, nasprot- no pa ga razumejo in spoštujejo ter že do- dobra poznajo delovne množice, miroljubni de- lovni ljudje. In tako je dobro, da našega pred- sednika republike razu-' mejo in poznajo mno- žice, čeprav bi bilo še bolje, da bi ga bolje poznali tudi tisti, ki od- ločajo o usodi svojih. ljudstev in usodi sveta. Predsednik Tito je za mnoge postal »zagoneten« politik. Ta zagonetnost pa je ravno v tem, da je odkrit, pošten in dosleden. Ce torej nekateri politični in državni krogi merijo človeški in poli- tični obraz našega Maršala po svojih merilih, potem je razumljivo, zakaj je osebnost tovariša Tita zagonetna. Nekaterim namreč ne gre v račun, da more biti nekdo dosleden komunist in marksist in pri tem vedno poslušati in ustreči želji ljudstva. Ne morejo tudi doumeti, da voditelj, ki izgoreva za idejo socializma, ne popelje svojih ljud- stev v tabor nasilnega širjenja no- vih idej. Cisto enostavne logike ne morejo razumeti, da niti mirovni golobi oboroženega Vzhoda niti palmova ve- jica prav tako oboroženega Zahoda ne morata dati človeštvu miru in mirnega razvoja družbenih sil, ter da je mogoče le pod zastavo miru vseh narodov na- šega planeta doseči sporazum. Toda vedno več je voditeljev, ki se borijo ob strani predsednika Tita za edino logič- no in uspehov obetajočo politiko miru. Drugim spet ni doumljivo, da bi Ju- goslavija zmogla ohraniti svojo neod- visnost brez njihove zaščite. Najbolj reakcionarni pa s »simpatijami« gledajo na naše stališče samo zaradi tega, ker utegnejo jeziti njihove politično na- sprotne tekmece. Le-ti ne štedi j o s pri- zadevanji, da bi si Jugoslavija s pristo- pom v njihove agresivne zveze izkopala grob socializmu. Njihova jeza je one- mogla, ker se jim to ni in ne bo posre- čilo. Se bolj pa jih bode v oči to, da je vedno več držav, ki s svojo dosledno- stjo novi miroljubni politiki zabijajo zagozdo med ekstremne politične sile in nadvlade. Pri vsej tej »zagonetnosti«, ki pa je zelo enostavna in razločna, vsi ti obre- kovalci in napadalci ne spregledajo (ker podobnega v lästern primeru nifo na- vajeni) dejstva,, da ima naš Maršal oporo v svojem narodu in delovnih lju- deh vsega sveta in da je narodom Ju- goslavije in miroljubnim delovnim mno- žicam našega planeta tovariš Tito po- jem globokega zaupanja in vere. Tembolj pa raste ugled naše države pod Titovim vodstvom in toliko večji je bes konservativnih krogov te aU one barve, da je Jugoslavija spričo svojega demokratičnega sistema na znotraj us- pela v tako kratkem času tudi gospo- darsko osamosvojiti svojo deželo in da je postala imun za drugače zelo učin- kovite metode gospodarskega izsilje- vanja. (Nadaljevanje na 5. strani) Kmetijska mehanizacija je na pohodu KAJ so UGOTOVILI NA OBCNEM ZBORU DRUŠTVA TRAKTORISTOV IN KMETIJSKIH STROJNIKOV. — NA DAN OBCNEGA ZBORA 50 NOVIH ČLANOV. — TRAKTORIST NAJ BO KMETIJSKI STROKOVNJAK ZA OB- DELOVANJE ZEMLJE. — PRVI RUNDI MEHANIZACIJE KMETIJSTVA SLEDI LETOS ŽE DRUGA. — VAŽNI SKLEPI NA OSNOVI POROCIL IN RAZPRAVE. — TOVARIŠ JER A J PONOVNO PREDSEDNIK DRUŠTVA TRAKTORISTOV IN KMETIJSKIH STROJNIKOV. Društvo traktoristov in kmetijskih strojnikov je ob svojem prvem občnem zboru zmoglo članov komaj za polovico dvorane na Okrajni zadružni zvezi, to- krat pa, na drugem letnem občnem zboru, pa je bila dvorana domala р>о1па. Od peščice ustanoviteljev v začetku ter do močnega društva, je lep uspeh za dvoletni obstoj. Toda ne samo ta podatek, ,ix>ročilo predsednika društva in poslanca tov.. Jera j a je vsebovalo še veliko važnejše podatke o delu tega društva. Poleg tega, da se upravni odbor lahko postavi z uspešnim delom, je ob pomoči OZZ in Ljudske tehnike to društvo organiziralo vrsto prireditev in tekmovanj, tako v spretnostni vožnji, oranju itd. Poleg te- ga je društvo z levjim deležem pripo- moglo h kmetijskemu delu razstave »Ce- lje 57«, na kateri je bil kmetijskemu strojništvu posvečen glavni .poudarek. Pri tekmovanjih so se traktoristi naše- ga okraja dobro izkazali. V dvorani, kjer so zborovali, so trije pokali. Le eden med njimi še ni trajna last društva. To je prehodni pokal, ki so ga že drugič in ga nameravajo s tretjo osvojitvijo obdržati doma. Najvažnejše pa se mi zdi, da je v delu društva bila skrb za vzgojo kadrov. Vr- sta raznih tečajev je dala možnost sta- rejšim traktoristom za še večjo izpopol- nitev in za pridobitev višje kvalifikaci- je, nad 400 mlajših traktoristov pa se je priučilo ravnati s traktorji in z vsemi njihovimi priključki. Nič čudnega ni, da je bilo vprašanje kadrov tisto, okoli ka- terega je bilo na občnem zboru izreče- nih največ besed in iznešenih največ predlogov. Kot člani sami, tako so bili tudi navzoči gostje enotni v tem, da je treba sicer še povečevati število (Nadaljevanje na 5. strani) »KOZJANKA« bo postala obrat »Metke« v Celju Pred dnevi je obiskala tekstilno to- varno v Kozjem »Kozjanko« posebna komisija iz Celja, ki je ugotovila, da ta tovarna nima pogojev za samostojen obstoj. V tovarni vladajo nezdravi in familiami odnosi, nimajo poslovnika, tarifnega in premijskega pravilnika. Plače so določali »od oka«, nabavljali stroje, čeprav jim гасгт rentabilnosti tega ne dovoljuje. Tudi potnik, ki ga imajo, jih letno stane okoli 1,300.000 din, kar za tako majhno podjetje ne more hiti rentabilno.. Pred dnevi je o tem razpravljala tudi komisija za družbeno upravljanje pri Okrajnem odboru SZDL v Celju, ki je mnenja,, da bi bilo najbolj koristno, če bi to podjetje priključili kot obrat tekstilne tovarne »Metka« v Celju. Bivšim borcem velja še posebna skrb Ob priliki fluorografske akcije v celjskem okraju, ki je pričela pred dne- vi, posvečajo še posebno skrb bivšim borcem ne glede na to, če so člani orga- nizacije Zveze borcev ali niso. Pri fluorografiranju dela še posebna ekipa, ki anketira vsakega bivšega borca z namenom, da bi predvstem ugotovili kakšno je zdravstveno in socialno stanje bivših borcev. Na podlagi vseh teh zbranih podat- kov bodo občinski odbori Zveze borcev imeU točno sliko članstva in bodo tako lahko boljše reševali vse probleme v zvezi s pravilno zaposlitvijo bivših bor- cev itd. To anketo je ob priliki fluoro- grafiranja organiziral Okrajni odbor Zveze borcev v Celju. KLANCNIK KAREL-LEVIN Djuiu Salaju v zadnji pozdrav PRVE SI REZAL BRAZDE V SINDIKALNO LEDINO IN V SMRT SI OMAHNIL, TRUDEN, OB PLUGU. K POČITKU TE DAMO V PROLETARSKO DOLINO, V DOLINO HEROJEV, OBRNJENO K JUGU. R02A IZ SRCA TU ZRASE V SAPI POMLADANJI, IZ SRCA, KI BILO V SODRUGIH BO DALJE, NA BRANIKU DELAVSTVA BOS V SMRTNI SANJI, Z NAMI PREHODIŠ POSLEDNJE RAZDALJE. SE SO VIDIKI — MI MORAMO ZANJE ŽIVETI, SE SO MEJNIKI — ZANJE SMO DOLZNI UMRETI, TAKO KOT MRLI BRATJE SO NA BARIKADAH, KOT V SMRT SO PROLETARCI SLI V BRIGADAH. STRAN 23. MAJA — STEV 20 pogled po svetu Evropski breg Sredozemlja je že pred davnimi tisočletji pritiskal na Severno Afriko. Za časa Drusa in Gaiusa je bila, na priliko, izrečena misel, гшј hi se rimski državljan naseljeval tudi preko w,orja. Ne dolgo po tistem je prišlo do državljanske vojne, v kateri je padel Gains, 3000 njegovih pristašev pa je sklonilo glavo pred raheljsko sekiro. To mi prihaja na misel, ko zadnje štiri dni berem o nevarnosti državljan- ske vojne v Franciji, generalskem puču v Alžiru, o tem in onem. Marsikdo, ki živi pod vtisom, kakor da je zgodovina eno, resničnost pa drugo, se je te dni vprašal, ali je kaj takega sploh še mo- goče. Navadili smo se na omahovanje, cincanje, na pravo rirrtsko cunctator- stvo francoskih vlad, ki bi bile rade rešile Francijo iz zagate brez vsake žrtve. Alžir naj hi ostal ves v rokah francoskih kolonistov, Francija pa naj bi se šla republikanske vlade, investi- turo, parlament in neprenehno porav- navanje in mešetarjenje z geometrijo političnih sil v francoskem parla- mentu. Kakor da vladanje in politika ni najres7iejša življenjska zadeva, po marksistični teoriji zgoščen izraz eko- nomike, ki ne pozna praznega izvijanja in zvitorepenja, marveč trka z usodnimi vprašanji na duri javne odgovornosti v sleherni državi! Pflimlin je v svojem poročilu dejal, da se ho potrudil za rešitev alžirskega vprašanja, ,da želi mir, vendar mir, ki bi bil sad zmage. Istočasno pa je dejal, da se ho nekoč pač treba sporazumeti z uporniki. To je bilo za desnico že pre- več. Ta desnica v Franciji dviga na ščit generala De Gaulla kot simbol zašle francoske veličine, ki jo vidi v njegovem odporniškem gibanju po 1. 1941, češ sa- mo De Gaulle predstavlja živo politično osebnost, ki ho znala vse ukreniti tako kakor zahteva »stare slave dedovina.« Desnice pa ne vodi De Gaulle, marveč ekstremni elementi, med katere spa- data fašist Biaggi in Poujade. Biaggi je s španskim letalom odletel iz Madrida v Alžir, enako Soustelle s švicarskim. Generala Massu in Salan v Alžiru se- stavljata uporniško vlado, izdajata ukre- pe, ignorirata pariško vlado, organi- zirata »odbore narodne rešitve«, ki tro- sijo svoje letake že po Parizu. De Gaulle, ki živi na svojem posestvu ka- kor kak antični Sulla, je podprl alžirski puč, v Franciji pa je Coty, predsednik republike, zapovedal obsedno stanje, po- licijsko uro, omejeno gibanje, koncen- tracijska taborišča, aretacije in podob- ne stvari, ki naskakujejo normalno živ- ljenje, utrjene šege in navade. Vloga socialistov, to je, Guya Molleta raste, kajti predsednik vlade se brani, da bi se pri reševanju položaja oprl tu- di na komuniste. Vloga levice po vojni še nikdar ni bila tako velika kakor te dni, kajti, če hi dobil oblast De Gaulle hi verjetno ne priznal današnje ustave, hi ne obsodil uporniških odborov, hi ne šel pred parlament, če hi sestavil vlado in če bi šel pa propadel, se verjetno ne hi v miru umaknil. Svobodoljubne fran- coske množice vedo, kaj hi to pomenilo. Krvoločni Biaggi hi prej ali slej dobil besedo, z njim pa giljotina, taka ali taka. Položaj pa ni resen samo v trans- alpinski Galiji, ki jo hoče zavzeti no- vodobni Cezar, potem ko se je naveli- ial saditi rože in povrtnino. Dulles in Eisenhower sta oba z nagubanim čelom komentirala dogodke v Libanonu, kjer so ljudje nezadovoljni s proameriško vlado. Kakor v Alžiru so se tudi tu najprej znesli nad ameriško institucijo, znamenjem ameriške ofenzivne politike, ki hoče podjarmiti ves svet. Položaj je še vedno resen v Indoneziji, kjer se na Celebesu vmešavajo filipinske čete, ki jih prevažajo nizozemske ladje. Med uporniki pa so Sukarnove čete našle tudi dva kitajska višja oficirja s For- moze. Nič kaj prida ni položaj v Srednji in Južni Ameriki, ki ju je obiskal ameriški podpredsednik Nixon. Gospodarska re- cesija se tu pozna, ZDA so si v svesti, da ti dve Ameriki ne moreta nikamor brez svoje severne sosede, zato je po- moč majhna, komaj 100 milijonov di- narjev, medtem ko za Južno Korejo in Formozo letno trosijo 800 milijonov dolarjev, vse z enim samim ciljem in iz enega vzroka: Iz strahu pred socializ- mom in za njegovo uničevanje s faši- stičnim nasiljem. ZDA so v Sredozemlju podvojile de- santne čete, poslale so v Karibsko mor- je 1000 padalcev, da bi zagrozile Sred- nji in Južni Ameriki, v Zahodni Nem- čiji pa pritiskajo, da hi si čimprej zgra- dili raketne baze. SZ je pognala v vesolje 1357 kg težki laboratorij, ki v eni uri obleti zemljo v višini 18.000 m in je tako velik, da hi lahko služil za vesoljstveni brod člo- veku. To je tretji satelit, ki mu onstran Atlantika še niso kos. Lahko si misli- mo, kakšna bo reakcija. Obzorje se mrači, namesto da bi se jasnilo. Tudi napad »Pravde« in kitaj- skega vodilnega lista na našo državo ne koristi stvari miru. Mi nikomur ne vsiljujemo svojih pogledov in ničesar drugega ne terjamo od sosedov, bližnjih in daljnih, da nas puste hoditi svojo pot v socializem. T. O. Združitev nekaterih olicin lio ШШ Kozjanska, šmarska in rogaška občina naj bi se združile. — Občina Vransko naj bi se priključila žalski občini, vojniška pa k celjski« — O tem bodo prihodnji teden razpravljali politični forumi prizadetih občin. — Dokončno besedo pa bodo izrekli volivci. v torek se je sestala komisija za družbeno upravljanje pri Okrajnem od- boru SZDL v Celju. Temu sestanku je prisostvoval tudi predsednik OLO Celje, tov. Riko Jerman in zastopniki političnih in oblastnih forumov priza- detih občin. Na dnevnem redu je bila razprava o teritorialnih spremembah manjših občin v celjskem okraju. 2e pred letii, ko simo ustanavljali komune, je Mio jasno, da nekatere manjše občine v celjskem okraju ne bodo mogle obstajati, ker ne tvorijo družbeno ekonomske celote kot jih predvideva naš nadailjnji komunalni razvoj. Komunalni sistem vedno bolj in bolj zahteva organizacijsko in eko- nomsko močne občine, da bi lahko opravljale vse funkcije, ki jih nare- kujejo potrebe našega razvoja. Le tako bo tudi okrajni ljudski odbor lahko prenesel vse oblastne funkcije na ob- čine, zadržal pa bo le strokovno in in- struktažno funkcijo. Razen tega narekuje tako združitev tudi varčevanje, saj bi z združitvijo mnogo prištedili. Občinskih uslužben- cev bi bilo mnogo manj, bili bi pa za- to strokovno boljši in sposobnejši. Or- gani družbenega upravljanja v občinah bi tudi bili kvalitetnejši in vsebina dela bi bila boljša. Mimo tega bi bilo tudi delo krajevnih odborov v manjših ob- činah boljše. Bili bi bolj agilni, kajti sedaj je njihovo iniciativo dušila bli- žina manjših občin, ki so prevzemale večkrat poslovanje krajevnih odborov nase. Iz teh razlogov, še i>osebej pa iz raz- logov, ki so ekonomsko utemeljeni, so bili člani komisije mnenja, da bi se naj v doglednem času združila vranska ob- čina z žalsko. To je najmanjša občina v celjskem okraju in šteje komaj 2660 prebivalcev. Volivci vranske občine so bili že takrat, ko so ustanavljali komu- no na Vranskem, za to, da bi se pri- ključili k Žalcu, ki je gospodarsko sre- dišče Savinjske doline. Vojniška občina, ki je najbolj pa- sivna občina v okraju, bi se priključila k celjski občini. Tudi ta občina nima industrije, razen papirnice v Višnji vasi. Kmetijstvo je dokaj zaostalo, veliko ljudi pa je zaposlenih v celjskih to- varnah in podjetjih. Zaradi tega obči- na nima perspektive nadaljnjega raz- voja. Na Kozjanskem in v Obsotelju so 3 manjše občine, industrijsko nepomemb- ne, kmetijstvo pa tudi ni dovolj raz- vito. Vsaka zase nima ekonomskih po- gojev za nadaljnji razvoj. V občini Koz- je je v zadnjih letih zabeležen padec rojstev za 800, mladina odhaja v indu- strijo za kruhom. Tudi v tej občini iz leta v leto castejo tstroškl občanske uprave. Letno bi v tej občini prihra- nili 9 milijonov din, saj bi pozneje imel krajevni urad le 2 uslužbenca. Smarska občina tudi nima pogojev za razvoj. Ima dokaj nizko strukturo kmetijske proizvodnje, od industrije je pa delno pomembno le lesno podjetje v Mestinju. Podobno je z rogaško ob- čino, ki je sicer aktivna, vendar nima pogojev obstoja, saj bi z združitvijo dosegli boljšo ekonomsko strukturo in s tem ugodnejšo materialno in finančno podlago. Hkrati bi se pa kot pri dru- gih občinah občutno zmanjšali izdatki za državno upravo. Zato so bili na- vzoči mnenja, da naj bi se vse tri ob- čine združile v eno močno. Glede se- deža te nove občine še niso sprejeli no- benega sklepa, vendar je jaisno,, saj vse okolnosti govore za to, da bo bržkone sedež te občine v Šmarju. Komisija je priporočila predstavni- kom prizadetih občin, naj bi o teh te- ritorialnih spremembah razpravljali po- litični in oblastni občinski forumi ter izvršili temeljito ekonomsko obrazlo- žitev teh sprememb. Pozneje bodo o tem rapravljali tudi volivci, ki bodo izrekli dokončno besedo. Ce bodo vo- livci temeljito seznanjeni s koristmi in gospodarsko prednostjo teh združitev, se bodo prav gotovo odločili za združi- tev. Tudi bojazen, da bodo pozneje bolj oddaljeni od organov ljudske ob- lasti, bo odpadla, če bodo krajevni od- bori in uradi opravljali svoje dolžnosti, kot je treba, saj bodo državljani pri teh osnovnih izpostavah ljudske oblasti urejevali vse, kar so doslej urejevali na občini. -ma- PRIPRAVE ZA USTANOVITEV POTROŠNIŠKIH SVETOV V CELJU Končno le iz slepe ulice Znano je, da potrošniški sveti niso odigrali svoje vloge. Razlog za tako stanje je bil, ker niso imeli točnih navodil glede dela . in pravic, njihov sestav pa je bil dokaj slab. Zaradi tega niso našli prave vsebine dela in so dejan- , sko prenehali obstojati. Vendar potreba po potrošniških svetih je iz dneva v dan rasla. Volivci na zborih volivcev so to potrebo jasno izražali, saj je bilo dokaj nepravilnosti v naših trgo- vinah, ki bi se z dobrim delom ■" potrošniških svetov dale odpra- ^ viti. Komisija za družbeno uprav- ■ Ijanje pri Okrajnemu odboru SZDL v Celju je zaradi tega več- . krat zasedala in plod teh zase- : danj je bil, da je izdelala navo- dila o organizaciji in delu po- trošniških svetov ter jih dosta- vila občinam, da bi na podlagi teh navodil čim prej. pristopile k ustanavljanju potrošniških sve- tov. Tako je pred dnevi Svet za tržišče pri občinskem odboru v Celju izdal navodila o ustanav- ljanju potrošniških svetov v celj- ski občini, na podlagi katerih bo- do množične organizacije do 1. VI. dostavile predloge za člane po- trošniških svetov občini, ki bo kasneje imenovala potrošndške svete. Po navodilih, ki so jih spre- jele množične organizacije v Celju, bodo potrošniški sveti ustanovljeni po teritorialnem pirncipu in po panogah dejav- nosti. Tako naj hi močan potroš- niški svet, v katerem naj hi bili politično in gospodarsko razgle- dani ljudje, zajemal vse trgovine, obrtne obrate in gostilne na dolo- čenem področju. Razen tega naj hi imele posamezne panoge kot n. pr. pekarne, mesnice, mlekarne in trgovine s sadjem v mestu vsaka zase po en delavski svet. Mimo tega bodo imela grosistična podjetja v Celju svoje potrošniš- ke svete, ki bodo sestavljeni iz delegatov, članov potrošniških svetov, ustanovljenih na terito- rialnem principu, del članov teh svetov pa bodo sestavljali pred- stavniki trgovin na drobno iste stroke. Potrošniški sveti bodo šteli 7 do 15 članov, ki bodo stro- kovno sposobni in politično raz- gledani. V Celju bodo ustanovili potroš- niške svete po četrtih, kasneje pa se ho njihovo področje prila- godilo področju stanovanjskih skupnosti. Tako ho v Celju 16 po- trošniških svetov in sicer 4 v šti- rih mestnih četrtih, (v vsaki četrti eden) 1 v Gaberju in 1 v Storah. Dalje bodo imele pekarne v me- stu en potrošniški svet, ravno tako mesnice, mlekarne in trgo- vine s sadjem po enega. Vsako od 6 grosističnih podjetij v Celju pa ho imelo še svoj potrošniški svet. Ti potrošniški sveti bodo vse- binsko prav gotovo zaživeli, saj bodo njihove pravice in dolžnosti mnogo širše kot nekdaj. Pa po- glejmo njihove kompetence. Svojo funkcijo hodo potroš- niški sveti opravljali kolektivno na sejah, kar pomeni, da posa- mezni član sveta ne sme po svoji volji izvrševati funkcije sveta. Člani sveta potemtakem niso ljudski inšpektorpi, iki hi imeli posebne pravice. Potrošniški svet bo na svojih sejah razpravljal o sklepih gospodarske organizacije, o uporabi skladov, o spremembah in dopolnitvah pravic podjetja. Mimo tega ho imel pravico vpo- gleda v poslovne knjige in pre- gleda prostorov in blaga ter ho lahko razpravljal o vseh proble- mih, ki vplivajo na formiranje cen, na kvaliteto in založenost, dalje o kadrovskih zadevah ter o poslovnem času in solidnosti postrežbe. Poleg tega hodo po^.rcš- niški sveti skrbeli za redno in pravilno preskrbo potrošnikov na svojem področju, odnosno da ho na določenem področju dovolj trgovin, gostiln in obrtnih obra- tov. Na področju gostinstva bo naloga sveta predvsem, da ho skrbel za družbeno prehrano, kulturnost, strežbe in urejenost lokalov. Svoje pripombe in mnenja ho potrošniški svet posredoval orga- nu delavskega upravljanja gospodarske organizacije, dalje pristojnemu svetu občine, razen tega pa ho na zborih volivcev seznanjal ljudi o svojem delu in ugotovitvah. -ma- Avtomobilski servisi v Celju : Da ali ne? Tudi v celjskem okraju se že izvaja uredba o uporabi družbenih sredstev za osebne avtomobile. Okrajni ljudski od- bor v Celju je imenoval posebno komi- sijo, ki je vodila popis л^eh osebnih avtomobilov na področju okraja. Ta popis je že izvršen in komisija razpo- laga z vsemi podatki, ki bodo služili za nadaljnje ukrepanje glede osebnih avtomobilov gospodarskih organizacij in ustanov, ko bodo konec maja izšli podrobnejši predpisi. Ta popis je ugotovil, da je lepo šte- vilo avtomobilov v okraju dokaj iz- trošenih in so zaradi tega nerentabilni. Od 9. maja, ko je uredba začela veljati, so uporabljali vse osebne avtomobile v državnih in drugih gospodarskih or- ganizacijah skladno s to uredbo. V mno- gih primerih so vodili točno evidenco o vožnjah že prej in ni bilo ugotovlje- nih izkoriščanj. Tudi za zasebne vožnje je bilo ugotovljeno,, da so koristnuci vožnje plačali. Podjetja in ustanove so vodile potne naloge in obračune voženj že pre;j', nedokumentJiranih voženj v glavnem ni bilo. Okrajna komisija še ni povsem na jasnem, ali 'bodo v Celju ustanovili avtomobilske servise ali ne. To bo od- visno od navodil, ki jih sedaj priprav- lja Izvršni svet LRS. Neuraidno mnenje komisije pa je, naj bi se servisi usta- novili le tam, kjer to kaže račun ren- tabilnosti. V serviis bodo vključili le tista vozila, ki so gospodarskim organi- zacijam odveč, odnosno če podjetje ali ustanova nima terenskega dela, pa raz- polaga z avtomobili. Komisija dalje meni, da bi bilo mor- da priporočljivo dati avtomobile avto- busnim podjetjem, kjer bi organizirali službo avtotaksijev, ki bi se jih po- služevali uslužbenci podjetij in ustanov za službena potovanja. Dalje meni ko- misija, da bi z organizacijo servisov in postavljanjem garaž büo ogromno stroškov, zato bodo avtomobili verjetno ostali v istih garažah kot doslej, za obračimavanje voženj, za vse tehnične posle in za razdeljevanje avtomobilov pa bi kazalo ustanoviti servis, ki bi vse te posle administrativno in tehnično opravljal. Kako bo, zaenkrat še ni povsem jasno. Glavno je to,, da se osebni avtomobili uporabljajo v duhu uredbe in da ni več zlorab in verjetno tudi manj nekorist- nih in slabo izkoriščenih voženj. Ko bodo pa izšli podrobnejši predpisi, bo- mo naše bralce seznanili, kako ureju- jejo to vprašanje v našem okraju. -ma- 2i. mai \e vajenska mladina svečano proslavila Po sklepu CK LM J je 21. maj dolo- čen za Praznik vajeniške mladine v okviru praznovanja »-Dneva mladosti-«-«. Tudi v Celju so se vajenci dobro pri- pravUi za praznovanje svojega dne. V sredo se je v unionski dvorani zbrala vajeniška mladina celjske občine k svečani proslavi. Tragični dogodek — smrt revolucionarja Djura Salaja — je vedrino njihovega dne spremenil v zadržano slavje. Prisotni so se s tri- minutnim molkom poklonili spominu velikega vodnika, ki je zrastel v revo- lucionarja in voditelja iz vajeniških vrst. O pomenu praznika in nalogah vaje- niške mladine sta spregovorila pred- sednik celjske občine tov. Andrej Svetek in predsednik vajeniške mladine pri Občinskem komiteju LMS tov. Lojze Borine. Spored slavnosti se je nadaljeval ta- kole: član SLO tov. Belak je recitiral Volkerjevo pesem »-Balada o kurjačevih očeh«, mladi violinist je zaigral skladbo »Spomin«, Seliškarjevo pesem »Nova ladja«, je recitiral kovinarski vajenec Branko Mirnik, Zlaita Zoharjeva pa je ob spremljavi prof. Sancinove zapela dve pesmi. Vse ostale kulturne, športne in za- bavne prireditve celjskih vajencev so spričo žalovanja ob smrti Djura Salaja preložene na naslednje dni. Deseileinica celjsfiega ucifelfisca Te dni praznuje celjsko učiteljišče desetletnico ustanovitve. Proslave, ki so jih pričeli v soboto in jih bodo zaklju- čili danes, so bile združene s Tednom mladosti. V tem času je bilo na učite- ljišču posvetovanje mladinskih vodstev vseh slovanskih učit^eljišč; odprli so gra- fično razstavo; v kinu Metropol je bilo slavnostno zborovanje; v soboto zvečer koncert zborov mladinskih sekcij Svo- bode, na katerem je dirigiralo 18 dija- kov učiteljišča; danes zvečer pa bodo gojenci izvedli še glasbeno produkcijo. Celjsko učiteljišče je v desetih letih svojega obstoja zapustilo okrog 470 učiteljev. Sedaj je na šoli 364 dijakov, profesorski zbor pa, ki ga vodi profesor Anton Aškerc, šteje 20 članov. Zavod še vedno nima svojih lastnih prostorov in tu je eden največjih pro- blemov. Na Hudinji sicer gradijo novo šolsko poslopje, vendar je vprašanje, kdaj se bo učiteljišče preselilo iz IL osnovne šole, še odprto. Ob desetletnici rojstvo... — Točno po desetih letih je začela spet brcati... — Obfava Tovarna emajlirane posode v Celju poziva vse delavce in usluž- bence, ki imajo po določilih 69. in 70. člena Uredbe o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij pravico do ude- ležbe pri dokončni delitvi čistega dohodka (dobička) za leto 1957, da v roku 3 mesecev do dneva objave dvignejo svoj delež pri bla- gajni podjetja, odnosno sporočijo svoje naslove. Zneski, ki do gornjega roka ne bodo dvignjeni ter zneski upra- vičencev, ki do tega roka ne bodo dostavili svojih naslovov, bodo v smislu člena 71 navedene uredbe vloženi v rezervni sklad podjetja- 23. MAJA — STEV. 20 il STRAN Z OBISKA V VOJNIŠKI OBČINI Narsikaj se je spremenilo Septembra bo poteklo tri leta, kar je bila ustanovljena vojniška komuna. Ta občina je pretežno kmetijska, kme- tijstvo pa je dokaj nerazvito, industrije skorajda ni. Le eno podjetje in sicer papirnica v Višnji vasi spada v indu- strijsko panogo, medtem ko so sva ostala podjetja le komunalnega in obrt- nega značaja. Vsled teh slabih ekonomskih pogojev je vojniška občina med najbolj pasiv- nimi občinami v celjskem okraju in nima perspektive za nadaljni razvoj kot samostojna družbeno ekonomska enota v našem komunalnem sistemu. Zato bo ta Oibčina prej ali slej v sklopu teritorialnih sprememb občin v celj- skem okraju priključena celjski občini,, h kateri gravitira. To ugotovitev močno potrjuje tudi dejstvo, da je s področja vojniške občine zaposlenih v celjski industriji preko 900 delavcev, ki ust- varjajo narodni dohodek v celjski ob- čini. To so uvideH tudi volivci, saj so bili že v času ustanavljanja komun mnogi volivci vojniške občine za to, da bi se naj kraji od Vojnilca proti Celju priključili k Celju. Kljub temu da vojniška občina nima perspektive, se je od časa ustanovitve do danes na področju te občine marsi- kaj spremenilo in izboljšalo. Pred dnevi, ko smo obiskali vojnaško občino, sem v pogovoru s predsedni- kom občine tov. Joštom, kmetijskim re- ferentom Karlom Žibretom in tajnikom občanskega odbora SZ DL Francem Romihom zvedel marsikaj dobrega in vzpodbudnega. »Kako je bilo, tov. Jost., ko ste pred leti prevzeli krmilo občine v svoje ro- ke? sem vprašal. »Stanje je bilo obupno,« je začel jxri- povedovati. »V občinskih podjetjih ni bilo reda. Enako je bilo v papirnici v Višnji vasi, v podjetju Pesek na lYankolovem in v kmetijskih zadrugah. Vsled notranjih trenj in nerazumevanja, vsled slabih kadrov je jwrislo tako daleč, da so ne- katera podjetja bila deficitna. Tudi v občinskem odboru ni bilo pravega razu- mevanja. OdbomUd. — kmetje so vle- kli na svojo stran, vsak je gledal ko- risti svoje vasi, davčne komisije pa so odmerjale davek večkrat po simpatijah in zvezah. Dogajalo se je, da so bili veliki kmetje premalo obdavčeni, mali pa preveč. Podobni pojavi so ustvar- jali nezadovoljstvo med ljudmi.« »V teh dveh letih obstoja komune,« je nadaljeval tovariš Jost, »se je mnogo spremenilo.« »Sveti pri občini dobro delajo. Pred- vsem je dober Svet za kmetijstvo, ki gre za razvojem in se zalaga za prin- cipe, ki jih v kmetijstvu hočemo ustva- riti. Tudi drugod so uspehi vidni. Stanje v obrtnih in komunalnih podjetjih se je bistveno izboljšalo. Pekama, ki je delala prej vedno z izgubo, se je posta- vila na lastne noge. Nabavili so tudi stroj za mešanje testa. Papirnica v Višnji vasi dosega uspehe in z rekon- stanikcijo bodo le-ti še večji. Prav tako je s podjetjem »Dolomit« na Franko- lovem, ki bo mehaniziiralo proizvodnjo. Tudi zadruge in Kmetijsko posestvo v Višnji vasi je na dobri poti.« »Kakšni so uspehi v kmetijstvu, kje je prišlo najbolj do iza-aza sodelovanje kmetov z zadrugo?« sem padel v be- sedo. Predsednik, tov. Jože Jost »Kakšnih višjih kooperacijskih oblik pri nas še nista poj asnevala predsednik in kmetijski referent Žibret.« »Vse tri kmetijske zadruge na našem področju dokaj dobro delajo. Izločile so trgovinsko in obrtno dejavnost, ra- zen zadruge v Dobrni, ki ima še mesnico. Vendar s 1. junijem'bo tudi mesnico od- dala. V zadrugah so težave vsled po- manjkanja strokovnega kadra, saj niti ena niima kmetijskega tehnika. Zadruge še tudi ne razumejo povsem vloge, ki bi jo morale odigrati glede utrjevanja odnosov na vasi.« »Kaj pa kooperacija?« sem podregal. »Kooperacija nižje stopnje se odraža v tem, da so zadruge nabavile 60 glav plemenske živine sivorjave pasme. To živino so prodale živinorejcem na od- plačilo štirih let, živinorejci pa so i)o- godbeno vezani, da bodo podmladek pro- dali zadrugam. Tudi pri hmelju je po- dobno. Kmetje so pogodbeno vezani na zadrugo, da bodo hmelj oddali zadrugi, le-ta pa jim je pod ugodnimi kredit- nimi pogoji uredila žične nasade hmelja. Lega za hmelj je ugodna in so letos tako povečali hmeljne površine za 44 ha,, ta- ko da je sedaj na področju občine 91 ha hmeljišč. Sodelovanje z zadrugo se je pri hmelju najbolj obneslo, ker kmetje tu najbolj vidijo, da se to izplača. Za druge oblike sodelovanja pa so še ne- koliko nezaupljivi. Za gojitev sadnih nasadov so težave tudi v tem, ker mora biti najmanj 4 ha strnjenih nasadov. Teh pa ni, ker niso vsi kmetje za to. V Razgorju pri Ljubečni sta n. pr. dva kmetovalca za tako sodelovanje, vmes pa eden ni za to, m tako se ta oblika 2^enkrat pri nas ne obnese. Treba bo pač še bolj prepričljivo pristopiti h kmetovalcem, da bodo spoznali vse ko- risti takega sodelovanja.« {Nadaljevanje na 5. stram) Tam, kjer žage pojo DOSLEJ EDINI INDUSTRIJSKI OBRAT NA SMARSKEM — NEKOC KOPI- TARNA, DANES ŽAGA IN TOVARNA SOLSKE OPREME — KONCNO SO SE UVELJAVILI SE MLADINCI IN ŽENSKA DELOVNA SILA Strmo se sipusti cesta v dolinico pri Mestinju, kjer se zavozlja in se s tremi trakovi razplete i)roti Lemtergu, Ro- gašiki Slatini in Podčetrtku. Komaj ne- kaj korakov in še nekaj skokov od kri- žišča stoji med skladovnicami hlodovi- ne in rezanega lesa siva zgradba Lesne industrije Mestinje. To je doslej bil edi- ni industrijski obrat na Šmarskem, ki je z;ačel obratovati že leta 1927 kot ko- pitama kapitalista Königa. Tisti časi so mimo in danes je razširjen obrat, kjer izdelujejo šolsko pohištvo, v rokah de- lavcev. Pred kratkim so izvolili delavski svet, ki mu predseduje Martin Cerjak. Ni ipoglavitno, da se je proizvodnja zadnje čase povečala in je tudi kako- vostno boljša, tudi ni najvažnejše, da razširjajo obrat z lastno sušilnico, la- kirnico in stiskalnico. Pogledati mora- mo do dna. Direktor Anton Koštomaj je pojasnjeval: »Ce smo odkriti, delav- ski svet nI v polni meri izvrševal svo- jih dolžnosti. Morda že zaradi tega ne, ker v svoji sestavi ni upošteval raz- merja med kvalificirano in nekvalifici- rano delovno silo. Značilno je, da niso hoteli zaposliti ženske delovne sile. Da- nes je to že drugače, saj imamo okrog 30% delavk. Tudi mladi delavci so pri- šli do veljave, kar je popolnoma ra^ zumljivo in pravilno, če hočemo, da bo celoten kolektiv zadihal z utripom ce- lotnega obrata.« Danes šteje njihov DS 17 članov, od tega 3 delavke in 4 mla- dince. Trenutno zaposluje obrat 130 de- lavcev, do 1961. leta pa nameravajo zaposliti 250 ljudi. Težko vprašanje so pa stanovanja, zato primanjkuje tehnič- nega kadra, saj se direktor in skoraj celotni vodilni kader vozi na delo iz Celja, Rog. Slatine, Pristave. Vse spremembe v samem sestavu de- lovne sile in uveljavljanju nekvaliñci- rane delovne sile so korenito vplivale poleg drugega tudi na proizvodnjo. Ce- lo sam postopek pri delu se je spreme- nil. Prešli so od toge obrtne na serijsko proizvodnjo, pri čemer se je izboljšala kakovost in dvignila proizvodnja za 10 odstotkov. Surovino slednjič le dobi- vajo iz Obsotelja, kar jim je letos Gozdno gospodarstvo Celje prvič odo- brilo. Prav smešno in, dejali i lahko, gospodarsko škodljivo je bilo, da so iz postaje Mestinje letno odvažali tisoč kubikov lesa, ki bi ga rabila lesna in- dustrija v Mestinju, a je morala naku- povali les v Bosni ali pa celo istega od prodajne mreže ter ga voziti nazaj na Mestinje za lastne potrebe. Končno je to rešeno in se bo prav gotovo poznalo ipri samem obratnem prometu. Danes raste v mestinjski kotlinici zdrav kolektiv. Z večerno gimnazijo, ki jo nameravajo imeti pozimi, se boäo usposabljali delavci. Letos je 12 mla- dincev ofiiravilo tudi šoferski tečaj. Po- manjkljivo pa je, da na Mestinju, ki je precejšen kraj, ni niti osnovne šole ter je do najbližje šole uro hoda. Pesem industrijskih strojev se na Mestinju preliva z melodijo oranic in pašnikov, žage pojo in ljudje pojo. Sotelski Pred odkritjem spominske ploSče PADLIM BORCEM IN ŽRTVAM FAŠIZMA V TOVARNI EMAJLIRANE POSODE Aktiv Zveze borcev Tovarne emajli- rane posode in Krajevni odbor ZB Ga- ber j e bosta skupno odkrila v novem upravnem poslopju na dan 29. junija t. 1. spominsko ploščo vsem, ki so bili za- posleni v tovarni, pa so padli kot borci NOV ali kot žrtve fašizma. Aktiv ZB v tovarni je prejel doslej imena padlih borcev in žrtev fašizma: Štefan Grabar, Rudolf Primožič, Kon- rad Hladin, Anton Kušar, Ivan Horvat, Jera Koprivšek, Karel Koprivšek, Jože Bencina, Ljudmila Sorčan, Franc Vrane, Bogdan Štefe, Alojz Skofea, Edvard Viš- nar, Edvard Golob, Franc Mihler, Fran- čiška Rupnik, Alojz Hmelina, Vlado Mlakar, Edvard Lokovšek, Viktor Ke- zoderc, Viktor Okom, Tone Kos, Anton Šmerc, Stanko Žabkar, Vili Grobelnik, Milan Marošek, Slavko Kramar, Maks Leskovšek, Silvester Bračko, Anton Ma- rolt, Štefan Romih, Karel Stante, Viktor Šarlah, Edvard Leskovšek, Jože Cret- nik, Franc Okorn, Matija Flaninšek, Rudolf Znidarič, Ivan Virant, Rajko Krcsnik in Ivan Rupnik. Ker je možno, da Aktiv ZB ni prejel podatkov vseh, ki so bili v Tovarni emajlirane posode zaposleni in so padli med vojno, bili ustreljeni kot talci ali umrli v taboriščih, ponovno prosi svoj- ce, naj mu zanesljivo javijo imena in vse ostale podatke najkasneje do 1. ju- nija t. 1. Ce bi bil med padlimi borci in žrtva- mi fašizma kdo, ki nima svojcev, naj store svojo patriotično dolžnost njegovi znanci. Marmornata plošča, v katero bodo vklesana imena vseh, ki so darovali svoja življenja, naj bo priča poznim ro- dovom, koliko žrtev je daroval kolek- tiv Tovarne emajlirane posode za svo- bodo in lepše življenje delavsikega raz- reda. Več pozornosti domačim gostom in še liaj Vse kaže, kakor da je naval letošnjih vročih dni prišel prezgodaj ali vsaj ne- pričakovano. To velja manj za ljudi in bolj za večino gostinskih podjetij v Ce- lju, ki so se šele ob tem času spomnila, da bi uredila svoje vrtove. Vzroki za to so lahko in verjetno tudi so objektiv- nega izvora, vendar ni dvoma, da bi se lahko z njimi spoprijeli prej in tako pravočasno odpravili nepotrebno gnečo in znojenje za šanki in v ostalih prosto- rih sploh. Toda — po toči zvoniti je prepozno, pred točo pa — bodo rekla morda gostinska podjetja — prezgodaj; vreme in vremenske napovedi so pač stvar vremenoslovcev in kdo, ki ni vre- menoslovec, bi mogel predvideti že za prvo polovico maja vročino, kakršna je bila! Kolodvorska restavracija je prva rešila to vprašanje in uredila svoj sim- patični prostor na prostem; za njo Oj- strica, in čeprav sta oba vrtova izpo- stavljena prahu, sta bila v teh dneh zasedena bolj kakor soparne in zatohle sobane kake Majolke. Da, soparne in zatohle sobane celjskih gostinskih obra- tov s slabo ventilacijo. Toda za zdaj ventilatorji niso bistvenega ххзтепа, saj ne bi bilo mogoče reči, koliko bi jih v kakem lokalu bilo potrebnih in kako bi morali biti razmeščeni, da bi lahko ohranjali nenehno ravnotežje med so- parno zatohlostjo in svežim zrakom. Na vrsti je vse bolj delikatno vprašanje, Ahilova peta našega gostinstva, in sicer POSTREŽBA Zdaj, ko smo že stopili čez prag nove turistične sezone, ne bi bilo odveč po- svetiti nekaj .pozornosti vprašanju, ki se nanaša na domače goste na sploh in na inozemske še posebej in ki tvori navse- zadnje celotno gostinsko zgradbo, to je, vprašanje odnosa gostinskega osebja do svoje okolice. Ta odnos ni najboljši in tudi ne dovolj dober. Ponekod prav mla- hav in apatičen. (Na primer v МајоШ, kjer vas kakšna natakarica celo za šan- kom pusti čakati, medtem ko se na dru- gem koncu pogovarja s kakim gostom- znancem; ali pri Belem volu in v go- stilni pod Skalno kletjo, kjer ta mlaha- vost včasih komajda še najde primere.) Vsekakor nič novega, nič posebnega — za tiste, ki imajo dovolj prostega časa, da ga lahko zapravljajo in jim je vse- eno, kako. Tu namreč lahko čakate, ko- likor se vam zljubi, gledate okrog se- be, se kratkočasite ali dolgočasite, .pred- vsem pa ste lahko brez skrbi, da bi vas — preden ste se dodobra odpočili — ikdo zmotil s kakšnim vprašanjem, po kaj ste prišli. Druga stran medalje je malce bolj bleščeča in kaže slovansko in slovensko gostoljubnost. O njej je bilo že toliko napisanega, da se zdi škoda besed in časa. Tu gre za turiste boljše sorte, ka- kor, »made in Germany, in America, in Schweiz« ali kje drugje. Samo, da so tuji, in plemenitost višje vrste je s tem na dlani. Človeku pa, ki goji enaka ču- stva do vseh ljudi pod soncem — ne glede na njihovo nacionalno poreklo in socialni izvor — se vsiljuje vprašanje, čemu bi bili ti gosti imenitnejši od do- mačih. Ali morda zarto, ker so povečini, ne da bi jih s tem hotel žaliti, bolj ome- jeni, ali ker je naš dinar iz inozemske roke več vreden? Kdove. Taka preti- rana in povrhu še zlagana ipozomost po- stavlja v slabo luč vse tiste, ki se je poslužujejo, da bi z njo nadomestili po- manjkanje občega gostinskega takta. Združitev obeh skrajnosti v nekaj tret- jega, s čimer bi bil volk sit in koza cela, bi bila gotovo najboljša in najumnejša rešitev, toda to že presega okvirje tipo- grafskih znakov. ŠE BESEDA, DVE O HIGIENI O umazanih tleh in prtih, o umazanih kozarcih in naposled o umazanih rokah, ki strežejo z obloženimi zemljami in ta- ko dalje. Razumljivo je, da so lokali javne ustanove in da jim vsakodnevni promet onemogoča, da bi bile čiste. To- da če že ni mogoče, da bi bile popolno- ma čiste, bi bile lahko čiste vsaj delno. Umazani ali slabo pomiti kozarci, ki iz njih pijejo ljudje najrazličnejših zdrav- stvenih trdnosti, so nedvomno lahko le- glo najrazličnejših okužb. Po tej logiki bi jih bilo treba seveda prekuhavati, ne, človek se zadovolji s čistim kozarcem, narobe pa je ob mastnem kozarcu vsaka pripomba odveč. Tega pa ne gre razu- meti kot pretiravanje, pač pa kot dej- stvo, ki je v katerem koli lokalu navzo- če vsaj petkrat na dan. Tako se zdi od- več govoriti tudi o rokah, ki bi jih za- radi preprostih higienskih ukreix)V lah- ko nadomestili z za to narejenimi in- strumenti. (Kakor na primer v slaščičar- nami!) IN O CIGARETAH Razen tega, da lahko cigarete kupu- jemo v trafikah, jih, kakor je znano, lahko kupimo tudi v gostilnah, restav- racijah ali v kavarni. Toda tu lahko do- bite dve, tri vrste Morave, dve vrsti Ze- te in nič drugega. Vsaj v restavraciji Evrope, ki je, kot kaže, lokal boljše vr- ste, pa bi lahko imeli na zalogi še kaj drugega; cigarete so namreč vezane na navado in trafike so ob osmih zaprte. dhr LETNI OBRAČUN SZDL V KONJIŠKI OBCINI Dobro delo organizacij - več članstva Minulo nedeljo je bila v Slov. Konjicah redna letna konferenca odboi'a SZDL za konjiško občino. Že v poročilih, pa tudi v sami razpravi so prišla v ospredje zlasti tista politična in gospodarska vprašanja, ki so za to področje najbolj aktualna. To pa so razvoj delavskega in družbe- nega upravljanja v podjetjih, pri občini in drugih organih, dalje je bilo več dobrih predlogov glede razvoja kmetijstva, iispešnejšega delovanja mladine in razširitve članstva SZDL. PREMALO ČLANOV V ORGANIZA- CIJI SZDL Okoli 50 izvoljenih delegatov, ki so zastopali 21 krajevnih odborov s 5170 člani, so se konference udeležili še re- publiški ljudski poslanec konjiške ob- čine, tov. Riko Jerman ter predstavniki raznih organizacij in društev. Obširno poročilo o delu v lanskem letu, ki ga je podal tov. Jedlovčnik iz Zreč, je pokaza- lo na dobre, pa tudi na slabe strani de- la. Med slednje spada predvsem dejstvo, da je v občini nekoliko manj kot polo- vica volivcev vključenih v organizacijo SZDL. Pri tem jednjaci Jernej pri Ločah, kjer je le 13% vseh volivcev v SZDL. Preseneča tudi to, da so v tem oziru precej na slabem še nekateri pohorski predeli kot na pr. Skomarje, Gorenje, Loška gora, dosti bolje pa ni v Stranicah, v Vitanju in Resniku. Ve- čina teh krajev, zlasti v okolici Zreč, pa običajno dokaj uspešno prednjači pri vseh političnih akcijah, kar se je še po- sebej videlo pri volitvah. Glavni vzrok za tako nizko članstvo je predvsem v nedelavnosti odborov. Tako so v Dobro- vi pri Zrečah vsi volivci vključeni v SZDL, prav tako pa so zelo dobri še v Skalcah, Rađani va&i, Zrečah in v Slov. Konjicah. K tako uspešnemu pri- dobivanju članstva seveda v prvi vrsti pripomorejo dobro delovanje odbora, redni sestanki in pojasnjevanje tekočih nalog in pritegovanje ljudi k različnim akcijam. 900 VOLIVCEV V ORGANIH UPRAVLJANJA Ocena dela organov upravljanja je pokazala, da v njih deluje okoli 900 vo- livcev, počenši od ljudskega odbora, njegovih svetov pa preko DS in UO podjetij do šolskih odborov in hišnih svetov. V tem pa še' niso zajeti odbori društev in organizacij, ki jih je približ- no prav toliko. Že to pove, da je slaba petina volivcev vključena v neposredno upravljanje gospodarstva, pri usmerja- nju političnega dela in seveda tudi pri reševanju vsakodnevnih konkretnih nalog. KRAJEVNI ODBORI DOBRO DELAJO Dokaj dobro so se v svoje delo vži- veli krajevni od>bori, ki jLh je v občini 12. Z dotacijo občine ter z delom, mate- rialom in drugimi oblikami so ti uspeli urediti mairsikatero potrebno 'krajevno nalogo kot n. pr. popravilo cest, ureja- nja krajev, vzdrževanje komimalnih naprav itd. Tudi šolski od^bori so v ve- čini primerov že upvravičili svoj obstoj, posebno tam, kjer so znali za delo mo- bilizirati širši krog volivcev in niso ča- kali le na iKjmoč od drugod. Taki pri- meri so bili v Ločah, Vitanju in na Stranicah. IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV Delavski sveti v občini, v katerih je vključeno samo v večjih podjetjih, kjer so ti voljeni, okoli 150 delavcev, so ve- čino svojih nalog zadovoljivo opravljali, vendar pa nekatere pomanjkljivosti ka- žejo, da bo morda bolj kot dosedaj po- trebno skrbeti za splošno izobraževanje njihovih članov preko krajših seminar- jev, predavanj, diskusijskih večerov in drugih primernih oblik. STROKOVNO DELO NI MOC LOCiTI OD POLITIČNEGA Važna naloga organizacij SZDL je v nadaljnjem razvoju kmetijstva. Načrt razvoja te gospodarske panoge, ki ima posebno v nižinskih legah vse pogoje za nadaljnjo krepitev, ne bo mogoče iz- vesti le s strokovnim delom, kajti stro- kovnega dela ni mogoče ločiti od poli- tičnega, 2¿lasti pa še po kmetih na vasi, ki še tu in tam vedno gledajo z neza- upanjem na nove stvari. Pravilno po- jasnjevajnje, da lahko to njim le koristi, je prav toliko vredno kot strokovno predavanje, kako in na kakšen način naj k temu pristopijo. L, V. Prizor I jarjevanja po celjskih ulicah v preteklem tedna ,Xepo je v naši domovini biti mlad" Drugi mladinshi pevsbi festival ccijsliega oiipaja Številne prireditve na čast udeležencev mladinskega festivala ŽE NÄ OBČINSKIH TEKMOVANJIH SO BILI NASTOPI ZDRUŽENIH ZBO- ROV VELIČASTNI, KOT NA PRIMER V ŠMARJU. TOLIKO VECJA PA BO PRIREDITEV NA DAN MLADOSTI V CELJU. Za udeležence festivala bodo delale tudi tri informacijske pisarne. Prva bo urejena v pro- .^torih sekretariata celjske železniške postaje, kjer bodo pevovodje v prvi vrsti cbrac-unali z vstopnicami ipd. Glavna informacijska pisar- na (št. 2) pa bo v prostorih Olepševalnega in turističnega društva, v Unionu, nasproti posta- je. Th bodo vodje zborov dobili nakazila za nastanitev, za hrano in vse ostalo. Zraven tega pa bo v nedeljo urejena še tretja informativ- na služba in to v pisarni Kovinskega podjetja na voigalu med Vodnikovo in Kocbekovo ulico. Prva festivalska prireditev bb že v soboto 24. maja ob 8. uri zvečer v veliki unionski dvorani. Tu bo nastopilo enajst najboljših ob- činskih zborov po naslednjem vrstnem redu: Prvi se bo predstavil 25-članski zbor osnovne šole iz Rečice nad Laškim pod vodstvom Jožice Penič. Takoj za njim bo dve pesmi zapel zbor osnovne šole iz Šmihela nad Mozirjem (23 pev- cev), ki ga vodi Anton Acman. Tretji bo na vrsti ■>4-članski zbor osnovne šole iz Polja ob Sotli. ki bo nastopil pod vodstvom Erne Tro- bina. Četrti po redu bo Sl-članski zbor nižje gimnazije iz Šentjurja pod taktirko Vere Roz- manove. Kot peti se bo na odru zvrstilo 110 mladih pevcev nižje gimnazije iz Žalca pod vodstvom Draga Predana. Zatem se bo pred- stavil najboljši zbor vojniške občine — osnov- na šola Frankolovo (50 pevcev) pod vodstvom Karla Šmajsa. Sedmi na sporedu bo 85-članski zbor nižje gimnazije iz Slovenskih Konjic, ki ga vod; Franc Rozman. Na lepo okrašenem odru se bodo nato zvrstili pevci iz Rogaške Slatine, 90 po številu, ki bodo nastopili pod vodstvom Sonje Grašer. 90-rlanski zbor osem- letke iz Velenja pod vodstvom Riharda Beuer- mana bo nastopil skupaj z 18-članskim orke- strom. Kot deseti se bo predstavil ilO-članski zbor nižje gimnazije iz Šmarja pri Jelšah pod vodstvom Zlate Prodanove. Kot zadnji pa bo ■ nastopil 100-članski zbor druge celjske gimna- zije pod vodstvom Jurčka Vrežeta. Medtem ko bo v mestu zelo, živahno že v so- boto popoldne in zlasti še v večernih urah. pa bodo v neíeljo zjutraj in nato ves dan celjske ulievci! Tu se bo nastop pevskih zborov začel točno ob 14. uri. Po sporedu se bodo najprej predstavili združeni občinski zbori, ki bodo šteli od 150 do 1100 pevcev, v drugem delu programa pa bodo nastopili vsi zbori skuoaj, to je nad 4000 otrok, ki jih bo vodil Jurče Vreze, Združeni zbori bodo zapeli tri pesmi. Medtem ko bodo prvo »Zima že zapušča nas . . .« zapeli sami, pa jih bo pri ostalih dveh ^spremljala godba na pihala železničarskega prosvetnega društva »France Prešeren«, Tako bo »Puntarski . . .« sledila pesem »Lepo je v naši domovini biti mlad . . .«, ki daje pravzaprav motto in vse- bino veličastnemu in edinstvenemu drugemu oki'ajnemu mladinskemu pevskemu festivalu. Da bi bilo bivanje otrok v Celju kar najlep- še, so številne kulturno prosvetne in ostale družbene organizacije pripravile za mlade pev- ce zanimive prireditve. V glavnem bodo vse te prireditve v nedeljo dopoldne ob 10., nekaj pa tudi v popoldanskih urah, po festivalu. Če začnemo pri gledališču, je treba na prvem me- stu omeniti »Jurčka«, ki ga bo uprizoril ansam- bel Slovenskega ljudskega gledališča ob 10. uri. V istem času bo Svoboda iz Zagrada upri- zorila »Desetnico Alenčico«. Mimo tega bodo tudi tri predstave lutkovnega cdra in sicer vse v nedeljo ob 10. uri. Tako bo v II. osnovni šoli »Rdeča kapica«, na učiteljišču »Hudobni gra- ščak«, na II, gimnaziji pa »Težave Peteršiljčko- ve mame«. Kino Union in kino Metropol sta za nedeljo dopoldne cb 10, in 11,50 uri pripravila po dve mladinski predstavi. Posebno veselje bo pripravilo tudi tekmovanje s skircami, ki bo ob Gubčevi ulici z začetkom ob 11, uri. Za popoldanska ure so pionirji odreda Toneta Tom- šiča s I. osnovne šole napovedali lep rajulni nastop. Prireditev se bo začela ob 16. uri. V istem času bo tudi telovadni nastop članov obeh celjskih partizanskih društev in to na telovadišču ob Kersnikovi ulici. Ob 4. popol- dne se bodo na dvorišču občinskega ljudskega odbora Celje (Gregorčičeva ulica) predstavili še taborniki. Na dvorišču II. osnovne šole pa bo urejeno pravo sejmišče, s stojnicami in le- pimi prireditvami, na katerih bodo harmonikar- ji, godbe ipd. Hkrati s tem pa bo ob 16, uri še nastop modelarjev — članov celjskega aero- kluba. Za 1?. uro so napovedane kajakaške tekme na Savinji, Zraven vseh teh prireditev si bodo otroci lahko ogledali še celjski muzej, obiskali bodo lahko vojašnico, ogledali si raz- stavo s praktičnimi poskusi na 11, gimnaziji, na- dalje delavnice Industrijske kovinarske šole v Gaberju, ogledali delavnico Ljudske tehnike v Tovarni emajlirane pcsode ipd. Skratka prire- ditev in razstav bo toliko, da bodo otrokom nu- dile zadosti veseUa, in razvedrila. ^ Pesem mladine Rojeni srno v burji razbičanih let, ko ljudstvo teptano ni v borbi klonilo, ko v starih tečajih se lomil je svet, iz smrti nam nopo življenje je klilo. Rojeni že v svitu pomladnih smo dni, ko cvetje obraslo je padlih gomile, ko pesmi iz žive, nestrte moči so narode naše na delo vodile. Mladina smo mi, ki je zrasla zato, da kuje si jasno bodočo usodo, gradi in varuje si zrelo roko v pravici, ljubezni in miru svobodo. Pogled nam je veder na poti naprej, korak nam ob pesmi pogumno odmeva, oh pesmi, zveneči v obzorja brez mej v tovarištvu zvestem, ki vse nas ogreva. Življenje je delo in delo radost, je pesem, ki že jo prevzema mladina. Naj poje v od-prtih nam srcih mladost, ki tebi njen plamen gori, domovina! O, dingni se, pesem, in svet naj izve, da cilji nas vodijo k sreči veseli, da pesem to pojemo mladi ljudje po poti svobodni, vsi zdravi in smeli! Fran Rqš Dan mladosti - praznik mladine Prireditve v Slovenskih Konjicah Društvo Svobode bo v tem tednu od- prlo svojo novo knjižnico in televizijo, celjsko ljudsiko gledališče pa bo gosto- valo s >>Komedijo o komediji«. Ф 25. maja bo ob otvoritvi novega sta- diona velika parada konjiških društev; društvo »Partizan« pa pripravlja v kul- turnem domu telovadno akademijo, na kateri bodo sodelovali telovadci iz Ko- njic, Maribora, Ljubljane, Celja, Mo- zirja in Hrastnika. Med seboj se bodo pomerili še odbojkarji, igralci namiz- nega tenisa, prav tako pa je na progra- mu še velik lahkoatletski miting z ude- ležbo olimpijskih in državnih reprezen- tantov. V Velenju Preteklo nedeljo je ob glavnem na- stopu pionirjev v Velenju tekmovalo 26 recitatorjev. Prvo mesto je zasedla na- darjena Oblak Erna z velenjske gimna- zije, drugo Kovačeva iz Šoštanja, tretje Jenkova iz Šoštanja. Istega dne je nastopilo še šest pev- skih zborov; koncert je lepo uspel. Po- leg osrednje prireditve na jezeru je bila ves dan odprta okusno urejena razstava risb in ročnih del učencev iz Velenja, Šoštanja, Pesja in Pake pri Velenju. Na razstavi so vzbudili posebno pozornost nekateri praktični izdelki, kot šah, na- mizna svetilka in volneni izdelki. Dan mladosti v Velenju je bil resnič- no lepa manifestacija mladine. V.S. Občinski pevski festivali so končani Občinski mladinski pevski festivali so mimo. Vse prireditve so bile skrbno pripravljene, le da jih je razen Celja obiskalo premalo poslušalcev. Strokov- ne glasbene komisije so na teh festiva- lih ocenjevale predvsem vsebinsko ču- stveno izvajanje, nato pa šele tehnično izvedbo pesmi. Glavno je, da otrok pe- sem resnično doživlja. Z aktivnim ču- stvenim doživljanjem graditi sociali- stični etos, je glavni cilj tega mladin- skega festivala. Ta festival naj nam bo samo temelj za bodoče delo v tem smi- slu. Zelo pa smo lahko veseli in ponosni, da smo že kar na začetku dosegli tako množičnost, kar je dokaz visoke kul- turne zavesti naših ljudi. Program in resolucija VIL kongresa ZKJ sta o tej stvari povedala jasno besedo: dolžni smo neprestano širiti in kvalitetno dvi- gati raven amaterske kulturne dejav- nosti. 100 mladih pevcev v Žalcu Preteklo nedeljo je občinska zveza društva prijateljev mladine v Žalcu organizirala v okviru tedna mladosti II. pionirski pevski festival, na katerem je nastopilo 12 zborov z okrog 700 pevci. Združene zboTe je vodil tovariš Predan. Prireditev, ki je lepo uspela, so obiskali tudi gostje iz Celja; mlade pevce pa je pozdravil predsednik ocenjevalne komi- sije tovariš Vreze. Po končanem nastopu je predsednik občine tovariš Rančigaj razdelil pri- znanja in nagrade. M. R. ШadШiíesliтal V Dobrni v zadnjem času se je kulturno živ- ljenje v vojniški občini močno razgibalo. Vse sekcije prosvetnega društva so marljivo delale; največ uspehov pa je doseglo prosvetno društvo v Dobrni, zlasti folklorna skupina, tamburaši ter harmonikarji. Preteklo nedeljo je bü tu mladinski festival. Zjutraj so odprli razstavo del učencev osnovne šole in nižje gimnazije. Razstava je bila dobro obiskana, saj si jo je že dopoldne ogledalo nad tisoč ljudi. Obiskovalce so posebno pritego- vala skrbno izdelana dekliška ročna de- la — bluze, predpasniki in druge ve- zenine. Posebni del razstave je bil po- svečen tehniki, to je tehničnim izdel- kom radio amaterjev, elektrotehnikov, mladih pomorščakov in tako dalje. Po- sebno pozornost je vzbudila maketa — elektrifikacija vasi, delo dijakov IV. razreda. — Po mnenju strokovnjakov je bila to najboljša razstava v celjskem okraju. Popoldne je bila slavnostna povorka, v kateri so sodelovali s stroji tudi mladi zadružniki in gasilci. Splošno občudo- vanje pa je vzbudila folklorna skujona iz Dotome v narodnih nošah. Na igrišču Doma »Mihe Pintarja« je ravnatelj tovariš Marčič pozdravil goste, načelnika tajništva za šolstvo tov. Simončiča, ljudskega poslanca tov. Sotlerja in predsednika občine tovariša Jošta. Program se je začel z nastopom mladih baletk. Nato so nastopili pevski zbori pod vodstvom tov. Strmčnikove. Program so poživeli nastopi folklorne skupine in harmonikarji. Festival je obiskalo mnogo domačinov in številni gosti, ki so celotni potek spremljali z zanimanjem, in pozdrav- ljali nastopajoče. 7 mladinskih zborov v Laškem Prejšnjo nedeljo je v domu »Parti- zana« v Laškem nastopilo sedem mla- dinskih zborov iz Vrha, Sedraža, Rim- skih Toplic, Lokavca, Rečice ter osnov- ne šole in gimnazije v Laškem. Stro- kovna glasbena komisija, pod vodstvom tovariša Ferlinca je dodelila prvo mesto enoglasnemu zboru iz Rečice in tro- glasnemu zboru gimnazije Laško. Oba zbora sta dosegla 77 točk. Komisija je soglasno odločila, da bo na reviji naj- boljših zborov v Celju 24. maja zastopal laško občino zbor osnovne šole. Mlade pevce in številno občinstvo je pozdravil predsednik obč. LO SZDL tovariš Ivan Cerin, ki je zborom če- stital k uspehu, jim razdehl diplome, zborovodjem pa denarne nagrade. Mla- dina pa je bila ta dan gost občinskega ljudskega odbora. Prireditev je lepo usi>ela zaradi dobre organizacije, ki jo je vodil požrtvovalni direktor gimnazije tovariš Jože Sirec. B.F. Estetski nesporazum.. NEKAJ POJASNIL K ČLANKU »OB RAZSTAVI SLIK IN (iRAFlK V CELJU« Kako je nrišlo do »lutke« na razstavi! Samo- uk kmet ali delavec iz okolice Konjic je prišel prosit, če sme pripeljati svoj kip na razstavo. Ker je bil prej v Celjskem tedniku napisan ugoden članek o kipu iz enega kosa lesa, delu primitivnega samouka, se mu je dovolilo. Seve- da je bil vtis porazen, ko ga je pripeljaL (Ži- rija je že prej opravila svoje delo.) Siromtik — izgledal je zelo siromašno — je imel stroške s prevozom, pa je kip ostal. Vseeno ne bi bilo treba tako žaliti tega delavca s »strašilom«. Od lanskih »akademskih« se je odzvala Da- rinka Pavletič-Lorenčak, za kar ji gre iskrena hvala. Oba »Š« sta lani izstopila iz sekcije brez kriv- de slednje. (Številne priče,) Kar se tiče stagnacije: zaradi dezolatnih raz- mer (o teh bi pisen članka lahko prof. Lavren- čič mnogo povedal), je mnogo mladih amater- jev Izostalo. Ko bo bodoča risalnica dokončno urejena, se bo stanje gotovo popravilo. Arheološke skrinje, kakor je pisec imeno- val vitrine, so po izjavi Darinke Lorenčak zelo dobre. Lahko bi pisec članka videl takšne na različnih razstavah tudi drugod, (V Ljubljani grafika.) Vera Fischer-Pristovšek ... ali kos pojasnila na »nekaj pojasnil« Cepav odgovor na moj članek o raz- stavi spričo svoje preproščine ne zaslu- ži nikakršne pozornosti, bom, sentimen- talnim čustvom na ljubo, odgovoril predvsem na njegov prvi del ( drugi so- di v področje telegrafije). Tako kot li- terarnega ocenjevalca nekega teksta prav malo zanima, ali je avtor ta tekst pisal na slab ali dober papir, iixxl milim nebom, v podstrešnici ali v salonu, pač pa ga vidi kot končni produkt, tako se je piscu zdelo vseeno, ali je omenjeni kip »iz enega kosa lesa« ali iz desetih; videl ga je kot del razstave in ga — iz nagibov, iz kakršnih v umetnosti odkla- njamo zmazke in skrpucala — zavrnil. Takšno stališče, ki je bilo v članku do- volj jasno, lahko na pota nekake žalitve zavede kvečjemu V. F. Pristovšikovo. Ce' je namreč avtorja tega kipa kdo užalil, tedaj ga ni mogel užaliti nihče drug ka- kor »žirija«, ki so jo pri tem vodila ču- stva, izhajajoča iz zunanjega videza raz- stavljalca, ne pa to, kar bi jo moralo voditi. Namesto, da bi mu vso stvar i)o- jasnila, se ji je skrčilo srce: glejte, kak- šen siromak! Priznam, da sem ti stro- kovni komisiji posvetil premalo besed, morda, ker mi njen biološki ustroj ni bil znan. Čudno se zdi, kako je mogla slediti nekemu »ugodnemu članku« (ki se predvsem sploh ni nanašal na delo samo, pač pa na kmeta-samouka in na njegov trud) in kako je sploh mogoče odločati o sprejemu nečesa, kar ne vi- dimo! — Zadeva okrog prevcCTiih stroš- kov pa je iz trte izvita, kajti ti stroški so verjetno bili tudi še potem, ko je bi- la razstava zaprta (v kolikor avtor ni poklonil kipa likovni sekciji?) Kar se arheoloških skrinj tiče, je menda jasno, da nihče ne vprašuje po mnenju nekoga; res pa je, da so tiste v Ljubljani dosti bolj okusne. D. Hribar PODJETJE »PLANINA-^ CELJE obvešča vsa podjetja, ustanove, sindikalne organizacije in vse os- tale potrošnike, da bo v mesnici in delikatesi »Narezek« na Tom- šičevem trgu v Celju prodajala svežo slanino po izredno znižani ceni 340 din za kg in to samo od 21. 5 do 4. junija 1958. Podjetja, ustanove, sindikalne organizacije ter potrošniki poslu- žite se ugodne prilike. Marijana moje mladosti Film francosko nemške koprodukcije, v kateri so Nemci prispevali glavno Igralko {Marianne Hold) in star bavar- ski dvorec. Vse drugo je francosko. Film, za katerega je scenarij napisal Ln ga tudi režiral znani francoski režiser Julien Duvivier, sodi po svoji poeziji med najlepše filme, kolikor so jih kdaj- koli posneli. Sicer pa ga bomo kmalu lahko videli. 23. MAJA — STEV. 20 STRAW ŽIVLJENJE TUJE LEPO V Domu »Mihe Pintarja« na Dobmi je vse živo. Tu je 76 gojencev osemlet- ke celjskega okraja, ix>leg tega pa še iz trboveljskega dn ljubljanskega. Socialno ogroženi gojenci, med njimi 27 partizan- skih otrok. Njihovo življenje je bogato in pestro — imajo lastni pevski zbor, tamburaške in harmonikarsko skupino; knjižnico, največjo v občini, ki jo upravljajo sami. Letos so si zgradili igri- šče in si uredili park. Gojenci Doma tvorijo pretežno večino članstva Parti- zana, v katerem dosegajo zavidljive usjiehe. Tako je Cafuta dosegel okrajno prvenstvo v šahu, Skobeme pa je prvak Dobrne v namiznem tenisu. Letos jih bo 30 končalo osemletko, ki bodo odšli Л' industrijske šole, 6 pa k vojakom. Upravnik Franc Marovšek nam je po- vedal, da bodo v kratkem uredili še de- lavnico, v kateri se bodo lahko mladi tehniki (ki že zdaj sestavljajo elektro- motorje) usposabljali za prihodnost. Tu jim bo šla na roko celjska Cinkarna, ki jim bo opremila delavnico, od časa do časa pa poslala kakega strokovnjaka. Delali bodo uporabne predmete, tako da ibo njihovo delo imelo smisel. Pove- dali nam je tudi, da imajo finačne te- žave in da so doslej vse napravili z Icist- nim delom. Izmed mnogih gojencev vam tu pred- stavljamo Vili ja Kastelica iz Podčetrtka. Na vprašanje, kako se počuti, pravi, da dobro, da je že od sedmega leta po do- movih; da bo strojni ključavničar; da je v dveh dneh napravil elektromotor. in da bi rad prišel v Store, da bi bil blizu doma. Želimo mu, da bi mu usi>e- lo. Mladinec Vili Kastelle: »majčken inter- vju« ... Kjer je mladina, tam je vedno živo. Tako tudi v mladinskem domu »Mihe Pin- tarja« na Dobmi, kjer mladim fantom potekajo dnevi v delu, učenju in za- bavi. Življenje na naši vasi Kmetijska mehanizacija je na pohodu (Nadaljevanje s 1. strani) mladih ljudi, ki bodo jutri vodili našo kmetijsko mehanizacijo, da pa je pred- vsem treba skrbeti za to, da bodo vsi ti mladi ljudje čimprej dosegli tudi zažele- no kvaliteto pri delu. Tako kot je danes naprednemu kmetu nujno potrebno zna- nje in mora biti v najmanjši roki že pravcati strO'kovnjak, tako mora biti traktorist strokovnjak za obdelavo zem- lje, kajti to delo je njegova prvenstvena naloga. Zemlja mora biti obdelana tako, kot odgovarja določeni kulturi. V razpravi, ki so se je udeležui tudi gostje, med njimi tov. Stanič kot dele- gat GO LT Slovenije in predsednik OZZ tov. Lube j, je bilo slišati vrsto novosti in predlogov. Spričo tega, da se bo v letošnjem le- tu povečalo število traktorjev v okraju za nadaljnjih 50, dejstvo, da bodo ob- stoječi strojni park dopolnili z novimi priključki, bo dober strokovni kader iskan. Zaradi tega je odveč vsak pojav ljubosumja do mlajših tovarišev. Na- sprotno. Strokovna pomoč izkušenih traktoristov in strojnikov mlajšim to- varišem, bo njim samim dala večjo stro- kovnost in ceno. Tovariš Lubej je zelo dojemljivo ori- sal sliko bodočnosti na naši vasi. Ta bo- dočnost pa je v vseh pogledih odvisna od dobre uveljavitve naše zadružne me- hanizacije. Poudaril je že staro resnico, da le z boljšo obdelavo zemlje lahko do- sežemo resnično izboljšanje kmetijske proizvodnje in zvišanje življenjske rav- ni kmečkega človeka. Ce bi samo v Sa- vinjski dolini zamenjali konje s trak- torji, bi sprostili okoli 400 kmetijskih delavcev za delo na poljih, če bi jih pa nadomestili s povprečnimi molznicami, bi pridobili okoli 104 milijone na do- hodku. Zato pa je seveda treba kvali- teto strojne obdelave povečati tako, da bo vsak kmet zadovoljen in da ho s tem res prepričan, da mu taka obdelava ne le nadomesti, temveč izboljša sedanje stanje. Poleg tega pa je treba skrbeti, da bo mehanizacija res polno izkorišče- na, ker bo tako tudi cenejša in pristop- ne j ša. Tovariš Stanič iz Ljubljane pa je dal vrsto koristnih nasvetov za. izboljšanje dela društva, oponmil prisotne na nuj- nost čuvanja traktorjeAi- in drugih stro- jev, vmes pa je dejal, da se Slovenija v marsičem ogleda na izkušnje v na- šem okraju in da se mu zdi {»godbeni način sodelovanja s kmeti, kar se me- hanizacije tiče, še najboljši. Med odmorom se je zgodilo nekaj, kar ni običaj in pogosta navada. Udeleženci so si ogledali kratek film, ki je bil po- snet ob razstavi »Celje 57« na Lavi, medtem pa so v dvorani pristopali v društvo novi člani. Tako je pristopne izjave podpisalo 50 novih traktoristov. Da ne pwzabimo; občni zbor je pozdra- vila delegacija (pionirjev, ki kljub svoji mladosti že kažejo zanimanje za teia>j In zaključek: Tako bogat občni zbor je imel dovolj snovi za izdelavo dober delovni načrt. Med sklepi, ki so jih sprejeli so najvaž- nejši tile: Organizirali bodo po okraju izbirna tekmovanja traktoristov, nato pa nekje blizu Celja okrajno tekmovanje, na ka- terem se bo »izcimila« ekipa, ki jih bo zastopala na letošnjem republiškem tek- movanju v Novem mestu. Tudi to, da hočejo dobiti prehodni pokal v trajno last, je bilo sprejeto na pol za sklep. Na- dalje bodo skrbeli, da v letošnjem le- tu pripravijo čimveč tečajev, da bi kar največ tovarišev dobilo nazive in se- veda tudi znanje, kvalificiranih in viso- ko kvalificiranih delavcev. Se nadalje bodo proučevali probleme plač in živ- ljenjskih .pogojev traktoristov. Dejstvo, da je v okraju okoli 270 tovarišev, ki delajo v kmetijsikem strojništvu, v dru- štvo pa jih je vključenih nekaj nad 150, je naslednja naloga jasna. In končno spada med poglavitne sklei)e tudi to, da bodo skrbeli za ra2Širitev kmetijske me- hanizacije in dobrim delom prisi)evali svoj delež k čim hitrejši izboljšavi kme- tijske proizvodnje ter za boljši, sociali- stični odnos na vasi. Izvolili so nov upravni odbor, ki mu sipet načel ju je tov. Jeraj, poleg tega pa nov nadzorni odbor in delegate za (re- publiški zbor. -ček Naš in njegov praznik (Nadaljevanje s 1. strani) Beseda Tito je p>ostala nepogrešljiva v stolpcih svetovnega tiska in etru, ki ga napolnjujejo radijske postaje. Po- stala je neizogibna na političnih se- stankih, v debatah in komentarjih. Je to isti vzrok kot pri velikih silah, kjer imena voditeljev ustvarja vojaški po- tencial? Seveda ne. Torej je ime naše- ga predsednika zato zapisano v vrhu rangliste svetovnih politikov, ker navkljub malenkostnemu številčnemu pomenu predstavlja enakovredno poli- tično geslo v primerjavi z velikimi si- lami. Tega ni mogoče zanikati in tega nihče tudi ne poskuša. Cemu bi bila to- likšna pomembnost pripisana državi, voditelju in politični koncepciji, ki bi ne bila pKjmembna? V brezveterju se tudi list na veji ne zgane. Narodi Jugoslavije, ki so si s tolik- šnimi žrtvami priborili svobodo in ne- odvisnost, ki so si s tolikim trudom in odrekanju zgradili trden in srečnejši bodočnosti p>osvečen dom, so ob Tito- vem rojstnem dnevu še bolj kot vedno strnjeni okrog njega. Ne moremo mimo dejstva, da voditelje ne dviga usoda, če naj tako imenujemo razvoj družbe- nopolitičnih prilik, kajti tovariš Tito je osebnost, ki ni porojena zgolj ob po- litičnih prilikah, temveč je istočasno tudi osebna veličina, s kakršno zgodo- vina redkokdaj osreči ljudstvo, katere- mu piše strani. Sreča ... To je men- da najbolj primerna beseda ob tej pri- liki. Zato je rojstni praznik našega predsednika naš praznik,, posebej pa še praznik naše mlade generacije, ka- tere boljši bodčnosti je posvečeno vse veliko življenjsko delo predsednika Tita. Tako je naše vzdušje, ki nas stalno ve- že z našim Maršalom in mu samo sve- čanost dneva daje še večji prizvok. Ob prazniku mu bomo poslali po- zdrave, toda še mogočnejše bodo naše želje v srcih milijonov Jugoslovanov. Prispele bodo čestitke iz vsega sveta in globoko smo prepričani, da bodo te pKïzdravne brzojavke,, ki jih bodo po- slali državni voditelji, med tistimi, ki jih v duhu podpiše vsak deloven in miru željan človek, pa naj bo črne, be- le ali rumene barve. Še na mnoga leta, v srečo svojih na- rodov, in mirne bodočnosti na svetu, dragi naš predsednik Tito! Da bi nam zemlja bolje rodila ,To je bil naslov izpitne naloge dru- gega letnika Kmetijsko gospodarske .sole v Celju ob koncu letošnjega šol. leta. Drugi letnik, tretji po vrsti, odkar se je v Celju ustanovila ta šola, je to šolsko nalogo odlično napisal. Ne gre za jezikovne napake, temveč za duh in vsebino. Absolventi pravijo v tej na- logi, da jim je bila šola nujno potrebna. Strokovnjaki kmetijstva pa so jim nu- dili toliko novega in koristnega zna- nja, da. bi lahko našo plodno zemljo spremenili v novi raj. 2e so se na- vadili na rentabilnost kmetovanja, če- prav je pot do njega precej dolga, ven- dar usx)ehi so že tu. Sele v šoli so spo- :znali vse napake prejšnjega kmetova- nja, za to jih po tej šoli leto za letom opuščajo. In starši. Tudi oni, ne samo mla- dina, so spoznali korist nove šole. Nič več ne ovirajo svojih sinov in hčera, da ne bi posečali šole, saj so celo po- nosni, da imajo pri hiši absolventa, če- prav skromne strokovne šole. Prav so povedali najnovejši absolventi KGS, da brez znanja ne pridejo nikamor. Pra- vijo celo, da je dveletna šola prekratka. Mar ni to veMk preobrat v mišljenju našega kmečkega človeka? Od ustanovitve do danes V kroniki najdemo, da je bila Kme- tijsko gospodarska šola po osvoboditvi ustanovljena konec leta 1954, pouJc pa se je začel šele 4. 1. 1956, ker so se na prvi časopisni oglas j civili samo trije učenci. Ob začetku pouka je bilo že 21 mladincev in 8 mladink. Število pro- stovoljnih učencev je od ustanovitve precej nihalo. Od 159 vpisanih učencev je doslej končalo to šolo s končnim iz- pitom 60 učencev. To so sedaj sodobni kmetovalci, ki še vedno iščejo stike s predavatelji, da bi izvedeli, kaj je v kmetijstvu novega. Nekaj posebnega Ko smo ugotovili, da je v štirih letih (1954—1958) bilo vpisanih že 159 učen- ^-•ev kmetijske stroke in da jih je ab- :äolviralo le 60, t. j. 37,7% аИ nekoliko več kakor ena tretjina,, se vprašamo. kje so ostali. Vzroki so različni: za- ostalost, zaposlitev v nekmetijskih pa- nogah gospodarstva in spremenjene družinske razmere. Po statistiki je bilo v celjski občini ugoto\'ljeno, da je v njej okoli 1300 kmečkih gospodarstev,, ki redijo vsaj eno kravo; mnoga posestva jih imajo seveda več. Ce se je pri tem številu znašlo v KGS razmeroma majhno šte- vilo v teh štirih letih, kar šola uspešno deluje, je to xx>sledica prejšnje zaosta- losti, ki jo tu počasneje, tam hitreje odpravljamo. ORGANIZACIJA MLADIH ZADRUŽNIKOV Čeprav prireje šola tudi praktične vaje in poučne oglede vzornih p>asestev v domaiče сЉгаји in drugod, se je že pred tremi leti pokazala potreba po novi organizaciji — organizu^^^, mladih zadružnikov. Naši učenci, posebno pa absolventi KGS, so se oprijeli z ve- likim zanimanjem. Vodi jo mlad na- preden kmetovalec, absolvent KGS, tov. Milan Verdelj z Ostrožnega ob naj- tesnejšem sodelovanju in podpori Kme- tijske zadruge v Celju. Aktiv ima svoj sedež v Zadružnem domu na Babnem. Njegovi člani uvajajo na domačih po- sestvih sodobno kmetovanje in se že vključujejo v naš petletni perspektivni plan s prizadevanjem po večji proiz- vodnji v kmetijstvu. Sola, mladi za- družniki in Kmetijska zadruga so med seboj najtesneje povezani. Z zadnjimi izpiti v II. letniku je celjska KGS že tretjič potrdila svoj obstoj. Caka jo pa še mjiogo nalog, ki so v zvezi s povečanjem kmetijske pro- izvodnje, kar bo koristno za proizva- jalce in mesto samo. Gojenci Kmetijsko-gospodarske šole iz Celja so svoj obisk v Kmetijski šoli v Šentjurju takole »ovekovečiii«. Marsikaj se je spremenilo (Nadaljevanje s 3. strani) »Kako je s komunalnimi deli?« me je zanimalo. »Trudimo se, kolikor se pač da, koli- kor je sredstev na razpolago,« je na- daljeval predsednik Jost. »Te dni bodo nadaljevali z gradnjo šole na Dobmi. Blizu šole bodo letos začeli zidati tudi klavnico in pekarno. Za regulacijo Dobmice je predvideno 15 milijonov din. Zdravilišče Dobrna pa bo ojačalo vodovod, saj je doslej v času sezone primanjkovalo vode. V Vojniku bodo zgradili šest stanovanjsko hišo, v Dobrni pa gradi zdravilišče 4 stanovanja. Kmetijska zadruga v Dobmi bo gradila 2 sušilnici, eno v Dobrni, eno pa v Cmavi. V Ivenjci pri Višnji vasi bodo začeli letos izsuševati 12 ha zamočvirjenega zemljišča, na katerem bodo kasneje gojili hmelj.« Na kraju našega pogovora sem se vprašal tajnika občinskega odbora SZDL tov. Romiha, kako delajo mno- žične organizacije. Takole je povedal: »Vaški odbori SZDL so dokaj delavni, kar se je pokazalo predvsem pri volit- vah. Eden med najboljšimi je v Loka- vim pri Dobmi,. ki je 27. aprila razvil svoj prapor kot prvi v Sloveniji. Nič manj delaven ni vaški odbor v Višnji vasi. V zadnjem času so odbori izbolj- šali delo, razpravljajo konkretno o delu kmetijske zadruge, krajevnega odbora in o raznih komunalnih delih. Lahko bi rekli, da so vaški odbori vzpKxibudniki dela krajevnih odborov, ki so kar pre- cej naredili pri popravilu vaških poti, mostov, brvi itd. Ne moremo pa biti za- dovoljni s številom članstva v SZDL. Včlanjenih je komaj 52 % volivcev, kar je skoraj porazna številka. Kjer so or- ganizacije aktivne, članstvo raste, kjer pa ne, članstvo pada. Vsekakor je te- mu vzrok premajhen stik z ljudmi. Ven- dar je vključenih v raznih organizaci- jah preko 7 tisoč prebivalcev, preko 1.000 ljudi pa dela v raznih odborih in organih driižbenega upravljanja. Tudi mladina dobro dela v raznih društvih, pri gasilcih, kmetijski zadrugi, nima pa še občinskega mladinskega vodstva. Na zadnjih zborih voUvcev so izvolui člane potrošniškega sveta za trgovine in obrtne obrate v Vojniku, vendar svet še ni sestavljen in ne dela,, ker ga gos- podarski svet pri občini še ni imeno- val.« -ma- Iz celja in zaledja Mokra fotoreportaža O mĐjshih „pasjih dnevih" 2E dolgo let se ni ZGODILO, DA BI NAS ŽE V MAJU ZALOTILI PASJI DNEVI. VROČINA JE PRITI- ^ SNILA, DA JE ZMANJKALO V NA- ŠEM BELEM CELJU VODE. NITI ZA GRLO SPLAHNITI JE NI BILO, KAJ SELE, DA BI SI OHLADILI SPOTENE HRBTE. SAVINJA JE BILA KLJUB TEMU SE PREMRZLA, BAZEN JE BIL V »OBDOBJU PRESENEČENJA« IN ZATO TUDI PRAZEN. NlC ČU- DNEGA, Ce SO SE MNOŽICE ZAPO- DILE V BLIŽNJA KOPALIŠČA. ZA NAS NAJBLIŽJE RIMSKE TOPLICE SO BILE KOT NALASC. OD JUTRA DO VECERA JE BIL BAZEN POLN IN KOPALCI SO SI MORALI PRIBO- RITI SVOJ KUBIČNI METER VODE. CE NAJ SE PISANA BESEDA URAVNA S FOTOGRAFSKIM OB- JEKTIVOM V DUET, POTEM JE BILA SLIKA TAKALE: DELOVNI DAN. OD JUTRA DO NOCI POLNO LJUDI MNO- ŽICA OSNOVNOŠOLSKEGA DROBI- ŽA IN CELO UČITELJIŠČE IZ ZA- GREBA. POPOLDAN POLNO MOTOR- JEV IN AVTOMOBILČKOV NA CESTI, NAJBOLJ »POTRUCANI« PA TUDI Z VLAKI. REZULTAT: NABITE KABI- NE, NABIT BAZEN, GNECA PRED BIFEJEM, GNECA na POGRADIH, NIC PROSTORA TUDI NA SKAKAL- NEM STOLPU! OD TAM NI BILO VARNO SKAKATI, KAJTI ZGODILO BI SE LAHKO, DA SI NEKDO RAZ- BIJE BETICO NA ZLOMLJENEM ,, , sv . . HRBTU SOTRPINA. ZAVOLJO BAR- VE NEZNOSNEMU SONCU IZPOSTAV- LJENA TELESA! ČLOVEK JE DOBIL VTIS, KOT DA JE V RIMSKIH TO- PLICAH VODA ZADNJIKRAT TEK- LA. (KAKA PREROŠKA SLUTNJA — SAJ JE RES ZMANJKUJE.) NIMFA ALI SIRENA — BI LAHKO REKLI ZA PRIZORCEK, KO SI JE TEMNOLASO DEKLE RAZPLETLO MOKRE KITE. PRIZOR, KAMOR SE JE PRIKRADEL MARSIKATERI PO- GLED. MORDA JE BIL Se bolj ZA- NIMIV STIRI LETNI FRKOLIN, KI JE VNETO NABIJAL ŽOGO, KER JE V OTROŠKEM BAZENCKU ZMANJ- KALO VODE. VODA RES NI BILA TAKA, DA BI JI PRIVOŠČILI EPI- TETON »BISTRA KAPLJICA«! CUT ZA CiSTOCO KOPALCEV RES NI BIL TAK, KAKRŠNEGA BI PRIČAKOVA- LI OB TAKI VNEMI. PAPIRČKI, KO- SI SALAME, LISTI RDECE REDKVI- CE; TO NISO ORGANSKE SPOJINE VODE, TUDI TERMALNE NE. KAJ PRAVITE? NI PRIJETNO, CE VAM MED PLAVANJEM PRIPLAVA V USTA NAPOL GNIL POMARANČNI OLUPEK. TODA ODVEČ TAKO BE- SEDIČENJE. LJUDJE SMO TAKI IN DRUGAČNI. TAKI NA PRIMER, KI NABIJAMO ŽOGO IN SE LOVIMO V STRAH VSEH OSTALIH, PA TUDI TAKI, KI SE NE ZMENIMO ZA VES SVET, Ce JE ZRAVEN NAS SE OSE- BA, KI NAM TAK »VES SVET« V ENI OSEBI POMENI. ZA TAKE, KOT STA TA DVA NA ZAKLJUČNI SLiCiCI, PASJIH DNI SPLOH NI, KAJTI BE- SEDA JE PREVEČ VULGARNA... TAKOLE PA JE KONEC BESEDOVA- NJA O PASJIH DNEH V CVETOČEM MAJU, KAJTI TUDI MI ČAKAMO, DA SE NAM BODO VREMENA ZOB- LACILA .. . -to-ju Otroci, ne uničujte ptic! Lovska družina Grmada iz Celja ponovno opo- zarja prebivalce, posebej pa otroke, naj ne stikajo za gnezdi ptic pevk in drugih zaščite- nih koristnih krilatcev ter jih ne uničujejo. Tudi naj ne odnašajo domov slučajne najdene mlade zajce ali celo mlade srne, kar je po zakonu o lovu strogo prepovedano. Last- nike psov pa še posebej opozarja, naj jih ima- jo posebno v tem času privezane, ker so sicer v nevarnosti, da jih lovski čuvaj, če jih zaloti v lovišču, pokonča. Za dokazano lovsko škodo teh psov, odgovarjajo lastniki z globo od 3 do 10 tisoč dinarjev. Olepševalno turistična tribuna MOTORIST NA PELIKANOVI POTI^ Olepševalno in turistično društvo je dalo pobudo za ureditev tako imenova- ne Pelikanove poti na Stari grad pred- vsem iz razloga, da hi obiskovalci lepe postojanke imeli svojo pot, na kateri bi ne bili ogroženi od motornih vozil. Žal pa se je pred kratkim dogodil primer; ki kaže, da temu ni povsem tako. Lahko si mislite, kako so bili sprehajalci na tej poti presenečeni in ogorčeni hkrati. ko jih je sredi lepega popoldneva zmo- tilo motorno kolo, ki je z velikim hru- pom skušalo premagovati vzpetine in- serpentine. Upajmo, da je bil to prvi in zadnji primer, ko se je motorist od- pravil na pot, ki ni namenjena za pre- izkušanje motornih vozil. KAJ JE Z DEČKOVIM PARKOM V GABERJU V .času razstave »Celje 1957« je Ga- berje dobilo tudi lep park in otroško igrišče za Dečkov vilo, nasproti uprav- nega poslopja Tovarne emajlirane p>o- sode. Takrat je bil ta p>ark lepo urejen. In zdaj? Ali naj povemo, da ga vsaj v teh dnevih, ko to pišemo, še ni obiskal vrtnar, da bi ga očistil in uredil tako^ kot se spodobi. KDAJ BO V CELJU UREJENA TRGO- VINA ZA IZDELKE domaČe obrti IN SPOMINCKOV? Poterba in želja po ureditvi majhne trgovine s turističnimi spominčki in iz- delki domače obrti sta bili že nešteto- krat na dnevnem redu različnih konfe- renc. Žal, pa moramo ugotoviti, da se od takrat še ni ničesar napravilo. Ce- lje, kot središče in izhodišče širokega turističnega področja, bi zelo potrebo- valo takšno trgovino. Ker pa kaže, da domača trgovska podjetja ne kažejo za- nimanja za to zvrst, predlagamo, da se pristojni činitelji zavzamejo, da bi tako trgovino mestu ob Savinji uredilo ljub- ljansko podjetje »Dom«. RAZSVETLJAVA NA ŠLANDROVEM TRGU Konec .preteklega meseca je bil v Ce- lju od'krit veličasten spomenik padlim tx>rcem in žrtvam fašističnega terorja celotnega celjskega območja. V tistih dnevih in okoli prvomajskih praznikov sta bila trg in spomenik tudi prav le- po razsvetljena. Zdaj pa sta trg in zla- sti še spomenik znova v večernih in nočnih urah pokrita s temo. Ali ne bi bilo boljše, če bi okoli spomenika na- mestili posebne luči? Akademijo na I. osnovni šoli v Celju v vrsti prireditev in tekmovanj, po- svečenih velikemu otroškemu in mla- dinskemu prazniku dnevu mladosti, smo minulo soboto doživeli novo presene- čenje. Na pionirski akademiji v telo- vadnici I. osnovne šole so z izbranimi točkami pionirji razveselili starše in ostale goste. Pevskemu zboru najmlajših pod vod- stvom Milice Gregorčičeve so sledile ritmične vaje s puškami, kakor tudi živahen rajalni nastop »Žoga na vodi«, prispevek učiteljice Boškovnikove. Obe točki prikazujeta harmonično zlitje te- lesne in estetske vzgoje mladine. Pohvalno priznanje občinstva sta pre- jela tudi lepo uspela baleta »Palčki in vile« ter »Balet iz Žalca« po vodstvom baletne umetnice Sonje Gorjančeve, Ko so na oder priplesale še male ciganke, ki jih vodi Mira Lahova, in v blestečih kostumih zaplesale svoj ciganski ples, je dvorano zajelo novo navdušenje in živahen aplavz. Ostale točke pestrega programa je izpolnila glasba: pionirski pevski zbor tov. Tekle Oberstarjeve, pionirski tam- buraški zbor iz Doma Tončke Cečeve in mali harmonikar Boris Lah, učenec III. razreda. Akademijo so zaključili s prizorom iz mladinske igre »Pehta« v režiji Angele Sadarjeve. -nik CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU (Cene v oklepaju veljajo za privatni sektor) Krompir 14-16 (15-18); čebula 110-/30 (100 do 120); česen 200 (200); čebula nova 30—90 (90 do 150); solata 110—200 (120-250); špinača 100-150 (100—200); cvetača 100 (—); radič 30 (100); por 40-60 (50—80); peteršilj 100 (100); zelena — (120); korenjček 40-100 (30—100); pesa 40-5Ü (40); redkev — (40); redkvica 100 (100); zelje rib. 40 (40); hren — (150); sadje suho — (100 dolòO); slive suhe 280 (—); gobe suhe — (1000 do 1600); orehi celi 250 (200—250); orehi luščeni 600—850 (700—800); rozine 440 {—); limone 260 (—); pomaranče 300 (—); ribe — (260); orašidi 420 (—); jabolka - (200); mleko — (36-40); smetana - (240); skuta — (160); maslo — (480 do 540); kokoši — (400—800); piščanci — (250 do 400); zajci - (250—?00); jajca 15 (13—16); med — (380-400); koruza - (45- 50); pesnica - (5«» do 60); ječmen — (45—50), oves - (45—50); rž 38 (40—5u|; grah stročji 150—200 (—); fižol v. 80-100 (70-100); fižol n. (50—70); drobnjak 500 (300). MAJSKA NEIDILA • Ljubček, spusti me gor, sicer bom padel... — — Gor ne, dol pa, če želiš... — i Z S O d n 6 dvorane VRHOVNO SODIŠČE LRS JE SPREMENILO KAZEN Decembra lani smo poročali o obravnavi zo- per skupino obtožencev, ki so zahrtno ubili Albina Vozlja in mu odvzeli aktovko z milijon dinarji. Petčlanski senat Okrožnega sodišča v Celju je tedaj obsodil sostorilce za uboj in za vrsto drugih kaznivih dejanj, ki so jih obto- ženci storili, in sicer; Stanka Zolgarja na 20 let strogega zapora, Ignaca Kampuša na 20 let strogega zapora, Antona Bosnarja na 16 let strogega zapora in Martino Kampuš za pomoč pri uboju in prikrivanje uboja na 7 let stro- gega zapora. Proti izreku teh kazni so se pri- tožili vsi obtoženci. Hkrati se je zaradi pre- milih kazni pritožil tudi javni tožilec. Razsodba: Petčlanski senat Vrhovnega sodišča LRS je - ugodil pritožbi javnega tožilca ter spremenil kazni in obsodil obtoženega Stanka Zolgerja na dosmrtni strogi zapor, obtoženega Ignaca Kam- puša na smrt z ustrelitvijo in obtoženega Anto- na Bosnarja na 20 let strogega zapora. Hkrati je Vrhovno sodišče potrdilo kazen za Martino Kampuš. OMILITEV KAZNI ZARADI BOLEZNI Pri odmeri kauii obtoženemu Stanku Žolgerju je Vrhovno sodišče LRS upoštevalo ugotovitve senata Okrožnega sodišča o krivdi obtoženca, hkrati pa je bilo mnenja, da je odmerjena kazen premila. Saj že samo kaznivo dejanje uboja — upoštevajoč okoliščine, ki so do tega dejanja pripeljale — narekuje pri obtoženem Žolgerju smrtno kazen. Vrhovno sodišče je tudi mnenja, /da je ob- toženec nevaren za družbo. Njegovo življenje je od osvoboditve naprej bilo ena sama nepre- trgana veriga kaznivih dejanj in brezobzirne- ga izrabljanja svoje okolice. Pri tem je pošiljal v ogenj po kostanj svoje pajdaše, sam pa je ostajal v ozadju. Pri delitvi plena pa je navad- no obdržal največ zase. Vrhovno sodišče LRS je tudi mnenja, da je moralni lik obtoženega ŽoIgarja skrajno negativen in da pri njem ni računati na poboljšanje. Stopnja kaznivega dejanja nedvomno terja za obtoženega Žolgerja smrtno kazen. Z ozirom na določilo kazenskega zaknika, ki določa, da nad hudo bolnim obsojencem ni moč izvršiti smrtno kazen, nad Žolgerjem smrtne kazni ni moč iz- vršiti. Ker pa je Zolger po prometni nesreči ostal hrom in po mneju zdravnikov speciali- stov ni izgledov, da bo ozdravel, je sodišče upoštevalo določbo kazenskega zakonika in ga obsodilo na dosmrtni zapor. INICIATOR UBOJA OBSOJEN NA SMRT Vrhovno sodišče je bilo mnenja, da je senat Okrožnega sodišča pravilno ugotovil, da je bil obtoženi Ignac Kampuš iniciator uboja in da je imel pri uboju glavno besedo. Vendar so po mnenju Vrhovnega sodišča olajševalne okolno- sti v prvostopni sodbi preveč poudarjene. Ne- dvomno teža in značaj kaznivega dejanja terja Za obtoženega Kampuša smrtno kazen. Tudi pri obtoženemu Kampušu ni pričakovati na po- boljšanje. Zaradi tega je senat Vrhovnega so- dišča zavrnil pritožbo obtoženega Ignaca Kam- puša in ugodil pritožbi javnega tožilca, ter ob- toženca obsodil na smrt z ustrelitvijo. Oba obtoženca imata pravico do pritožbe na Vrhovno sodišče FLRJ. 20 LET ZA ANTONA BOSNERJA Vrhovno sodišče je sicer upoštevalo olajše- valne okolnosti pri izreku sodbe obtoženemu Antonu Bosnerju — zlasti njegovo odvisnost od ŽoIgarja, vendar je mnenja, da njegova odlo- čilna vloga pri gnusnem uboju Albina Vozlja terja ostrejšo kazen. Na podlagi tega mu je Vrhovno sodišče zvišalo kazen za dejanje ubo- ja na 18 let strogega zapora in ga obsodilo (skupno za vsa kazniva dejanja) na skupno kazen 20 let strogega zapora. ZA MARTINO KAMPUŠ POTRJENA KAZEN Glede Martine Kampuš je Vrhovno sodišče bi- lo mnenja, da je senat Okrožnega sodišča pra- vilno odmeril kazen, ter je zaradi tega za- vrnil pritožbo obsojenke in pritožbo javnega tožilca. Hkrati je Vrhovno sodišče razveljavilo sodbo zoper obtoženega Martina Pezdevska, zvišalo kazen obtoženemu Rudolfu Bosnerju na 2 leti strogega zapora in obtoženemu Srečku Llpnika na 3 mesece zapora. kronika nesreč KRONIKA NESREČ Hrbtenico sta si poškodovala pri padcu Janko Pečolar iz Veselove ulice v Celju in Rozalija Olič iz Razgorja pri Dramljah. Antonijo Ratajc iz Rifnika pri Šentjurju je udarila krava in ji poškodovala nogo. V pretepu je bil poškodovan Franc Hrček iz Škofije pri Zibiki. S sekiro se je pri delu vsekal v nogo dela- vec Martin Gorenšek iz Celja.- Frančiško Točaj iz Prekorja je na ovinku ceste pri Šmarjeti podrl motorist. Dobila je pretres možganov in so nezavestno prepeljali v bolnišnico. V Loki pri Žnsmu je v pretepu nekdo s koso zabodel v hrbet Cirila Peniča. Penič je dobil težje notranje poškodbe. Pri delu na njivi je padla brana na nogo Lizi Vrbovšek in ji poškodovala nogo. V rudniku Zabukovca se je pri delu pone- srečil Franc Artnak iz Polzele. Zlomil si je no- go in dobil poškodbe na glavi. Dveletni Zdenko Perišič se je poparil z vrelo vodo po zadnjem delu telesa. Skozi viadukt pod Pošto se je s kolesom pe- ljal 71-letni kamnoseški mojster Maks Lipič- nik iz Creta. Zadela ga je kap in je bil na mestu mrtev. gibanje prebivalstva POROČILO O GIBANJU PREBIVALSTVA V CELJU V času od 10. do 17. maja 1958 je bilo rojenih 31 dečkov in 31 deklic. Poročili so se: Janez Rozman, poljedelec iz Zavrha pri "Gali- ciji in Olga Hutter, delavka iz Rup; Janez Lebič, delavec iz Pepelnega in Frančiška Brez- nik, delavka iz Jezerc p. Šmartnem; Martin Strašek, mehanični mojster iz Stranja in Ana Vidmajer, knjigovodkinja iz Bukovžlaka; Oto- Franc Sehiisšler, pekovski mojster iz Gemün- den am Main in Ida Mulej, knjigovodkinja iz Celja; Ivan Žumer, kovaški pomočnik in 1Иа- rija Trstenjak, laborantka, oba iz ätor; Jožef Marzidovšek, železostrugar in Ivana Lednik, tkalka, oba iz Celja. Umrli: Cvetka Metež, otrok iz Sp. Hudinje, stara 1 leto; Danijel Križnik, otrok iz Brod pri Vran- skem, star 5 mesecev; Martin Šmit, invalid, upokojenec iz Trličnega, star 65 let; Jožefa Je- len, gospodinja iz Celja, stara 82 let; Ciril Lorger, oseb. upokojenec iz Zavodne p. Celju, star 70 let; Jožefa Gorečan, oseb. upokojenka iz Vojnika, stara 71 let; Rajko Agrež, otrok iz Koretna, star 1 leto; Emil Oblak, plinski insta- later iz Celja, star 51 let; Omer Kljaič, pro- govni delavec iz Hrustova, star 50 let; Darja Koštomaj, otrok iz Creta, stara 3 mesece; Alojz Potočnik, miner iz Slov. Konjic, star 35 let; Franc Valenčak, uslužbenec iz Pristave, star 50 let; Rozalija Pavlic, babica iz Lalkove vasi, stara 62 let. SODELOVANJE KMET — ZADRUGA Tudi velenjska kmetijska zadruga sklepa vse več pogodb z zadružniki. Kmetu G, iz Bevč je napravila žičnico na 40 arih. Kmet bo v jeseni delil do- biček s KZ. Pogodba je sklenjena na 10 let, vendar ostane žičnica še nadalje last KZ. V tem primeru bo kmet G. le imel žičnico, kar bi brez KZ ne zmogel. Takih pogodb za hitrejši napredek т kmetijstvu ibd bilo treba še več! Drobne iz Vitanja Dramska dejavnost v Vitanju je ponovno za- živela. Tako so pred kratkim naštudirali Nn- šičevo »Gospo ministrico«. Vitanjski igralci ve- činoma sami mladi kmečki ljudje, so zelo dobro podali svoje vloge. Delo je uspešno zrežirala učiteljica Vera Kramarič. Šolski odbor v Vitanju se zlasti v zadnjem obdobju živo zanima za šolsko problematiko. Odbor je sestavljen pretežno iz delavcev in kmetov. Poleg materialnih vprašanj budno spremlja tudi vzgojne probleme šolske mladine. V Vitanju je v zadnjem času zaživela organi- izacija Ljudske tehnike. Od konjiške občine je dobila osebni avto ter bodo v kratkem prire- dili šoferski tečaj, za katerega se je doslej že javilo dvajset članov. Člani ljudske tehnike bodo nudili pomoč tudi osemletni šoli. Strelska družina Vitanje je s prostovoljnim delom lepo uredila strelišče in strelsko uto, tako da lahko sedaj člani marljivo gojijo to panogo. Člani so ustanovili tudi strelski pionir- ski odsek. Letos bo Gasilsko društvo v Vitanju prazno- valo osemdesesetletnico svojega obstoja. V zve- zi s proslavo bodo preuredili tudi gasilski dom. PIONIRSKA BRIGADA SI JE ZGRADILA IGRIŠČE Potem, ko so si virštanjski pionirji zgradili svojo zidano cesto, so se lotili planiranja igrišča, da bodo lahko telo- vadili in tudi tekali za žogo. Pri tem so morali premetati dn v samokolnicah prevoziti okrog 60 pr. m zemlje. V le- tošnjem letu so v prostem času opravili že 1646 delovnih ur, .posledica tega pa je: cesta, telovadno igrišče in skromna drevesnica. Najbolj se je to pot izkazala 2. četa s komandirjem Dragom Zakov- škom. Pravijo, da se tako sami pridaru- žujejo mladim graditeljem avtoceste. MAJSKI DNEVI Vsa velenjska okolica je cvetoči šo- pek. Tod je zelo dosti drevja, ki letos mnogo obeta. Kmetje upajo, da je ne- varnost slane mimo. Vse pa nekoliko preseneča visoka vročina v teh dneh. Živo srebro v barometru se je 12. maja dvignilo čez 30" C. Ali se nam prezgod- nja poletna vročina ne bo otepala, se sprašujemo? V TEDNU RDEČEGA KRIŽA K tednu Rdečega križa so v vseh več- jih krajih Šoštanjske občine prápravili zdravstvena predavanja. Posebno zani- mivi sta bili predavanji dr. Tekavčiča iz Ljubljane, ki je v soboto popoldne in zvečer govoril v Šoštanju in Velenju o moderni kontracepciji in splavu. 23. MAJA — STEV. 20 ДгДрИВАУ sport * šport * šport * šport * šport Ustanovljena je okrajna športna zveza v Celju Preteklo soboto je bila v sejni dvorani Ob- činskega LO Celje ustanovna skupština Okraj- ne športne zveze Celje. — Že dalje časa so športniki in športne organizacije v celjskem okraju pogrešali vodstvenega športnega orga- na, ki bi povezoval športno dejavnost v območ- ju okraja in nakazoval ter usmerjal pravilno športno politiko v skladu s splošnimi potreba- mi naše družbe. Po uvodnih besedah tovariša Juga Karla, ki je analiziral sedanje stanje športa v celjskem okraju in velike možnosti njegovega nadaljnjega razvoja, je tov. Stojko- vič Janez obrazložil delegatom osnutek pravil OŠZ, nakar se je razvila živahna razprava, ki je osvetlila pereče športne probleme z vseh vidikov. Mnenja delegatov v določenih vpra- šanjih niso bila enotna, zlasti glede ustanav- ljanja in funkcije športnih pwlzvez. Enotni pogledi so bili le v tem, da bo treba v prihod- nje v najtesnejšem sodelovanju s partizansko organizacijo razvijati športno aktivnost na te- renu, prirejati skupne prireditve in tekmova- nja, voditi skupno propagando, skupno bo tre- ba v bodoče reševati gradnje športnih naprav in objektov, koristiti že obstoječe za vse aktiv- ne športnike in telovadce in podobno. Ce bo novoizvoljeni 15 članski UO uspešno rešil že vsa ta vprašanja, bo vsekakor storjen velik ko- rak naprej pri uveljavljanju enotnega koncep- ta naše telesne kulture, s tem pa bo tudi dana garancija, da bomo na tem potiročju zaznamo- vali večji napredek kot v preteklosti. Kadri in igrišča - najbolj pereča problema Pred dnevi je zasedal Svet za telesno vzgojo OLO Celje na razširjeni konferenci, ki so se je udeležili tudi vsi predsedniki občinskih Sve- tov in komisij za telesno vzgojo. Na dnevnem redu so bila predvsem 3 vpraša- nja, ki so trenutno najbolj aktualna na tem področju — problem uresničevanja množičnosti v telesni kulturi, vprašanje vzgoje strokovne- ga kadra in gradnje igrišč za šolsko telesno vzgojo. Uvodoma je predsednik okrajnega Sve- ta za telesno vzgojo tov. Karel jug s statistično analizo ugotovil, da ne moremo biti zadovoljni s sedanjim številom mladine in odraslih v or- ganizacijah za telesno vzgojo niti z njihovo aktivnostjo. Izredno je nizek odstotek prebi- valstva v okraju, ki se aktivno ukvarja bodisi s katero koli športno panogo. Število osnovnih organizacij ne odgovarja stvarnim potrebam. Obstojajo še celotna področja v okraju, kjer ni nobene osnovne organizacije za telesno vzgo- jo.^ Dosedanje organizacije v pretežni meri združujejo le šolsko mladino, dočim je izredno nizko število delavske in kmečke mladine v društvih za telesno kulturo. Vzroke za takšno stanje je deloma iskati tudi v pomanjkanju ustreznih organov, ki bi prevzeli nase nalogo razširjanja telesne vzgoje. Sveti za telesno vzgojo in vsa naša družba so neposredno moč- no zainteresirani, da bi tudi na tem področju korakali vzporedno z uspehi na drugih področ- jih našega družbenega življenja. Ce so se vse naše množične organizacije že vrasle v naš družbeni razvoj in utrdile svoje organizacije na komunah, ki danes rešujejo vse pereče družbene probleme in vprašanja v svojem ob- močju, pa nismo znali po vprašanjih telesne kulture najti potrebnega kontakta z ustreznimi novimi upravno-političnimi enotami. Občinski Sveti in komisije za telesno vzgojo bi naj zato prevzeli nase odgovornost, da skupno s SZDL, sindikati, organizacijo Ljudske mladine in že z obstoječimi partizanskimi društvi pristopijo k ustanavljanju občinskih zvez Partizana, organa, ki bi prevzel nase nalogo nadaljnjega razširje- nja telesne kulture. Neposredne naloge teh občinskih zvez Partizana bi bile — povezovanje društev Partizana v območju občine, ustanav- ljanje novih osnovnih organizacij, razvijanje sistema tekmovanj, nastopov in prireditev, skrb za pravilno izkoriščanje že obstoječih športnih naprav in objektov, ki bi naj služili vsem in- teresentom (šolski mladini. Partizanu in šport- nikom), skrb za vzgojo kadrov, skrb za na- daljnjo investicijsko dejavnost — gradnje novih športnih naprav in objektov in podobno. Skrat- ka vprašanj in problemov je vsekakor več kot dovolj, s katerimi se bi naj spoprijeli ti organi. Vsekakor bi občinske zveze Partizana za reše- vanje teh nalog skupno z ostalimi občinskimi množičnimi organizacijami in Sveti za telesno vzgojo v mnogočem prLspevale k nadaljnjemu uspešnejšemu razvoju naše telesne vzgoje in s tem uresničevanju množičnosti. -Drug pereč problem predstavljajo vsekakor kadri v naših telesnovzgojnih organizacijah. Danes je v_ okraju okrog 5000 prebivalstva v organizacijah Partizana, kvalificiranih prednja- kov po društvih pa je z, učitelji in profesorji telesne vzgoje le 29! Torej niti en strokovno usposobljen vaditelj na društvol Ta problem je možno rešiti le z vzgojo novega in že obstoje- čega kadra vaditeljev in vaditeljic v ustreznih tečajih in na seminarjih. Okrajni Svet za te- lesno vzgojo je v svojem sestavu ustanovil posebno komisijo za vzgojo kadrov, razpisal ustrezne seminarje po sedežih občin, odziv na te seminarje oz. že same prijave pa niso bile zadovoljive. Občinski Sveti in komisije za te- lesno vzgojo bi naj odločneje postavile to vpra- šanje pred osnovne organizacije Partizana, da bi lahko v letošnjem letu vzgojili vsaj 60 prednjakov z ustrezjiimi nazivi. Le s strokovno usposobljenimi vaditelji in vaditeljicami bo možno okrepiti društva za telesno vzgojo, ker si mladina danes želi potrebne izobrazbe in znanja iz raznih športnih panog in iger. Pri reševanju tega problema je pohvaliti občinski LO Laško in prizadevnega predsednika Parti- zana Laško tov. Šinigoja, ki so takoj po raz- pisu teh seminarjev zbral kar 18 kandidatov in to celo iz krajev občine, kjer še nimajo no- bene organizacije za telesno vzgojo, obstojajo pa možnosti za ustanovitevi Te dni je tudi žal- ska občina zbrala preko 30 prijavljencev, v ostalih občinah pa vsaj doslej ni bilo pravega odziva, pa čeprav je bil na vseh zadnjih skup- ščinah Partizana stalen refren — za uspešnejše delo nam manjka vaditeljev! Okrajni Svet za telesno vzgojo bo s svojo predavateljsko ekipo izvedel po vseh sedežih občin najprej 2 dnevne seminarje, nato pa v mesecu avgustu strnjena dva 7 dnevna tečaja v gozdni šoli pri Mozirju, ki bosta zaključena z ustreznimi izpiti za naziv prednjaka lil. razreda. Sklep konference je bil, da bodo občinski Sveti in komisije za telesno vzgojo ponovno postavile ta vprašanja na dnev- ni red partizanskih društev v območju svojih občin. Pri tretjem problemu — vprašanju objektov za telesno vzgojo šolske mladine je po analizi sedanjega stanja v okraju bilo л eč predlogov: 1. da bi lahko vodstva šol z večjim razumeva- njem do tega predmeta, ki je enakovreden učni predmet v okviru šolanja, lahko našla povsod ustrezne površine za izvajanje telesne vzgoje na planem vsaj v določenih letnih ob- dobjih. Marsikje šole imajo te površine, ki niso urejene. 2. Šolski odbori bi naj skupno z upravitelj- stvi šol reševali tudi te probleme. Lep primer zato imamo v Jerneju v konjiški občini, kjer Brez dvoma je bila zadnja konferenca vseh odgovornih predstavnikov Svetov za telesno vzgojo pri okraju in občinah izredno plodna in je dala vrsto koristnih sklepov in pripo- ročil, ki bodo pripomogli k uspešnejšemu raz- voju telesne vzgoje v celjskem okraju, je šolski odbor bil pobudnik gradnje šolskega igrišča. Z delom šolske mladine bi se ta vpra- šanja dala najlažje urediti. 3. Občine naj po svojih močeh iz proračunov dajo tudi določena sredstva za ureditev tistih minimalnih naprav, da bodo zadostila igrišča izvajanju telesne vzgoje po učnem programu. Z minimalnimi sredstvi bi se pov.sod lahko ure- dile jame z mivko za izvajanje skokov, akroba- tike in podobno. i. Okrajni Svet za telesno vzgojo naj izdela s strokovnjaki potrebne načrte, vsebujoče šol- ska igrišča za telesno vzgojo pri osnovnih šolah. Končno je okrajni Svet za telesno vzgojo na priporočilo predstavnikov iz občin porazdelil sredstva iz svojega proračuna za gradnjo šol- skih igrišč 20-tim šolani, ki bodo že v letošjem letu uredila potrebna igrišča. CELJSKI TEDNIK — IZDAJA OKRAJNI ODBOR SZDL V CE- LJU — UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI URED- NIK TONE MASLO — URED- NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE, TITOV TRG 3 — POSTNI PRE- DAL 16 — TEL. UREDNIŠTVA 24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA ODDELKA 25-23 — TEKOCi RA- ČUN 620-305-T-1-266 PRI MEST-; NI HRANILNICI V CELJU — IZHAJA VSAK PETEK — LET- NA NAROČNINA 500 DIN, POL- LETNA 250 DIN, ČETRTLETNA. 125 DIN — ROKOPISOV NE. VRAČAMO — TISKA CELJSKA TISKARNA V CELJU NOGOMET: CRN DAN ZA CELJSKE NOGOMETAŠE Celjski nogometaši so zadnjo nedeljo bili po- raženi na vseh frontah. Le mladi nogometaši so reševali ugled našega mesta . . . Kladivur, ki je po uspešnem protestu nad porazom s Slogo spremenil rezultat 0:4 v 5:0 v svojo korist in se s tem približal vsega s točko razlike vodil- nemu Rudarju, je v derby tekmi v Trbovljah v borbi za naslov prvaka doživel katastrofo. Poraz Celjanov s 4:0 sredi Trbovelj pač ne služi časti drugoplasirani ekipi v VMC ligi. Pustimo ves komentar ob strani! Rešitev sedaj iščejo odgovorni ljudje pri Kladivarju v novem trenerju, ki je že prišel v Celje. Močno so nas v zadnjih srečanjih razočarali igralci Celja, ki so imeli edini od vseh udele- žencev iz celjskega okraja v podzvezni ligi najlepše izglede za uvrstitev na častno mesto v tabeli. Na domačem terenu so si Celjani doli odvzeti obe točki od Bratstva iz Rogatca — zadnjega na tabeli — s krepkim porazom 3:6, v neoslati do 31. maja 1958 na Rav- nateljstvo Splošne bolnišnice Celje Razpisna komisija Občinskega ljudskega odbora Celje RAZPISUJE sledeča delovna mesta pri Občinskem ljudskem odboru Celje: V ODDELKU ZA GOSPODARSTVO: 1. delovno mesto referenta za gospodarsko planiranje 2. delovno mesto referenta za ekonomske analize Pogoj: diplomirani ekonomist, prednost imajo osebe s prakso 3. dve delovni mesti v inšpekciji za delo Pogoj: srednja ali višja strokovna izobrazba, vsaj dveletna delovna doba ali izobrazba kvalificiranega oz. visokokvalificiranega delavca in najmanj triletna delovna doba s to kvalifikacijo. V ODDELKU ZA SPLOŠNO UPRAVO: 1. delovno mesto referenta za notranje zadeve Pogoj: popolna srednja šola ali vsaj 5 letna praksa 2. delovno mesto referenta za civilno zaščito Pogoj: najmanj nižja srednja šola in vsaj dveletna praksa, zaželena je praksa v požarno varnostni službi Samostojno delovno mesto sodnika za prekrške Pogoj: diplomirani pravnik, zaželena je vsaj dveletna praksa Delovno mesto sanitarnega inšpektorja Pogoj: zdravnik specialist iz higiene, epidemiologije, bakteriologije ali parazitologije, ali zdravnik z najmanj 5 letno prakso v sanitarni inšpekciji ali higienski preventivi Delovno mesto administrativnega uslužbenca v odd. za finance Pogoj: srednja ali nižja strokovna izobrazba in znanje strojepisja Delovno mesto administrativnega uslužbenca na vajenski šoli raznih strok Pogoj: srednja strokovna izobrazba in vsaj dveletna praksa ali nižja sred- nja šola z vsaj petletno prakso v administrativnih in finančnih poslih. Za vsa delovna mesta se poleg navedenih pogojev zahtevajo splošni pogoji iz 31. člena Zakona o javnih uslužbencih Ur. list FLRJ št. 53/57. Pogoji z življenjepisom, opisom dosedanjih zaposlitev in dokumen- ti o izobrazbi je poslati na Tajništvo Obč. LO Celje do 10. junija 1958 objave in oglasi*objave inogïàsi SPREJEMNI IZPITI ZA VLSJO GIMNAZIJO Sprejemni izpiti za višjo gimnazijo se bodo začeli 11. junija ob 8. uri. Prijave za sprejem- ni izpit, kolekovane s 30 + 20 din občinske takse je treba poslati do 1. junija t. 1. na na- slov I. gimnazija, Celje. V prijavi navedite tudi tuji jezik, iz katerega boste delali izpit. Ravnateljstvo UČITELJIŠČE V CELJU Sprejemni izpiti se pričnejo 9. junija ob 8. uri pismeni, 10. in 11. junija pn ustni. Iste dni bodo tudi zdravniški pregledi. Ravnateljstva gimnazij naj zberejo prošnje s potrebnimi do- kumenti (rojstni list, spričevalo — vsoj dober uspeh) in jih skupno z oznako vsakega posa- meznega dijaka pošljejo ravnateljstvu učitelji- šča do vključno 5. junija. Izpiti bodo iz sloven- ščine, matematike in petja. Dijaki-odličnjaki so izpita oproščeni razen iz petju iii priti mo- rajo na zdravniški pregled. Podrobnejša navo- dila glej Objave št. 2 in 3-1953 in 3-1957. OPOZORILO! Za festival najboljših občinskih zborov, ki bo v soboto, 24. t. in. ob 20. uri v unionski dvora- ni, so vstopnice v predprodaji v Glasbeni šoli, v prodaji pa pred prireditvijo pri blagajni. KOLIKOKRAT STE ODDALI KRI? Krvodajalska komisija pri Okrajnem odbora Rdečega križa Slovenije vljudno prosi vse ti- ste krvodajalce, ki so darovali kri 5- in več- krat 1er 10- in večkrat, da sporočijo svojemu občinskemu odboru RK ustno, uli pismeno ko- likokrat in v katerem kraju so darovali kri. V prijavi naj navedejo poleg rojstnih podat- kov tudi svoj točni naslov. Podatki so potrebni zaradi podelitve srebrnih in zlatih značk za »Dan krvodajalcev«, ki bo 4. junija. Rok za prijavo traja do vključno 26. maja t. L, po tem dnevu prijav ne bodo več sprejemali. PUTNIK CELJE obvešča vse cenjene stranke, da posreduje vse rezervacije ob morju in v planinskih domo- vih za letni oddih. Posvetujte se z nami, ko se odločate za letovanje, naša informativna služ- ba ima podatke o gostinskih obratih in opise vseh krajev. V stiku z nami imate možnost za prijetne počitnice. Nadalje posredujemo nabavo potnih listov in nabavljamo tuje vizume. Prednost našega poslovanja je tudi v tem, da si vozne karte za tu- in inozemstvo lahko nabavite v PREDPRODAJI že več dni pred po- tovanjem. Pred potovanjem zahtevajte vse potrebne IN- FORMACIJE pri PUTNIKU CELJE. ELEKTRO-CELJE, Tehniška izpostava Celje mesto, sprejme takoj več kvalificiranih in pol- kvalificiranih delavcev elektro stroke ter se- zonske delavce. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. S stanovanji podjetje ne razpolaga. RAZPIS SLUŽBENIH MEST Celjska mestna hranilnica razpisuje dve služ- beni mesti in sicer referenta zu kredite in re- ferenta ztt posojila. Potrebna je popolna sred- nja šola. Kandidati z bančno prakso imajo pred- nost. CELJSKA MESTNA HRANILNICA CELJE TEČAJ ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL Združenje šoferjev in avtomehanikov Okrajni odbor Celje obvešča vse kandidate, ki name- ravajo polagati začetni izpit kot poklicni voz- niki kategorije B, da bo priredilo tečaj za za- četnike. Tečnj se bo začel, ko bo prijavljenih zadostno število kandidatov. Ta tečaj bo za nečlane. Za poklicne voznike — člane združenja, ki se pripravljajo za izpite v višje kategorije, to je iz B v C ali iz kategorije C v D, bomo tudi priredili tečaj. Za oba tečaja sprejema prijave do 14. junija 1958 tov. KRIVEC Vinko, pri »Globus-Spedicija« Mariborska cesta. 12 Celje. Tudi vsa podrob- nejša navodila boste dobili Inm. Istočasno obveščamo vse stare šoferje, da bomo priredili v poletnih mesecih več preda- vanj o cestnem prometu. Ta predavanja bodo za člane brezplačna ter obvezna. Točen čas in datum začetka predavanj bo pravoča&ho objavljen. KMETIJSKO PROIZVAJALNA POSLOVNA ZVEZA V ŠMARJU PRI JELŠAH RAZPISUJE naslednje štipendije za šolsko leto 1958-59: 1. Kmetijska srednja šola v Mariboru — 6. 2. Kmetijska strojna šola v Mariboru — 5. K prošnji za štipendijo je priložiti potrdilo o premoženjskem stanju, o otroškem dodatka in prepis zadnjega šolskega spričevala. Prošnjo naj interesenti vložijo na naslov: Kmetijsko proizvajalna poslovna zveza v Šmar- ju pri Jelšah, najkasneje do 50. junija 1958. SPRF]JMEMO kuharico za taborjenje na Rabu od 1. do 20. julija 1938. Plača po dogovoru. Naslov v upravi lista. PRODAM 7 kompletnih rabljenih dvodelnih oken s steklom in polkne. Konfekcija »Na- predc, Celje, Tomšičev trg 2. PRODAM vseljivo dvostanovanjsko hišo z le- pim velikim vrtom v Celju. Naslov v upravi lista. PRODAM ugodno 300 cementnih ploščic (28X22) za predclitev vrta. Naslov v upravi lista. PRODAM košnjo. Stojan, Celje, Teharska 28. PRODAM ugodno zazidljivo parcelo ob Ljub- ljanski cesti. Možna zazidava enoetanovajij- ske hitše ali jdvojčkov«:. Naslov v upravi lista. KUPIM dvosobno stanovanje v bližini Ljubljan- ske ceste. Naslov v upravi lista. MEDICINSKI tehnik išče opremljeno soin». Vprašati na upravi lista pod šifro >1. junije. ISCEM prazno sobo lahko tudi v okolici Celja. Dam nagrado. Naslov v upravi lista. KDOR mi nudi prazno sobo v Celju, mu dam nagrado 20.000 din in pomagam pri gradnji hiše. (Sem teracer.) Naslov v upravi lista, SKORAJ nov 6-cevni radio dam tistemu, ki mi odstopi prazno sobo v Celju. Naslov v upravi lista. DNE 14. 5. SEM IZGUBIL železno dvigalo (vin- to) od mesta do rampe v Cretu. Najditelju dam nagrado 2000 din če mi jo vrne. Prevoa- ništvo Celje (prometni). radio 202in Nedelja, 25. maja 1958 12.00 Pogovor z državljani 12.10 Želeli ste — poslušajte! Ponedeljek, 26. maja 17.00 Celjska kronika 17.10 V plesnem ritmu z domačimi ansambli 17.30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objaye in reklame Torek, 27. maja 17.00 Celjske kronika 17.10 Pojeta ženski pevski zbor Svobode Ce- lje p. v. Toneta Tržana in moški zbor »Bratov Ipavcev« iz Šentjurja p. v. Ernesta Rečnika 17.30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave in reklame Sreda, 28. maja 17.00 Celjska kronika 17.10 Predstavljamo vam kulturno umetni- ško društvo »France Prešeren« iz Voj- nika 17.30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Ln reklame Četrtek, 29. maja 17.00 Celjska kronika 17.10 Popevke na tekočem traku 17.30 Želeli s-te — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave in reklame Petek, 50. maja 17.00 Celjska kronika 17.10 Igrajo domače pihalne godbe 17.30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zaliavna glasba, vmes objave in reklame Sobota, 31. maja 17.00 Celjska kronika 17.10 V plesnem ritmu 17.30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave in reklame gledališče*gledališče SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 23. maja ob 16. in 20. uri — Marijan Marine: Komedija o komediji — gostovanje v Trbovljah Sobota. 24. maja ob 20. uri — Marijan Marine: Komedija o komediji — gostovanje v Slov. Konjicah Nedelja, 25. maja ob 10. uri — Pavel Golia: Jurček — zaključena predstava za pionirje Sreda, 28. maja ob 20. uri — Roman Brand»ta- etter: Molk — premiera — premierski abon- ma in izven Četrtek, 29. maja ob 20. uri - Roman Brand- staetter: Molk — četrtkov abonma in izven kino * kino * kino * kino KINO UNION CELJE Od 21.—25. »Vrt zla«, ameriški barvni с1ле- mascope film Od 26.-29. 5. »Premiera črtanih filmov«, jugo- slovanski barvni film Od 30. 5.-4. 6. »Sakramenska frklja«, francoeki barvni — komedija KINO METROPOL CELJE Od 25.-28. 5. »Krojač za dame«, francoski film — komedija Dne 25. 5. matineja »Kameno srce«, nemški film Od 29. 5.—1. 6. »Marijana moje mladosti«, fran- coski film — drama DEŽELA V OSPREDJU POZORNOSTI Nemir in nasprotja pod cedrami Namesto v šolo, gresta dečka po ulicah Tripolija, da si zaslužita vsakdanji kruh Nemiri v Libanonu... Triix)lis v ro- kah op>ozk;ije ... Stotine ranjenih, na desetine mrtvih. Oči sveta so se obrnile na to malo državico na Bližnjem Vzho- du. Poglejmo jo še mi z očmi turista: Libanonska cedra na državni zastavi dežele, ki je za polovico manjša od Slo- venije in šteje četrt milijona prebival- cev manj kot naša ožja domovina, je star simibol. Sledovi mezopotamske kul- ture, helenski in rimski spomeniki, pe- čat osmanskega gospostva in odtenki francoskega skrbništva; to je očividna zgodovina te dežele, ki je šele od leta 1941 bila vpisana v seznam samostojnih držav. Libanon je pristaniški in trgov- ski del naravno zaključene celote pod pojmom Sirija. Svoj čas je bil Damask srce tudi za Libanon, Beirut pa glavna luka. Današnja glavna luka so- sednje Sirije, ki so jo zgradili Jugoslo- vani — Latakija — je najmanj trikrat bolj oddaljena od Damaska kot je trgov- sko mesto Beirut. Ce bi primerjali go- sjxxiarsiki in zemljepisni položaj Liba- nona z evropsko primerjavo, bi temu najbolj odgovarjalo tržaško ozemlje z odrezanim zaledjem Julijske krajine. Trgovina je Libanonu že v preteklosti dala večja mesta, luke in nekaj indu- strije. 123 prebivalcev živi na enem kvadratnem kilometru, od teh dobra tretjina v mestih. Kmetijstvo v Libano- nu živi zaradi mest, mesta pa živijo zaradi trgovine. Libanonska trgovina pa lahko cvete le tedaj, če ima svoje pod- ročje razširjeno čez ves Bližnji Vzhod. Toda sedanja vlada ni naklonjena Zdru- ženi arabski republiki, ker je preveč zahodno usmerjena. Najbolj naravno pa bi bilo, če bi bil tudi Libanon del te združene države. Zgodovina je Libanonu prinesla hu- da nasprotja. Trgovina je napravila ibo- gataše in množico revežev. V poletnih mesecih je Beirut mesto revežev in ga- račev. Bogatini se umaknejo v hribe, kjer je nad tisoč metrov visoko nastala pravcata pravljična dežela. Na poboč- jih Džebel es Sande so hoteli, plavalni ibazeni, zelenice, na stotine razkošnih vil in zabavišč. Tu je zrak svež in prije- ten, tam doli ob morju pa se ljudje to- pijo v vročini, smradu in težkem delu. Onstran pogorja Libanon, kjer rastejo košate cedre, je kmetijsko področje, en sam vrt sočivja in južnega sadja. Ka- mele nosijo žito in hitri konji ter mule tekajo v krogu okoli stebra in s kopiti mlatijo. Dolge karavane velblodov in konj potuje s 'polndmi košarami îJinidel- kov čez gore k obali v Beirut, Tripolis, Sur in Saldo. V tej dolini, ki je videla Aleksandro- ve vojske, kjer so se klali Asirci z Egip- čani, kjer so se križarske vojske mlatile s Turki in muslimanskimi Arabci, tu v tej dolira je na tisoče beguncev iz Palestine. Tu najdete d j ami jo, tam pra- voslavno,* drugje pa spet katoliško cer- kev. Hrami poganskih bogov, sinagoge, križ in muzeini, vse to se prepleta med seboj. Verska nestrpnost rasne razlike, še bolj pa socialna nasprotja, vse to je kot nalašč za nemire. Revni sloji s sim- patijami gledajo čez Antilitoanon, kjer raste pravičnejša in močna država. Ka- toliški kler se trese za svobodno po- stojanko na Bližnjem Vzhodu, ibogatini pa so tesno povezani s tujim kapitalom in jim nacionalni preporod pri sosedih ni všeč. Ni treba dolgo biti med njimi. En sam dan zadostuje, pa človek vidi veliko. Otroke, ki si sami služijo kruh. Tisoče ki še niso spali pod streho. Na stotine cip ki iščejo kliente, razkošne palače, zaba- višča, predmestni predeli, kjer človek ne more čez kupe smeti. Luksuzn« trgo- vine prodajajo blago vsega sveta, na cestah pa mravljišče drobnih trgovcev. ki nosijo svojo kramo s seboj. V bo- gatih restavracijah dobiš ptičje mleko, pristaniški težak pa živi ob papriki, pa- radižniku in palačinki pKxio'bnem kru- hu. Eleganca pariškega stila se srečuje s cunjami in lačni otroci tekajo okoli Cadilacov ter molijo ročice za miloda- re. Starši prodajajo dekleta v javne hi- še, otroci prodajajo tujcem »španske muhe« in perzervative. Prevarani ši>e- kulirajo. Včeraj v capah, jutri v limu- zini. Včeraj v razkošni vili, jutri na ce- sti... Jezuit v kuti vleče za sabo kopico otrok, ki jih je pobral na cesti. V svoji gorečnosti upa, da bo topla samostaska juha naredila iz njih podložnike Rima. Toda ti otroci pozat^o na križ, ko zve- čer brskajo po bazarju za pol gnilimi pomarančami in paradižniki. Frkolini, ki se podijo po zidovju starodavnega Baal- beka, ne vedo ničesar o preteklosti teh težkih kvadrov in stebrišč. Pač pa vedo za Naserja, čeprav je to nevarno. Naser je v njihovi domišljiji junak, ki jdm bo dal bogastvo ali pa celo čudežno sve- tilko. Svet ugiba, kdo v tej deželi vlada, toda bolje bi bilo misliti o tem, kdo bo dal muslimančku Abdulahu, židovske- mu dečku Izaji, temnopoltemu Petru in kopici otrok, ki se družno gnetejo v stiski okoli ladijskih mostov v pristani- šču, dostojno življenje, delo in izobraz- bo? J. K. PORTRETNA ŠTUDIJA CELJSKE »CENCE MARINE« Na ulicah Beiruta srečaš jezuita v črni kuti, ali pa elegantnega muslimanskega duhovnika, kot je tale na sliki... Med pogorjema Libanon in Antilibanon je rodovitna dolina, ki jo imenujejo tudi »Vrt Bližnjega vzhoda«. V tej veliki oazi je zgodovinsko mestece Balbek, ki hrani drevne spomenike preteklosti rimski Heliopolis. Le-tega je zadela enaka usoda kot naš Stari grad; domačini so ga deloma razdejali, da so si po- stavili sodobna bivališča, ki ga vidimo na sUki. ALŽIRSKI JUNTARJI V ospredju general-poročnik Raoul Sa- lan in padalski brigadni general Jacques Massu — Kaj bo iz te kaše? Redch praznili Ogrinčeve mome v nedeljo se je okoli naše stoletnice zbralo veliko ljudi. Bližnji in tudi pre- cej dalnji sorodniki, sosedje in pred- stavniki organizacij terena Lisce, vsi so prišli, da bi Mará j i Ogrinčevi čestitali ob stoteri pomladi, da bi ji zaželeli še mnogo let v zdravju in zadovoljnosti. Hiša pri levškem mostu je bila pre- majhna za vse obiskovalce zato, so pred hišo postavili mize in klopi, da je izgle- dalo, ko da imajo le-tam »pušenšank«. V hiši je bilo polno rož, tort in na dveh ovčkah iz sladkorja sta bili napisani častitljivi številki 100. Stotak je v žepu malo, stotak v življenjski dobi pa lep vek. Ogrinčeva mama vseh niti .poznali niso. Preveč ljudi je bilo, hčere, vnuki, pravnuki, zastopniki rdečega križa, so- cialnega skrbstva, terenskih organiza- cij, sosedje, znanci itd. In veseli so bili vsi skupaj. Jubilantka je včasih tudi za- pela in se tov. Peerovi ni dala ugnati v kozji rog, kar se petja tiče. Med da- rili, brez katerih ni nihče prišel, je bilo tudi nekaj steklenic. Vmes je bUa taka kapljica, ki jo mamca najbolj »obrajta- jo«. Pa se je zgodilo, da tov. Jagodic, ki je drugače tudi predsednik proti- alkoholne sekcije pri Rdečem križu, ni hotel piti vina in si je naročil čmo kavo. Toda še preden se je zavedal mu je stoletnica nalila v kozarec ¡bol j šega, češ, kaj boš s tisto pobarvano vodo. Ne- štetokrat so ji nazdravili. Mamca pa: — Na zdravje vseh окоГ, mene pa najbolj. — Včasih je jubilantka kot odmaknjena pogledala čez prisotne, kot da se je za- zrla v preteklost. Potem pa so se ji zga- nile ustnice in ijolglasno je začela pri- povedovati v prepričanju, da morajo vsi vedeti za dogodek. Toda večina prisot- nih najbrž še ni bila na svetu, ko se je zgodilo. Naši stoletnici merilo za čas ni tako raztegnjeno, kot je nam ipovpreč- nim smrinikom. Vnuka Francka in To- neta, ki sta si podobna kot jajce jajcu, saj sta tudi dvojčka, kaže da ima naj- rajši: — Rada imam ta fanta, vedno pravi, kadar ju vidi. Okoli sebe ima rada ve- sele in poštene ljudi. Vojsko obsoja iz dna duše. Koliko njenih je požrla ta pošast? Okoli nje pa se pletejo naj- manjši. Bo mali Tonček živel v miru in se spominjal svoje prababice. Koliko življenja so videle njene oči nastajati, koliko solz so pretočile za prezgodaj umrlimi? Novinarji smo pri tem sprejemu, ki je bil vseskozi prisrčno domač, dobili tudi »ukor«. Baje smo spravili na »svi- lo« debelo raco, da mati ne znajo pisati in brati. Podpišejo se še danes, če hoče- te, prebirajo ipa večkrat tudi bukve. Slovo je bilo prisrčno. Vsi smo želeli, da bi še dolgo držala rekord v starosti v naši preljubi domovini, ki jo tudi ona tako močno ceni. Ko so ji povedali, da so ji v soboto čestitali sorodniki — iz- seljenci, se ji je milo storilo, češ, kako daleč proč so. Tudi mi se v imenu naših bralcev oglašamo in vzklikamo: — Se na mnoga leta, Ogrinčeva ma- ti! — C k. Marija Ogrinčeva pri svojih sto letih še vedno dobro na nogah. Žal se je na- šemu novinarju ponesrečila vrsta po- snetkov ob slavju bodice .badiq^a* bodice PASJI RAJ Dve dični »dami« sta, obe Celjanki, ki vsak dan, preden se stori večer, iz hiše vodita na vrvci tanki si vsaka svojo ljubo pasjo zver. Kje naj bolha otreseta se kužka, kje naj odvečni kup pustita svoj, kje naj pod njima pocedi se lužka, da jima miren bo vso noč pokoj? Osnovne šole Druge je dvorišče za pasje izprehode pravi raj, ki zaželeno kužkoma stranišče posuto z belim peskom nudi naj! Na tem prostoru je dovolj vogalov in še drevesca so, ki psu ob njih ne more mokri posel biti jalov, povrh pa je užitek in oddih. A v dneva novega veselem blesku dvorišče šolsko vse se razzivi. Tam naša deca suče se po pesku. V nosove kdaj grdo ji zadiši . . . KJE SO KLOPCE? Kje le klopce so tiste, ki so včasih bile, tam kjer rastejo breze in zelene trave? Res na trgu svobode letos klopce še ni, da bi sedel kdo nanjo, če ga to veseli. Da na njej odpočije si uboge noge, preden znova se dvigne in dalje spet gre. Pred zimo pospravil nekdo je klopi, a v maiu prelepem nazaj jih še ni ... . GLOBA »Kam, prijatelj, se ti spet mudi, ko nestrpno ti gorijo lica?* »Po denar! Podjetje ga deli! Veš, na svetu vlada še pravica! Kupil mizo sem za drag denar, ko podjetje zvišalo je cene. Neupravičen bil je to udar, ki mi v žep je segel — notabene! Da za mizo plačal sem preveč, to je točno zdaj ugotovljeno in podjetju mora biti všeč, da mi vrne vsoto izgubljeno. Globo mora plačati, sem bral in zato hitim, da pravočasno si še rešim, kar preveč sem dal. To pravično je in tudi jasno!« SOVJETSKA UMETNA ROKA V BRISLJU Sovjeti so v Brislju uspeli pritegniti pozornost obiskovalcev tudi s tehnično dovršeno »železno roko z živci«. To je mehanizem, ki se ix>naša prav tako kot človeška roka. Ce potisnete roko v ro- kavico mehanizma, se železni prsti on- stran mehanizma pravtako skrčujejo in stezajo, primejo najbolj občutljiv pred- met, ali pa dvigajo tovore, ki bi jim človek ne bil kos. Toda ne samo na ta način. Tudi če samo pomislite na do- ločeno »gesto« umetne roke, ji zapleten elektronski mehanizem posreduje .vašo željo in stori, kar ste želeli. No, če bi ta mehanizem ne bil tako drag, kako prav bi prišel na primer gospodinji, ki bi v postelji razmišljala in vstala šele tedaj, ko bi bilo stanovanje piospravljeno in kosilo kuhano. Kaj vse nam bo še pri- nesla tehnika? Komisija za sprejemanje novih delavcev in uslužbencev PRI »IDRO« TOVARNI FINOMEHANIKE, CELJE razpisuje prosta delovna mesta za: STROJNEGA TEHNIKA s prakso v ipriipjavi dela FINANČNEGA KNJIGOVODJO in OBRATOVNEGA /KNJIGOVODJO oba s erednješolsko izobrazbo in potrebno (prakso