Politični ogfled. Avstrijske dežele. Dunaj. V državnem zboru so zadnjo soboto skončali za letos svoje delo; vlada je lahko tega vesela, kajti vse so ji dovolili: izjemno slanjo v Pragi, državni proračun za tri mesece lela 1894, domobransko postavo in še nekaj drugib. Do srede meseca februvarija bode sedaj tiho v državnib bišah — na veselje vlade, pa brž tudi ljudstva. — Okr. šolski svet na Dunaju ne vidi rad, da mora šolska mladina biti pri proeesijab in zoper to ugovarja, toda minister za uk in bogočastje se drži stare določbe in tako ostane Se ludi nadalje pri lem, da se otroci in učitelji vdeležijo procesij, izlasti tiste na praznik presv. Re.šnjega Telesa. To je bvalevredno. Češko. Mladočeški podžupan v Pragi, dr. Podlipny, kaže jasno, kaki ljudje da so Mladočehi — vse drugo, samo ne verni katoliki. To obžaljujemo tembolj, ker so nam sicer rodni bratje! — V Pragi je 78 mladih Ijudij na tožnji klopi, ker so bili udje >Omladine«, skrivnega društva, katero kvari mokrouho mladino ter jo zapeljuje v veleizdajstvo, da razgraja po ulicah in uganja sploh reči, ki so zoper ;naše postave. Štajarsko. NemSki nacijonalci ali kakor se jim lahko reče, Mladonemci, sicer niso bili z grofom Wurmbrandom nič kaj zadovoljni, vendar pa se držijo sedaj njemu za krilo ter ga hvalijo na vse kriplje, češ, da je boljši, kakor drugi nemški liberalci! No, mi ne rečemo, da ga sodijo krivo, saj vemo iz lastnih skuSenj, da je grof doslej, v svoji časti dež. glavarja, Nemce vselej podpiral, preziral pa dosledno koristi slov. ljudstva v naši deželi. Sedaj, ko je »pri zeleni mizi« na Dunaju, pa tudi ne bode pri njem drugače! — Konservativni nemški kmetje ugovarjajo postavi o krajnih zdravnikih ter pravijo, da ima kmet že dovolj plačila in je dovolj gospode, katera živi ob kmečkih žuljih. Po njih mislih se torej ta postava naj prekliče, ali vsaj popravi, da ne bode toliko plačila. K o r o š k o. Nemški šulverein ne da v slov. občinah mirii ter jim vsiljuje ali že podporo za ljudsko šolo, ali pa jim napravi »šolski vrtec«, vselej pa iz namena, da si vzredi iz slov. otrok nemške janičarje. Žalostno, da se najde povsod slov. starišev, ki mu prodajo svoje otroke; tako dobijo sedaj tudi v Šmohor >šolski vrtec« na stroške šulvereina in tudi v Velikovcu se odpre v malem času tak »otroški vrtec« ali bolje, past za slov. otroke. — V Celovcu izide o novem letu nov nemški dnevnik ter obeta zagovarjati katoliška, konservativna načela. Bog daj srečo! Kranjsko. Deželni glavar, Oton Detela, je dobil od Nj. veličanstva visoko odlikovanje, red železne krone III. vrste. —¦ Na dolenjski železnici še pomanjkuje marsikaj in tožbe čez njo zavoljo tega niso redke, vendar pa se na njej že množi promet nekaj, ali da ona kedaj »nese« t. j. daje dobička, tega si nihče ne obeta. Primorsko. Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Gorici je imela dne 8. decembra koncert na korist slov. »šolsk. vrtca«. Vdeležba je bila primerna. — Slov. rodoljubi okoli Trsta si ustanovijo svojo podružnico c. kr. kmetijske družbe, ker laška ne skrbi za slov. kniete in za laške kmete je ni treba, ker tacih kmetov ni. Istersko. Znano je, da je minister Gautsch djal prof. Špinčiča iz službe, ker je bil v Zagrebu nekaj besedij izpregovoril, ki so bile madjarsko vlado zbodle. Sedanje ministerstvo pa neki popravi to krivico ter postavi prof. Špinčiča zopet na njegovo mesto. Dobro in edino pravično je tako! Hrvaško. Deželni zbor v Zagrebu dovrši še ta teden svoje posvetovanje In kakor je to vselej, na pohvalo ogerske vlade. Z vlado drži večina, 77 poslancev, nasprotnikov pa je samo 10 v zboru. Z njimi ima torej vlada lahko delo. Ogersko. Kar se piše ali govori sedaj, vse se suče okoli cerkveno-državnih predlog t. j. o eivilnem zakonu in vzreji otrok gledč na vero. Nihče pa Se ne more reči, kaj bode iz teh nesrečnih predlog. V hiši poslancev najbrž obveljajo, ne pa tako v hiši magnatov. Vlada pa tudi najhuje na to hišo pritiskuje in Bog zna, <5e ne doseže tudi v njej potrebne večine. Vunanje države. Rim. V nedoljo so imeli sv. oCe Leon XIII. v cerkvi sv. Petra sv. mašo in smelo je do 15.000 ljudij biti pri njej navzočih. Po sv. maši so sv. oče nagovorili pričujoče odbornike raznih katoliškib društev. Kakor se vidi, so sv. oče še za svoja leta precej trdni. Italija. Crispi je tedaj srečno iz nova minister kralja Umberta. Gudno, da je kralj zopet segel po-nj ; ali že država tako tiči v jarmu framasonov, da mora biti vsa vlada in vselej v njih rokah ? — Na otoku Sicilija je prišlo do večjih rabuk med kmeti in drž. oblastmi; kmetje so siromaki, ker jim pomanjkuje delavcev, ti pa se selijo ali v me&ta ali v Ameriko iskat si kruha. Francija. Vlada sedaj stika ostreje po anarhistih, ali to ji pomaga le malo, kajti ščuvarjev ne dobi v roke in dokler teh nima, bode še vedno anarhistov in nevarnosti bode še le več, ker bodo iskali rešiti svoje zaprte tovariše. Sicer pa sedanja republika in nje možje, ali niso sami anarhisti? Dokler ne da republika cerkvi, kar ji je vzela, ter ne spoštuje njenih pravic, je in ostane mati anarhistov. Belgija. Predsednik ministerstva, grof Bernaert, odstopi, ker mu večina drž. zbora noče vsprejeti načrta za postavo, ki določuje volilno pravico. Mogoče pa je, da se minister ali pa večina še premisli in je to želeti, kajti postavo bode treba kmalu napraviti, sicer nastanejo zopet rabuke med delavci in liberalna stranka že preži ter težko pričakuje časa, ko dobi ona vlado v svoje roke. Anglija. Vlada sodi, da še ni potreba posebnih, novih postav zoper anarhiste, ter misli, da še izbaja brez njih. Če se le ne moti! — Posojilo za Indijo so v drž. zboru odobrili, povrniti ga ima o svojem času ta država. — Bojno brodovje bode treba pomnožiti; to priznava tudi lord Gladstone, ali to neki ne velja, da je brodovje, kar ga je, slabo ali pa slabše, kakor v drugih državah. Nemčija. V državnem zboru so bile jako režke razprave v trgovinskih pogodbah z Rumunijo in s Srbijo; h koncu pa so jih vsprejeli, kakor jib je vlada sklenila. Pri teh razpravah se je govorilo tudi veliko o enaki pogodbi z našo državo ter se je reklo, da je ona nemškim kmetom na škodo. — Sedanja vlada kaže nekaj več pravičnosti nasproti poljskemu ljudstvu, v njih šolah se poučuje deca poslej veronauk v maternem jeziku. Rusija. Car in njegova rodbini preseli se v Petrograd ter ostane ondi čez zimo; se ve, ako mu dajo nihilisti miru. — S papežem se car zopet pogaja za voljo katoliških škofov, najbolj poljskih. Car želi, da morajo škofje vsako pismo poslati v Petrograd in potem še le k sv. očetu v Rimu. Kaj takega pa sv. oče pač ne privolijo, če bi tudi radi, da nastane v Rusiji enkrat rair za katoliško cerkev. Srbija, Strune so med to državo in našo vedno še napete in nekateri srbski listi kar rohnijo zoper naSo državo, češ, da §e Srbija ni — avstrijska dežela. Turčija. Ruska vlada zopet draži sultana ter mu poroča, da si boče Avstrija prisvojiti Bosno in Ercegovino. No, ko bi ona to tudi storila, sultan bi ne mogel odvrniti te nesreče. Afrika. Angleška vlada je naznanila, da egiptovskemu kralju prihodnje leto ne bode več treba plačevati angleških vojakov. To je kralju že ljubo, toda Ijubše bi mu bilo, ko bi že tudi letos ne bilo mu zanje plačila treba. — V Maroku je sedaj premirje, ali že pride kmalu do mirii? To zna Bog, kajti Kabili se ne zmenijo veliko za voljo sultana. Amerika. Zadnji petek so zvečera ustajniki začeli streljati v Rio de Yaneiro, glavno mesto v Braziliji, več ljudij je pobitih, škode na hišah pa je veliko. — Iz »združenih držav« so začeli iz nova pošiljati zlato v Evropo in je to znamenje, da ne mislijo v onih državah vpeljati samo zlatega denarja, ampak da še obdršijo nadalje srebrne denarje.