izhaja vsak torek, četrtek, in soboto. Velja za celo leto 30 L, za pol leta 15 L, za tri mesece 7.50 L, za en mesec Z80 L. Naročila se sprejemajo vsak dan, a naroča naj se tako, da poteče rok naročbe ob koncu meseca. — Posamezna številka 20 st. — Uredništvo in uprava; Trst, via Maiolica 12. Poštni predal 169. — Dopisi naj se pošljejo na uredništvo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone 67 mm. Finančni oglasi po 1 L; osmrtnice, zatavale, poslanice, vabila po 80 stot.; trgovski in j obrtniški oglasi po 60 stot — Plača se naprej. I
V TRSTU, sreda 11. maja 1921.
IZREDNA IZDAJA
DELO
/ •' 5;V ■ . V ./
Glasilo Komunistične stranke Italije.
Jugoslovanska narodna stranka i>o po~ slala svoje poslance v Rim, da dobijo sred* stva za obnovitev «porušenih goriških vasi ?» Narobe ! Narodni poslanci gredo v parlament zato, da dajo vladi sredstva za obnovitev rušeče se meščanske oblasti. Cilj komunistov pa je, da razrušijo meščansko oblast in da vspostavijo oblast onih, katerim je vojna razrušila domove.
Leto II. - Štev. 15.
Naš prvi poziv: disciplina!
DELO
Glajilo KomuniftUne stranke Kalile
 —----———   -
Vsled odloka strankinega Izvrševalnega odbora bo j *Delo“ od danes naprej nosilo podnaslov: Glasilo Ko-
munistične stranke Italije. Enaka označba velja za vse liste naše stranke.
Naše hotenje in stremljenje bo spojeno tako tudi v podnaslovu „Dela“ s hotenjem in stremljenjem komunističnega proletarijata cele Italije, s katerimi smo in bomo j neločljivo zvezani v sreči in nesreči.
Pogovor s čitatelji po premirju
Nekaj mesecev je poteklo odkar nismo imeli več prilike, da se pogovorimo z našimi čitatelji tako, kakor je bila to naša navada. Zadnje besede nam je udušila v grlu reakcijonarna garda buržuazije. Naš list je bil tedaj že docela pripravljen za tisk. Tiskati se ga pa ni moglo več, ker so nam uničili fašisti, še tisti večer, tiskarno in poslopje v katerem se ie tiskarna nahajala.. Komunisti so tiskarno branili. Branili so jo junaški, dokler jim je bilo mogoče. Fašisti so se morali trikrat odstraniti in bežati pred branitelji komunistične inštitucije. Ali česar niso bili fašisti v stanu izvršiti sami, to so storilv lahko s pomočjo redarstvene o-blasti. Redarstvena oblast je prišla na pomoč fašistom. Poslala je cel bataljon redarjev, ki so obkolili tiskarno in prisilili v njej se nahajajoče sodru-ge, urednike in tiskarje, da so se udali. Nato so redarji udrli v poslopje in uklenili v verige sodruge in uslužbence. Šele tedaj, ko so bili vsi tako zvezani, so se fašisti vrnili v četrtič. Tako uklenjene sodruge so fašisti in redarji opljuvali, tepli jih s puškimi kopiti in jih naposled peljali v zapor kakor največje zločince. Fašisti so pa, ob navzočnosti redarjev in komisarja. razdejali in sežgal tiskarno. Tako se je zgodilo, da je ostal komunistični proleta-rijat v Julijski Benečiji brez svojih dveh časopisov, brez >Lavoratoreja« in »Dela«. Tiste, ki so tiskarno sežgali, je pustila oblast pri m;”' Delavce in sodruge, ki so branili i-metje komunističnega proletariata, je oblast zaprla. Kar je bHo aretiranih, so bili izpuščeni iz zapora le vsled zadnje am-nistije.
Udarec je bil težak. Toda tržaškemu proletarijatu, ki mu je uničila reakcija dvakrat tiskarne njegovega časopisja, ki mu je uničila dvakrat Delavski dom in nebroj drugih političnih in izobraževalnih krožkov, je bfi* sojeno, da doživi še enkrat razdejanje Delavskega doma. Par dni potem ko so sežgali fašisti našo tiskarno so sežgali Delavski dom. To pot je bilo proletarijatu odveč. Ko je Delavski dom še "orel. je pričelo goreti tudi v ladjedelnici Sv. Marka. Proletarijat se je maščeval. Na plamen je odgovoril
s plamenom. Udaril je kapitalistično reakcijo hjer jo je najbolj zabolelo, kjer je najbolj občutljiva, kjer je pravzaprav srce kapitalizma:	mošnja	in
profit. To sta duša in srce kapitalizma. Udari kapitalizem v mošnjo in profit, pa ga bo bolj zabolelo in bolj bo občutil, kakor če mu uničiš cele armade njegovih vojakov, njegovih varuhov.
Od požiga naše tiskarne in Delavskega doma pa do danes se je marsikaj izpremenilo. Danes imamo priliko, da zopet* govorimo našim čitateljem. Ali toliko je stvari o katerih bi bilo potrebno govoriti na dolgo in široko, da nimamo dovolj prostora na razpolago. Današnja številka »Dela« je le izredna številka. Vendar smemo sporočiti že danes, da je ukre-njeno že vse potrebno v to, da pričnemo v najkrajšem č^su z rednim izdajanjem lista. Reakcija si je domišljevala, da uniči vsakršno komunistično gibanje v naših pokrajinah ako nam uniči tiskarno. Zmotila se je. Komunizem živi v srcih in v dušah proletarijata. Plamen je pač uničil zidove in stroje. Naših duš in naših src ni uničil. Obratno. V plamenu se je utrdila volja in se je utrdilo prepričanje. In iz pepela v plamenu uničene tiskarne, se bo porodil, kakor ptič feniks, nov list, ki bo nadaljeval širiti komunistične nauke povsod, kjer žive množice razžaljenih in ponižanih.
Reakcija pa ni samo v Trstu in tudi ne samo pri nas v Julijski Benečiji. Vsa Italija je preplavljena z reakcijo. Bela garda divja nemoteno po vsej Italiji. Požiga, ubiva, terorizira. Delavski domi, delavski krožki in tiskarne delavskega ča-. sopisja gorijo kakor ogromne grmade okolu katerih pleše kapitalizem svoj poslednji ples. Navidezno se zdi, da se je posrečilo reakciji zavrteti kolo zgodovine narobe in, da smo se vrnili v srednjeveške čase. Dejansko ni to nič drugega nego krčeviti razpad mogočne kapitalistične stavbe. In kakor ni poznal kapitalizem sočutja dokler se je dvigal in dokler ni utrdil svojega gospodstva, tako ne pozna sočutja niti v dobi svojega razpadanja. Zaradi njegovih tempeljnov, v katerih
časti svoje zlato tele, so narodi krvaveli in izkrvaveli. Proletarci so morali stradati in umirati v globokih rovih pod zemljo, da so iz nje prinašali na dan bogatstvo... za kapitalizem. Ves svet se je gibal, delal, stradal in umiral, za kapitalizem. Uničil je družino, odpravil je moralo, podjarmil si je znanost in umetnost, onemogočil je poštenje. Zaradi profita! Kako si more kdo misliti, da bi imel danes srce nestvor, ki se je mogel dvigniti do gospodstva samo radi tega, ker ni imel srca nikdar. Danes umira, in umira kakor človek brez srca. Brani se z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago. Še u-pa, da si ohrani življenje in gospodstvo. Odtod požigi, odtod teror.
Proletarijat se pa ne sme prestrašiti. Obratno je njegova dolžnost, da pripravlja svoje armade. Slabo je bilo, da se ni povedalo proletarijatu že v naprej, da pride do tega. Vendar ni treba zamujati še danes, kar se je zamudilo dosedaj. Proletarijatu se mora povedati resnico če je prijetna ali ne. In resnica je, da ne bo oddal kapitalizem gospodstva iz svojih rok mirnim potom. Boril se bo. Boriti se mora tudi proletarijat. In tem prej bo proletarijat zmagal čim bolje bo organiziran. čim bolj bo njegov nastop junaški, čim več poguma bo imel v tem boju.
Med požiganjem proletarskih inštitucij in med kapitalističnim terorjem, je razpisala Giolitti-jeva vlada volitve. Sledeč sklepom II. kongresa Komunistične Internacionale, je sklenili) strankino vodstvo komunistične stranke Italije, da se teh volitev stranka udeleži. Ce smo odkritosrčni, tedaj povemo, da bi nam bilo bolj všeč. ako se nebi bila stranka udeležila volitev. Ali danes nočemo razpravljati o tem. Strankino vodstvo je sklenilo, da se udeležimo in komunisti imamo dolžnost, da se podvržemo temu sklepu. Volitve bodo hude po vsej Italiji. Buržuazija hoče imeti v svojem parlamentu svoje zastopnike. Zato terorizira proletarijat. Teror je bil in je Še vedno tako hud, da se je hotela socialistična stranka volitev ‘odtegniti. Da dobi buržuazija kolikor mogoče več mandatov, je združila skoro povsod svoje stranke v volilne bloke. Tudi slovenski in hrvat-ski narodnjaki, klerikalci in liberalci so se združili v naroden blok pod imenom »Jugoslovanska narodna stranka«. Kapitalistična domovina je povsod v nevarnosti. Nevarnost pa tvori, seveda, komunizem. Vse stranke, s socialistično vred, obljubujejo volilcem to in ono. Mir, delo, blagostanje in rešitev narodov pred boljševi-ško nevarnostjo. Slovenski blok «i je nadel topot le bolj skromno nalogo. Štel bo koliko je v naši deželi Slovencev in Hrvatov. Kaj bo delal -potem ko jih bo seštel, ni znano. Slovenska narodna stranka je bila od nekdaj le statistična stranka. Pri tej stranki pa so ljudje,
ki menda ne vedo, da je nenaravno ako hoče kdo spravljati proletarce in izkoriščevalce v eno vrečo. Komunistična stranka nastopi samostojno. Ne ob-Ijubuje ničesar, ker ve, da ni mogoče storiti v meščanskem parlamentu za proletarijat nič koristnega. Vendar bo naloga komunističnih poslancev, da dvignejo v parlamentu glas proletarijata; da govore iz parlamenta milijonskim množicam, ki delajo in trpe v delav.-nicah, v rudnikih in na polju. Z^to je dolžnost proletarijata, da pokaže tudi pri teh volitvah svojo voljo in svoje prepričanje s tem, da odda svoje glasove stranki, ki se je podala v ta volilni boj v imenu in v znamenju ruske sovjetske republike, v znamenju kladiva in sr-• pa. 15. maj mota pokazati reakciji, da je proletarijat še živ, da je tu v svojih bojnih komunističnih . vrstah in. da hoče zmagati.
Kakorkoli pa dela kapitalizem na to, da dokaže svojo silo, svojo žjlavost in svojo sposobnost do življenja ne more na noben način prikriti, krize v kateri se nahaja, ne more prikriti svojih organičnih slabosti in svojega razpadanja.
Tri leta bo kmalu odkar je končala vojska, in še ni rešil vsled vojne nastalih vprašanj. Ponosna Angleška, katere ministri so vpili še pred letom dni, da ne bodo segli nikcfar v roko »razbojniških« boljševi-kov; ona ponosna Angleška, ki ni poznala v zadnjih stoletjih nobenih porazov, je bila prisiljena skleniti trgovinsko pogodbo z Rusko sovjetsko republiko. Njej SQi.V^i\le Nemčija, Poljska in druge države. In te dni se pripravlia tudi Italija, da sklene z boljševiki trgovinsko pogodbo. Edino ruska socialistična republika se polagoma, v vseh svojih tižkočah, dviga in eteli rane dolgih vojn. Zveza
narodov, ta novodobna reakcijonarna sveta alijansa, doživlja poraz za porazom. Nemčija se upira še vedno zahtevam Francije, Anglije in Italije in noče plačati tolike vojne odškodnine kolikor se od nje zahteva. Francija se je radi tega oborožila in hoče okupirati nemško ruhrsko kotlino. Anglija ni še pomirila svojih Ircev. Na Nemškem smo imeli pred mesecem komunistični plint. Tirolska in Šlezija ste se izrekli potom splošnega ljudskega glasovanja, da se hočete priklopiti Nemčiji. Zato je užaljena Poljska zasedla Šlezijo nasilnim potom in tam se vrše še danes krvavi boji med poljskimi četami na eni in med italijanskimi in francoskimi okupacijskimi četami na drugi strani. Zaradi* meja se morajo pobijati ljudski sinovi. Borili so se za samoodločba narodov. Toda gorje, ako sklenejo narodi drugače kakor je želja mogotcev. Reško vprašanje še vedno ni rešeno. — Nemiri in stavke se vrše in se ponavlja* jo po celi Evropi. Brezposeln nost narašča od dne do dne in še je zajela - najbolj bogati in najbolj industrijelne kraje. S brezposelnostjo narašča revščina. Kapitalizem pa zdravi vse to gorje, da podražuje kruh in, da uvaja povsod oficijelno in ekstralegalno reakcijo. V Jugoslaviji so še vedno vse komunistične organizacije razpuščene in komunistični listi prepovedani. Najboljši sodrugi so zaprti že več mesecev. Grška je v vojni s Turško. Zlo, ki se je pričelo leta 1914 noče jenja-ti. Kriza ne da kapitalizmu več nobenega miru. Sam si je kopal in izkopal svoj grob odkoder ga ne spravi več nobena sila. Proletarijatu je pa naloženo, da mu naredi pogreb. Naredil mu ga bo, ako ne bo omahoval, ako bo razumel svojo zgodovinsko nalogo, in ako bo sledil naukom okmunizma.
Narodno-krščanskim komunistom.
Dejstvoma so nam fašisti u-ničili tiskarno in da ie »Delo« prenehalo vsled tega izhajati, to dejstvo so izrabili gospodje pri »Edinosti« in vsi drugi njim enaki nasprotniki proletarijata v to, da so pisali proti komunistom nemoteno vse, kar se jim je zdelo ljubo, vse, kar se jim je zdelo potrebno in koristno. In mi priznamo odkritosrčno, da so imeli in da imajo še vedno, iz svojega stališča, popolnoma. prav. Saj bi bilo pač nenaravno in sumljivo ako bi delali drugače. Nismo še nikdar zahtevali, ne zahtevamo, danes, in ne bomo zahtevali nikoli od naših nasprotnikov, da bi nas branili ali še celo da bi nas podpirali. Zlasti nismo tako naivni, da bi zahtevali kaj takega v dobi, ko vemo, da bije proletarijat, v čigar imenu nastopamo, ljut boj v dosego svojih pravic in v dosego svojih ciljev. Proletarijatu je sojeno, da izvojuje svoj boj sam s svojimi lastnimi močmi. Zgodovina proletarskega gibanja govori jasno, odkrito in brezobzirno,
da je delo za osamosvojitev proletarijatu naloga, ki jo mora izvršiti proletarijat sam. Vsako drugačno mnenje je napačno in proletarijatu škodljivo. Zato nismo nič jezni, ako so nas napadali in sramotili v dobi, ko nismo imeli na razpolago sredstev, da bi se branili in, da bi na napade odgovarjali. Kakor mnogo drugih, bo služilo tudi to dejstvo v dokaz, da so nasprotniki proletarijata tembolj predrzni in tem bolj brezobzirni, čim manjša je njegova odporna sila, čim šobkejša je njegova organizacija in čim manj ima na razpolago sredstev, da se z njimi brani in da napada. Britke izkušnje so bogata knjiga iz katere zajema nroletarijat svoje znanje in svoje moči. V to bogato knjigo izkušenj je napisal tudi slovenski proletarijat nekaj zelo dragocenih strani. Naj mu služijo v to, da spregleda, da se zavč svojega položaja in da se napoti, roko v roki s proletariatom celega sveto, po poti, ki ga
edina dovede do resnične svobode, do življenja.
Da bi odgovarjali danes na vse kar so napisali proti nam v dolgih mesecih, »Edinost«, »Goriška Straža«, »Pučki Prijatelj« in še mnogi drugi listi, bi morali imeti na razpolago več prostora nego ga imamo. Tudi bi bilo odveč odgovarjati na vse neslanosti, ki so izšle v teh listih proti nam. Le na nekatere hočemo opozoriti naše čita-telje. /
Očitajo/nam, da smo komunisti. V eni in isti sapi pa zagovarjajo komunizem. Komunizem je lepa reč, si misli gospoda; le škoda, da so na svetu tudi komunisti. Še večja škoda j je, da žive komunisti tudi med Slovenci. Ali ne bi bili gospodje tako dobri, pa bi nam povedali, kako bi se lahko prišlo do komunizma ne da bi se kdo boril nanj? Ako se smatra kako stvar za dobro, tedaj je dolžnost posameznika* da se zanjo bori. In kdor se bori proti komunistom, ta se bori proti komunizmu. Delajo se gospodje kakor, da bi zagovarjali komunizem, pa očitajo komunistom, da se družijo s komunisti in delavci drugih narodov. Ali naj se morda družijo komunisti in delavci sploh z domačimi oderuhi in izkoriščevalci samo radi tega, ker so domači? Domači izkoriščevalci so ravno taki kakor izkoriščevalci drugih naro- i dov. Nič boljši, nič/slabši. Kdor se druži z izkoriščevalci, ta ni- : ma pravice, da#bi učil delav- ; stvo kako naj brani svoje kori- i sti. Iz vsega kar smo čitali to- ! zadevnega v »Edinosti« bi se j dalo sklepati, da namerava go- j spoda udejstviti komunizem i morda potom onih izkoriščevalcev, ki se bore in se morajo boriti .proti komunizmu in za kapitalizem.
Mnogokrat je očitala »Edinost« komunistom, da so revolucionar ci. Drugi dan jim je o-čitala, da niso še naredili revolucije in na nekem shodu v Sežani je očital narodni govornik komunistom, da so premalo revolucionarni. Mi ne maramo vprašati gospodov krščanskih komunistov kaj neki pravzaprav hočejo. Saj vemo, da nam nebi dali jasnega odgovora. Toda jasnost in preciznost ste dve lepi lastnosti. Zakaj nočejo biti gospodje jasni in precizni? Naj povedo odkrito: ali so ali niso za komunizem? Ce so, tedaj morajo biti mednarodni in morajo priznati neizogibnost revolucije. Ako to priznajo, tedaj morajo tudi priznati, da se bo izvršila ta revolucija proti sistemu in proti onim, ki ta sistem podpirajo. Če priznajo tudi to, tedaj imajo sveto dolžnost, da izločijo iz svoje stranke vse kapitalistični sistem podpirajoče elemente, vse izkoriščevalce. Aka tega ne store, tedaj nimajo pravice, da bi jih smatrali delavci za odkritosrčne kadar se kažejo na naših in delavskih shodih za boljše komuniste in boljše revolucio- j narce nego smo mi.
Boj', ki ga bije delavstvo za svoje pravice ne pozna in ne more poznati dvoumnosti. Ta boj zahteva od vsakega posameznika, da gre na levo ali na desno; med izkoriščevalce ali med izkoriščance. Kdor hoče združiti ta dva v večnem boju se nahajajoča razreda, ta ima gotovo namen, da oslepari izkoriščance.
Toda, kaj bi polemizirali. Gospoda pri »Edinosti« ni ravno neumna. Spoznala je, da je komunizem ideja, ki se je močno razširila tudi med naše ljudstvo. Ker pa nima resnih argumentov na razpolago, da bi ga pobijala, hoče izkoristiti to svetovno proletarsko gibanje v svoje protidelavske svrhe, in dela na to, da bi naredila to gibanje kolikor mogoče manj škodljivo svojim interesom. O-čitni nasprotniki komunizma pa so proletarijatu manj nevarni
od zahrbtnih, ki se delajo prijatelje komunizma le zato, da bi mu zadali, ob priliki, bodalo v hrbet.
To vedo komunisti prav dobro. Zato se hočejo in se morajo boriti proti takim laži-prija-teljem z vsemi silami in z vsemi sredstvi, enako kakor proti očitnim sovražnikom. Ako bi delali komunisti drugače, nebi bili vredni imena predstraže delavske armade.
V dolgi dobi svojih bojev je
spoznal proletarijat mnogo takih laži-prijateljev. Spoznal bo tudi vas, gospoda in bo obračunal tudi z vami kakor se spodobi. Temu proletarijatu pa pravimo: le naprej po začrtani poti, naprej pogumno in predrzno. Časi so zares težki in sovražniki preže na nas od vseh strani. Ali naš boj ni brez upa zmage. Proletarijat bo zmagal in sicer bo zmagal v imenu svete ideje, ki se imenuje komunizem.
MI IN VOLITVE
Kdor ni zastrupljen z maternim mlekom, temu ni težko u-videti to-le kruto zgodovinsko dejstvo:
Buržoazija je s svetovno vojno tako zrahljala temelje kapitalističnemu gospodarstvu, da na njih ne more več stati trhla zgradba proletarijatu do skrajnosti krivičnega družabnega reda. Zgradba tistega reda, ki utrjuje na eni strani neomejeno moč peščice gospodarjev, posedujočih vse in na drugi strani brezpraven* položaj številne črne mase hlapcev, ne posedujočih ničesar, ali skoro ničesar izven žuljevjh rok. Zgradba tistega nečloveškega reda, ki dovoljuje peščici srečnih gospodarjev, da v lenobi uživajo vse sadove dela hlapcev in ki sili hlapce, da vedno več delajo in vedno manj uživajo ter da žive izven kulture gospodarjev.
In res, ta red se je začel sedaj rušiti in podirati. Vidimo in čutimo to mi hlapci in vidijo in čutijo po večini to tudi naši gospodarji.
Ko beli dan je jasno, da si morajo biti v teh odločilnih tre-notkih interesi gospodarjev in hlapcev popolnoma nasprotni:
Naš interes je, da se ta trhla in lažnjiva zgradba čimprej podere, interes gospodarjev pa, da ji čimbolj podprejo in na novo podžidajo vse vogale ter tako podaljšajo obstoj.
S tem pa je tudi dana taktika nam in našim gospodarjem za vsa /laša socijalna dejanja in nehanja. Naši gospodarji morajo po svoji zgodovinski nalogi ooskusiti vse, da nas potlačijo in pokorijo sebi in mi moramo istotako po svoji zgodovinski nalogi storiti vse, da potlačimo in uničimo njih. Vse razmišljanje in u2ibfvjiX o človekoljubnosti je v tej zgodovinski dobi smešno početje, ker boj bo odločen s popolnim in neusmiljenim porazom ene ali druge strani. Biti ga moramo s skrajno odločnostjo in s popolno zavestjo.
Zapomnimo si torej:
Gre za odpravo tega družabnega reda in za vspostavitev popolnoma novega, kjer izgube sedanji mogočnjaki, posvetni in cerkveni, vso oblast in kjer dobijo potem vso oblast v svoje roke dosedanji izkoriščani hlapci, ki si bodo potem uredili vse kulturne in gospodarske zadeve po svoje in brez najmanjšega obzira na dosedanje gospodarje.
Gospodarji vladajo danes nad hlapci po svojem _ ožjem odboru, vladi, po svojih širših odborih, parlamentu in senatu, in po svojih izvršilnih organih: sodnikih, žandarjih, vojaštvu, fašistih itd. ^
Parlament ni torej nič drugega kakor organ, orodje buržo-azije, s katerim kuje zakone proti proletarijatu. Zato je čisto naravno, da se buržoazija danes, ko se majajo vsi temelji njenega reda., bori z bombami v rokah zanj. Ona sa boji, čfa bi si ji utihotapil vanj proletarijat in ji tam mešal račune.
Toda kakšen interes ima proletarijat še na tej napravi svojih gospodarjev?
Dokler so proletarski zastopniki v manjšini v njem, ne morejo nič dobrega doseči za
proletarijat, ker gospodarji morajo vladati danes krutejše proti nam kakor kdarkoli prej.
Ako pa bi prišli naši, proletarski zastopniki vanj z večino, potem bi nas gospodarji izgnali- iz njega z bombami in z bajoneti svojega vojaštva, svojih žandarjev in svojih iašistov.
Proletarijat ima torej na parlamentu samo še en interes, namreč ta, da ga uniči in postavi na njegovo mesto svoje upravne organe, to je Sovjete.
Čemu pa se torej soudeležu-jemo teh volitev, ako stoje stvari tako? V parlamentu se vendar-le ne da skleniti in upo-staviti Sovjetov, po katerih bosta upravljala delavec in kmet človeško družbo po svoji volji in proti volji in koristim dosedanjih gospodarjev!
Da, proletarijat si mora izbiti za vedno iz glave, da morejo njegovi poslanci v parlamentu doseči kaj dobrega in pravičnega zanj, ali pa počasi, zakonitim potom, nadomestiti parlament s Sovjeti.
Naši nacijonalisti obetajo ljudstvu, da se bodo borili v parlamentu za slovenske šole, za samoupravo naših zemelj, za ravnopravnost pred zakonom V uradih itd. Pustimo jim to smešno veselje! Mi vsega tega našemu proletarijatu ne obetamo, ker vemo, da lahko zahtevamo in se borimo za te stvari kolikor hočemo, da pa nam buržoazija tega nikoli ne bo dala. Dokler bo ta red, proletarijat ne bo imel zadostnih svojih šol. Italija ne da niti italijanski provinci, Sardiniji, avtonomije, čemu torej misliti, da bi Jo dala Slovencem, ki jih mora tlačiti! Pred buržoaznim zakonom in v buržoaznem uradu gospodar in hlapec ne moreta biti enakopravna, - ker so gospodarji ustanovili zakone in urade ravno zato, da tlačijo nas, hlapce, ž njimi.
Vse to je torej sam buržoazni pesek v oči in zato gremo mi brez obljub v ta volilni boj. Ne moremo obljubovati, ker hočemo ostati pošteni in ker hočemo hoditi po ravni poti.
Proletarijat hoče v tem volilnem boju samo prešteti svoje vrste. Videti hoče samo, koliko zvestih in zavednih sobojevnikov ima. Kajpada, naše vrste ob tej priliki ne bodo pravilno preštete, ker na tisoče in tisoče komunističnih proletarcev je izpuščenih iz volilnih list ih volili bomo v senci fašistovskih bomb, ali vsaj približno bomo lahko pregledali svoje vrste, ki verujejo v ustvarjenje novega reda in nove kulture.
Pri tem štetju, kakor/vobče v svoji borbi, ima komunistični proletarijat velike sovražnike. Niso to niti fašisti, niti nacijonalisti. Prvi naravnost bistro približujejo naš cilj. ker razkrinkavajo vlado in kažejo njeno lažnjivo nepristranstvo, njeno namišljeno nadstrankarstvo in njeno bajeslovno božje poslanstvo, ki še lebdi v naivnih dušah našega kmeta, v pravi luči. Oni vršijo nazorno za nas tisto potrebno propagando, ki je mi ne moremo izvršiti. Drugi, nacijonalisti, so konfuzni jecljavci, ki se lovijo kakor vešča okrog velike svetle luči. Rabijo naše besede, ali govorijo s praznim srcem in tako njihove
zmedene besede prej umirajo, ko pridejo do ušes mas, ki korakajo mirno in vstrajno svojo pot naprej. Računajoč s politično zaostalostjo kmeta, mu lažejo in ga vlečejo v svoje mreže, toda mi vemo. da so gospodarske razmere močnejše od njihovega lažnjivega dela.
Opasni pa so proletarijatu strahopetni socijalni patrijotje, unitarci, ker jim je proletarijat še včeraj zaupal, še včeraj verjel vanje in jih še danes ne pozna. A tu kličemo našemu proletarijatu: »Odpri oči, in poglej njhovo delo v Jugoslaviji, v Nepčiji, Nemški Avstriji, na Ogrskem, na Finskem in povsod drugod! Kjerkoli so prišli na vlado, povsod so prišli samo za to, da pripravijo pot za povratek kapitalistični buržo-aziji. Na vsaki vladi so streljali na proletarijat in ga obešali. Na vladi z buržoazijo so bili njeni rablji, v privatnem življenju so njena tajna policija«.'
Slovenski komunistični proletarijat naj gleda ob tej priliki še zlasti na delo socijalnih na-cijonalistov v Sloveniji. Videli smo tam policijske Judeže, pa bi bilo sramota za nas. da jih oodpiramo tu, kjer morajo biti komunistične vrste tem trdnejše sklenjene!
Nam komunistom torej ne bo težko, ako nas pri teh volitvah ne bo veliko število v primeri z buržoaznim blokom in nacijonalisti, ker te volitve se vršijo v znamenju največjega na-silstva, toda slabo bodo izpaie volitve za nas, ako ne odnesemo znatne večine nad rifo-imi-tarci, najzavratnejšimi sovražniki proletarijata. Ker tu prihaja proletarijat v opasnost, da postane rabelj sam sebi.
Mi se ne bomo posebno veselili, če pride dosti naših kandidatov v parlament. Mi si ne ustvarjamo samoprevar. Videli smo, kaj se je zgodilo v Jugoslaviji. Devetinpedeset poslancev ima komunistični proletarijat Jugoslavije v belgraj-ski skupščini, toda kai ima od njih. Buržoazija jih je napravila popolnoma brezpravne, zanje ne velja ne načelo buržoaznega demokratizma, ne buržoazni zakoni. Njihovi govori se ne objavljajo, oni ne dobivajo zapisnikov svojih govorov v roke. Proletarijat Jugoslavije je izven zakona.
In tako bo jutri tudi z nami tu v Italiji.
Mi pa pojdemo brez samoprevar po svoji začrtani zgodovinski poti dalje do svojega cilja.	Anla.
LENIN NA NOVIH POTIH ?
* i
Vsako spomlad ‘postane evropejska kapitalistična buržoazija nervozna.
- Najprej skuša organizovati v Rusiji in okoli nje bande ple-menitaških in malomeščanskih vstašev proti oblasti ruskih delavcev in mužikov in ko se ii izjalove, poteni se vsuje na so-druga Lenina iz papirnatih topov orkan podtikanj in laži.
Te laži so dobro preračunane in nji potrebne. Evropska buržoazija se boji vsake spomladi. Spomladi proletarijat najbolj čuti krivice kapitalizma in spomladi kuje kapitalizem nove gospodarske načrte. Treba torej v zgodovini brezprimerno delo ruskega proletarijat^ v očeh zapadno - evropejskega delavca in kmeta diskreditirati, ali vsaj omalovaževati.
Tako čitamo letošnjo spomlad v evropejskem kapitalističnem časopisju sledeče hudobno zavite buržuazne klevete, ki jih tudi naši sentimentalni bur-žujčjči prav pridno pretipkavajo:
Lenin na novih potih; Lenin je pristal na to, da bodi kmet v gotovih mejah dejanski lastnik zemlje; Sovjetska Rusija vzpostavi zasebno lastnino; Sovjetska Rusija uvede svobodno trgovino; kmet bo smel s svojimi pridelki svobodno trgovati; Sovjetska Rusija uvede desetino; uvede se Stolipinova a-grarna reforma; Lenin bo podpiral malo obrt, ki naj ostane v rokah zasebnega podjetništva; pritegne se tujezemski kapital itd. itd. brez konca in kraja.
Kar v srcu, to na jeziku; toda za našo buržoazijo ostanejo vse te izmišljotine samo kislo-sladke skomine, samo nadležne sline v lačnih ustih.
Pred naipi leži Radekovo poročilo z X. kongresa ruske komunistične stranke in govor sodruga Lenina *) o teh vprašanjih na rečenem kongresu in tu čitamo vse kaj drugega, kakor zgorajšnje pobožne želje svetovne buržoazije. V rokah imamo tudi rusko poročilo o izidu volitev v Moskovski Sovjet, o katerem je ta buržoazija trdila, da ni več izraz ljudske volje in da Leninova vlada nima več zaslombe v njem. Ruska komunistična stranka ni samo največja na svetu, ampak tudi najbolj kompaktna in v Moskovski Sovjet so izvoljeni
*) Poročilo o tem govoru je »Edinost« v št. 99, z dne 28.
aprila, tendenciozne potvorila.
skoro samo komurtsri. \elike politične skupine in takozvara brezstrankarji sc ji pridružujejo.
Kaj je torej resnice na zgo-rajšnjih kričečih ve-teh?
Res je, da se zakon o privatni lastnini ni izprenienil in da Lenin niti od daleč ne misli na to, kar mora biti vsakemu komunistu jasno, ker s tem načelom stoji in pada komunizem. Z ozirom na ruske kmetske razmere, to vprašanje tudi ni in ni bilo nikoli pe-eče, ker ruski muzik /ma popolnoma drugo pravno naziranje o lastnini zemlje, kakor kmet v zapadni Evropi. To nam bo takoj jasno, ako povemo da je š'1. pred revolucijo ruleta malega kmetstva živelo s lakozvmetn »Miru«, kar pomeni v ze .-Miški zadrugi. V »Miru« tisk? Kmet ni bil lastnik zemlje n ti.T m;r sam ni bil lastnik zemlje. Lastnik te zemlje ni bil nikdo. U-pravljal in zastopal na zunaj je to zemljo starosta »Mira« in v-živali so jo člani »Mira«
Zemljo pa so resnično kot last posedovali knezi, grofje, trgovci, veleposestniki, čar in država ter kazaki, ki predstavljajo srednje in bogate kmete v Rusiji. Vsi ti so s tozadevnim sovjetskim zakonom razlaščeni, t. j. nikdo ne more danes v Rusiji zemlje ne kupiti, ne prodati in ne odstopiti. Zemlja kot taka pa je prešla v roke končno veljavno tistim, ki jo sami obdelujejo in kdor je ne obdeluje sam, se mu jo odvzame in da v obdelovanje onemu, ki jo obdeluje sam (s svojo družino).
Tistemu pa. ki zemljo obdeluje sam, je ne more nikdo odvzeti.
To je načelo. V podrobnosti izpeljave tega načela se tu ne moremo spuščati, pribiti pa moramo sledeče:
Laž je, da bi se bila kmetu zemlja odvzela iz obdelovanja, kakor je tudi laž. da bi moral ruski kmet vlagati kje kake prošnje, če sme obdelovati zemljo, ki je bila pred vojno njegova zasebna last. Prošnje za dodelitev zemlje v obdelovanje vlagajo samo delavci, k! do sedaj niso imeli zemlje, ali oni kmetje, ki je želijo- imeti več. In naravno, da morajo tl vlagati prošnje za to. ker se zemlja vendar ne more nikomur usiliti, niti se more komu dovoliti, da si jo sam vzame kjerkoli mu drago, ker bi na ta način nastale zmešnjave.
Vsakdo torej, kdor hoče obdelovati zemljo, je dobi, kolikor jo more obdelovati s svojo družino.
Do sedaj je moral kmet odstopiti vladi vse one pridelke, ki jih sam za svojo družino ni rabil, ravno tako, kakor tudi delavec odda vse svoje tovarniške izdelke, ki jih sam ne more vžiti ali porabiti. Zato pa bi bil ruski kmet tudi moral dobiti vse, kar on rabi na tovarniških izdelkih. Ali ker ruska industrija ni še zadosti razvita, da bi mogla zadoščevati vsem ruskim potrebam, dalje, ker Rusija* tudi ne more danes še dobavljati točno različnih potrebščin iz tujih zemelj, posebno pa še zato, ker zahteva tako izmenjavanje med kmetom in tovarnami posebno dobro urejeno organizacijo prometa in poslovnic za izmenjavanje produktov, ki se seveda še-le organizirajo, so se te izmenjave za sedaj uredile tako-le:
Kmet plača državi davke, samo ne več v denarju kakor pri nas, ker denar mora v komunistični državi izginiti — da si ga posamezni špekulantje ne morejo kopičiti — ampak v pridelkih. Ti pridelki se razdelijo med prebivalce v mestih (delavce). Kar ostane, kmet lahko po svoji volji »proda«, ali bolje rgčeno zamenja.
Toda kje?
Samo v svoji zadrugi, kjer dobi za svoje pridelke tiste stvari, ki so njemu potrebne. Priznanih zasebnih trgovcev v Rusiji ni več in kmet torej ne more trgovati z njimi. Tudi ne more sam več izvažati v inozemstvo! Z inozemstvom trguje samo še država po svojih zadrugah. Ves izvoz in ves u-voz posreduje država in ne privatni kapitalisti, ne verižniki.
Tako je torej urejeno kmetsko vprašanje v Rusiji v tej prehodni, odnosno začetni dobi ruskega komunizma. Vsako gospodarsko obliko diktirata množina. proizvodov In način proizvodstva. Kakor bo Rusija napredovala v proizvodstvu, tako bo tudi napredovala v družabni notranji organizaciji in gospodarski obliki.
Iz tega pa tudi jasno sledi, kako smešne so novice, da bo Lenin podpiral malo obrtništvo in privatno podjetništvo. Obrtništvo pomeni nazadnjaštvo v produkciji (proizvodstvu). Vse se boljše izdeluje v tovarni. Vse tovarne v Rusiji se nahajajo v rokah države in ako hoče država dosti producirati, da zadovolji svoje državljane, mora forcirati moderno obliko proizvajanja, to je »na veliko« v tovarni in ne »na malo« v obrtništvu.
!n kako je s tujim kapitalom v Rusiji?
Temu se prepusti izkoriščanje gotovih bogastev v Rusiji, kakor n. pr. gozdov, rudnikov, vod itd., zato, da dobi Rusija v zameno stvari, ki so nji nujno potrebne, kakor n. pr. lokomotive, tračnice za železnice, poljedelske stroje itd. Toda vsa ta izkoriščanja se vrše pod nadzorstvom ruskega delavstva in pogodbe so sklenjene samo za določena števila let. Ko se ruska proletarska industrija razvije, preneha tudi ta eksploatacija.
Lenin ni torej izdal komunističnega ideala, ampak ga utrjuje. On ve, da to, kar je danes v Rusiji, ni še čisti komunizem, ali on tudi ve, da »državni kapitalizem«. kakor on to naziv -Ije. ni več nevaren ruskemu proletarijatu, ker ima proleta-rijat vse tovarne, vso zemljo in ves državni mehanizem v svojih rokah.
Tako torej stoje te stvari.
Medtem pa opravlja šola svoje delo in ustvarja novega človeka na deželi in v mestu in ta nam je garancija za bodočnost komunističnega gospodarstva in nove proletarske kulture.	Gu.
XI. redni deželni kongres
V nedeljo, dne 24. aprila | predpoldne, so se v Trstu pr- j vikrat sestali odposlanci' RO- , tnunističnih organizacij Julij- I ske Benečije na deželni kongres. Naloga kongresa je bila, da zasliši poročila dosedanjega začasnega vodstva Deželne komunistične zveze o njegovem delovanju, da se natančneje seznani s perečimi vprašanji političnega in sindikalne- | ga gibanja in da postavi temelj j nadaijnemu organizatoričnemu in bojnemu delu. Njegov namen je bil utrditi še rahle vezi, ki spajajo revolucionarne - borce te pokrajine ter dati določnejše smernice komunistično-pro- M letarskemu gibanju v Julijski Benečiji.	5	j
Zborovanje se je vršilo v j zeleni dvorani napolzgorele Delavske zbornice, na kateri j se vidijo še vse sledi napada J požigalnega oddelka fašistov.
Pogled na udeležnike kongresa je razodel nemalo razli- ‘ ko med tem in onim zadnjim j kongresom prejšnje Deželne j socialistične zveze v lanski i jeseni. Tam, priučene geste starih izkušenih organizatorjev, njih odmerjenje besede, ki * so dišale po nalezljivi plesnobi i mirnega sožitja v edinstveni j
I.	S. S. slavne preteklosti; tu, ! proste kretnje, živahno razpo- i loženje mladih sodrugov, nav- i dahnjenih z največjimi upi v bo- i dočnost revolucionarnega ko- ; munizma. —
Pri ugotovitviji delegacij se izkaže da je zastopanih: 50 Komunističnih sekcij odnoštio skupin, 18 Udruženi odnosno Krožkov komunistične mladine,
3 Pokrajinske zveze komuni- J stične mladine (za Trst. Istro in i Furlanijo), 9 Komunističnih sindikalnih skupin in 11 Kulturnih krožkov. Zastopan je tudi Kro- j žek komunističnih dijakov.
Svoje odposlance so odpo- j slale skoraj vse komunistične j organizacije Julijske Benečije: Slovenske komunistične sku- i pine. ki se porajajo v Soški dolini, so zastopane polnoštevilno.
Ob 11 ih otvori sodr, Tuntar zborovanje. Pravi, da-je kongres eden najsijajnejših, kar smo jih imeli v Jul. Benečiji. — Pozdravnim besedam na zastopnika O. O. — K. S. I., sodr. Bordigo sledi živahno o-dobravanje.
Predsednikom kongresa je izvoljen Tuntar. tajnikom: Gašperini in Lovko, v volilni odbor : Cantarut, Frausin. Jura-ga, Lonzar. Nikolausich, Regent, Wram.
K H. točki dnevnega reda: Narodno in mednarodno politično gibanje, poroča Tuntar:
Mi smo — tako začenja govornik — pravi dediči marxis-tične doktrine glede nacionalnega vprašanja. Spominjam samo na sklep mednarodnega socialističnega kongresa v Ba-zlu 1912, ki se glasi (enako stutt-garskemu sklepu z 1907 1.):
Ako kljub vsemu pride do vojne, delati je na to. da se vojna čimprei konča ter da se potom vojne nastalo gospodarsko in politično krizo izrabi v svrho pospešitve padca kapitalističnega razrednega go-spodstva.
Toda samo en proletarijat, to je ruski proletarijat. je bil dosleden bazelski resoluciji in je v vojni zlomil meščansko o-blast ter vspostavil diktaturo j proletarijata.
Današnje čase se more primerjati z onimi med leti 1789-1794. Časom francoske revolucije. Kakor so bile tistikrat oči celega sveta oprte na Pariz, tako obrača danes ves svet svoje oči na Moskvo, središče proletaske revolucije. Z usodo Sovjetske Rusije je zvezana usoda revolucionarnega proletarijata celega sveta.
Mi se ne varamo, da bi med proletarijatom in buržoazijo moglo priti kdaj do miru. Dolžnost revolucionarnega proletarijata je, da to prepreči. Mi moramo biti ravno radi tega vsekdar disciplinirani odlokom I. O. Komunistične internacionale.
Položaj političnega gibanja v Italiji, je zelo podoben političnemu stanju v drugih državah. — Ogrska, Finlandska, Nemčijajn v najnovejšem času Anglija dokazujejo, da je največja nevarnost za proletarijat na njegovi poti do osvoboditve ravno desno socialistično krilo. S tem krilom, s to strujo reformistov, se mora, povsod porezati vsako nit.
Mi smo to storili na kongresu v Livornu. Sedanii naš boj velja predvsem socialni-de-mokracijž.
“ Današnji položaj v Italiji je zelo karakterističen in kaže koliko smo imeli mi prav v borbi proti italijanski socialni-de-mokraciji. — Italijanska buržo-azija se je zatekla do ravno istih sredstev,, katerih se poslužuje meščanstvo vseh drugih držav. Tudi mi smo nekaj krivi na današnjem položaju. — Do lanskega oktobra je bil italijanski proletarijat še v ofenzivi. Že lansko, predlansko leto bi morali mi prejemiti z reformisti. — Zadržanje italijanske buržoazije potrjuje resničnost Marx-Engelsovega stavka, da meščanstvo rr bo nikdar mirnim potom dalo oblast iz svojih rok. Proletarijat si jo mora osvojiti nasilnim potom. Italijanska buržoazija je enako besna in krvoločna kakor je ogrska. Pojav fašizma potrjuje to.
Sodrugi!
Danes se nahajamo v volilnem boju. Volitev se moramo udeležiti še posebej zato, ker vladata danes reakcija in nezakonitost, ki bi hotela zatreti vsak življenski znak naše stranke. Bolje bi bilo. da bi se italijanski proletarijat 1919 I., ob zori zakonitosti, ne udeležil volitev. — Astensijonistični toki v I. S. S. odkrivajo, kako rada bi se ta stranka izognila odkriti meščanski vojni. — V tej dvorani seveda ne pričakuje nikdo ničesar posebnega od parlamentarizma.
Svoj govor zaključi Tuntar z besedami, ki so izzvenele v goreči apel na prave interna-cionaliste te nnkrajine in obenem v prerokbo zmage proletarske revolucije:
Ako je na svetu kaka dežela, kjer je internacionalizem meso našega..mesa in Juri naše krvi, je to resnično v Julijski Benečiji. Borili se bomo dotlej, dokler ne bo na mejnih vrhovih, ki ločijo Italijo in Jugoslavijo, za-vihrala rdeča zastava jugoslo-vanskega-italijanskega revolucionarnega proletarijata!
Po tem poročilu se zborovanje odgodi do 14. ure.
Govor sodr. Bordlge.
Popoldansko zborovanje se prične s III. točko dnevnega reda: Sindikalno gibanje. K predmetu govori kot prvi poročevalec Bordiga:
Najtežje vprašanje, ki se nam stavlja v rešitev, je brezdvom-no sindikalno vprašanje.
II.	kongres K. I. lanskega leta v Moskvi je predvsem potrdil tezo, da je razredni hoj, političen boj, katerega mora voditi komunistična stranka, kot razrednopolitična stranka, do razrušitve meščanske državne oblasti in ustanovitve proletaske države. Dokler pa se ne doseže tega cilja, moramo računati s sedanjim, dejanskim, položajem delavskih slojev. Upoštevati moramo proletarske strokovne organizacije oo poklicih, obratih in kategorijah.
Sindikalna organizacija Je prva oblika solidarnosti proletarijata, ko izide le-ta iz individualističnih oblik kapitalističnega gospodstva.
Mi priznavamo, da se s sindikalno organizacijo najprej v-zbudi razredno zavest v proletarijatu ter da v tej organizaciji stopi proletarijat še najprej v akcijo. Toda mi izjavljamo obenem, da -je doižnost sindikalne organizacije povesti delavstvo do bogatejših oblik njegovega boja v svrho popolnega zavojevanja oblasti nad proizvodnjo.
S sindikalisti se razlikujemo v tem, da mi podrejamo sindikalni boj razredno - politični stranki, medtem ko je njim sindikalizem prvo in zadnje sredstvo.
Kjerkoli se je pojavilo sindikalno gibanje, tam vidimo da so delavci dosegli višje plače. Z delavskimi plačami pa so rasle tudi cene živežu, obleki in življen. potrebščinam sploh To je pa tisti slepi krog, v katerem se konča vsak mezdni boj.
Mi moramo priti ven iz tega slepega kroga. Zbrati moramo proletarijat in mu povedati vso neuspešnost njegovih naporov, ki so obrnjeni zgolj na dosego večje plače. *
Tudi je za nas nezadostno, ako si delavci kje zavojujejo celo industrijo,- ako imajo zadruge. — Obrati'ne smejo nikdar po svojih delih, ampak morajo v celoti priti pod o-blast delavstva. In četudi pridejo obrati, trgovina in promet v roke delavskega razreda bi nikdar ne dosegli še zahtev marxističnega komunizma.
V zadnjih predvojnih letih smo prišli do demoralizacije, desnaturalizacije politične delavske stranke. Socialistično stranko so upropastili socialni demokrati, zagovorniki minimalnih programov. Mesto, da bi socialisti stremeli za najvišji cilj, so se z bojem za posamezne pridobitve postavili v službo meščanstva in parlamentarizma. Kdor je gledal malenkostne boje take stranke, je dal večjo prednost sindikalizmu. — Vojni čas s svojimi malimi pridobitvami je dal reformizmu rast in okvir. Delavska razredna stranka pa ne sme biti reformistična. .
Levo krilo prejšnje I. S. S. je vodilo borbo proti reformistom, kakor proti sindikalis-om. S slednjimi pa smo postopali zmeraj proti Splošni delavski zvezi, ki je v rokah reformistov. — Sindikate moramo iztrgati reformistom z maso Vred..
»Taktika, kateri dajejo mar-xisti prednost, ni delati v sindikatih razkola, ampak orientirati se nasproti zahtevam stranke.«
Mi smo realisti in priznavamo, da so se sindikalne organizacije porodile iz pogojev eksistenčnega boja proletarijata v kapitalističnem družabnem sistemu. Ampak mi se ne moremo nikdar prilagoditi tem pogojem, kakor reformisti, ki so idealisti, ko menijo z zadovo-litvijo malih inferesov kategorije odpraviti bčdo, ki tlači delavski razred.
Kakor sem trdil na II. kongresu K. L, mi moramo najprej učvrstiti Komunistično stranko, ki naj potem prodira v sindikate. Sindikati pa naj ostanejo najobširnejši, obsegajo naj najširše plasti delavskih množic. Sindikat v naših rokah je orodje v revolucionarnem boju. —
Ustroj sindikata se poboljšava. Njegova moderna oblika je organizacija po obratih in industrijah, ki je pri nas v nekaterih panogah že vpeljana. (N. pr. kovinarski delavec, ki je uslužben v stavbinski industriji je organiziran pri Zvezi
stavbinskih delavcev ne pri oni kovinarskih del.) — To vprašanje nima pri nas toliko važnosti.
Važnejši so za nas tovarniški sveti.
Boj za obratno kontrolo je prvi nagon proletarijata takoj po premirju. Ta nagon je bil pogojen po takratni gospodarski krizi in po v vojni narasli proletarski zavesti. Vsled pomanjkanja surovin so bili delavci izprti iz raznih tovarn. Oni pa so vedeli, da razpolagajo tovarnarji z ogromnim bogastvom, katerega so si nagro-madili za časa vojne. Prepričati so se hoteli na lastne oči, kje tiči to bogastvo, ki jim je bilo na veke prikrito. Drugič je hotel proletarijat spoznati, kaj je organizacija proizvodnje. Mislil je, da bo bolje, ako se mn odkrije tajnost meščanskega gospodarjenja in bo mogel oa »sodelovati pri kapitalistični proizvodnji«.
Kakor mezdnega boja, tako se morajo komunisti poslužiti tudi borbe za delavsko kontrolo, da pokažejo in dvignejo inteligenco delavstva. — Rezultat bi bil lahko ovira za revolucijo. Mi pa vemo, da kapitalizem ne bo nikdar sprejel od delavcev predlagano delavsko kontrolo in bo ob prvi priliki vnovič potrdil resnico, da si mora proletarijat nasilno izbojevati vsako večjo pridobitev.
Smisel večjih pridobitev (o-svojitev obratov, dosega delavske kontrole) je ta, da tvorijo one prehod iz kapitalističnega v komunistični gospodarski sistem in da učijo proletarijat, da si bo le potom lastne diktature mogel osvojiti celokupno proizvodnjo.
Naša parola je ona ruske revolucije :
Za nacionalizacijo industrije! Le sovjeti po svojih komisarjih morejo organizirati produkcijo. Oni, kateremu pritiče-jo dobrine komunističnega gospodarstva, je predvsem delavec, ne kovinar, ne mizar ali zidar. Obratni organi sami zase bi nikdar ne mogli tega izpeljati.
Proti Sylošni delavski zvezi smo zato, ker jo vodijo najdes-nejšir-elementi. Vsled reformistov v tej zvezi nočejo pristopiti vanjo najštevilnejše in zelo važne sindikalne organizacije. Te so: Zveza italijanskih železničarjev, ona mornarjev in ona pristaniških delavcev. Tem delavcem smo mi ob vsaki priliki pokazali izdajstvo reformistov.
Opora v našem boju proti Splošni delavski zvezi so komunistične skupine v obratu in sindikatu. Te morajo stati zmeraj v stiku s stranko.
Prvikrat se je naše delo pokazalo na kongresu Splošne delavske zveze v Livornu februarja meseca. Za nas je glasovalo 400.000 članov. Dejansko imamo v Splošni delavski zvezi tretjino članov, računajoč s tem, da so glasovali za social-no-demokratične vodje večinoma sindikalni funkcijonarji in organizatorji. Ta vspeh je za nas zelo laskav. —
Smo tudi proti Mednarodni sindikalni zvezi v Amsterdamu, ki je žolta-reformistična. To hočemo razbiti. Mi pa nočemo nikakor zdrobiti raznih delavskih zvez. S temi narodnimi organizacijami je Amsterdam malo v zvezi. Stremimo za tem, da privedemo vse italijanske zveze v njih celoti v Mednarodni rdeči sindikalni svet, ki ima svoj sedež v Moskvi.
D’Aragona, glavni besednik Splošne delavske zveze, je bil sprejet v Mednarodni rdeči sindikalni svet le radi tega, ker je lansko poletje v Rusiji zatrjeval, da je Splošna delavska zveza že ločena od Amsterdama.
Poteza I. S. S., ki bi hotela aa prihodnjem kongresu izsiliti priznanje od K. I. s pretvezo, da je spojena žnjo Splošna delavska zveza, je jezuitska in advokatska. —
Do danes smo dobili v roke že nešteto Delavskih zbornic, sindikatov, zvez. Naš cilj je, da si zavojujemo tudi Splošno delavsko zvezo. Tudi vi v Trstu delujte nato. — Organizacije, ki stoje danes še zunaj Splošne delavske zveze (kakor železničarska itd.) moramo pripraviti za vstop v Splošno zvezo, da vržemo reformistične vodje.
Vabimo vas, da z največjo požrtvovalnostjo prodirate v sindikalno organizirano maso ter jo učite, da v osvoboje-valnem boju "roletarijata mora imeti prvenstvo komunistična stranka. Komunistična stranka je avantgarda-predstraža v naši borbi. Ta predstraža pa mora imeti za sabo celo vojsko, katero predstavlja ravno organizirana masa. Predstraža ne sme zgubiti vezi s četo. da slednji ne pade zavest solidarnosti. Masa ne sme nikdar misliti, da bo postavljena pred problem revolucije, osamljena. Računamo s to maso. Komunistična stranka bo dala četi izkušene vojake. Naloga čete je da te vojake podpira. I
Kot drugi poročevaleč govori o vprašanju strokovne organizacije Juraga:
Sodr. Bordiga je pojasnil naše stališče do sindikalnega v-prašanja na splošno. Povedal je, da se strokovno gibanje mora podrediti stranki. Jaz hočem govoriti o lokalnih pojavih gibanja.
Zadnje kovinarsko gibanje v Trstu se je končalo za nas v-spešno, četudi so socialni-de-mokrati plašili delavstvo pred odločnejšim nastopom, prikazujoč mu V. najtemnejših barvah posledice začasne brezposelnosti in težkoče za vsakdanji preži vetek delavskih družin. —
Vi poznate zadnjo borbo komunističnega delavstva, ki je šla za tem, da bi se Tržaška Delavska zbornica priključila na kongresu Splošne delavske zveze komunističnim sklepom, fz onega boja so 00 tolikem kričanju izšli kot »zmagovalci« socialni-demokrati. Ta sma-ga jih je opogumila in kmalu po strokovnem kongresu v Livornu so sprožili misel referenduma v Delavski zbornici, ki naj pokaže, da sledi njem tudi večina organiziranega delavstva. Pri tem glasovanju smo mi nastopili z lastno blokirano listo. S socialnimi demokrati pa so se zvezali republikanci. Ta referendum - menim - izpade nam v prilog. (Pozneje znani izid glasovanja je to mnenje potrdil.) Ker socialni-demokrati to že uvidevajo, izražajo namero, da bi se Delavska zbornica razcepila na dva dela. Poskus za razkol Tržaške zbornice bo najbrže izšel iz organizacije občinskih uslužbencev, kjer i-ma glavno besedo uradnišfvo. Apeliram zlasti na mlade delavce, da se odločno postavijo »roti socialnim-demokratom ter da preprečijo njih nakane.
Drugo zanimivo dejstvo je to, da naši nasprotniki, ki so danes v manjšini, hočejo *da bi Delavska zbornica postala »a-politična«... Pozivam organizirano delavstvo, da se ne da premotiti od igre socialnih demokratov.
K besedi se oglasi Gašperini, ki spopolnjuje poročilo predgovornika glede delovanja na deželi. Pravi, da se vsepovsod nričenjajo akcije, da se strokovne organizacije iztržejo v-pllvu socialnih demokratov.
Regent s svoje strani dokazuje, da bi delavci, ki bi hoteli radi slabega vodstva strokovnih organizacij, iz slednjih izstopiti. šli na kriva pota. Komunistični delavci se nikakor
ne smejo odtujiti strokovnim organizacijam. Apelira posebej na idrijsko delavstvč.
Predsedništvu pride sledeči predlog o predmetu sindikalnega gibanja:
Po zaslišanju poročil sodr. Bordige in Jurage o sindikalnem gibanju pooblašča kongres
I.	O.-K. Z. Jul. Ben., da ’ spro-vede takoj v dejanje odloke K. I., ki stremijo po popolnejši in harmoničnejši vezi političnega s indikalnim gibanjem, za končni triumf komunistčnega ideala potom diktature proletari-jata.
Temu sledeč poziva sodruge, da kakor v Trstu pričenjajo z referendumom med organiziranimi delavci, v izvrševalnih komisijah Delavskih zbornic ter v vodilnih sindikainh svetih.
Stavljen na glasovanje, je predlog enoglasno sprejet.
Organizacija stranke v Julijski Benetiji.
K tej, 4. točki, poroča najpr-vo Gasivoda.
Pravi, da se je strankino delovanje vsled vladajočih razmer moglo še najbolje razviti v zadnjem času. Male priprave za volitve, razpošiljanje izkaznic in raznotere notranje zadeve so tirjale vse sile začasnega vodstva.
O slovanskem delu strankine organizacije poroča Regent, ki pravi, da se je na naši strani storilo še precej svojo dolžnost. Kakor pa je krivda tržaških sodrugov,-da v Trstu ni še vse v redu, tako je krivda so-drugov na deželi, da ni tam Še vse na mestu. Apelira na komunistične skupine, da zahtevajo čimprej strarfkine izkaznice ter da najhitrejše obračunajo z zvezinem vodstvom.
Kosič naglaša, da se mora ukrepe višjih organov, ki pridejo na komunistične skupine v okrožnicah, manifestih itd. dosledno in strogo izvajati. Bolje, da ostane od starih sodru-gov le 103! v stranki, ki bodo disciplinirani, kakor da se vrine v naše skupine cel kup lju-dij, ki ne znajo in ne morejo biti disciplinrani. Alco tega ne uveljavimo, se bo naša stavba l med slovenskim delavstvom podrla enako kakor stara I.
S.	S.
Vidali:, Da je začasni I. O. stavil na dnevni red poročilo mladega sodruga, je hotel s tem pokazati, da pripisuje mladinskemu gibanju ono važnost, katera temu gibanju tudi pristoja. Kaj bi bila komunistična stranka brez mladine? I. S. S., ki nima mladine za sabo je kakor jetični bolnik, ki čaka samo na grob.
V Julijski Benečiji ni še nobenega pravega mladinskega gibanja; organizacija mladine je cel kaos. V Trstu ni bilo do-sedaj še mogoče, da bi ustanovili Zvezo komunistične mladine. Na Goriškem naj bi sedaj stranka poživela mladinsko gibanje. Mladina je tu; treba jo je le organizirati. — Parolo stranke mora izvesti mladina. Da moremo zavrniti provokacije buržoazije moramo biti predvsem materialno pripravljeni. Drugo polje našega delovanja je moralna podviga mladih* delavcev. Svoje duhovno-kulturno delo moremo vspešno razviti le na način ako lahko branimo in obvarujemo* kar sl zgradimo.
Berce poda izvajanjem predgovornika še več luči. Poziva slovenske sodruge, da pričnejo z ustanavljanjem Udruženj komunistične mladine ter jim zagotavlja pomoč strani tržaške mladine.
Pascottini govori še o teško-čah z denarjem.
Preide se k 5, točki dnevnega reda: Tisk.
Gasivoda pojasni v kratkih besedah zakaj smo zasedli »Lavoratore« in vzeli »Delo«. Omeni požig. Zopetno izhajan-
je listov je danes odvisno le še od prostorov in osobja. Glavna naloga sodrugov komunistov je, da nabirajo prispevke za oba lista, »Delo« in »Lavoratore«.
Finančno poročilo poda Glussich. Poročilo je bilo dokaj točno in izčrpno.
Po daljši debati, v katero posežejo: Berce, Tuntar, Vi-dali, Pascottini, se sprejme sledeči predlog:
»Kongres odobri poročilo u-pravnega sveta ter mu zaupa, da bo na najboljši način varoval interes lista«.
Pri 6. točki: Volitev J. O. = K. Z. se enoglasno odobri lista predlagana od volilnega odbora. V vodilni svet je izvo-
RAZMIŠLJANJE
Deželni kongres ni , bil več ono zborovanje dobrih socialističnih sodrugov, pa več ali manj neodkritosrčnih strankinih pristašev, ki so se sestali na zadnji kongres bivše Deželne socialistične zveze. Kakor jetniki, ki se vsled usode znajdejo v hiši zmešnjave, kjer postanejo prepirljivi in nestrpni, so bili delegati nekdanjih Socialističnih sekcij. Medtem, ko je njih en del zaman iskal izhoda iz neznosnega ozračja, so se drugi najprijetnejše počutili v zmešnjavi. Tisti, ki so iskali izhoda, so ga našli in danes se izogibajo neznosnih situacij.
Delegati komunističnih sekcij so prišli na Kongres kakor člani stranke, ki se prostovoljno, iz prepričanja podvržejo „discipHni“. Iz kongresa niso ustvarjali kaosa. Zborovanje se je završilo osupljvo najmir-nejše. Imelo je na sebi — neizpodbitno — precejšnjo količino varljivega čara. Koliko, je vtegnil spoznati vsakdo. Vsled tega tudi ne bo, ne bi smelo biti, nobenega iznenadenja.
To je posledica razkola In »čiščenja«, v njenih najočitnej-ših pojavih.
Razkol s socialno-demokra-cijo je že dovršeno dejstvo. Čiščenje v komunistični stranki pa se mora vedno vršiti. V najmanjši komunistični skupini, kakor v najvišjem strankine'™ telesu. Dosledno po statutu K. S. I.. odločno, neizprosno.
To je najpoglavitnejši nauk deželnega kongresa.
Ko se smatrajo komunistične sekcije na znotraj dovolj trdne, je njih dolžnost, da prodirajo na zunaj, med organizirano maso, in da jo privabijo pod prapor K. 1. Da proniknejo s svojo moralno silo v strokovne organizacije, sindikate. Zveze, Delavske zbornice, zadruge, proletarska kulturna društva, toda samo z namenom, da razpršijo tam socialno-reformi-stične iluzije proletarijata in njegovih voditeljev. »Delo prodiranja zahteva celih komunistov; za polovičarje je tu nevarnost, da se pogreznejo predno pridejo do pravega prodiranja". Slednjič je naloga članov komunističnih sekcij, da gredo med neorganizirane delavske in kmečke množice, ter da jih. pridobijo za stvar proletarske revolucije.
Ustanavljati Komunistične sindikalne skupine, snovati komunistične celice v Delavskih zadrugah in v Ljudskih odrih, to je drugo, kar nas uči deželni kongres.
Organizirati mladino, zbirati mlade ročne in umstvene delavce. dijake, skrbeti za zdrav naraščaj Komunističnih sekcij, z eno besedo: ustanavljati U-druženja komunistične mladine. Vsaka Komunistična skupina mora (izrecna zahteva o-pravilnika P. S. I.!) ustanoviti v svojem delokrogu U. K. M., ki naj deluje žnjeno podporo in pod nj«nim nadzorstvom. Ne varuštvom! Jugoslovanska in
Ijenih 9 (mesto prej 7) članov, v kontrolno komisijo 5 članov.
7. točka: Slučajnosti.
Gerljanc poda predlog K. S. Kontovelj - Prosek:
»Vsak član K. Z. JuL Ben. je obvezan, da se naroči na gla- I silo Zveze«. (Italijanski sodrugl na »Lavoratore«, slovanski na »Delo«.)
Predlog je bil enoglasno sprejet.
Glede praznovanja 1. maj-nika da Bordiga nekaj pojasnil. Po razjašnjenju nekaterih stavljenih mu vpraša::	zaključi
Tuntar s kratkimi bevedami I. komunistični kongre. v julijski Benečiji.
Med vzkliki na III. I. ter na proletarsko revolucijo zapuščajo delegati dvorano.
O KONGRESU.
italijanska socijalna - demokracija nam razen enega mladinskega društva (Idrija) ni zapustila nobene mladinske organizacije. Mladina, katere je svet bodočnosti, bo znala dobro obračunati s vsakterim, ki jo bo preziral v svetu sedanjosti. Organizacija mladine je najplodo^ vitejše polje, kjer more sejati komunistični delavec!
Slednje je zapoved in obenem resen opomin kongresa.
Sprovesti takoj v dejanje določila predloga glede obveznosti do »Dela«. Vsaka Komu- j nistična skupina skliče v ta na- j men nemudoma sestanek, kjer se iz članov ali iz odbora izvo- j li posoben in odločen sodrug s funkcijo »poverjenika Dela«, ki bo imel nalogo, da pobira med člani naročnino za list. da jo pošilja na upravništvo »Dela«. da list sprejema in ga razdeljuje. Vsaka slov. Komunistična skupina se naroči na svoj naslov najmanj na toliko izvodov »Dela«, kolikor članov ima. Le v posebnih slučajih naj se list naroči na naslov posameznih članov. Drugemu sodrugu naj se poveri vlogo »kolporterja«, ki skrbi za razprodajo »Dela« na vasi,, z dovoljenjem ali brez-dovoljenja oblasti. — Na tem : sestanku se imnuje tudi »dopisnika« za »Delo«, ki točno in : pravočasno poročaj listu o razvoju Komunistične skupine in o socialno-kulturnem življenju na vasi.
(Enake obveznosti ^ »Dela« , naj sprejmejo tudi U. K. M. in L. O., zlasti tam kjer ni še Ko-rr.unistčne skupine).
Ta zahteva kongresa se mora izvesti najnatančnejše.
Izvrševanje dolžnosti, katere nalagajo sklepi deželnega , kongresa Komunističnim skupinam, je neodložljivo. Pričeti se mora takoj z delom: stavljene zahteve-so najprimitiv-nejše. Vsakdanja borba za u-stvaritev resnično »Komunistične stranke«, kot revolucionarne avantgarde, bo stavila sodruge pred težje probleme. Le-te bodo obvladali samo ako bodo zidali najmanjše komunistične skupine na trdo, ne na pesek.
Učiti se iz kongresa, slediti kongresnim zapovedim, sprovesti njegove sklepe v dejanje, to morajo najDrvo naši sodru-gi. Da kot revolucionarna predčeta povedejo slov. delavski narod v tej pbkrajini v odločilen boj z lastnim in tujim meščanstom, da zadajo zadnji udarec državni oblasti, to Je bodoča naloga slov. komunistov. .  ___________
Raditega je neposredna zgodovinska naloga delavskega razreda, da izstrže ta orodja (parlamente) iz rok vladajočih razredov, da jih razbije, in razruši ter da na mestu njih ustvari nove organe proletarske oblasti. V istem času je revolucionarna država delavskega razreda živo prizadetei| na tem, da ima svoje poizvedovalce v parlamentarnih ustanovah meščanstva, da olajšajo to razdiralno delo. (Jz tez o parlamentarizmu, sprejetih na 2. kongresu III. Internacionale: L Nova doba h novi parlamentarizem).
Komunistična internacionala
3. svetoval kongres. '
I. O. III. Internacionale re .skisal, da skliče za i. junija t. I. 3. svetovni kongres. Od L O. zasnovani dnevni red je sledeči:
1. Poročilo I. O.
2. Svetovna gospodarska kriza ia nove naloge K. I.
3. Taktika K. I. v revoluciji.
4. Prehodna doba. (Delne akešie končne revolucionarne borbe.)
5. Boj proti žolti Sindikalni inter-nacionali v Amsterdamu.
6. Mednarodni svet Rdečih sindikatov in K. I.
7. Notranja uredba Komunističnih ^strank, bojne metode in način* akcij.
8. Notranja uredba K. I. in Hjeni odnošaji s pridruženimi strankami.
9. Orientalsko vprašanje.
10. Italijanska socialistična stranka in K. I. (priziv I. S. S. proti odločbam I. O. III. Internacionale).
11. K. A. P. D. (Komunistična delavska stranka Nemčije) in K. I. {priziv V. K. P. D. (Združena komunistična stranka Nemčije) proti odločbam I. O. III. Internacionale].
12. Zensko gibanje.
13. Mladinsko gibanje.
14. Volitev I. 0. III. Internacionale in določitev njegovega sedeža.
15. Razno.
Proti Italijanski soc. strank .
I. O: IH. Internacionale je dne IS. marca t. L poslal Združeni komunistični stranki Nemčije to-le brzojavko:
1. I. O. potrjuje svoje odločbe v italijanskem vprašanju in podpira slej ko prej Komunistično stranko Italije.
2. I. O. protestira najenergičneiše proti podpori, katero je dal v Livornu in ob drugih prilikah en član O. O. Združene komunistične stranhe Nemčije, t. j. sodr. Paul Levv. Serratiievi centristični frakciji.
I. O. je prepričan, da se bo v italijanskem vprašanju velika večina bratske nemške stranke postavila ok stran italijanskih komunistov in I. O. ne pa na stran sodr. Levvja.
3. I. O. izjavlja svojo solidarnost s sklepom Združene komunistične stranke Nemčije z dnč 1. februarja in vstraja na tem, da ne pripusti O. O. tako razlago tega sklepa, ki bi vteg-nila veleti kot podpora Serratijevi centristični frakciji in ki bi lahko povzročila teškoče italijanskim komunistom.
To resolucijo je I. O. Komunistične internacionale po natančnem pretresanju položaja odobril enoglasne. Sodr. Qeyer zastopnik Združene komunistične stranke Nemčije je glasoval v prilog 1. in 3. točke ter proti
3.	točki.
Izvrševalni odbor Komunistične Internacionale.
Poziv Italijanski soc. strank .
V svoji geji z dne 4. aprila t. L >e I. O. Komunistične	internacionale
odobril sledečo resolucijo:
»I. O. je stavil na dnevni red 3. svetovnega kongresa	Komunistične
internacionale priziv Italijanske socialistične- stranke. I. O. odloči rad« tega. da se pošlje tej stranki vabilo na 3. kongres ter sporoča I. S. S. kakor sledi:
1. Predlagamo, da	imej I. S. S.
polnomočja, da ke ne bodo mogli delegati — kakor se je to zgodilo na 2. svetovnem kongresu — sklicevat? na pomanjkanje pooblastil.
,	2. Predlagamo, da se delegacija I.
S. S. ne sestavi samo iz zastopnikov osrednjega vodstva, ampak tudi i? zastopnikov močnejših strankinih organizacij. P6 možnosti morajo slednje imeti številno zastopstvo.
3. Povdarjamo še enkrat, da jena-i ša poglavitna zahteva takojšnja izključitev reformistične struje Turati-Modigliani. Vabimo zategadelj I. S. S. da pošlje na 3. svetovni kongres jasno in točno pisano izjavo, ako ona vstraja na tem. da more in mora skupina revije ?Critica sociale* (Tu-rati-Modigliani) biti član Komunistične internacionale.
4. Poveri se tajništvu K. L da pošlje članom I. S. S. obširno odprto pismo s kritiko zadržanja I. S. S. Poleg tega se tajništvu poveri, da tiska v štirih jezikih in da še pred kongresom sporoči vsem bratskim strankam referata sodr. Niccolinija. zastopnika L O. Komunistične internacionale v Italiji, kakor onega sodr. Kabakčeva.
I.	O. pošilja ob tej priliki bratske pozdrave Komunistični stranki Italije.«
• *
Priziv I. S. S. proti odločbam !. O. Komunistične internacionale očituje vso brezobraznost Serratija, D’Ara-gone et comp. V ognju meščanske reakcije, ki gori danes po celi Italjji. se je revolucijonarni komunizem I. S.
S.	zreduciral na pohlevno reformistično kolaboracijo in goli polume-žčanski oportunizem.
Prihodnji kongres K. I. v MoskJsi bo dal zagovornikom »italijanskega socijalizma« tak odgovor, kakršnega je vredna njih brezprtaerna predrznost delati prizive. O tem smo trcftH> prepričani.	* .
Volilna priloga „PELA“ z dnfe 11, maia 1921.
Komunistična stranka Italije
(Sekcija Tretje internacionale)
POLITIČNE VOLITVE 15. MAJA 1921.
Delavci in kmetje!
Volilni znak.
Buržoazna viada je razpustila poslansko zbornico in 15. maja ste klicani h volilnim žaram, da izvolite takoimenovano državno zastopstvo na podlagi laži-demokratične splošne volilne pravice, ki je razširjena tudi na one, ki žive od dela drugih.
Držeč se sklepov II. kongresa Tretje internacionale stopa tudi Komunistična stranka Italije v volilni boj, da širi med izkoriščanimi množicami v tovarnah in na polju program, ki je skupen vsem onim, ki hočejo v sedanji revolucionarni dobi uresničiti proroštvo slavnega Komunističnega manifesta: razrušiti s silo kapitalistično vlado.
Ne pričakujemo ničesar od parlamenta, tudi ne od drugih buržoaznih zastopstev, ki se ne dajo spremeniti v organe-za osvobojenje proletarijata: pravi organ za osvoboditev vseh zatiranih je sovjet svčt delavcev in kmetov, ki je postal živa resničnost od Dnjestra do Tihega oceana, od Rdeče Ukrajine do Skrajnega vzhoda. Za njegovo uvedbo bijejo vsa naša srca, njemu posvečamo vso našo energijo: njemu vsi naši, večno živi upi! Če bo torej peščica komunistov prekoračila prag buržoaznega parlamenta, stori to le, da razje in razbije, tudi od znotraj, sedanjo zavrženo, ostudno družabno zgradbo.
Nočemo navajati vrsto reform, ki bi bile v sedanjem zgodovinskem trenotku popolnoma brezuspešne, in ki bi se završile z novimi krutimi prevarami za delavsko ljudstvo: temeljna reforma, na kojo se mora proletarijat z vsemi sredstvi brez utrajenja pripravljati, je razrušitev kapitalističnega sistema, ki se radi trdega in krvavega odpora buržoazije v nobeni državi ne bliža mimo svojemu razpadu, ampak mu je sojeno, da razpade v groznem blesku plamena in žrtev.
Delavci in kmetje! h vam se obračajo, v prvi vrsti nacionalistične in klerikalne stranke obeh tukajšnjih narodnosti, da vam izpulijo vaše glasove. Te stranke so čisto buržoazne; na njih in njihovih prijateljih v drugih državah teži prokletstvo 10 miljonov mrtvih in 20 milijonov pohabljenih tekom groznega svetovnega požarja. Delavci in kmetje! ne dajte tem strankam nobenega glasu, te stranke so vredne vašega besnega sovraštva in prisežite osvetiti kri proletarcev, ki so padli po bojnih poljanah radi nenasitnega pohlepa kapitalističnega imperijalizna.
Tudi socialni-demokratje, tkzv. „unitarci“, se obračajo h vam z običajno zastarelo prtljago obljub in reform, Ne zaupajte tem oportunistom, ki so ob volitvah leta 1919 izkoriščali zaupanje v komunistično Rusijo, da so ji potem na livornskem kongresu zabodli nož v hrbet, ko so proti sklepom II. kongresa Tretje internacionale sprejeli v svojo družbo raje 15 tisoč reformistov, kakor da bi se združili s 60 tisoči komunistov. Pokažite jim vse vaše preziranje tudi radi tega, ker so oni dali prvi povod za požig „Dela“ in „Lavoratoreja“, ko so lažnjivo in nesramno zatrjevali, da smo se komunisti v Julijski Benečiji pridružili Komunistični stranki'Italije ne kot komunisti, ampak kot Jugoslovani! Dan 15. maja bo tudi za te izdajice Komunistične internacionale — ki so popolnoma sorodni kontrarevolucionarcem vseh držav — dan jasne in stroge obsodbe.
Vaš simbol je simbol slavne neumrjoče Sovjetske Rusije: srp n kladivo! Ko glasujete za Komunistično stranko izražate s tem svoje neomajno zaupanje v gotovo zmago proletarske republike po celem svetu.
Živio ///. Internacionala.!
Živio Komunistična stranka Italije!
Kandidati Komunistične stranke so: Za triaiko volilno okrožje:
Bombacci Nicola, učitelj Fornasaro Manfredo, kovinar Jurafa Antonio, uradnik Lamma Glicerio, železničar Prednost: Bombacci. *
Volilni odbor Komunistične stranke za Julijsko Benečijo.
Za goriSko volilno okroijo:
Concion Leo, kovinar Regent Ivan, časnikar Spessot Francesco, kolon Srebrnič Jože, kmet Tuntar Giuseppe, uradnik Prednost: Tuntar.
Glasovnica za Trst ta Gorico.
Za Istrsko volilno okrožje:
Cragnaz Matteo, kmet Ftorln Pietro, mehaničar luraga Antonio, uradnik
Lamma Glicerio, železničar Regent Ivan, časnikar Tuntar Giuseppe, uradnik Prednost: Juragay Tuntar.
Glasovnica za Istro.
e
NB. Na glasovnico se ne napiše imen vseh kandidatov; napiše se samo priimke onih kandidatov, ki imajo prednostni glas in to na obeh straneh glasovnice na vodoravni črtici! V našem slučaju naj se na glasovnico napiše - s črnilom! - v tržaškem volilnem okrožju samo Bombacci, v gonškem volilnem okrožju samo Tuntar, v istrskem volilnem okrožju na prvo vodoravno črtico Juraga, na drugo Tuntar.
Krnica gdvorl;
Glasujte za Komuhističku stran kul
RADNICI I SELJAC1!
Krnice i Proština — mesta junačke obrane potlačenog se-ljaštva pred nasiljama razboj-ničkih fašista poziviju Vas, da glasujete za Komunlstičku stranku, da glasujete za ujedi-njeni srp i bat, da glasujete za Crvemu zastavu, pod kojomje bila prolivena plemenita krv proštinarških seljaka. Gospodi nije dosta proliveno krvi rad-noga naroda u svetskom ratu, nije ostalo dosta dece bez roditelja i žena bez hranitelja — ne, treba još pogubiti radnog naroda, treba uništiti radni narod, treba mu vse popaliti i on-da tek misle gospoda, da če dobro stajati, da če moči mirno izrabljivati i mučiti seljaštvo i radništvo, koje če poput mar-ve pokorno podnašati kapitalistični jaram.
Strašne su pak muke, koje mora radni narod da podnese u Istri i Primorju. Ovde vlada-juča talijanska gospoda hoče da istrebe, da unište iz korena hrvatskog i slovenskog seljaka, da istrebe, radni narod uopšte. Jugoslavenska gospoda— advokati! popovi — mak ar da se čine prijatelji radnika i seljaka, oni uistinu idu zaje-dnosaitaU laškim gospodom protiv radnog naroda. Njima svima radi se samo o torne, da sinapunedžepove, da postanu bogataši, a narod neka radi i strada za njih.
Ali gospoda — Italijanska i jugoslavenska — Ijuto če se prevariti u tom računu. Patnje
4.	godišnjeg rata i 2. godišnje okupacije otvorile su puku oči
i uverile ga, da ne sme nikome da veruje, osim svojim šakama, osim samome sebi.
Potlačeni radni narod mora se namoslo-bodtijergospoda ga ni-kakova i nikad neče o-s 1 o b o d i t i!
Komunistička stranka okup-lja, ujedinjuje i vodi radni na' rod u borbu protiv gospode, u borbu za revoluciju! Samo pu-tem revolucije uništičemo faši-zam, uništičemo kapitalizam i i osnovati seljačkui radii i č k u sovjetsku rep u-bliku! U sovjetsko! republici leži spas i ^voboda radnoga naroda!
Sva nasilja gospode in njihovih pasa čuvara — fašista ne sme da prestaše radni narod. Čim veča nasilja, čim veči pro-goni, tim je bliže dan revolucije, dan svobode!
Proštinarska sela ispod Krnice su razorena, jer se nisu dala gnjaviti od fašista. Ali Proština je danas zastava seljaš‘tva u Istri i proštinarska če sela u kratko vreme biti obnovljena lepša, nego s u d o s a d bila. Dani eo-spodskog i fašistovskog zuluma i nasilja su odbrojeni i kratki.
Seljaci i radnici!
Napred smelo! Za komuni-stičku stranku, za Slobodu, protiv gospode!
Ko ne glasuje za Komunistič-ku stranku, taj glasuje za fašiste!
Živela Komunistička stranka!
Slava Proštini i n j e-zinim junacima!
Dole fašisti i gospoda!
Živela revolucija!
„Edinosti“
hrabremu zagovorniku politične kulture
v album.
Ravno v dobi, ko se je »Delo« začelo bujnejše razvijati je moralo za delj časa utihniti. Izhajanju proletarskega lista je bilo vsled razmer, ki so bile močnejše kakor kakor naša volja, nasilno ukinjeno. Zadnja številka (14.) je izšla dne 8. febr.; 15. štev. se ni mogla več tiskati, Če tudi že stavljena. Naš delavski narod, v tej pokrajini, ki je šele nedavno, odkrito in pogumno, stopil na revolucionarna pota in. kateremu ni bilo »Delo« zgolj glasilo, temveč baklja razsvetljujoča mu vse temne nepoznane strani, je v največji potrebi zgubil svojo brambo in oporo. Takrat so se kakor hijene vrgli, nanj vsi njegovi sovražniki^»Edi-nost«, ki je med tem postala glasilo Jugoslovanske narodne stranke, je prva dala znamenje. Sledila ji je »Goriška straža«, posnemal jo je vsak, kdor ie -hotel zliti dolgo zadržani žolč nad komunisti.
»Edinost« je razodela vso svojo »politično kulturo«. Pot-tvarala je cele stavke iz »Dela« obrekovala nas in polemizirala (!) na dolgo in široko cela dva meseca s članki, katere je »Delo« objavilo dva meseca prej. Medtem ko je »E.« z največjim veseljem predstavljala Komunistično stranko Italije kot italijansko-narodno stranko (Je morda vaša stranka »Jugoslovanska narodna stran-ka-Kitaja«?), je predsenik političnega društva »Edinost« pošiljal italijanskemu - nacionalističnemu listu »Eri nuovi« izjave,1?jer se zaklinja, da »Edinost« nima ničesar skupnega s proslulo jugoslovansko propagando v Istri. Kri, ki je tekla v selih pod Krnico, je dvakrat
bolj klicala po naščevanju------
Nam so bila usta zamašena.
V tem času je napisal »Goriški Slovenec, v uvodniku s pomembnim naslovom:	»Odkri-
tosrčnost in politika«, med drugim sledeče:
»Nekako podlo se nam zdi i danes veselo rajanje »Edino-sti« nad slovenskimi komuni- I sti, ki imajo hipoma zamaše- j na usta. . _
Očividno zasleduje slovenska edinaška stranka jako hinavsko politiko. Nastop proti komunistom naj bi-odvrnil pozornost od notranjih krčev slovenske narodnjaške ali edinaške stranke in naj bi omejil nevarnost komunistične stranke za pro-speh narodnjaške politike, ki jej je največja nasprotnica, odkar dirjajo za njo vse proletarske stranke. Dremajočim narodnjakom, ki so videli dosedaj edino v italijanskemu narodu svojega največjega sovražnika, se je zasanjalo, da tudi domače stvari niso v polnem redu. In zato jih vidimo danes, kako u-darjajo po komunistih, da bi privabili za seboj omahljive kmetske in delavske* mase, katerim leži na srcu njih življenje in obstoj bolj nego razpašenem razumnikom, ki žive ob omejenosti svojih »soplemenjakov«.
Toda edinaška, pol. stranka vidi daleko, Ofenziva p r o t i komunizmu ima tudi drugo plat, namreč vladi prijazno bojevanje proti rovaškim strankam, ki skušajo omajati seda nji d r u ž a b-n i r e d. Kako m mogla vlada obsojati antikomunistično politiko, ki je I. točka vladnega programa? Vsak o-sel .umeje potemtakem dvorezno narodnjaško politiko, ki bi morala v svoji doslednosti biti sploh vesela, da ima za seboj v boju proti 'Italiji tak element kakor je komunizem, a danes ga očividno ne mara, ker špekulira na zbližanje z vlado, uvidevaje brezplodnost odporne politike.
Mi se pa tega ne moremo veseliti radi neodkritosrčno-sti, ki jo vsebuje nalična politika in ki je v bistvu popolnoma nasprotna našemu sporazumu.«
Jedro uvodnika nas uverja, da je člankar »G. S.« napisal gornje besede le kot objektiven opazovalec. Z »G. S.« nismo imeli nikdar ničesar skupnega. Edino to, da smo se vsled preganjanja komunistov po italijanskem meščanstvu in vladnih oblastih, katerim najzvestejši lakaj in najboljši svetovalec je ravno »Edinost,« morali zateči v isto mesto, kjer izhaja tudi »G. S.«.
»Edinosti« smo povedali že večkrat, povemo ji danes, ko nam je zopet dana možnost, še enkrat:
Zamalo nam je,
da bi se s tako golaznijo sporekaii...
Na vse!
Iz ruševin in plamena se dviga »Delo«, svetli ščit in bojna zastava slovenskega prole-tarijata Julijske Benečije.
Redno izhajanje lista ni še zagotovljeno; pričujoča številka je izredna izdaja.
Toda »Delo«, ki je kakor zubelj, ki ne more ugasniti — iz-dvakratnega pogorišča — vstalo silnejše in smelejše, kakor je bilo prej, se bo dvignilo tudi iz sedanjega ognja meščanske reakcije.
Sprejmite to številko kot predznanilo rednega »Dela« predznanilo novega boja proti gmotnemu in duhovnemu reak-cionarstvu.
Naj noben list te izredne številke ne bo na nepravem mestu. Od roke do roke, od hiše do hiše mora iti današnje »Delo«, zbudi naj vse dremajoče in pokliče naj vse omahljive na zopetno borbo.
Izjava.
Podpisani izjavljam, da se z organiziranimi koloni pridružujem boju, katerega vodi Komunistična stranka. Drugače bi le škodoval idejam in cilju razredno zavednih kolonov.
Ker vidim, da je pretežna večina našega izkoriščanega ljudstva na strani komunistov, bi zamogel drugačni nastop gorl-ških kolonov le koristiti Jugoslovanski narodni stranki advokatov, trgovcev in oderuhov.
Le Komunistična stranka.se bori za cilje in ideje pravega »socializma«. Zato stopimo pod njeno zastavo v skupen boj proti kapitalu!
Joško Polenčič, tajnik.
Zveze briških kolonov.
T o izjavo nam' je poslal vodja briških kolonov Joško Polenčič, katerega so »socialisti« postavili kot petega kandidata za goriški volilni okraj. Stvar naših socialnih demokratov je, da si med svojimi »organizatorji in delavci, ki so žrtvovali desetletja vse njih delovanje v dobrobit proletarjata« poiščejo sedaj še enega kandidata!
Opozorilo.
Opozarjamo vse Komunistične sekcije (skupine kakor posamezne so-
druge, da ne zaupajo, ničesar Fr. Primožiču. Ta človek hodi v naše organizacije brez dovoljenja stranke.
Okrožni odbor.
Navodila za volilce.
1. Volilec vstopi v volilno dvorano preskrbljen z volilno izkaznico, po možnosti tudi s kako uradno legitimacijo s fotografijo (potni list itd.), da dokaže svojo identiteto.
2. Volilec se predstavi predsedniku volilnega sedeža, od katerega dobi uradno zalepko.
3. S to zalepko vstopi volilec v kabino, kjer vzame našo glasovnico, napiše čedno s črnilom na obe strani glasovnice priimek prednostnega kandidata, vtakne glasovnico ne da bi jo vpognil v zalepko ter zapre /a-lepko, ne da bi jo poškodoval.
4. Izstopi iz kabine in preda zalepko predsedniku volilnega sedeža.
5. Kraj volilnega sedeža je zaznamovan na vsaki volilni izkaznici.
6. Volitve se vršijo na bin-koštno nedeljo, dne 15. t. m. od 7. ure zjutraj do 5. ure zvečer. Po potrebi tudi še drugega dne.
Iz dežele
Za uvod.
Iz vseh krajev Julijske Benečije nam prihajajo poročila, ki razkrivajo neštete volilne sleparije hi politične mahinacije Jugoslovanske nar. stranke.
Iz Krasa nam pišejo, da trosijo tam pristaši Jugoslovanske narodne stranke lažnjivo vest, da so komunisti z Brd sklenili glasovati za »narodne« kandidate.
Iz Brd nam pišejo, da trosijo tam pristaši Jugoslovanske narodne stranke lažnHvo vest, da so komunisti s Krasa sklenili glasovati za »narodne« kandidate.
Prostor v listu nam ne dopušča, da bi tu naštevali vse volilne laži in zavijanja, katerih se poslužuje ta nam nasprotna stranka. Opozarjamo sodruge
komuniste po Jul. Benečije samo nato, da gre Komunistična stranka Italije v volilni boj z lastno kandidatno lista Drugačne vesti so laži naših nasprotnikov, KI MORAJO DOBITI NA BINKOŠTNO NEDELJO ZASLUŽENO PLAČILO ZA NJIHOVO DELO V SEDANJOSTI IN PRETEKLOSTI!
Prosek-Kontovelj.
Kako smo praznovali 1. maj T
Dosledni komunistični taktiki in zvesti svojemu idealu smo porabili letošnji 1. majnik v propagandne svrhe. Izrabili smo priliko v to, da pokažemo izkoriščanemu ljudstvu v pravi luči njegov položaj in da mu osvetlimo pota, ki vodijo iz neznosnega stanja meščanskega gospodstva v družbo proletarske samovlade. Na hišne zidove smo nabili prigodne in druge propagandne lepake..
Kljub nelepemu vremenu se je pred lepaki takoj v jutranjih urah nabralo precejšnje število ljudstva. Vaščani so čitali, zmajevali z glavo in se čudili.,. Rekli so: Komunisti, ti pa so pogumni! Ne boje se ne fašistov, ne karabinjerjev. (Kakor da bi se bilo treba bati ljudem, ki zavestno hodijo po pravi poti.)
Lepaki so ostali do 10. ure nedotaknjeni. Ob istem času so jih karabinjerji videli ali so zanje »zvedeli*. Gosp. brigadir je v spremstvu enega vojaka z nasajeno bajoneto šel na lice mesta, si sposodil pri bližnjemu kmetu lestve, splezal in z bodalom začel drgniti in ribati po lepakih in zidovju. — Kar ne opravi vojaška oblast, to konča civilist Lastnik hiše na Proseku, kjer je bil nabit prvo-majniški lepak je slednjega z vilami strgal z zida Kakor za časa turških napadov, pred katerimi so se slov. kmetje branili z vilami in kosami! Vaščan je dejal, da se boji fašistov, ki bi mu lahko zažgali hišo. (Lepak je strgal menda zato. ker se komunistov ne boji, da bi mu zažgali hišo.
Vaščanu povemo danes lepo, da znajo komunisti to in še kaj druzega, kar vlije strah!)
Popoldne, ko se je vreme zjasnilo, so se pred kosci papirja, ki so ležali na tleh, ustavljale trume vaščanov in tržaških izletnikov ter se trudile, da bi razbrale, kaj je bilo neki napisano. Tem radovednežem in vsem o-nim, ki lepakov niso mogli, ali niso hoteli brati, bodi na tem mestu povedano, da je bila na mali cerkvici lepa slika s komunističnim simbolom: srp in kladivo v vencu zorečega klasja, obžarjenega od zlatih žarkov jutranjega solnca. Nad sliko napis: Da živi Ruska socialistična federativna sovjetska republika! spodaj: Proletarci vseh dežela združite se! Kdor ne dela naj ne jž. Ob straneh slike sta bila dva letaka za žene: I. Žene so dvakratne sužnje, sužnje kapitalističnega gospodstva in duhovnega robstva. Izpod prvega jih more rešiti edinole protetarska revolucija, drugega se morejo oprostiti, ako se tega zavejo.
II.	Komunisti se borijo za razpo-roko in za civilni zakon brez juridič-nih (advokatskih) ceremoniji.
To sta dve stopnji do svobodne ljubezni, navdahnjeni samo po vzajemnem čutu dveh ljubečih s bitij.
Prvomajniški lepak na Proseku (Na Kontovelju stoji še vedno. Do tja ne seže njih oblast!) se je glasil: Delavci in kmetje, vaška sirotinja’ Danes je dan delavskih bataljonov... 1. maj!
V luči 1. majnika more proletarijat videli svojo preteklost polno bojev za najnujnejše delavne pogoje.
V luči 1. majnika mora proletarijat videti svoje bodoče boje za končno osvoboditev dela od kapitala, poslednji svoj boj.
Prvotni namen, katerega so dali delavski delegati na kongresu v Pa- j rizu 1889. leta 1. majniku je v glav- ‘ nem dosegel svoj cilj. Osemurni delovni čas je danes uveljavljen skoraj v vseh državah.
Današnji 1. maj ima višji cilj! Predvojni mirni kapitalistični raz- } voj je napolnil marsikaterega z upanjem na zavladanje proldtarijata I mirnim potom. — Svetovna vojna j 1914-18. epohalni dogodek ruske re- i volucije ter po — vojna doba s po- I
sameznimi revolucijami in s sledečo reakcijo (Nemčija, Ogrska, Finska, Ukrajina) je razbila vsako reformistično iluzijo. Ta dejstva so z bogatimi nauki in izkušnjami oplodila marxističilo spoznanje, spoznanje komunistov:
Meščanstvo je nasilnim potom Iztrgalo oblast fevdalnemu razredu, ono drži nasilno to oblast in jo ne be dalo iz rok kakor prisiljeno!
Iz tega velikega spoznanja izvaja dosledno posledice Komunistična internacionala, ki pripravlja gmotno in duhovno proletarijat na zavojevanje politične oblasti potom proletarske revolucije. Nositeljica tega spoznanja v tej državi je ravno Komunistična stranka Italije.
Proletarci Proseka!
Svetovna vojna je razpršila še drugo iluzijo, sanje tlačenih narodov, vaše sanje. Vojna je ustvarila jako fronto med meščanstvom vseh držav in narodov, gospodujočih in tlačenih, vseh veroizpovedij in političnih barv. Ali ne vidite vezi, ki tesno spaja vaše meščanstvo in polumeš-čanstvo na vasi in v mestu z vladajočo oblastjo? Prijaznost vaških*prvakov, veleposestnikov, trgovcev, u-radnikov in vaše mestne gospode z vladnimi oblasti ima svoje korenine v njih žepu. — Zločinov jugoslovanske buržoazije ne moremo naštevati tukaj.
Naš in vaš klic bodi danes:
Živelo osvobojenje človeka!
Živela vlada delavnega ljudstva!
S tem kličeta podajmo se na pot do zmage Kdor ne gre z nami ta bo moral za nami Kdor nam ,bo stopal na pot, ta bo pohojen.
________________________________  A.	O.
Volilci, ki so dobili glasovnico naše stranke, naj jo skrbno varujejo. Najneznat-nejši znak, najmanjši vpogib ua glasovnici povzroči njeno ničnost. Oni sodrugi, ki so glasovnico zgubili ali zdrsali, naj zahtevajo drugo pri naših zastopnikih kandidatnih list, ki bodo razdeljevali glasovnice v volilni dvorani.
Iz komenske okolice
Delavci in kmetje! Sodite tako, kakor ste sodili v bedi I
Bili so časi, ko so domači gospodje, sedaj 1 aii-narodnjaki. pozabili da poleg njih živi tudi res pristni narod delavcev in kmetov, trpinov brezpraznih. Vsem nam ie še v spominu leto 1916., ko se ie ljudstvo teti krajev moralo seliti v begunstvo, irpini so morali v taborišča žalostnega spomina, taborišča trpljenja, bede in smrti. Polagoma so se 1918. leta začeli vračati v porušena in o-pustošena domovja, kjer ni ostalo drugega kot groblja__
V celi dobi begunstva se tebe narod ni nihče spomnil. Nihče te ni v-prašal, kako ti je pri- srcu. Nobeden od tistih, ki danes pravijo da so »narodnjaki«, se ni potrudU. da bi ti pomagal. Z lepo besedo sak ako že ne z dejanjem. Da bi tl olajšaj duševne muke, ako ti ni mogel telesne.
Ko ste se vi delavci in kmetje povrnili domov, ste videli, koliko so aprovizacije »nesle* trgovcem, gostilničarjem in županom. Mogli ste se na lastn$ oči prepričati, da so se veleposestniki, veliki kmetje, kaplani in uradniki, vse pridnejše posluževali aprovizacije, kakor vL Oni so imeli denar, katerega so si nagrabili za časa vojne, ko ste vi morali prodajati obleko in pohištvo, da ste mogli preživeti sebe in družino. Kar se je ob polomu Avstrije godilo z rekvizicijami za Narodne svete, veste sami najbolje. Takrat ste obsodili one, ki sedaj ob volitvah kričijo, da moramo skupno nastopiti, da rešimo narod itd. Ker videli ste, da jim takrat niti za golo besedo »narod« ni bilo toliko, kakor danes za »narodov blagor«.
Delavci in kmetje iz komenske o-kolice! .
Sodite tudi sedaj tako, kakor ste sodili v svoji bedi in zapuščenosti. Obsodite narodne izkoriščevalce! 13. maja pokažite svojo ljubezen in simpatijo za Komunistično stranko sekcijo III- Internacionale- ki se je porodila ravno v času prevare delavskega naroda po njegovih voditeljih zato, da odkrito in brezobzirno pove proletarijatu vso resnico o boju sužnjev, ter da ga vodi do velikega čina: proletarske revolucije!_______
Vsem sodrugo m !
Zelo žal nam je, da ne moremo s to številko ustreči vsem dopisnikom in poročevalcem. Vsied pomanjkanja prostora smo morali opustiti predvsem daljše poročilo o volilnem shodu v Šmartnem, kjer sta ss. Srebrnič Jože in Kosič razkrinkala »narodne*, dopis, iz Dobravelj o lepouspelem občnem zboru K. D. G. Z, dalje poročilo o zmagi komunistov v Tržaški Delavski zbornici in razna obvestila iz volilnega boja. — Prepričani smo, da vsak komunist vč, kaj je v nedeljo njegova dolžnost: Da pokaže .tavutno disciplino* komunistične armade.
Izdaja za Komunistično zvezo Julijske Benečije in odgovarja za uredništvo IVAN REGENT.
Tiska Tip. Giov. Paternolli v Gorici.