84.
Poštnina plaiana r g.t.viai.
LJUBLJANA, dne 3. junija 1925.
leto vn.
av-v v,- tnvmii
dSasHo JtamostoJn
"	ii»i^iiii m n~~HTrr~rmrifi

Din 80--
t » , Din 15"— . . s Din 7-50

Dia !•—
M
11—1 —ir»l ll " I	SQMMMBMrtCMNMMMEMtfMIM
mm,
sv@|a stalili® ¥ drisvl I

lafeaersti:
i	W®š ......«..,»& !®fc»
Šss»pa3Š ssS 18 S5®tK mt aaprej...... . ife
s^gSse,	jaMšgsž, pai&ra rrst« . . > . te

f« y l}«mi«ni» e®i*4v®i?#fyi f. v mil meiummnm"«
Ivan Pucelj:
Politični položaj.
Beograd, 31. maja.
Politični položaj se razvija popolnoma normalno. Z govorom Urojči-ca, dr. Šuperine in naposled Pavla Radiča je ustvarjena taka atmosfera, da sporazuma ne prepreči nobena sila več. Res je za' »mentalitet« politikov Pašičevega kova nastala z novo taktiko, ki so jo v Beograd prinesli Hrvatje, nova doba in dosedanje me-1 tode bizantinsko-balkanskega meše-tarenja in varanja je konec. Vlasto-držcem to ni po godu in zato momen-tano uspevajo intrige malih ljudi, ki eo svojo bodočnost sezidali baš na nadaljevanje notranjega spora. Ali samo momentano! Kako močna volja po sporazumu pa je v samem srbskem delu našega naroda, priča najbolje dejstvo, da gre absolutno discipliniran član radikalnega kluba, preprost kmečki poslanec, izvoljen v srcu Šu-madije, do samega kralja in prosi na najvišjem mestu, da naj krona vpliva na g. Pašiča, da sporazum s Hrvati pospeši.
Hrvatje imajo silno lepo stališče. Prišli so, priznali državo in kralja ter hočejo aktivno sodelovati na ureditvi našega notranjega življenja. Odpovedali so se vsemu, kar nas je ločilo, ter ne stavljajo nikakšnih predpogojev. Pripravljeni so glasovati za vse državne potrebe, za izdatke, kakor za kritje in za vse dobre zakone. Hočejo v vlado, ali ako more biti dobra in njim pravična brez njih, glasujejo za vse gorenje tudi če niso v vladi. In pred vsem hočejo skupnega sodelovanja v cilju, da se medsebojno do dobra spoznajo. Še le po dobrem obojestranskem spoznanju bi se pristopilo k sporazumevanju, ki ob toliki dobri volji ne more biti niti več bog ve kako težko. Za sedaj pa ne zahtevajo absolutno ničesar, razven, da se nekatere vnebokričeče krivice upravnih oblasti na Hrvaškem odpravijo.
Tudi gospod Pašič v svoji dolgoletni praksi kaj takega še ni doživel in zato je nezaupljiv ter se boji, da bi morda Hrvatje ne bili pozneje tako
ceno in pa slepo poslušni, kakor je politično podjetje Pribičevič, Žerjav et komp. Za vsakega politika razumljivo, da bi gospod Pašič silno rad ohranil Pribičevičevo rezervo ter jo izigraval proti Hrvatom »prama potrebi«. To bi bilo mogoče na dva načina. Ali da Hrvatje gredo v vlado z gospodom Pribičevičem, ali pa da se g. Pribičevič umakne sam v pozo opazovalca, vedno pripravljen, da uskoči za svojo idejo, če bi nova kombinacija grozila s kakšno potezo, da ugonobi državo ali kakoršnokoli v njej postoječo vrednoto. Prvi slučaj, sodelovanja z g. Pribičevičem — Hrvatje absolutno odklanjajo, ker bi taki poslanci ne mogli pred svoje volil-ce. Za drugo gesto — da se umakne g. Pribičevič sam — pa smatrajo poznavalci junaka iz Like za premajhnega človeka. Zato uspevajo še nekaj časa intrige, zato je položaj tak, da ga trenutno vsakdo lahko naslika po svoje in da javnost ne more videti resnice, kakor stoji pred nami. V politiki pa je temeljni zakon tak, da kogar ne morete pridobiti, morate streti! Kdo bo v tem slučaju strt, ni težko izračunati. Za 67 timi hrvaškimi poslanci stoji enodušno trdno sklenjen ves hrvaški narod, za g. Pribičevičem ne-, kaj prijateljev v siromašni in zaostali Liki ter nekaj poedinih špekulantov po celi državi, ki bi radi živeli politič-; no in gospodarsko ob tem, da se iz-! igravajo za večje Srbe od Srbov samih ter pogoltnejo še tako gospodarsko in politično škodo, samo da sede pri oblasti in jo izkoriščajo. Tam živa narodna zavest, tu špekulacija! Tam pravica in volja celega naroda, tu na-tezanje pojedincev, kako se ohraniti pri političnem življenju! Kdo more torej konečno zmagati?
Hrvatje lahko mirno čakajo, da dosežejo, kar jim gre. Storili so vse, kar je bilo potrebno in ne mudi se jim! Ali kaj bo, če se naveličajo čakati, pa spet gredo? Kaj bo, če spet gredo, po vsem tem, kar so s svoje strani dopri-
nesli za sporazum, a jim je bila bratsko prožena roka odbita? Treba pomniti, da imajo že celokupno vodstvo v ječi, šefa stranke celo pod obtožbo veleizdaje, da je torej še toliko in toliko njihovih prvih ljudi, ki trpe za svoje ideale, trpe za pravice hrvaškega naroda. Kdo ima pogum prevzeti na sebe odgovornost za zo-petni odhod Hrvatov? Mirno trdim, da takega človeka Srbija nima!
Kako se bo stvar končala in kdo bo zmagal, ni težko predvideti?! Zato se mi ubogi Ribnikar, ki ima pri »Jutru« in »Domovini« našo stranko »čez«, vselej smili, kadar se v svojih noticah
jezi na mojo malenkost ter vse žalostno stanje njihovega političnega položaja vali na mojo ubogo zgovornost. Ni daleč, ko bo znano tudi zadnjemu Slovencu, da je tako moralo biti, ker je tako zahteval naturen razvoj, prva zapoved življenja, dasi je bilo v Sloveniji prepovedano iskati resnice. Če še pristavim, da imajo klerikalci isti interes, kakor mladini, to je, da to nesigurho stanje še naprej traja, ker bi z sporazumom med Hrvati in Srbi za vselej umrla politična važnost gospodina Korošca, sem povedal za današnje prilike vse.

Volitve v državni savet.
Danes so se izvršile volitve v Državni svet. Državni svet je naše najvišje upravno sodišče ter sestoji iz tridesetih sodnikov, katerih polovico postavlja kralj preko odgovorne vlade, a polovico voli Narodna skupščina. Ker je bilo že delj časa sedem mest praznih, dela pa se je zlasti zaradi nesrečnega uradniškega zakona nabralo ogromno, se je zadrjje čase čutila vedno večja potreba po izpopolnitvi, a vodilni politiki se niso mogli sporazumeti, in tako se je stvar zavlačevala. Danes pa 3v.se gospodje »sporazumeli«, to se pravi: vsi drugi so kapitulirali, zmagal pa je g. Pašič sam. Kajti vseh sedem novih državnih svetnikov je seveda sedem Srbi-jancev in istočasno sedem »dobrih« radikalov. Ni med njimi ne prečan-skih Srbov, niti Pribičevičevih »demokratov«, kaj šele Hrvatov in Slovencev.
Predvsem je to udarec vsem preča-nom, a posebej še Slovencem in Hrvatom. Državni svet je naše najvišje upravno sodišče in služi vsem državljanom enako. Že dosedaj pa je bila razdelitev teh mest taka, da stojijo , proti 26 Srbom nasproti samo dva i Hrvata in samo dva Slovenca. Ker se j upravlja naša država v nekih nazorih j še po petih, šestih ali celo sedmih !
Beograd, 25. maja.
različnih zakonih, je jasno, da bomo Slovenci in Hrvati pri taki zasedbi svetniških mest, in to samo radi nepoznavanja zakonov s strani Srbijan-cev, doživljali še jako razočarljive razsodbe.
Praktična stran sama bi torej zahtevala, da je bilo ob zadnji popolnitvi sedmih praznih mest oddati od tega toliko Hrvatom in toliko Slovencem, kolikor predvideva delo samo, ki ga vrši Državni svet. Politična strast in tukajšnji »mentalitet« se na taka dejstva nista ozirala.. Zato smo danes doživeli razočaranje, da je vladajoča stranka oddala vseh sedem praznih mest svojim zvestim in poslušnim pristašem. Kar se politične strani tega vprašanja tiče, je to v prvi vrsti velika sramota za Pribičevič-Žerjavov privesek.Ti niso uspeli, da bi dobili vsaj enega Ličana, kaj šele Hrvata ali Slovenca. In da so to bri-skiranje s strani radikalov mirno pogoltnili, priča najjasnejše o njihovem klavernem položaju. Čeprav nimajo nič veljave, čeprav jih nihče ne sluša in ne upošteva, oni igrajo vseeno poslušne hlapce Pašičeve, samo da- jih vsaj nekaj časa še ne izbrca na ulico. Vsaj samo še »za jedan časak radosti« da so na vladi, pa prenesejo vse. Ali bo to hud maček, kadar bo glorije
t

' Z dr ar j i.
Kmečka povest iz predvojne dobo.
° Spisal Metod Dolenc.
(Nadaljevanje.)
»Kakšne stroške?!« reče ves srdit Banič.
»Stroške za pravdo z Andrejčičem!«
»Ali te stroške vam plača Andrejčič!!! Saj ste mi tako pisali.«
»Res. Pa dolžni ste mi jih v prvi vrsti vi!« reče dr. Kropivnik s povdarkom: »Vi in vaš nov odvetnik glejta, da dobite te stroške nazaj od Andrejčiča. Jaz se držim Vas! Zadosti križev sem že imel z vami. Sedaj z Bogom!«
Dr. Kropivnik je vstal in šel k vratom. Banič ga je debelo gledal. Rad bi mu še kaj povedal, da bi stvar popravil, ali odvetnik mu je odprl vrata in — razumel je.
V mestu je bilo več advokatov. Banič jo je mahnil k doktorju Valentinu Rantu, ki se je šele pred nekaj meseci naselil. Tudi ta mu je dejal, da pred pretekom 14 dni po dostavitvi pismene raz-brez županskega potrdila ne more uvesti eksekucije sodbe. Svetoval mu je, naj gre kar k županu v Ma-lence, Če pride do večera nazaj, bo jutri prošnja vložena.
Banič se je odločil, da pojde precej.
Pri županu v Malencah, dobrodušnem, pa malo izvedenem kmetu je slišal, da take stvari rešuje učitelj Mrak, ki je občinski tajnik. Šel je k njemu, pa ga ni našel doma. Rekli so mu, da je na obisku pri trgovcu Sedlaku. Banič je hitro poizvedel za Sedlakovo hišo. Vprašal je po učitelju Mraku. Peljali so ga v sobo, kjer so tarokirali Mrak, Sedlak in pa le-tega nečak, visokošolec.
Mrak vpraša Baniča, kaj hoče. Mar naj bi prišel ob uradnih urah, v četrtek in v nedeljo od desetih do dvanajstih dopoidne. Banič je bil v skrbeh da ne opravi ničesar.
»Ali moja stvar je silno nujna!« reče nestrpno. »Moj odvetnik v mestu me je poslal, naj mu še danes prinesem potrdilo, kako stoji imovina gostilničarja Andrejčiča!«
»Pa zakaj?«
»Zato, ker mi je dolžan preko 1000 K pa še stroške pravde! Če mi ne plača, pridem v grozne stiske. Eksekucije je treba prej ko prej!«
»Pa zakaj bi ne plačal?«
»Slišim, da mu gre slabo; zato je dal gostilno v najem in hoče v Ameriko zbežati!«
»Kako to? Kdo vam je to rekel?«
»Poslal sem bil nekoga iz naše vasi sem in ta je tako poizvedel in meni povedal. Še jutri mora biti rubežen!«
»Ta je dobra!« reče učitelj. »In sedaj naj vam jaz napišem županstveno potrdilo, da je vse to res, ka-li?!«
»Ta je bosa, prijatelj!« se oglasi trgovec Sedlak. »Kar iz glave si izbite to misel,« da Andrejčič ni trden. Meni je pravil, da je dal gostilno .v najem, ker se bo pečal s trgovino z lesom, prašiči in Bog ve še s čim!«
~*Pa zakaj me pa še ni plačal?« vzklikne Banič. »Pred pustom sem mu vino prodal, pa še danes nisem dobil denarja. To je sleparija!«
»Tako pa ne govorite, prijatelj!« ga posvari učitelj. »To je jako neprevidno od vas. Mi mu lahko to povemo, pa boste še zaprti, če vas toži!«
Banič se je zjezil, zgrabil za kljuko pri vratih in zaklical: »Sleparija je, sleparija. Že vidim: Vi vsi skupaj držite s tem sleparjem. Zato kar grem. Z Bogom!«
Banič je prišel domov ves potrt. Ženi je pravil, kaj se je zgodilo. Mica je vila roke in rekla: »Sam Bog daj, da te ne tožijo!«
XV.
Nič ni pomagalo, da je šla Baničeva žena za moža prosit v Malence. Učitelj mu je odpustil, Sedlak in Andrejčič sta pa tožila. Banič je dobil 10 dni zapora — poleg plačila stroškov. Kazni ni sprejel, ampak se je pritožil.
Po razpravi pri sodišču se je sešel Andrejčič z Žabkarjevo ženo. Prosil jo je, naj mu posodi vsaj tisoč kron, da plača Baničevemu odvetniku in se ogne nadaljnim stroškom. Žabkarica mu je rekla, naj pride k njim na dom; odkar je »strica« kap zadela, ga itak še ni obiskal...
Že drugi dan pride Andrejčič' na Celino k Žabkarjevim. Štefan Žabkar pa je dejal, da Andrejčiču ni treba denarja šteti za Baničev dolg, ker je ta njemu, Žabkarju dolžan. Tirjatev Baniča pri Andrejčiču se da za Žabkarja zarubiti, tako da plača Andrejčič za Baniča naravnost Žabkarju. Kar znese Andrejčičev dolg čez Baničev dolg pri Žabkarju, torej ostanek pojde pa na račun posojila, ki ga ima Žabkar intabuliranega na celem posestvu obeh Baničev.
»Kaj pravim,« pristavi Žabkar, »ti, Reza, se vozariš pridno v mesto in mi dosti zarabiš, ampak spoznaš se pa še nič ne pri naših rečeh!«
Reza se namrdne in odvrne: »Ko bi bila smela jaz že prej, ko si bil zdrav, kaj govoriti, pa bi bilo drugače. Kadar bom jaz tako stara, kakor ti, bom tudi vse to znala!«
Andrejčič je videl, da so Žabkarja Rezine besede žalile. Skušal je prekiniti mučen prizor in dejal smeje se: »Stric, nič ne marajte! Teta govori le za šalo. Ampak res pa je, v denarnih poslih se spoznate, kakor kak dohtar!«
Žabkar se je mučno nasmehnil, njegova žena pa je hvaležno stisnila Andrejčiču pod mizo roko, da mož ni videl.
(Dalje prih.)
vseeno konec! Izgleda, da ti ljudje nimajo ne časti, ne ponosa več in vse potrpe, samo da le »vladajo«.
Pred tremi leti je to bilo drugače. Takrat so demokrati vztrajali in zmagali s svojim Sagadinom, a mi Samo-stojneži s svojim dr. Škarjo. Oboji smo takrat imeli jako srečno roko in obojim ta izbira še danes služi v čast. Pa tudi opoziciji smo dali takrat nekaj mest v državnem svetu. Tako n. pr. klerikalcem. In vsi mi od Samostojne, kakor gospodje demokrati, smo pričakovali, da bodo naši klerikalci dali na njim rezervirano mesto — tretjega Slovenca. Jok — brate! Hudo smo se urezali v tem svojem pričakovanju. Takrat pri klerikalcih še slovenstvo ni bilo tako močno v modi, kakor pa sedaj po zadnjih volitvah. Takrat so se iznebili svojega nesposobnega tovariša-poslanca in na to mesto je prišel klerikalni Dalmatinec ali Hercegovec dr. Mazzi. Spričo takega dejstva je čudno donela izjava gospoda Sušnika na današnji seji, ko-je končal, da je preziranje Slovencev* pri izpopolnjevanju Državnega sveta velika sramota. Sramota je sicer res in sicer danes v prvi vrsti za gg. dr. žerjava in dr. Pivka, ki sta to mirno dopustila, a nič manjša za vas, klerikalno gospodo, ki je Slovence prezrla prvič, ko ji je bila ta prilika prožena, pa je šla v Dalmacijo po klerikalca.
Eni kakor drugi uganjate samo hi-navščino in zato je zadnji čas, da Slovenci pošljemo Žerjavovce in klerikalce v staro železo.	I. P.
Narodna skupščina. !
V	poiuleljek 25. maja so ministri odgovarjali na razne upite. Eden poslanec je opozoril zunanjega ministra na preganjanje naših rojakov v Grčiji, kjer je še blizu 600.000 Jugoslovanov, in na grško propagando v Ma-cedoniji, kjer okoli Bitolja živi tudi nekaj Grkov. Minister je obljubil, da bo ščitil naše ljudi. — Na tej seji se je volilo tudi sedem državnih svetnikov. Med njimi ni seveda nobenega Slovenca. Tudi Hrvata ni. Opozarjamo na posebni članek. Tako si sedanji mogotci zamišljajo enakopravnost med Slovenci, Hrvati in Srbi.
V	torek so Hrvatje ostro napadli predsednika skupščine, ker še vedno ni stavil na dnevni red razprave o še ne potrjenih mandatih hrvatskih kmečkih poslancev. Nato je prišel v razpravo zakon o kmetijskih kreditih. Vse stranke razen radikalov in mladinoy silno napadajo ta načrt, ker je sestavljen tako, da bi od cele akcije imela koristi le Srbija, a še tam le pristaši vladajoče pokvarjene gospode. Seja je trajala komaj dve uri, ker se je ministrom mudilo na sprehod.
V	sredo dopoldne je bila seja burna, ker zapisnik prejšnje seje ni bil pravilno sestavljen. Nato je opozicija zahtevala, da se nujno razpravlja o invalidskem zakonu, kar pa je vladna večina odklonila. Na popoldanski seji so se klerikalci razburjali radi tega, ker jih je kmetijski minister v svojem govoru imenoval »klerikalce«, kar da je zanje baje zaničljivo. Klerikalci torej nočejo več biti klerikalci. Cela skupščina in galerija se jim je radi tega smejala. — Nato se je nadaljevala razprava o kmetijskem kreditu. Govoril je za opozicijo Kosta Timo-tijevič, ki je hudo napadal vlado.
V	četrtek ni bilo seje, ker je bil srbski praznik vnebohoda.
V	petek je pričela seja ob 10. uri dopoldne. Zemljoradniki so vprašali predsednika skupščine, kdaj mislijo ministri odgovarjati na razne interpelacije in reševati razne prošnje. Nad 1500 takih predmetov že leži v skupščini, a nihče jih ne rešuje. Predsednik je v zadregi odgovarjal, da pri-
Ka*t i« obrtnik delata največ, a imata najmanje !
dejo te stvari kmalu na dnevni red. Nato je zopet pri klerikalcih nastala rabuka, ker je nek radikalni poslanec rabil besedo »klerikalec«. Klerikalci so zopet vpili, da niso klerikalci, čemur se je prisrčno smejala cela skupščina in cel Beograd. Sledila je razprava o poljedelskem kreditu, ki ta dan ni prinesla čisto nič novega. Ob 1. uri popoldne je bila seja seveda že zopet zaključena. Popoldne se skupščina ni več sestala. Zakaj ne? Ali je tri ure dela dosti na dan?
V soboto ee je eeja pričela ob 10. uri; nadaljevala se je razprava o kmetijskem kreditu. Prvi je govoril zem-ljoradnik Miloš Moskovljevič, ki je ostro bičal vlado, katera hoče celo tako važno stvar, kakor je vprašanje kmetijskega kredita, izkoristiti za svoje strankarsko koritarstvo. Za njim je govoril samostojni demokrat Demetrovič, ki je s svojimi plitvimi izvajanji skupščino le dolgočasil. Ob pol 1. uri popoldne se je seja že zopet zaključila. Ima vremena!
Kaj je novega po svetu!
V BOLGARIJI
NEMŠKA AVSTRIJA ima vedno polno skrbi. Med posamez-
ubija vlada naprej. V sredo so usmrtili tri zarotnike, .ki so baje sodelovali pri atentatu v cerkvi Sv. Nedelje. _ Usmrtitev se je izvršila na velikem ! sebno o Dunaju ne marajo mnogo sli trgu, kamor je policija nagnala do j sati. Veliko preglavic jim dela vpra-50.000 ljudi, da gledajo strašno mori- ! sanje popolnega združenja z Nemči-tev. Za rablje so postavili tri umaza- j cijo. Vsenemci in nekateri drugi krone cigane, ki so bili popolnoma enaki i gi so za to, mnogi so še nasprotni.
j škega kluba se je dveh sej udeležil v | odboru tov. Moskovljevič, treh tov. | Pucelj, vseh ostalih pa tov. Čeda Ko-I kanovič. Kritika naših tovarišev je i bila ostra in vseskozi bolj učinkovita, ; kakor pa gg. Kulovca in Pušenjaka, j ki po njih lastnih izjavah ne moreta | imeti uspehov vsled jezikovnih tež-• koč. Tov. posl. Čeda Kokanovič je tu-| di podpiral odvojeno mišljenje opozi-i cije, in sicer isto, kakor muslimani in | klerikalci. Zgodilo se je samo enkrat, t da je bil od ene odborove seje pokli-; can v klub in ni mogel do konca pri-| sostvovati razpravi. In ker je kleri-j kalcem hudo, da ne morejo tolči po ; teh prokletih Samostojnežih, ker so j lačni naših kosti, je »Slovenec« v du-I hovitosti svoji uporabil celo to priliko i ter konštatiral na koncu dolgega član-
nimi deželami so prepiri, ker bi vsa- , , , ., . .	- - .
ka rada bi,a H» samota, a po- | j^E^KtfSSoS:
terega član je veliki prijatelj kmeta g. Pucelj!« Strašno, kaj ne? Najlepšo krono tej lopovščini pa postavlja nedeljski »Slovenec«, ki obupno kon-
ne Cigane, KI SO Dlll popolnoma enaKl [ S*	BC ua°l"uu"' etatira Ha w«p mvmpnip nnrwi
razbojnikom. Kmalu na to so obesili Zadnji eden so se Avstrijci razburjali eHe zastoni in breuJSTd?vla" istotam še tri kaznjence, ki so bili na | radi trditve jugoslovanskih politikov, J °}}e zastonJ m breuzspesno m da vla-
smrt obsojeni radi razbojništva. Ra-zun tega vlada ubija nasprotnike kar po ulicah javno in vsak dan spravi v zapore na stotine in stotine ljudi, od katerih se premnogi nikdar več. ne vrnejo nazaj. Razmere v Bolgariji bo vedno strašnejše.
GRČIJA
je Jugoslaviji zelo neprijateljsko razpoložena. V Grčiji živi okoli Soluna še okrog šeststotisoč naših rojakov. Grki jih hudo preganjajo. Lansko jesen je Grčija sklenila z Bolgarijo poseben dogovor o manjšinah, v katerem pravi, da so Slovani, ki žive okoli Soluna, Bolgari. To je napravila zgolj iz sovraštva do Srbov. Jugoslavija je takrat odgovorila na ta način, da je kratko odpovedala dotedaj obstoječo zvezo med Jugoslavijo in Grčijo. Tega odločnega koraka se je Grčija vstrašila in je sama začela siliti v nove pregovore z našo državo. Jugoslavija je na to pristala in se pregovori že vrše. Dolžnost naše vlade je, da čim bolje zaščiti naše koristi v Solunu.
ALBANIJA
postaja zopet nemirna. Sedaj vlada tam Ahmed beg Zogu, inteligenten mož in prijatelj Jugoslavije. To pa naši največji sovražnici Italiji ni po volji. Zato podpira Fan Holija, ki je pred Ahmed begom Zogom vladal v Albaniji, a je potem moral pobegniti. Fan Holi pripravlja s pomočjo Italije nov upor proti sedanji vladi Albanije.
da je Dunaj središče komunistične propagande za Jugoslavijo in cel Balkan. Vznemirjeni so tudi bili, ker je češki zunanji minister Beneš napovedal obisk na Dunaju, v zadnjem trenutku pa je iz neznanih razlogov svoj obisk odpovedal.
AMERIKA
namreč Združene države severoame-riške so posodile Evropi med svetovno vojno, nekoliko tudi že poprej, silno denarja. Sedaj hočejo imeti denar nazaj. Samo Francoska dolguje štiri in pol milijarde dolarjev, kar je okroglo 270 milijard dinarjev. Če pomislimo, da znaša državni proračun Jugoslavije letno 15 milijard, potem si lahko predstavljamo, kaj pomeni 270 milijard. Celo bogati Francoski dela ameriška zahteva velike skrbi. |
JAPONSKA
i
je vedno v nesreči. Sedaj je tam bil j zopet velik potres. Mnogo tisoč hiš j je porušenih, a tudi človeških žrtev i je zelo mnogo, mrtvih in ranjenih, s Odkod ti vedni potresi na Japon- "5 skem? Učenjaki pravijo, da radi ve- f like globine tamkajšnjega morja. Ja- \ ponska je namreč otok, a morje oko-li tega otoka je ponekod globoko ce- j lo do 10 tisoč metrov. Pri tej silni glo- | bočini je pritisk vode na dno velikan- f ski, kar povzroča potrese vse obliž- | nje zemlje, a posebno japonskega = otoka. Mnogi mislijo, da bo ta otok \ nekoč sploh izginil pod vodo.
dina večina prav nobenega predloga od opozicije ne sprejme.« Ja, prijateljčki katoliški in pobožni: ali se je potem splačalo izkoriščati polurno odsotnost Čede Kokanoviča za napad na Puclja? Resnično, vaša pokvarjenost in nemorala baš v majhnih stvareh posebno velika izgleda!
DR. KOROŠEC
postaja korajžen. Glasom časopisnih poročil je prejšnji teden v narodni skupščini odprl usta in celo napravil medklic. Bravo!
MLADINSKI ŠVINDEL.
Že tedne čitamo v mladinskih listih, kako mladini prirejajo predavanja o kmetijskem kreditu in pripravljajo tla za ustanavljanje državnih zadrug. Med tem je razpravljal v narodni skupščini poseben odsek o načrtu zakona za kmetijski kredit in tudi zbornica že več dni razpravlja o istem. Vsled silnega pritiska od stra-
ni opozicije je bila vlada prisiljena spremeniti besedilo načrta tako, da od prvotnega predloga ni ostal niti en stavek več. In vkljub temu mladini »predavajo« o načrtu. Švindel mladinski! Ne gre jim za drugo, ko z va-ranjem vloviti par kmečkih ljudi. Za resno delo v prid kmetom pa jim ni bilo nikdar!
SLOVENSKIH ROMARJEV V RIM
je odšlo okoli 700. Udeležila sta se tudi oba knezoškofa. Vse lepo in prav. Vse graje vredno pa je, da so se tudi tukaj vštulili neki klerikalni strankarski hujskači in so vernike celo na tej božji poti strankarsko huj-skali.
ZADNJE URE MLADINO V.
Mladini so čutili potrebo plačati skupini kmetov iz okolice Siska in Delnic vožnjo v Beograd, da »pozdravijo« Pribičeviča. To se je zgodilo o Binkoštih v dokaz, da je Sv. Duh samostojne demokrate popolnoma zapustil. Kajti izdali so s komedijo s kmeti iz Siska, da so jim celo taka sredstva potrebna, ko se polni znoja trudijo prepričati radikale o svoji »nenadomestljivosti« v vladi.
MLADINO POHUJŠUJEJO!
Za Binkošti se je vršil v Ljubljani kongres srednješolske »nacijonalne« omladine. Vse hvalevredno je, ako se mladina zanima za narodne zadeve. Toda v tem slučaju je prireditev bila čisto strankarska in sicer je imela namen izkoristiti mladino za skrahira-no politiko samostojnih demokratov t. j. Pribičevič-Žerjavovih mladinov. , Fantom so dali denar za potovanje in l druge stroške t. j. kupovali so je. Ponekod pa so profesorji dijakom udeležbo kratkomalo zaukazali. Od kod denar? Thurn-Taxis? Macedonske šume? Trboveljski premog? Na kongresu je govoril sam šef prosvete, ma-lointeligentni Pestotnik, kar najbolje dokazuje strankarski značaj prireditve. Mladina se naj uči, a ne da jo huj-skate v najbolj shrahirano politiko!
Shodi in razne prireditve.
Kmetski fantje in dekleta organizirajte se!
(Iz poročila tov. J. Blaža, predsednika Zveze društev kmetskih fantov in deklet na seji Saveza Jug. agrarne omladine v Beogradu).
pa mi kmetski fantje in dekleta. Pri tem delu za blagor našega stanu nismo smeli držati rok križem, ker bi bili sicer sokrivi na vseh neuspehih
Ko so izgubili naši pradedje zemljo, ki je prišla y last raznih grolov in drugih magnatov, so izgubili s tem tudi svojo osebno svobodo. V tem brezupnem suženjskem in človeka nevrednem položaju je zahre-penel kmet po svobodi ter povzročil eno največjih socijalnih bojev, kar jih pomni kmetski stan. Ti boji so končali z zmago kmeta, toda nova svoboda mu je prinesla pa tudi nove naloge. Dasi osebno prost in svoboden gospodar na svoji zemlji, je bil izpostavljen neštetim drugim izkoriščevalcem, ki so zlorabljali njegov položaj, zlasti pa dejstvo, da je bil kmet neorganiziran. Toda kmalu je začelo med kmetskim stanom veselo gibanje za popolno osamosvojitev celokupnega kmetskega stanu in s ponosom moramo povdariti, da je ravno slovenski kmet prevzel povsod inicijativo za blagor kmetskega stanu. V vseh slovanskih državah se pojavlja zlasti po vojski nov duh v kmetskem gibanju — duh kmetskega socijalizma, ki stremi za popolno osvoboditvijo kmetskega stanu iz krempljev njegovih kapitalističnih izkoriščevalcev.
Slovenski kmet je izprevidel, da počiva danes vsa moč v "organizaciji, ki naj združuje vse kmetsko ljudstvo v eno mogočno falango napram vsem njegovim sovražnikom. Temu velikemu gibanju slovenskega kmeta se je pridružil tudi slovenski kmet, zlasti
in težavah, ki jih doživlja naš stan od dne do dne. Ustanavljati smo začeli v Sloveniji »Društvo kmetskih fantov in deklet«, v katerih se naj združuje vsa ona kmetska mladina, ki hoče sodelovati pri veliki zgradbi boljše bodočnosti našega stanu. Naš poziv je našel dober odmev med našimi fanti in dekleti, kar je dokaz, da se naša kmetska mladina zaveda svojih dolžnosti napram svojemu stanu. Ustanovljenih je dosedaj 25 društev, ki so združena v Zvezi društev kmetskih fantov in deklet. Vsa društva delujejo zelo živahno, prirejajo predavanja o vseh perečih vprašanjih današnjega javnega življenja, predvsem pa o gospodarskih vprašanjih, Zveza je priredila nekaj kuharskih in splošnih tečajev, ki so bili vsi izredno dobro obiskani. Zveza izdaja svoje glasilo »Grudo«, ki je precej razširjena po deželi.
Seja ljubljanskega okrožnega odboji ra se vrši 7. junija ob 10. uri dopoldne
I' pri Levu.
Seja mariborskega okrožnega odbora se vrši 14. junija v Celju ob 9. f uri dopoldne v hotelu »Pri Pošti««. \ V Kranju bo seja okrajnega odbora ■ SKS v pondeljek dne 8. junija ob 10. t uri dopoldne pri Peterčku. Tovariši f se vabijo k polnoštevilni udeležbi. | V kamniku je bila preteklo nedeljo ' seja okrajnega odbora za kamniški | okraj, ki je s polnim razumevanjem f sedanjega političnega in gospodar-} skega položaja, odobrilo taktiko vod-' stva SKS in pozdravilo sodelovanje \ vseh kmetskih strank. Po poročilu tov. Mravlje in vsestranski debati je tov. predsednik Kristan zaključil sejo.
, Sv. Marjeta ob Pesnici. V nedeljo ! 24. maja smo imeli tu ob lepi udelež-\ bi občni zbor krajevne organizacije ' SKS. Zborovanje je otvoril predsednik tov. Šiker, poročal tov. Mrmolja. Zborovalci so s najboljim zadovoljstvom vzeli na znanje delo za skupno nastopanje z Radičevo stranko, s či-mur bode spopolnjena organizacija
enotnega kmetijskega pokreta v celi državi. Na novo so bili izvoljeni v odbor tovariši: Alojz Šiker, predsednik; Anton Šumar, podpredsednik; Vinko Daks, blagajnik; Alojz Ker-mek, tajnik; odborniki: Ivan Mulec, Bernhart Ivan, Ivan Jager, Vincenc Pšeničnik, Anton Čižek, Jernej Pava-lec, Fric Kramberger, Alojz Šantel, Franc Hazl, Anton Cafnik, Kari Belec, Ignac Zelenik, Jurij Ribič, Maks Stu-ber, Franc Beg, Vinko Lešnik, Franc Kristl in Vilko Vezjak.
Velika Loka. Društvo kmetskih fantov in deklet je priredilo na Rojah zabavo v prid društvene1 knjižnice. Prireditev je kljub neugodnemu vremenu dobro izpadla. Posebna zahvala gre posestniku Ignacu Barle-tu iz Roj, ki je žrtvoval mnogo, mnogo, da je prireditev uspela.
Podružnica Kola jugoslovanskih sester v Radovljici priredi v soboto, dne 6. junija 1925 v restavraciji Kunstelj čajanko s plesom. Začetek ob 20. uri. Vstopnina 5 Din. Ker je čisti dobiček namenjen za obdaritev revnih otrok, je želeti obilne udeležbe. — Mihaela Hut.
Dopisi«
KRANJSKO.
Bloke. Dne 18. maja je silno neurje v vasi Metulje občine Bloke napravilo zelo veliko škodo na polju in na gospodarskih poslopjih. Škoda znaša 76.000 Din. Vas Metulje leži v kotlini med 1038 m visokim Bloščkom ter 1945 m visokim Županščkom in je od vseh strani popolnoma zaprta. Ker se je na pobočjih teh dveh visokih hribov najbrže utrgal oblak, je vsa
Nase organizacije čaka v bodocno- . mna množina vode pridrla v vas sh se veliko delo zlasti jo bo treba ; in .Q lnoma preplaviia ter je na razširit! m poglobiti. V to svrho je : posJameznih krajih stala tudi do1 in pa potrebno sodelovanje vseh, ki ho- f Dol mRtra visn£n Mfid nmri(tm 1e cejo m želijo boljšo bodočnost svoje-
mu stanu. Zavedati se moramo, da se nam bo boriti z velikimi težkočami, toda to nas ne sme strašiti, bodočnost pripada onemu, ki dela.
Razne politične vesti,
KLERIKALNA MORALA.
V Beogradu obravnava skupščina silno važen zakon o kmetijskih kreditih. Obravnava ga na svoj način, to je, da si hoče sedanja srbska večina, ki jo trdovratno podpirata od Slovencev samo dr. Žerjav in dr. Pivko, za-sigurati ves ta kredit samo za srbske kmete. Končno je to pravica vsake večine, da dela, kar hoče, in dokler to ljudstvo pripušča. Ali vsa kleri-
kalna pokvarjenost se je pokazala tudi ob tej priliki. Poslanec Pucelj je seveda — kakor vsi prečani — v tem vprašanju proti vladi, prav tako kot klerikalci. In zemljoradniški klub se je vseh sej o tem kreditu bolj pridno udeleževal, kot pa klerikalci, ki so dostikrat v odboru zamudili najmanj pol seje. Toda to je končno njihova stvar in mi bi iz tega ne kovali političnega kapitala. »Slovencu« pa tudi tu ni dala žilica miru. Od zemljoradni-
(i pol metra visoko. Med neurjem je t padala toča orehove debelosti in je | stala na travnikih nad vasjo do četrt \ metra visoko. S potov, ki so izpeljani
I od vasi v gozdove in travnike, je voda f splavila ves gramoz in ostale so samo žive skale. Raz njiv pod vasjo je prst splavljena daleč na okrog in stalo bo mnogo truda, da se iste zopet urede. Ker je v splošnem vas zelo revna, je pomoč nujno potrebna.
Zadobrova. Malokdaj se čuje glas iz naše skromne vasi, vendar je tudi pri nas mnogo zanimivih dogodkov. V nedeljo dne 24. maja smo imeli veliko slavnost. Otvoritev gasilnega doma in blagoslovljenje nove brizgalne. Svečanost je opravil domači g. župnik Miiller iz D. M. v Polju. Pri tej priliki je držal krasen govor o pomenu gasilnega društva. Gasilsko vzajem-
nost je dal vsem za zgled, kako se mora postopati do svojega bližnjega, ne pa tako, kakor delajo večinske stranke, da pritisnejo manjšino v stran. Poudarjal je, da smo vsi ljudje in vsi enakovredni. (In to je ravno kmet.) — Drugače smo pa zelo zapostavljeni. Deželna cesta proti Zalogu je tako zanemarjena, da se Bogu usmili. Bila je res dve leti zaporedoma posuta, toda s predebelim gramozom. Cestarja ne vidimo nikdar na tej cesti. Vozovi vozijo, kakor tramvaj, po enem tiru, ne da bi štrli gramoz z kolesnicah, in debeli kamni se valjajo po cesti, da se nam morajo razbiti vsi vozovi. Popravljanje voz je tudi naš največji davek. Odgovornost za ceste nosi edino ata Oražem. Izgovor nobeden ne drži. Toda ata Oražem rabi cestarje za drugje, kjer ni prav nič za javno korist. Razpišejo naj se takoj volitve za cestni odbor, da se napravi red pri tako važni korporaciji. V ravno tako žalostnem stanju se nahaja cesta Hrastje—Ljubljana. Tudi tu se še ni cestar nikdar prikazal.
Dol pri Ljubljani. Znani »Domoljubov« dopisnik je v zadnjem »Domoljubu« izrazil željo, da bi pri določevanju osebne dohodnine imel svojo besedo klerikalni občinski odbor. Prav radi verjamemo, da bi želel naš sedanji občinski odbor, kakor je to dokazali ob sestavi prvotnega občin-
skega proračuna za leto 1925, "da s« obdavčijo samo pristaši SKS, ne pa oni od SLS. Dopisniku se bi tako gotovo izpolnila goreča želja, da bi bi oproščen dohodnine, ki je zadnja leta itak ni plačeval. Pojasnite, kdo jo obvestil predčasno tri gostilničarje SLS, da nameravate doklado na vino i novim letom odpraviti? Občina je utrpela s tem občutno škodo, dočim so si vsi trije prihranili lepe tisočake. — Zupanova trma in vsevednost sta sploh povzročili občini že mnogo stroškov in nepotrebne blamaže. V prihodnje naj župan vpošteva predloge in nasvete naših odbornikov, pa bo bolje vozil. Dopisnik, ki brezimno govori o »špiceljnihc, naj se predvsem podpiše, drugič naj pa tudi iz svojih vrst iztrebi razne »špiceljne«, ki se javno zgražajo nad višino skromnih dohodkov sovaščanov, voznikov in pletarjev. — Posebno naj »Domoljubov« dopisnik prime za ušesa in ovadi špicljevanja onega umirovljenega moža, ki javno govori, kakšen zaslužek imajo vozniki in pletarji. Pouči naj ga tudi, da se ne spodobi prislur skovati pod okni tujih hiš in vznemirjati ljudi še ponoči s pritihotapljenimi novicami. — Poglavje o »špiceljnih« bi mogli še nadaljevati in popisati dopisniku v spomin zgodbo, ko je vnet tukajšnji klerikalec v Šuštaršič-Lam-petovi dobi očrnil naše gasilno društvo, da ni prejelo več let nobene deželne podpore. Takih političnih nagibov seveda mi ne poznamo, ker odkrito ter pošteno zastopamo intereaa občanov.
Lahovče. Hčerka našega tov. Kro-parja je služila v Zg. Šiški pri Černe-tu. Dne 13. maja je odšla neznano-kam. Tov. Černe je takoj javil oblast-vom, da pogreša svojo uslužbenko. Dne 25. maja so našli v Trbovljah neko utopljenko. Tov. Kropar, kakor hitro je čital v časopisih o najdeni utopljenki, se je takoj odpeljal v Trbovlje toda nesrečnico so že pokopalL Po opisu nesrečnice je z gotovostjo sklepal, da je to njegova hčerka. Proeil je orožniško postajo, da bi jo odko-pali, da bi se mogel prepričati o resničnosti svojih domnevanj. Oblast ja bila pripravljena to storiti le pod pogojem, da oče sam poplača stroške tn založi 2000 Din, česar ni zmogel. Mnenja smo, da oblast ni pravilno postopala, ker ni takoj obvestila Kroparja, ki je oblastvom prijavil pogrešeno hčer, kakor tudi ne, da se je zahtevalo tako strašno svoto za odkop. Vrlema tovarišu, ki ga je zadela ta nesreča, naše iskreno sožalje!
Polhovgradee. 29. maja je šel Frana Peklaj, posestnik iz Hrastenic, obe. Polhovgradec, po opravkih v Ljubljano. Ko je že skoraj vse opravil, je šel po kosilu v Trnovo. Ni pa prišel do svojega cilja. V Gorjupovi ulici, pri hiši št. 4 se je nesrečnež nenadoma zgrudil na tla vsled srčne kapi in takoj umrl. Svojci pokojnika in drugi so takoj vse ukrenili za prevoz trupla v domačo vas, kjer se je pogreb vršil 31. m. m. na pokopališče v Dvoru. Umrl je mož, a duh njegov ostane med nami. Bil je kremenit značaj, odločen pristaš kmečke ideje in pravice. Sam pogreb je pokazal, kako je bil pokojni povsod priljubljen. Dvor še ni videl takega pogreba. Od blizu in daleč so prihiteli ljudje, da se zadnjikrat poslove od njega, bil je tudi priden, pošten, dober gospodar in oče. Zapustil je ženo, 2 hčeri in 4 sinove. Večna slava Francu Peklaju!
Radovljica. (Muhe lovijo, kamele izpuščajo). — Ni še dolgo, ko sem sedel v gostilni pri Lectarju v Radovljici. Prisedeta star možiček in žena iz Ribčevega laza v Bohinju. Naznanjena sta oblasti, da sta predrago prodajala mleko. Kmetji svetujemo onim, ki ovajajo kmetiče oblastim, da sami kupijo krave, ako mislijo, da se pri mleku tako sijajno zasluži. Krmite krave, molzite in prodajajte mleko in videli bodete, kako je to dobro! Morebiti bodete celo pripravljeni, da stanovsko zamenjamo. Mi ne bomo delali ovir. Če boste vi pripravljeni, udarimo, samo se bojim, da boste odnehali. Zadnji torek se je vršila pri glavarstvu anketa glede cen mesa. K anketi sem bil povabljen tudi jaz. Priznam, da so nekateri mesarji res izrabljali sedanji padec cen klavne živine, toda ti ne odločujejo o cenah. Vsako maksimiranje cen mesa pomeni ponoven padec cen živine. Pa spet ta vladna gospoda išče bruno pri malemu. Ve-leklavnice, ki kolejo dnevno velikanske množine živali in meso izvažujejo brez carine, pomaranče pa uvažajo brez uvozne carine, dražijo meso uradniku, obrtniku, delavcu, a kmetu uničujejo ceno živine, da s strahom gleda v bodočnost. Kdo bolj navija cene, ko monopolna uprava. Sol ste ponovno podražili, tobak, ki stane 3 Din 75 par paket, je tak, da se priprosto
reiaBauaHSK^Ba
.....lllll nMinmnllllim——
Nar»eajt« »Kmetijsko Matiea« !
ljudstvo zgraža. Mleko pa je seveda predrago! Odprite meje, spustite živino brez carine, če hočete rešiti propadajoči kmetski stan. Davke vsak mesec zvišujete, pridelki pa nimajo nobene cene več. Če pritisnete kmeta ob tla v tej državi, potem bo res država v nevarnosti. Dan na dan se piše o boljševikih, poje se hozana Canko-vu, ki preganja komuniste in zemljo-rodnike, ali vedite, da ne bodete dolgo z vrha ukazovali kmetu, obtniku in delavcu. Delate sami boljševizem, ker če bo šlo tako naprej, kakor gre danes s pritiskom na srednji strani, ste tisti, ki prilivate olje na grmado,
vi
Rad bi vedel, kje so sedaj oni mladi-agitatorji nacijonalnega bloka, ki so znali tako lepo govoriti kmetu in obrtniku! Kje ste vi, ki ste okoli Kopriv-nika pri Bohinju poučevali, da kmetske stranke ni več! Danes govorite in pomagajte! Saj ste na vladi! Protesti-
mi. Borba za to je trajala pol leta. Radikali in demokrati so se upirali odpraviti Ruse, češ, da so zanesljivejši kot naši ljudje, ki da so večinoma še iz staroavstrijske službe. 28. aprila istega leta je prišel zakon vendar pred skupščino. Tik pred glasovanjem ob 9. uri zvečer so se pa radikali zopet uprli, seja se je prekinila, klubi so odšli v posvetovalicne. Na nas so radikali pritiskali naj opustimo ono zahtevo. Naš klub pa je zavzel odločno stališče. Sklenili smo, ako se zakon ne sprejme, da poda Pucelj kot minister ostavko. Svoj sklep smo javili radikalom, nakar so molče odšli v skupščino ter izglasovali ta zakon. Po ! tej naredbi so ostali vsi naši financar-I ji v službi, razen tega so službo dobili i in dobivajo naši slovenski fantje. Z S domačo finančno stražo smo obmejni ! slovenci posebno v Slov. Goricah in daleč v zaledje prišli iz dežja pod
raite proti krivicam, ki jih trpi kmet! kap. Rusi so nadlegovali le na meji,
' „	1	,>i	---X .. C i _ ■ .-------TlT*QirQ Clhd 1 L(W i:i
Za hvaležnost, ker je glasoval za Žerjava, naj bo bohinjski kmet kaznovan, češ da je predrago prodal mleko? In mesarji, po večini taki, ki za-koljejo tedensko po eno glavo, bodo pa imeli sedaj za to plačilo od Žerjava, da bosta za vsak kilogram mesa stala v mesnici dva orožnika! Ja, ja, le volite še naprej nacionalni blok in klerikalce, pa Vam ne bode manjkalo žandarjev ne pri mleku, ne pri mesu! j — Ivan Ažmart.	i
ŠTAJERSKO.
Sv. Bolfenk pri Središču. Slavje po ; birmi! Tudi našo faro je posetil radi | sv. birme prevzv. škof g. Karlin. Pri j sprejemu so ga pozdravili zastopniki občin in društev. Tudi naš nadučitelj ga je pozdravil v imenu šole, Košar, bivši učitelj, sedaj šolski oče, z belimi rokavicami pa v imenu krščanske šole. Ta gospoda sta slavila svoje zmagoslavje še 15. maja na večer pri gostilničarju g. Ran-u na poseben način. Na kratko povedano, kar po fantovski. Steklenice so pokale in eden je hotel drugega nazadnje s stolcem bir-mati, kar pa je župnik preprečil. Moram še omeniti, da je eden pristaš SDS, drugi pa vodja SLS. Med imenitno tragedijo je eden žlobudral italijanske psovke in vse kar ni dostojno za njegov poklic. Na vsezadnje ga je moral gostilničar radi miru postaviti lastnoročno na cesto. Tako je končalo slavje v imenu krščanstva od naše divne inteligence, ki se med seboj pretepa, kakor kaki smrkavi pobje. Le, gospoda, tako naprej, kajti izvrstno sta ga pogruntala. Ali res ni to nekaj divnega za sv. Bolfenk. In posebno je krščansko. Pika. — Bolfenski vedež.
Iz. Maribora. Na naslov obmejne finančne straže. — L. 1922. smo po slanci kmetijske stranke izposlovali v Beogradu, da se odpravi ruska obmejna straža in nadomesti z našimi ljud-
naša financa pa je prava šiba božja daleč v zaledje; narod nima nikjer miru pred njimi. Izgleda, kakor da je kmečki narod tu samo za šikane. Povod za šikane so jim razne trošarin-ske naredbe, posebno na vino in žganje. Znano je, da slovenski kmet trpi pod temi naredbami. Znano je, da imamo Slovenci že neznosna bremena, katera nas bodo strla. To bi morali znati tudi naši finančni uradi in financarji. Ti vsi znajo, da to, kar je pri nas, ni na Hrvaškem, ni v Srbiji. Tam so uradniki in uslužbenci ljudje in ne stroj, ki tako dela kakor se na-vije. So ljudje, ki čutijo z narodom ter postopajo z ljudmi človeško. Jaha- | nja paragrafov tam ni.Zakaj niste tu- : di vi, slovenski financarji, taki? Slo- i venski kmetje in krčmarji obupno j tožijo, posebno v Slov. Goricah, da je ] to stanje neznosno. Večna šikana od ! strani financarja doma in na potu. j Takšno postopanje je staro feldve- s beljsko, avstrijsko, po domače župar- j sko. Financar misli, da je velik go- j spod, ki se ga ima vse bati. Tak člo- i vek misli, da služi državi, ako je su- ( rov nad ljudstvom. On se ne zaveda, f da je ljudstvo država, ki vzdržuje nje- i ga in njegove višje. Med finančnimi stražniki so tudi izobraženci, na te ; apeliramo, naj poučujejo nevedneže, : da bodo človeški in ne samo para-grafski. Kmetsko obmejno ljudstvo toži in pravi, da se bode treba izseliti, ako se stvari ne spremene. Ko je bila naša skupina na vladi, smo preprečili uradniške špijonaške nagrade. Sedaj pravijo, da so zopet uvedene. Za prestopek, ki ga javi financar, dobi 25%. Torej poleg druzega vijaka še ta mora nad slovenskim prebivalstvom. Bo- | dite vendar vredni sinovi naroda in ne samo sluge mrtve črke, ker tako j ne pojde daleč. Pride čas, ko pride narod sam do veljave in tedaj pride obračun za nevredne sinove naroda. ! — Ivan Mrmolja. •
na Stenoviča. Ta je od vsakega zahte- j val predujem po tisoč lir in na to pre- ; skrbel potne liste za Mehiko, češ da i se odtod lahko pride preko meje v : Zjedinjene države. Stenovič je še ob- j ljubil, da bo oba pričakoval v Mehiki nek Dalmatinec. Moža 6e odpeljeta. : V Mehiki Dalmatinca seveda ni bilo nikjer; razen tega sta zvedela, da mehikanska vlada prehode čez mejo kaznuje z letom dni zapora in denarno globo tisoč dolarjev! Krojač Šetina je imel k sreči še toliko denarja, da se je takoj vrnil nazaj v Maribor, ubogi Voglar pa si je moral poiskati delo na nekem veleposestvu, med tem ko doma joka žena s kopico malih otrok. Zato pa: Ne nasedajte goljufivim agentom! Kdor hoče v Ameriko, naj se obrne na svoje poslance, ti mu bodo prav povedali, ali je želja izpolnjiva ali ni.
Leto smrtnih obsodb oziroma izvršitve smrtnih kazni ima letos Jugoslavija — 7 smrtnih obsodb je to leto že izvršenih. Na izvršitev čaka še 17 kaz- j njencev. Strašno! Ali je res to le po- j sledica vojne? Kaj pa pijančevanje? j Ali ne igra tudi to velike vloge pri tej j nesreči?
Srbski Čaruga hajduk Bojovic je bil j
po večtedenski obravnavi v Valjevu < zaradi zločinov, izvršenih, ko je bil še j mladoleten, obsojen skupaj na 797 let f ječe. Po 24. letu svoje starosti je izvr- ; i šil še 35 ropov, 2 ropa s posilstvom in i j 1 uboj. Za te zločine je obsojen na i i smrt.	!
Dvakratni uboj radi zemlje. V Iri- , j gu v Vojvodini sta se tožila kmeta j i Kunek in Bajič radi zemlje. Zadnji če-; trtek je bila razprava na licu mesta. ] Bajič je bil obsojen na 200 Din, ker je | preoral nekaj sosedove zemlje. Baji-ča je obsodba tako razjezila, da je vzel
ustrelil soseda in njegovega odvetnika.
Strašen čin blaznega. V Zadrebu je ; bil Andrej Vašič duševno bolan že od i vojne, ko ga je grandata zasula. V ' zadnjem času se mu je stanje poslab-I šalo. V petek dopoldne, ko je njegova žena prišla z dela domov, je mož v ; svoji blaznosti skočil na njo, jo vrgel • na tla in jo zadavil. Ko je bila mrtva, ji je odrezal glavo.
Kamenjan do smrti. V Monakovem na Bavarskem je neki Wagner z no-! žem napadel na ulici svojega nasprot-! nika. To je ljudstvo tako razburilo, i da so Wagnerja do smrti kamenjali. Težko je povedati, ali je Wagner bolj živinsko postopal, ko je nasprotnika
ki smo ga pridobili na ta način, ni mnogo vredno in gospodar, ki pusti travo na travniku dozoreti, ne kosi več trave, ampak slamo, ki nima mnogo večje vrednosti od žitne slame na polju. Travniki naj služijo za pridobivanje sena, polja pa za pridobivanje žitnega zrnja in slame. S travo obenem se zaseje tudi raznovrstni plevel, ki raste po neobdelanih travnikih tu in tam v zelo bujnih barvah.
Kdor ima travnike s slabo, plevel-no in redko rušo, stori najbolje, ako jih preorje in zaseje s travno mešanico, ki je za dotična tla najbolj pripravna. Pozna senena košnja je tudi že vsled tega nepriporočljiva, ker dobimo slabšo otavo, ki pozno zraste in
14
še
napadel z nožem, ali pa ljudstvo, ki je š se zategadelj težko posuši, napadalca ubilo s kamenjanjem.
0 Amundsenu, ki je šel pred dnevi z letalom na severni tečaj, vedno ni nobenega glasu.
Mater je ubil 321etni sin v Novem Sadu. Mati je bila vdova, stara 50 let in je hotela še sama gospodariti. Prepiri med njo in sinom radi gospodarstva so bili na dnevnem redu. V torek pred Binkoštmi je v takem prepiru sin mater ubil. Strašno!
V Lurd prirede Angleži vsako leto romanje. Letos je bilo krog tisoč ude-ležnikov, med temi 225 bolnikov razne starosti, 65 bolnikov so i^prali prenašati.
Umorov je bilo 1. 1923 v Newyorku 333, v Čikagi 422, v Parizu 59, v Berlinu 52 in v Londonu 27. Tudi v tem prednjači Amerika-
Židovski Dunaj. Glavno mesto Avstrije šteje 1,835.000 prebivalcev, torej že za 200.000 manje, kot do svetovne vojne. Židov je nič manje ko 201.000, protestantov 89.000, popolnih brezvercev pa 33.000.
Gospodarstvo.
DA-LI NAJ
ŠE OSIPAVAMO KORUZO.
Novice In razno.
Bliža se konec prvega polletja. Porabite priliko za pridobivanje novih naročnikov za »Kmetijski list« in »Grudo«. Kdor tekom junija naroči »Kmetijski list«, plača do konca tega leta 15 dinarjev.
Fantje, absolventi kmetijskih šol, ki hočejo v prakso na Češko, naj takoj javijo svoje naslove. Prednost imajo člani društev kmetskih fantov in deklet.
Petinsedemdesetletnico rojstva je
praznoval zadnji petek ljubljanski knezoškof g. A. B. Jeglič.
Ponesrečil je v mariborskem frančiškanskem samostanu pater K. He-ric. Starček se je sprehajal po vrtu in j je padel v nek star vodnjak, kjer je i utonil.
Višek sleparije. S Simonom Nagli-čem, ki je prejšnji teden končal v Ljubljani na vešalih, je bil v zaporu 20 letni ključavničarski pomočnik I. Bakšič. Ko je prišel iz zapora, je Na- j gličevemu bratu napisal pismo in podpisal Simona Naglica. V pismu Simon prosi brata za 3000 Din, češ da mu je sodnik g. dr. Kaiser svetoval, naj se odpelje sam v Beograd, da doseže pomilostitev. Donosilec pisma je sin dr. Kaiserja, naj kar njemu izroči denar. Ubogi Jože Naglič je hotel bratu pomagati. Sam ni imel denarja, zato je odšel k sosedu Janezu Jeraju in si od njega izposodil ter dal »sinu« dr. Kaiserja, sleparju Bakšiču, ki je, kakor rečeno, v pismu sam podpisal Simona in pismo seveda tudi sam sestavil brez . Simonove vednosti. No, goljufa so vlovili in se že nahaja v rokah pravice.
Mrtvega otroka, v taljanski časopis zavitega so našli na stranišču v vlaku, ki prihaja iz Trsta. Zdravnik je ugotovil smrt vsled zadušenja. Truplo so pokopali na mariborskem pokopališču.
Roparski napad. Predzadnji pondeljek zvečer je na Orlih vdrl nek lo-
pov v hišo posestnika Mlakarja in zahteval denar. Mlakar se je branil, nakar ga je lojpov udaril. Na pomoč so prihiteli ljudje, nakar je ropar pobegnil.
Samomori. V torek 26. maja se je
na Blejskem otoku vstrelil Francoz Malhape, ljubljanski zastopnik neke francoske tvrdke za milo. — V Ljub-ljani se je obesila v svojem stanova- j nju 751etna M. Schaschel, vdova po ' dvornem svetniku. Storila je iz obupa, | ker so ji tako povišali stanovanje, da i ne bi imela več od česa živeti. — V ; predoru med Hrastnikom in Trbov- j ljami se je v sredo pred Binkoštmi j vstrelil gosposko opravljeni nežna- j nec. Pri preiskavi se je dognalo, da je brez papirjev in brez denarja.
Predrzna sleparka je prišla v Gr- i čarce pri Dolenji vasi (okolica Ribni- i ce) in je Mariji Primoževi pripovedo- : vala, da se je njen sin Ivan vrnil iz Rusije z bratom neznanke, a je zbolel j in ostal nekje v Bosni. Povabila je ; Primoževo na svoj dom, da od brata I zve natančnejše podatke. Drugi dan ) se Primoževa in njen nečak res od- j peljeta z neznanko. Na ljubljanskem kolodvoru pa začne neznanka praviti, ; da je pozabila ves svoj denar, 250 Din, ; na domu Primoževe, kjer je prenoče- Š vala. A sedaj, da nujno rabi 100 Din, ; ker mora v Ljubljani še nekaj plačati. ; Primoževa ji res da 100 Din. Neznanka odide in se več ne vrne. Primoževa ! in nečak sta spoznala, da sta nasedla sleparki. Vrnila sta se domu in sta i dognala, da je sleparka odnesla tudi perilo in druge stvari. Sleparka je stara okrog 30 let in čedno oblečena.
Ne nasedajte goljufom! Neki Stenovič v Trstu je v slovenskih listih ponujal pomoč za lahko izseljevanje v Ameriko. Mariborski krojač Šetina in železničar Voglar iz Studencev pri Mariboru rednim potom nista mogla do potnega lista, zato sta se obrnila
Osipavanje koruze — v Ameriki nepoznano delo — prišteva se pri nas še vedno med glavna dela oskrbovanja koruze za časa vegetacije (rasti). V mnogih slučajih se mu daje prednost pred okopavanjem; dogodi se, da se koruza ni okopala ne enkrat — osi-panje se pa vestno obavi. Tako 6e zopet pripeti, da je ta ali oni koruzo sicer okopal, ni je pa osul, mogoče vsled tega, ker čas ni dopuščal. Koruza — posebno še, ako je bilo leto suho — raste in uspeva boljše od sosedove zraven, ki je bila po starem pravilu po enkrat okopana in osuta. In ljudje se čudijo, kako je kaj takega mogoče! Tudi tukaj se zrcali naša žalostna zaostalost. V zadnjem času se je začel končno pokret i pri nas: gojiti koruzo brez osipavanja — vzlic mrmranju in skimovanju glav premnogih čez »no-votarije«. Številni zadevni poizkusi so pokazali najpovoljnejše uspehe. Dognana so sledeča dejstva:
1.	Neosuta koruza lažje podnosi sušo. Pri osipavanju ostaja v jarkih zemlja gola, nezrahljana — izparivanje (kapilarnost) je večje; z osipavanjem se poveča površina zemljišča s koruzo do 10% in več. Da pa večja površina izpuhti več vlage nego manjša — tega pač ni treba dokazovati.
2.	Neosipani koruzi se razvijajo glavne korenine v globino in širino neovirano dalje; osipani, razvijajo se nad glavnimi še druge (sekundarne) korenine — pa na škodo glavnih. Vsled tega glavne korenine oslabe, večji del njih preneha delovati; novo nastale korenine porabijo pa za svoj razvoj snovi, ki bi jih sicer porabila rastlina za svojo daljnjo rast; vsled tega nastopi začasen zastoj normalnega razvoja rastline.
3.	Pri osipanju koruze ostane navadno še vedno več ali manj plevela rastočega, za osipanjem še celo lepše raste kot prej; ker se pa osipanje smatra tudi kot završno delo nege koruze, se ga navadno ne uničuje več. Poleg tega ostaja pri uporabi osipalni-kov okrog rastlin samih zemlja ne-
; zrahljana.
4.	Da je neosuta koruza manj odporna proti vetrovom — ne drži. Trdno stojnost zamorejo dati rastlini edi-
; no dobro razvite glavne korenine — in le-te, kot rečeno, neosuta koruza ima.
5.	Osipanje koruze bilo bi na mestu edino na zelo vlažnih tleh ali v letih z mnogo dežja, — kar se pa pri nas redko dogaja, ko se moramo boriti navadno še s sušo.
6.	Mesto osipanja je potrebno izvajati okopavanje, ki — posebno večkratno — pridelek koruze neverjetno poveča.
Iz gornjega sledi, kaj nam je storiti. Neverjetnejšim pa to: če se že ne morejo odločiti za splošno opuščanje osipanja, — naj se odločita eden ali dva »ogona« koruze za poskus. Mesto, da bi to koruzo osuli, naj jo parkrat okop-
ljejo — in mirno pričakujejo pridelka, ki se bo, posebno v sušnem letu izrazito odlikoval od onega osute koruze. Prepričan sem, da bi se njih večina odločila gojiti v bodoče koruzo — brez osipavanja.
Posavec.

O KOŠNJI IN SPRAVLJANJU SENA.
Vsakemu živinorejcu je vrednost dobre suhe krme za zimo dovolj znana, vendar se pogostokrat dogaja, da poedini kmetovalci ne vedo pravilno ceniti tega važnega gospodarskega pripomočka.
Vrednost suhe živinske krme je odvisna od tega, kedaj smo travo ko- I sili in kako smo pokošeno seno spra- 1 vili domov. Glede pridobivanja sena : ne smemo gledati edinole na to, kako bi prišli do čim obilnejšega kosmatega > donosa naših košenin, marveč se ozi- f rajmo tudi na to, da pripravimo živini tečno, lahko prebavno krmo, katero ) živali z največjim pridom izkoristijo. 1
Hranilne snovi, ki jih rabi govedo, ; ovca ali konj za molžo, svojo rast in delo, niso v vsaki travi enako prebavne, v eni bolj, v drugi manj. Niti v eni in isti travi niso enako prebavne v vsakem času svoje rasti. Dotok hra- , nilnih snovi v stebelca in listje različnih trav traja samo dotlej, dokler se po končanem cvetju ne začne v keli-hu tvoriti seme. Odsihdob se porabijo omenjene snovi le za rast in zoritev j semena. Ker soj krmske rastline v j rastni dobi po cvetju manj sočne in njih stebelca več ali manj žlesene- \ la, bi živalim ne koristila mnogo, ako \ bi jih kosili v tem času in pokladali. j
Mlada trava pred cvetom je sicer lahko prebavna in sočnata, a zaleže ! vsled majhne množine le zelo malo. Takšno mlado travo moremo kositi le tedaj, ako krmimo zeleno klajo, ko \ gre zato, da imamo vsak dan na raz- ; polago potrebne množine sočne zelene krme. Če bi pri zelenem krmljenju čakali s košnjo trave predolgo, bi • se utegnilo pripetiti, da nam trava dozori popolnoma, predno pridemo na konec njive ali senožeti.
Drugače je s košnjo trave za suho krmo, ko pokosimo ves prostor na enkrat. V tem slučaju določimo čas košnje poljubno ter kosimo tedaj, ko so rastline pridobile maksimum na svoji velikosti in obsegu, ne da bi pri tem trpela njih prebavnost. Ta čas nastopi, ko se trava ali detelja nahaja v popolnem cvetju. Rastline v polnem cvetju nam dajejo največ in najobilnejšo krmo. Če bi kosili prej, dobili bi manj krme, ker še mlada trava in detelja močno vsuši. Če bi pa čakali, da nam trava odcvete, bi dobili sicer več sena, toda prazno, pusto in težko prebavno krmo.
Nekateri gospodarji pustijo travo dozoreti nalašč, meneč, da se bo na ta način sama vsejala in zgostila in da bo v prihodnjem letu zato več sena. To postopanje je napačno, ker seno,
■MiMBBIMMMMmnHnMH .
Vse trave ne razcveto ob enem in istem času. Največ trav se nahaja v cvetju, ko začne cveteti p^gja trava (Dactylis glomerata). Zatorej nam služi razcvet pasje trave kot kazalo za pričetek senene košnje.
Za košnjo trave in detelje so jutranje ure najboljše, ker so zjutraj rastline mokre in rosnate. Za košnjo služi navadna kosa, ki obstoji iz kosišča in kose. Kosa mora biti nasajena tako, da se koscu pri košnji ni treba pripo-gibati k tlom, vsled česar se kosi mnogo lažje. Koso je po potrebi sklepati, da napravimo rezilo tanko. Za klepanje rabimo klepalno orodje, ki obstoji iz klepača in babice, na kateri se drži rezilo kose. Pri klepanju je paziti na to, da udarjamo enakomerno ob rezilu naprej in ne napravimo škrobotca. Sklepano koso je nabrusi-ti nazadnje z brusilnim kamnom, katerega nosi vsak kosec pri košnji seboj v vodirju. Srednje vajen kosec pokosi z lahkoto pol orala na dan.
Na večjih posestvih rabijo za košnjo posebne stroje — kosilne stroje — ki pa so pripravni samo za ravne lege. S kosilnim strojem se more pokositi na dan 5 do 7 oralov (3 do 4 ha). Dobri kosilni stroji se naročajo v Ptuju pri podružnici tvrdke Združene tovarne poljedelskih strojev Meli-char - Umrath - Bacher - Kaub, Praga—Roudnice za ceno Din 5000 do 6000 komad.
Pri sušenju sena moramo gledati na to, da se seno dobro in hitro suši. Dobro posušeno seno je dosti bolj tečno in veliko več vredno, kakor seno, ki ga je izpiral dež, kajti pri iz-| piranju zgubi seno ne le na svoji j tečnosti, ampak tudi na hranilnih sno-\ veh (beljakovinah), ki se nahajajo v | njem. Pri sušenju se lahko zdrobi tu-1 di mnogo perjiča in drobnih bilk, zla-\ sti pri detelji, kar prav tako zmanjša
vrednost sena. j Če je takoj po košnji nastopilo deli ževno vreme, naj ostane trava v redeh I ali plasteh. Ovenelo travo je na večer devati v male kopice ali navele, ki ne s smejo biti previsoke. To storimo radi f rose, ki se na takih kupcih hitreje suši, kakor na redeh. Tudi dež toliko I ne škoduje, ako pade na nje. Ko se f je seno drugi dan že nekoliko bolj : posušilo, a še ni dovolj suho za spravljanje v stalno shrambo, ga spravimo zopet v navele in sicer večje, kot prvi dan. Kupe delamo tem večje, čim bolj suho je seno. Med sušenjem ob ugod-■ nem vremenu je seno 2 do 3 krat obračati. Za obračanje sena nam služijo najbolje senene vile iz lesa, za grabljenje pa lesene grablje. Na večjih posestvih imajo za obračanje in ? grabljenje sena posebne stroje, ki jih I vleče po ena žival. S stroji se delo dosti hitreje in ceneje opravlja.
Deteljo in grašico je z ozirom na obilico listja sušiti kolikor mogoče po časi in malo obračati. Kakor že omenjeno, odpada pri sušenju prav rado nežno listje ter se zmrvi in porazgubi na tleh. Ker je to listje najbolj redil-no, zgubimo na ta način največ redil-nih snovi v krmi. Ako pa nagaja deževno vreme, nam takšno drobno listje hitro segnije in se tudi suši nerado.
Deteljo sušimo prosto na njivah, na ostrvih ali rogljah, sušilnih piramidah, kolibah ali v kozolcih. Na njivi moramo sušiti deteljo v krajih, kjer je vreme ugodno in stanovitno. Da se listje ne mrvi, grabimo deteljo le zjutraj in zvečer, med časom po dnevi pa jo samo enkrat obrnemo. Dobro je tudi, ako pustimo deteljo 2 dni v redeh, katerih ne trosimo, temveč obračamo kar cele "rede, dokler se detelja od obeh strani ne posuši. Nato jo zde-vamo v navele, katere pustimo stati na njivi toliko časa — seveda ob lepem vremenu — dokler se detelja popolnoma ne posuši.
Boljše kot na prosti njivi sušimo deteljo na ostrvih. To so 2.5 do 5 m visoki leseni drogi ali koli, ki so napravljeni iz mladih smrekovih debel. Na teh se puščajo spodnji konci vej, tako da imajo drogi po sebi zobe aii roglje. Te droge je zapčiti v zemljo navpik, v ravnih vrstah, ki so po 20 metrov oddaljene druga od druge. V vrstah postavimo ostrvi po 3 in tudi
4
JSST* Sitftt, r*da# fciftii mgl«d ll iast »t«)« 8. K. 8.!
Otroške majce, kopalne hlače, nogavice v vseh barvah, uzor-časte flor in patent žepni robci, brisalke, klot v vseh barvah, platno, sifon, kravate, jedilno orodje, vilice, nože, žlice zajemalke, alpaka, aluminium in pocinkane, palice, nahrbtnike, sukance, parfume, razna mila. Potrebščine za šivilje, čevljarje, krojače in sedlarje. — Cepilne nože, škarje za trte, britve
najcenejše edinole pri
Kje se najbolje kupi, je brez dvoma znano
Za predstoječo Bežijo nudi
SCsN.	Ljublfana, Sv. F»etra c. 3.
Nudi cenj. odjemalcem veliko izbero potrebščin za krojače in šivilje, razno damsko, moško in otroško perilo. Najnovejše bluze damskih oblek od 90 Din nsprej. jusnperjev — Vsakovrsinih modnih nogavic. — Velika. izbira raznih kravat, svilene pletene samoveznice itd.
Na debelo Sra drobno. Po znižanih cenah.
osrednja gospodarska zadruga
osrednja gosp. zadruga v Ljubljani, r. z. z o. z.
Kolodvorska ulica štev. 7
Meljska ulica 12 (na dverišču)
nudi svojim članom:
umetna gnojila — galico žveplo — rafijo — cemenl koruzo. — V zalogi ima tudi krajnike za ograje. — PrBSpje
Idi vse gospodarske in nospodmiske ooMčiiif
ali pa za sedlarsko obrt primeren lokal v večjem prometnem kraju vzamem v najem, eventuelno kupim. — Grem tudi izven Slovenije. Ponudbe na K. Letnar. p.
Dol pri Ljubljani.
z navedbo cene in množine ponudite Družbi »Ilirija«, — Ljubljana, Kralja Petra
trg št. 8.
turške z etiketo 65 cm po Din 28.— 70 cm po Din 29 — 75 cm po Din 30.—
»Vulkan« z etiketo 65 cm po Din 27.50 70 cm po Din 28.50 75 cm po Din 29.50
Plamenite z etiketo 65 cm po Din 29.— 70 cm po Din 30.— 75 cm po Din 31.—
dreto in vse vrste vrvar-skih izdelkov ter v to
stroko spadajoče blago dobite v skladišču
.K0N0PJUTA" u Ljubljani,
Za pomladansko posetev lanu imamo na razpolago Ia RUSKO LANENO SEME,
katero oddajamo pod lastno ceno. Mehanična vrvarna, terilnica lanu in konoplje ter predilnica
RNT0N ŠINKOVEC d. d., Grosuplje pri Ljubljani,:
poleg Prešernovega spomenika ob vodi Ljubljana Telefon 913. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii
IRHHP
mmMIm
iUjvažjr. vrtnarske podjetje t Jugoslaviji „V H T", Džamonja in drug o vi, družba z omej. zav., Maribor. BsjveSji lihar ramarrstnifc pleraaaltib sadnih dre
res (čepov) ▼ najplemeaitejtih vrstah in v vesla chiikah. Plemenite vinske trte aa amerikaaski& jssdlogab, katar tudi eepe in padloge istih. Sem« selenjave, cvetja ia gospodarskih rastlia. Cvetje v ioscih ia rasne akrasns grmavje ia drevja imam« Zahtevajte eeaike! cela leta. Zahtevajte cenike!
tiiiiiiiiiiiiuiiiiiini Marijan trgr sSev. S iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii
sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Vezane vloge obrestuje po dogovoru. — Podeljuje proti dobremu poroštvu osebne, trgovske in obrtne, posebno kratkoročne kredite.
Telefon št. 9. r. z. z o. z. Telefon 51. 9.
Ljubljana, Meslni trp št. G.
Najcenejše
strešno
kritje!
obresluje vloge zelo ugodno' in sicer
vloge, ki jih izplačuje brez odpovedi, po	8"/o
vloge z enomesečno odpovedjo, . . „	10°/«
vloge z trimesečno odpovedjo, ... ,	12
vloge z šestmesečno odpovedjo . . ,	14*/»
Izvenljubijanskim vlagateljem so na razpolago položnice, da nimajo s pošiljanjem denarja ni kakih stroškov.
Janisivana glasnica za vloge znaša že nad 11 miiijaasv Din
Posojila daje le proti popolni varnosfl, proti vsaj trikratnemu kritju na vknjižbo in na poroštvo.
Ifikssc faktur in menic. Trgovski krediti.
Edino najboljši
Ljubljana
(blizu Prešernovega spomenika ob vodi)
Tiska knjige, časopise, letake, poset-nice, razglednice, kuverte, brošure, račune, pravila, cenike, lepake, vse trgovske in uradne tiskovine v eni ali :-: več barvah. :-:
Združene opekarne d. d.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 13.
preje
VIDIC - KNEZ TOVARNE NA VIČU IN BRDU
nudijo v poljubni množini — takoj dobavno — najboljše preizkušene modele strešnikov z eno ali dvema zarezama kakor tudi bobrovcev (bi-ber) in lidno opeko. — Na željo se pošlje takoj popil iu ponudba!
znamke yn&&5i£§9 riiuiUA ni Kmm
za rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo. Pouk v vezenju in krpanju brezplačen. Večletna garancija.	Delavnica na razpolago
LASTNA KNJIGOVEZNICA
jggggSMHB
!|J, Telefoni
139, 146, 458
EKSPOZITURE
Logatec. Pršile
POOIOŽUSCE:
•s&rtfeor, Kamnik, žConjiee, Hovo mesto, Ptuš, tofeik, Sl8yenjgratiet, Slovenska Bistrice
Brzojavi: gJUHalSKi CgSIg SI, 4 *¥ imitti
trgovska. Kapital jn rezerve Oin 19,000,000
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulanineje
Natisnila tukaraa >Mcrkar<, trg. imi. i. i. ▼ Ljubljaai.
Urednik : MILAN MRAVLJE
več metrov narazen. Na ostrvi obešamo deteljo tako daleč od tal, da more rasti spodaj nova detelja in da se detelja lažje suši. Z obešanjem začnemo spodaj. Zgoraj si pomagamo pri tem poslu z lestvami. Na rogljah se detelja prav dobro suši, ker se deževnica hitro odteka in od znotraj nič ne zmoči. Na eni roglji lahko posušimo približno 25 kg detelje, ali tudi več. Če dobimo od ene košnje na 1 ha n. pr. 25 meterskih stotov detelje; potrebujemo 100 rogelj, da spravimo vso deteljo na roglje.
Ostrvi pripravimo tudi na ta način, da prevrtamo lesene droge in pretaknemo skozi luknje po 1 m dolge lesene kline in sicer po dva in dva na-vskriž. Takšne roglje ali ostrvi pridejo dražje od naravnih smrekovih. Na ostrvi je obešati deteljo, ko je dobro ovenela, da rajše obvisi na klinih.
Sušilne piramide se rabijo v krajih, kjer je zemlja plitva in kamenita, da ni mogoče drogov trdno zapičiti v zemljo. Sušilna piramida obstoji iz treh drogov, ki so zgoraj medsebojno zvezani z lesenim klinom. Drogi so po 2.5 do 3 m dolgi ter imajo po sebi več klinov, ki so tako nabiti, da je mogoče na nje polagati late ali preklje. Sušilne piramide so zelo zračne in za sušenje pripravne. Veter jih ne more prevrniti. Njih senčna stran Je samo ta, da pod njimi nič ne raste.
Kolibe so strehi podobna ogrodja iz drogov, ki se, postavijo na sledeči način: Po dva in dva droga se drug proti drugemu zapičita v zemljo kot
strešnice, in sicer tako, da ee zgornja konca križata. Na vsake 3 m naprej se zabijeta v isti vrsti zopet dva kola. Ves eušilnik se napravi iz 3—4 parov tako zloženih kolov. Zgoraj je kole povezati z vrbovimi šibicami. Na vna-nji strani teh kolov se navrtajo luknje kakih 40 cm narazen, v katere pridejo klini, da se na nje položijo preklje. Na preklje 6e obeša ovenela detelja od zgoraj navzdol. Kolibe so v marsikaterem pogledu boljše, kakor piramide. Na njih se detelja od znotraj bolj suši, dež pa manje škoduje, ker se sproti odceja, kot pri strehi. Na kolibe je deteljo tudi lažje obešati in lažje dol jemati, kakor e piramide ali ostrvi.
Kozolci so stalni ali začasni. V stalnih kozolcih se detelja najboljše suši, ker je pod streho. V Savinjski dolini na Kranjskem se največ detelje posuši v kozolcih. V kozolce vozimo deteljo, ko se je že nekoliko posušila. Kjer nimajo stalnih kozolcev, naprav-ijajo tudi začasne kozolce, ki nimajo strehe. Zato se detelja na njih suši enako, kakor na ostrvih ali rogljah.
Posušeno seno smemo nakladati, kadar je popolnoma suho. To spoznamo na tem, da se drobi in rado trga. Če se da ovijati okrog prstov, še ni dovolj suho. Suho seno šumi pri nakladanju. Nakladajmo in vozimo ga v shrambe^jdokler je vroče ter ni od-meknilo.
Pri spravljanju v shrambe moramo seno trdno tlačiti, da nam pozneje ne splesni in se ohrani dobro. Shramba
za seno bodi suha in zračna. Nad hlevi se 6eno slabo ohrani, ako nimamo obokanih hlevov ali dobro ometariih stropov. Pri lesenih stropih uhaja smrdljivi vlažni zrak iz hleva naravnost v seno ter ga spridi in poslabša. Dobra streha, ki ne prepušča dežnice, je za pohranjevanje sena velike važnosti.
Vsak umen gospodar preračuna težo posameznih vozov, da izve, koliko sena je pridelal. Če tega ne stori, ne more dobiti pregleda čez krmske zaloge za zimski čas, vsled česar se utegne pripetiti, da je primoran sredi zime prodajati za slepo ceno svojo najboljšo živino.
Vekoslav Štampar.
Kdaj je treba letos trte škropiti proti peronospori. Na podlagi znanstvenih izkušenj je bilo letos pričakovati prvi izbruh peronospore v času okoli 30. maja. Zato smo morali prvič škropiti trte proti peronospori pred 30. majnikom. Drugi izbruh peronospore je pričakovati v času od 10. do 13. junija. V tem času naj bodo trte v drugič poškropljene. Tretjič je treba škropiti proti koncu junija, ali prve dni julija, kakor hitro trte odcveto in se pokažejo kot konopljeno zrno debele jagode. Prvič škropimo z enoodstotno, drugič in tretjič s polodstotka galice' več. Apna vzamemo le toliko, da bel preskusni papir v zmesi pordeči. Preveč apna skvari učinkovitost galice. Po grozdju moramo
posebno v drugič in tretjič izdatno škropiti. Če primešamo škropivu v prvič 100 gromov, v drugič in tretjič pa 200—250 gramov sulikola. smo varni tudi pred plesnobo in ohranimo grozdje zdravo. Ako bi bilo leto mokro, poškropimo trte v drugi polovici junija še v četrtič. — B. Skalicky, Grm.
Kmetje, pošiljajte svoje sinove pravočasno v kmetijske šole! Najprimernejša starost za vstop v kmetijsko šolo je 16 do 18 let, da dokončajo dvoletno kmetijsko-šolsko izobrazbo preden nastopijo vojaško službo. Ako vstopijo šele z 19 ali 20 leti, morajo šolanje prekiniti, ko jih kliče dolžnost v vojno službo, pozneje pa ga — če sploh — le težko nadaljujejo in končajo. Nastop vojaške službe se namreč ne prelaga več na poznejši čas, do končanja šolanja, kakor je to bilo po starem zakonu o ustrojstvu vojske. Prav dobri in vzgledni učenci so pa tudi nekateri starejši kmetski sinovi, ki vstopajo v kmetijsko šolo šele po odsluženem vojaškem roku, ako resnično ljubijo in spoštujejo prelepi kmetijski stan, za katerega se pripravljajo v strokovni šoli. Izjemoma se namreč tudi take sprejema. — Andrej Žmavc.
Na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru je sedaj 50 gojencev, ki se po zvršetku kmetijskega šolanja skoraj brez izjeme vrnejo na svoje kmetijske domačije. Tekoče šolsko leto se bo zaključilo koncem julija, novo šolsko leto se pa prične sredi septem-
bra. Pogoji za sprejem se objavijo v vseh domačih, predvsem strokovnih listih junija ali julija meseca, tiskani prospekt zavoda (z uredbo itd.) se pa vsak čas razpošilja proti prejšnjemu plačilu Din 5.— v gotovini. Prošnje za sprejem v vinarsko in sadjarsko šolo se naj pošiljajo šele po razglasu sprejemnih pogojev in najpozneje do roka, ki bo v razpisu določen. — Andrej Žmavc.
Trgovanje z lesom. Lično izdelane >Obče in splošne uzance za trgovanje z lesom« je založila Yougoslave Ex-press Reclame Company, d. z o. z. v Ljubljani. Dobe se istotam. Cena 20 dinarjev. Preprodajalci 20% popust.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na
živinski sejm dne 26. maja se je prignalo 19 konj, 183 volov, 405 krav in 14 telet. Povprečne cene so bile: 1 kg žive teže debelih volov 9—10, bikov 8—9.50, klavnih krav 8—8.50, teleta 10—13.50 Din. Prodalo se je 256 komadov. 1 kg telečjega mesa 20—22.50,. volovskega 12—20, svinjskega 15—30 Din. — Na svinjski sejem dne 29. maja 1925 se je pripeljalo 269 svinj, 2 kozi in 3 ovce. Cene so bile sledeče: Prašički 5—6 tednov stari 75—100, 7—9 tednov 125—350, 3—4 mesece 260—350, 5—7 mesecev 375—450, 8 do 10 mesecev 625—750, 1 leto stari 1000—1400 Din. Za 1 kg žive teže 12 do 14.50, 1 kg mrtve teže 15—17.50 Din. Koza 250 Din, ovca 150 Din. Prodanih je bilo 225 svinj, 1 koza in 1 ovca.