Obisk predsednika GZS Andreja Verbiča v AGIS-u Predsednik Gospodarske zbor- mesto razvitih občin, česar kon-nice Slovenije Andrej Verbič, je kretne pridobitve in rezultati so v okviru obiskov in neposredne- vsekakor daljnosežnejše narave, ga spoznavanja gospodarskih in Za tem je bilo poudarjeno, da proizvodnih težav delovnih orga- je potrebno intenzivneje misliti nizacij 16. 10. obiskal kolektiv tudi o ustrezni razporeditvi pro-AGISA. Pomembnega razgovora izvodnih obratov, lokacijo kate-so se udeležili tudi člani področ- rih naj pogojujejo možnosti za-ne gospodarske zbornice in druž- poslovanja in vzporedne zahteve benopolitičnega življenja SO Ptuj. teh objektov. Izrečeno je bilo mnogo misli z željo izboljšati obstoječe stanje Zatem je stekla beseda o realizaciji razvojnega programa 1976—4980, katerega osnovna karakteristika je združitev in vsebinska vskladitev programov prejšnjih delovnih organizacij SIGMA in TAP. Ugotovimo lahko, da je od 75—80 % s časovnim premikom pol leta, kar pa je v povezavi z izvedeno modernizacijo in rekonstrukcijo temeljne organizacije Avtooprema. Kvalitetnejši premik v smeri razvoja pa nam zagotavlja tudi rebalans razvojnih programov, osnova katerega izha a Iz dopolnil republiške resolucije, ki konkretneje opredeljuje realizacijo slovenske industrije motornih vozil. Reba- lans srednjeročnega programa pa že nakazuje razvojne smernice za obdobje 1981—1985, osnovni cilj katerega je intenzivno vključevanje v mednarodno menjavo. Dogovorjenih je bilo tudi nekaj konkretnih aktivnosti pri realizaciji povezovanja in prodiranja na dosedanja in bodoča tržišča doma in na tuje (tudi daljni vzhod) pri čemer je svojo pomoč ponudila tudi GZS s svojimi službami. Po razgovorih so si gostje ogledali proizvodnjo, proizvodne prostore, industrijsko cono in gradnjo skladišča ter zaklonišča. Šneberger Ogled proizvodnih prostorov (GALVANIKA) Po nagovoru gostitelja je besedo prevzel predsednik IS SO Ptuj Franjo Gnilšek, ki je seznanil tov. Verbiča o stanju in gospodarskih usmeritvah za naslednje srednjeročno obdobje občine Ptuj. Med drugim je bil dan poudarek, da kljub sorazmerno hitremu razvoju gospodarstva v naši občini, prepočasi odpiramo nova delovna mesta. V zavodu za zaposlovanje se konstantno suče številka 1000, kar ni razveseljivo kljub hitri rasti gospodarstva in kar terja vso pozornost odgovornih činiteljev. Vendar pri odpravljanju teh težav ne smemo prezreti, da je še do nedavnega naša občina spadala v celoto 11 manjrazvitih občin in da je šele po 1. 1. 1976 z novim zakonom o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja, dobila status in Nadalje je stekla razprava o kolektivu AGIS, ki danes zaposluje lepo število delavcev in se lahko pohvali z letnim prihodkom 600 milijonov dinarjev. Proizvodni programi, ki izhajajo iz dosedanjega razvoja so heterogeni. Pogojeni so z razvojem avtomobilske industrije v Jugoslaviji, katere osnovna značilnost je medsebojna različnost po lokaciji in tipih. Osnovna orientacija se je izoblikovala v smeri, da so to programi zahtevnih izdelkov z relativno malim pretokom materiala. Načrtovani izvoz na Zapad v letošnjem letu obsega 38 milijonov novih din. Tu ugotavljamo, da nismo izvozniki surovin, ampak izdelkov. Izoblikovana orientacija zajema industrijo osebnih, tovornih in priključnih vozil ter delovnih strojev zelenega plana. Le seznanitev s konkretnimi problemi lahko da celovito sliko Kvantitativno daleč -ali tudi kvalitativno? Uresničevanje zakona o združenem delu in njegove kvalitativne pridobitve v procesu družbene reprodukcije in utrjevanja samoupravnih odnosov, je vsekakor naloga, ki se je vsi močno zavedamo in ki mora biti dokončno izpeljana do konca tega leta. Iz tega izhaja, da nam ne preostane več časa na pretek, ne preostane nam tudi upanje na ponovno podaljšanje rokov, zato je naša skupna dolžnost, da v tem kratkem času, še postorimo potrebno. Prav z namenom analize stanja smo se 12. 10. 1978 sestali v AGISU in na razgovor povabili tudi pravobranilca samoupravljanja SO Ptuj tov. Franca Tetičkoviča ter predsednika občinskega sindikalnega sveta Franca Kle- menčiča. Predsednik komisije, tov. Drobnič, je prisotne seznanil o dosedanji realizaciji zastavljenih nalog na tem področju ter poudaril, da delo teče uspešno. Nadalje je spregovoril o pomembni nalogi, ki še nas čaka, to je reorganizacija največje TOZD v AGIS, ki zaradi nekaterih odločujočih faktorjev in boljše preglednosti, sigurno terja organizacijske spremembe. Epilog vsega, kar smo slišali in kar je poudaril tudi tov. Tetičkovič bi se lahko glasil: »Naredili smo veliko, vendar naše delo bo kronano z uspehom šele takrat, ko bo iz vsega tega izšlo praktično spoznanje, da je boljše.« Šneberger Srečko Varilec DonGcnDnnDonnnnnnD~nanoonanononnnoDnonoonD za iznjavu izkušenj griz vendarle boljši delovni pngnji Vsi zaposleni v DO AGIS smo nekaj let nazaj priča naglemu razvoju naše DO. Vsako leto smo bogatejši za kak objekt pa naj bo to proizvodna hala, družbena prehrana, skladišče ali samo asfaltirano dvorišče. Vsi smo teh skupnih uspehov in dosežkov veseli in s tem naglim tempom za boljši jutri sploh ne opazimo kako leta tečejo in minevajo, teče pa čas, ko smo v kovinsko predelovalni industriji skoraj pozabili na spremljevalca in sodelavca — kemika, ki se ravno tako bori za boljši in lepši končni izdelek. V znak potrditve širokega odpiranja proti svetu Ljudske republike Kitajske in aktivnega sodelovanja pri iskanju odgovorov na številne družbene, gospodarske in politične dileme sodobnega sveta, je pred dnevi obiskala našo delovno organizacijo štiričlanska gospodarska delegacija te dežele. Že nekaj dni so njeni člani na obisku v mariborski TAM, kjer se seznanjajo predvsem s tehnološkimi dosežki in nasploh s produkcijo avtomobilske industrije. Na razgovoru, ki je vsebinsko zajemal tudi razvoj samoupravnih odnosov, so enoglasno izrazili veliko zadovoljstvo o raz- voju prijateljstva, ki dobiva zadnji čas širino aktivnega in miroljubnega sožitja dveh dežel. Osrednja zanimivost za člane kitajske gospodarske delegacije, ob priliki obiska v AGIS, pa je bila proizvodnja oljnih hladilnikov. Zanimali so jih predvsem tehnološki postopki in nekatere bistvene karakteristike teh izdelkov. Zaradi obširnega programa in pomanjkanja časa je bil obisk sorazmerno hitro zaključen z mislijo, da le tesnejše sodelovanje lahko pripomore k obojestranski pomoči dveh dežel. Kemija v DO na področju površinske zaščite vsa ta leta našega naglega razvoja ni bila deležna posebne pozornosti. V oddelkih površinske zaščite so zastarela in dotrajana osnovna sredstva, delovni pogoji so enaki ali slabši kot so bili pred leti. In vendar se vsi na področju površinske zaščite trudimo, da so izdelki kvalitetno in estetsko zaščiteni. Pojavlja pa se vprašanje: Kako bo takrat, ko bo še ta zastarela in dotrajana oprema neuporabna. Nova galvanika s fos-fatirnico in nujno potrebno čistilno napravo bi bila edina pravilna rešitev tega problema. Isto velja tudi za kemični laboratorij, ki se že nekaj let bori za razširitev in ureditev prostorov. Število raznovrstnih kontrol in analiz se je z večanjem proizvodnje povečalo v zadnih treh letih iz cca 100 na preko 3000 opravljenih analiz v preteklem letu. Nujno nam je potreben pro-stor za fizikalni laboratorij in prostor za kontrolo barv. Aparati, ki so bili v ta namen nabavljeni so shranjeni v embalaži na neprimernem prostoru. Z uvajanjem analiz in kontrole Al zlitin v našem laboratoriju so bili nabavljeni precizni laboratorijski aparati, ki pa v nobenem primeru ne spadajo v agresivno atmosfero kemičnega laboratorija. Ker se v bližnji prihodnosti (v letu 1979) predvideva sprostitev prostorov zdravstvene ambulante smo dali predlog službi PIT za razširitev laboratorija v prostore sedanje zobne ambulante, kjer bi uredili fizikalni laboratorij in laboratorij za kontrolo barv. Predlog je podan za rebalans srednjeročnega plana za leto 1979. V omenjenih prostorih bi bila potrebna minimalna dela in ureditev, ker so nujno potrebna voda in zrak že napeljana v sedanje prostore. Prostore bi opremili v glavnem z opremo (aparati in drobni inventar) iz sedanjega laboratorija. Površinsko bi se prostori laboratorija tako povečali za cca 40 m2. Z uvedbo in ureditvijo fizikalnega laboratorija se tako odpira tudi možnost uvedbe kontrole livarskih izdelkov iz področja kristalografije in metalurgije. S to razširitvijo bi se le delno zadostile potrebe na področju kontrole in razvijanja novih postopkov površinske zaščite. Sami prostori, ki so danes že neprimerni za zobno ambulanto, ravno niso idealni za laboratorij, ker pa so prostorsko povezani s sedanjim laboratorijem tudi niso primerni za drugonamenske prostore. Tako bi kljub temu delo lahko nemoteno steklo v pričakovanju za nove prostore v novi galvaniki. Menhart Justina Šneberger Kitajska delegacija PREDSEDNIK RS ZSS VINKO HAFNER SPREJEL UREDNIKE GLASIL OZD Predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner je sprejel urednike glasil organizacij združenega dela SOZD Bikom Srečka Logarja, Franca Obolnarja in Intereurope, Tatjano Pust iz Združenih PTT organizacij Slovenije, Ido Rebolj iz Ljubljanske banke in Jožo Varla iz Železarne Jesenice. V daljšem pogovoru v zvezi z novo organiziranostjo sindikatov Slovenije, bližnjim sindikalnim kongresom in »klasičnimi« sindikalnimi temami, jim je izčrpno odgovarjal na številna vprašanja. Kaj lahko delavci — člani sindikata pričakujejo od letošnjega kongresa Zveze sindikatov Slovenije? Vprašanje je sicer kratko, vendar široko —• z odgovorom nanj odgovorimo na mnoga vprašanja. Kongres je pač obračun o opravljenem delu v minulem obdobju, hkrati pa pomeni opredeljevanje izhodišč za splošno idejno in politično ter praktično programsko usmeritev sindikatov v naslednjem štiriletnem obdobju. Zato je kongres tako politična manifestacija kot konkreten dogovor udeležencev — delegatov vseh 750.000 delavcev, organiziranih v sindikatu, za bodoče akcije in delovanje sindikatov Slovenije. Seveda pa neposredne priprave na kongres močno zaposlijo ves sindikalni aktiv od osnovnih organizacij do občinskih organov in republiškega sveta. Zdi se, kot da se te organizacije in organi ukvarjajo sami s seboj, saj priprave neposredno ne vplivajo na položaj delavca v združenem delu in v sindikatih. Velja pa poudariti, da so razprave na vseh ravneh o kongresnih dokumentih bistrenje naših pogledov in opredelitev o posameznih vprašanjih. Čeprav je lahko včasih razprava o neki formulaciji sklepa ali statuta na videz formalistična, vendar pomeni usklajevanje pogledov na družbeno vlogo sindikatov in o njihovi učinkovitosti. To seveda tembolj velja tedaj, če razprava o kongresnem gradivu, to je o osnutkih sklepov in statutu ter poročilu o delovanju sindikatov med obema kongresoma in o kadrovskih pripravah, prodre do osnovnih organizacij in članstva. Kljub temu pa je še precej članstva pasivnega, kar zadeva soustvarjanje teh stališč in oblikovanje drugih rešitev. Potemtakem bo šele po kongresu sledila tista temeljna naloga za konkretno akcijo uresničevanja vsega, za kar se bomo na kongresu dogovorili. Priprave na kongres sindikatov Slovenije pomenijo del priprav na kongres Zveze sindikatov Jugoslavije, ki bo v novembru v Beogradu. S skladnim oblikovanjem stališ in usmeritev obeh kongresov v določenem smislu izražajo idejno in politično enotnost delavskega razreda Jugoslavije; kar zadeva različnost, se le-ta kaže v posameznih pogledih na metode in o organiziranosti delovanja pa tudi o kon- kretnih rešitvah posameznih vprašanj. Te razlike so pogojene z objektivno nekoliko različnim položajem v sindikate organiziranih delavcev v posameznih delih naše dežele, v republikah, pokrajinah. V SR Makedoniji ali v pokrajini Kosovo bodo pač dali morda močnejši poudarek kateremu od vprašanj, ki nas v Sloveniji ne prizadeva toliko, medtem ko bomo spet mi poudarili nekaj, kar ni kdove kolikšen problem za Makedonijo. Kako si zamišljate bodoče povezovanje osnovnih organizacij v SOZD; kdo bo tisti, ki bo dajal pobude za sklicevanje problemskih konferenc in kako bo možno uskladiti različna stališča osnovnih organizacij, kadar gre za problem, ki mora biti v SOZD enotno rešen? Vprašanje je pomembno, saj ne zadeva le organizacijske narave delovanja sindikatov, ampak sprašuje tudi o vsebini. Menim, da so bile naša najbolj družbeno priznana oblika delovanja konference sindikatov v delovnih organizacijah. Čeprav že vseskozi obstajajo —• prej sindikalne podružnice, danes osnovne organizacije in sindikalne skupine — so še vendarle šele v zadnjem obdobju uveljavile osnovne organizacije in sindikalne skupine kot temeljna oblika sindikalne organiziranosti. Ta proces je bil seveda tesno povezan z uveljavljanjem TOZD. To, kar želimo doseči v delovni organizaciji s svojo praktično aktivnostjo in z določbami statuta, je še tembolj pomembno za SOZD. O oblikah organiziranosti na ravni OZD in SOZD moramo utrditi spoznanje, da obstajajo zaradi članstva in osnovnih organizacij. S takšno organiziranostjo naj bi kar najbolj osamosvojili sindikate neposrednega vpliva, bolje povedano, pritiskov vodilnih struktur, da bi te politične organe spremenile v orodje lastnega delovanja, pri čemer sploh ni pomembno, ali gre za njihovo progresivno usmeritev ali pa za uveljavljanje njihove oblasti. Tisto, kar predstavlja resnično združevanje dela in sredstev delavcev v OZD in SOZD, se uveljavlja v dveh oblikah: prva in temeljna oblika je samoupravljanje delavcev v TOZD; druga pa je delovanje subjektivnih dejavnikov na ravni OZD in SOZD in prav slednja lahko veliko prispeva h kvaliteti in intenzivnosti povezovanja. Tega povezovanja si seveda ne smemo predstavljati v duhu znanih birokratskih in tehnokratskih koncepcij, marveč gre za tisto združevanje, ki je koristimo za delavce v TOZD. Tu ima velik vpliv predvsem poslovodna struktura in njen način delovanja, ker je močna, oborožena z znanjem in z informacijami. Če oblikujemo močne organe družbenopolitičnih organizacij na teh ravneh, potem bodo le-ti prej izražali težnjo za krepitev moči teh sestavov na ravni SOZD, kot pa delovali v interesu samoupravljanja v TOZD. Seveda pa te zadeve ne smemo obravnavati črno-belo. Včasih tudi samoupravljanje v TOZD deluje proti navedenemu povezovanju, saj so zelo močne težnje po majhnih, samostojnih podjetjih ipd. Informiranje je dobilo z ustavo in zakonom o združenem delu izreden pomen. Kako naj se sindikat vključi v bitko za pretok informacij od virov obveščanja do delavca in obratno in kakšne so naloge sindikata v sistemu samoupravnega informiranja? Ni treba posebej poudarjati, da brez dobre informiranosti delavca ne more biti njegove družue-ne osveščenosti in ne njegovega učinkovitega delovanja kot go-spodarja-upravljalca. Med pomembnimi in objektivnimi težavami je dejstvo, da je delavec danes še premalo izobražen, premalo osveščen in premalo integriran v družbeno skupnost in seveda tudi premalo operativno informiran, da bi bil dovolj usposobljen za dejansko upravljanje in da bi se tudi sam imel za upravljalca. Če je urednik glasila v združenem delu, sodelavci in s tem glasilo na progresivnih pozicijah in želi obravnavati v glasilu določeno vprašanje, pa mu je bilo to onemogočeno ali pa je pozneje občutil posledice, ker je zadevo objavil, pri tem pa ga sindikat ali ZK ne podpreta, je to znamenje neke pomanjkljivosti, družbene bolezni. Seveda pa gre le za posamezne pojave, kajti v dobršnem delu glasil obstajajo normalne komunikacije in če bodo novinarji v združenem delu bolj komunikativni in bolj strokovni ter osebno pošteni, manj bo takih negativnih pojavov. Ponovno poudarjam, da bi morali videti sindikati in ZK v teh glasilih v združenem delu svoje močno orožje tudi za boj proti birokratizmu, za mobilizacijo delavcev za večjo produktivnost in večjo odgovornost. Tega se je treba še posebej zavedati v konfrontaciji z birokratskimi stališči in z manipuliranjem z delavci ter pri kratenju njihovih elementarnih samoupravnih in socialnih pravic itd. V kongresnih dokumentih beremo, da sindikati nasprotujejo poskusom posameznih TOZD, da bi se skupne službe oblikovele kot servis in bi tako njihove delavce odrinili od odločanja. Ustava in zakon o združenem delu sta dovolj jasna podlaga za oblikovanje položaja delavcev v delovnih skupnostih skupnih služb. Gre za dve resni nasprotji, ki pravzaprav izvirata iz dosedanjega zelo superiornega položaja skupnih služb v odnosu do delavcev, organiziranih v TOZD. Glavni problem je v tem, da še vedno nismo našli pravih oblik stimulativnega, objektivnega in naprednega nagrajevanja, ki bi te delavce skupnih služb postavilo v pravilen položaj in vlogo v združenem delu. Iz tega torej izvirajo težave. Nerazvitost svobodne menjave dela na eni strani ohranja privilegiran položaj delavcev skupnih služb, na drugi strani pa spet spodbuja težnje, da bi delavce v skupnih službah spravili v podrejen položaj in skupne službe spremenili v nekakšne servise TOZD oziroma njihovih poslovodnih sestavov. Poleg navedenega nerazvitost svobodne menjave dela in nagrajevanja po delu v skupnih službah povzroča še druge težave: tako, denimo, premalo stimuliramo delavce za učinkovitejše delo in za njihovo odgovornost pri delu, hkrati pa je še vedno del združenih delavcev nagrajevan po zelo zahtevnih normah, medtem ko so drugi delavci še vedno privilegirani, saj zanje in za njihovo delo ni nobenih meril. Zdi se, kot da gre za ostanke razrednih nasprotij, čeprav ni dveh razredov —■ kljub vsemu del delavcev, to je tisti najbolj množičen del proizvodnih delavcev, sodi, da je v podrejenem in neenakopravnem položaju glede na tiste delavce, za katere ne veljajo trda pravila nagrajevanja po delu, ker jih pač zanje še nismo našli deloma zavoljo objektivnih vzrokov, deloma pa tudi zavoljo težnje teh delavcev, da bi ohranili privilegiran položaj. V tem torej vidim razloge za poskuse, da bi skupne službe spremenili v podrejene servise. Sindikati bi se morali na eni strani boriti proti degradaciji teh skupnih služb oziroma delavcev v njih, po drugi strani pa proti superiornosti teh služb v odnosih do delavcev v proizvodnji in TOZD —• seveda predvsem z iskanjem ustreznega načina nagrajevanja, ki naj postavi delavce v enakopraven položaj. Osebne dohodke marsikje še vedno delijo na podlagi osebnega ocenjevanja delavca. Kako bo sindikat ukrepal, da bi odpravil to pomanjkljivost? Oblikovanje in delitev dohodka je čedalje bolj temeljna skrb sindikatov. To je družbeni odnos, ki zadeva delavca kot gospodarje in delavca kot proizvajalca. Sindikati so na tem področju v zadnjih letih veliko delovali, bili so nosilci akcij in prav njihova zasluga je, da smo vendarle napredovali. Seveda pa bomo aktivnost sindikatov v naslednjih letih še močneje usmerili na to področje. Kar zadeva osebno ocenjevanje, so sindikati tudi doslej zavračali subjektivno ocena delavca kot glavni kriterij za vrednotenje njegovega dela. Seveda pa ne zavračamo osebne ocene kot možnosti za objektivnejše vrednotenje posameznikovega dela, vendar je to lahko le kolektivna ocena, v nobenem primeru pa ne individualna. Za tako oceno morajo biti izdelani tudi ustrezni kriteriji in izhodišča. Po podatkih, s katerimi razpo- lagamo, ugotavljamo, da so se razponi med osebnimi dohodki občutno zmanjšali, tako med panogami kot med delavci v isti organizaciji. Razponi so se zmanjšali tudi med posamezmimi kvalifikacijskimi kategorijami v regijah, tako da danes že lahko govorimo o težnjah po uravnilovki. Največ je tako imenovane kvalifikacijske uravnilovke, nekaj pa je je tudi na račun socialnih kompenzacij. Seveda je ta uravnilovka najbolj v škodo proizvodnim delavcem, ki so nagrajevani strogo po učinku, in ustvarjalnim izobražencem, ki so s svojim osebnim dohodkom neposredno vezani na produkcijo. Nočno delo žensk bi morali odpraviti že z začetkom letošnjega leta. Vemo, da marsikje tega ne bo mogoče storiti. Naša država je podpisnica mednarodne konvencije o omejevanju nočnega dela žensk. Tega dela je dejansko tudi vedno manj. Toda uresničitev te naloge ni lahka: včasih že delovne naprave zahtevajo neprekinjeno delo, včasih spet delavke same nasprotujejo omejevanju nočnega dela, ker se jim s tem zmanjša dohodek itd. Ta vprašanja bomo morali še dobro proučiti. Seveda pa ostajamo pri naši splošni usmeritvi za postopno ukinitev nočnega dela žensk. Pri tem pa moramo upoštevati objektivne okoliščine v vsakem konkretnem primeru posebej. V ta prizadevanja se morajo vključiti osnovne organizacije sindikata. Kaže pa, da ponekod nočno delo narašča. To ni pozitivna usmeritev, saj s tem podcenjujemo dolgoročne posledice tega problema za delovno organizacijo, za delavko in družbo. Menim, da je takšna usmerjenost slaba. Prav o teh vprašanjih že tečejo priprave na posvetovanje, ki bo na podlagi natančnejših analiz zagotovo opozorilo na prenekate-ri problem in prenekatero rešitev. Kakšno je stališče sindikatov in kako bi morali ukrepati ob dejstvu, da se iz meseca v mesec povečuje število bolniških izostankov? Odgovor na to vprašanje je zajet v predlogu kongresnih sklepov. Sindikati se morajo kot družbenopolitična organizacija čutiti odgovorne za gospodarjenje v delovnih organizacijah in zamobilizacijo delavcev za zavestno odločanje o teh vprašanjih. Sindikat ne sme biti več odrinjen od teh vprašanj; imeti mora pomembno vlogo obenem s samoupravnimi organi in poslovodnimi strukturami itd. Odločilnega pomena je, da se delavec zares čuti gospodarja. To namreč usmerja vse njegovo nadaljnje vedenje. Primer: kmet je v zdravstvenem varstvu izenačen z delavcem, toda natančno premisli, kdaj lahko izostane z dela — skratka, čuti se gospodarja. Seveda je v velikih in zapletnih OZD in SOZD težavneje doseči tako neposredno soodvisnost za odločitve in za gospodarjenje. Toda tembolj ko bo ta občutek naraščal, bolj bo naraščala delavčeva samozavest, delovna disciplina, bolj se bodo zmanjševali bolniški izostanki. Seveda pa zastavljeno vprašanje ni tako preprosto. Gre namreč še za druge dejavnike, ki vplivajo na izostanke. To vprašanje je povezano med drugim tudi z načinom dela zdravstvene službe. Bolj ko bo razvita preventiva, manj bo potrebne kura-tive in manj bodo delavci izostajali z dela. Participacija za zdravniške preglede je neprijetna tako za delavca kot za zdravnika, ki jo mora zaračunati. Nekatera opozorila govore o tem, da se je po uvedbi participacije skoraj za polovico zmanjšalo število prvih zdravniških pregledov. Seveda bo potrebno to vprašanje še temeljito proučiti, toliko bolj, ker gre za kompleksen problem. Kakšno je vaše mnenje o tako imenovanih kadrovskih stanovanjih? Ustavno sodišče je prejelo nekaj predlogov za razsodbo, ali so določila v samoupravnih aktih ustavna ali ne, ker dajejo pravico poslovodnim organom, praviloma delavskemu svetu ali izvršilnemu odboru, da o teh vprašanjih samostojno odločajo. Samoupravnim organom ne moremo odvzeti pravice dodeljevati stanovanja v nujnih primerih, toda pri tem ne smemo zapostavljati vseh drugih kategorij delavcev, predvsem pa ne socialnih primerov. Če zadeve rešujemo po trenutnih potrebah in brez jasnega plana kadrov, je to seveda bolj delikatno vprašanje. Pogosto so rešitve in odločitve zavite v tajnost. Proti takemu načinu moramo ostro nastopiti. Delavci morajo biti seznanjeni s stanovanjsko politiko in delovati moramo javno. Tudi pri reševanju stanovanjskih vprašanj moramo onemogočiti odločanje v ozkih skupinah. Na marsikateri konferenci sindikatov so načeli vprašanje počitniških skupnosti v SOZD. Zaradi predpisov te ideje ni bilo mogoče uresničiti. Hkrati ugotavljamo velike apetite nekaterih občin, da bi delavske počitniške domove izrinile z obale. O možnostih počitniških skupnosti v SOZD v naših kongresnih dokumentih ni nič konkretnega zapisanega. Sicer pa na sindikate tako ali tako letijo očitki, da se največ ukvarjajo s problemi družbene prehrane, športa, rekreacije in počitniških domov, morda tudi še z izobraževanjem. Vendar moram reči, da je še dobro, da se je kdo sploh s tem ukvarjal. Sindikat se bo moral tudi v bodoče ubadati s temi vprašanji, saj gre za eno njegovih temeljnih funkcij —• za prizadevanje, da bi zboljšali standard delavcev. Bolj pereče pa se mi zdi vprašanje, zakaj nekatere občine odrivajo tako imenovani delavski turizem. Menim, da je tako ravnanje kratkovidno in spodbujeno s kratkoročnimi interesi in v svojem bistvu zelo nesocialno. V bistvu gre za komercialne koncepcije razvoja občin, ki niti ne uvidijo tega, da lahko delavski turizem zelo podaljšuje sezono in hkrati poveča izkoriščanje njihovih naravnih in drugih počitniških zmogljivosti, vse to prav v prid tamkajšnjega prebivalstva. Pri takih kratkoročnih usmeritvah gre marsikdaj tudi za lov na devize ipd. Menim, da se morajo sindikati boriti proti takim usmeritvam. Ponavljam, gre za politično in ekonomsko kratkovodnost teh občin! Res je, da moramo upoštevati določene prostorske urbanistične ureditve, optimalno izrabo prostorskih zmogljivosti, toda nobenega dvoma ni, da ima tudi v teh prizadevanjih delavski turizem svojo ekonomsko upravičenost, torej ne le socialno-politič-no, kot pritisk skupnosti, marveč kot interes konkretne občine. V predkongresnem času ste obiskali vse regije. Ali lahko poveste, katere so največje slabosti v sindikalnem delovanju? Preveč kratka je doba, kar delam v sindikatih, da bi mogel objektivno ocenjevati, vendar moram reči, da so moji dosedanji vtisi dobri. Sindikalna organiziranost se razvija, učinkovitost delovanja je čedalje večja in čedalje večja je tudi njegova veljava. Kar zadeva slabosti — o nekaterih sem že govoril — jih vidim predvsem v tem, da v sindikatih še marsikje delajo forumsko, da se organi več ukvarjajo sami s seboj, kot da bi se posvetili mobilizaciji članstva in vprašanjem njihove organiziranosti v sami bazi. Še posebej velja načeti vprašanje strokovnih sindikatov. Ti sindikati so se različno razvijali, vsi pa so v obdobju po zadnjem kongresu doživeli velik vzpon. Zaradi najrazličnejših vzrokov so se začela tu in tam oglašati mnenja, da gre le za oblike delovanja zveze sindikatov. Uveljavitev takega stališča bi praktično pomenila njihovo likvidacijo. Na majski konferenci republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in centralnega komiteja ZKS smo prišli do enotnih stališč o tem vprašanju. Seveda vsi problemi še niso rešeni; tako se moramo čimprej lotiti vprašanja, kako strokovne sindikate tesneje povezovati z osnovnimi organizacijami in sindikalnimi skupinami. Še to: čeprav nisem neposredno sodeloval v sindikalnem delu, mislim, da so najpomembnejše dejanje storili sindikati Slovenije s svojim 8. kongresom, ko so obračunali z liberalizmom in tehno-kratizmom. Zato ima sedanji kongres sindikatov Slovenije pač to prednost, da je splošna usmeritev v ZK in sindikatih že izoblikovana. Zato se bomo bolj posvetili praktičnim vprašanjem, organizacijskemu in vsebinskemu utrjevanju sindikatov pri reševanju konkretnih nalog delavskega razreda. V tem smislu je tudi 9. kongres Zveze sindikatov Slovenije nadaljevanje 8. kongresa. Nekatere naloge in problemi delovne skupnosti 9. kongres ZSS je med drugim obravnaval tudi položaj in vlogo skupnih služb v organizacijah združenega dela. Gre namreč za nekatere poskuse, da bi se skupne službe oblikovale kot servis, s čimer bi njihove delavce odrinili od odločanja. Prav to pa nam je dalo pobudo, da v našem časopisu zabeležimo na kratko nekaj o delu in problemih delovne skupnosti naše delovne organizacije in morda s tem osvetlimo nekatere manj znane strani. Pogovor je stekel z vodjo delovne skupnosti tov. Horvat Borisom. Zanimalo nas je predvsem, kakšni so problemi pri opravljanju nalog, kakšna je uspešnost in neuspešnost pri opravljanju teh nalog, nadalje kakšni so odnosi med TOZD in DS, in predlogi za nekatere spremembe v odnosih s TOZD. Nekatere naloge in problemi delovne skupnosti Poznano je, da je ustava SFRJ iz leta 1974 med ostalim predvidela tudi formiranje delovnih skupnosti skupnih služb v organizacijah združenega dela in drugih asociacijah združenega dela, kjer je to smotrno in potrebno. Prav tako seveda Zakon o združenem delu iz leta 1976 sledi določilom ustave in delovne skupnosti še natančneje opredeljuje v členih 400 do 408. Pri prvotnem oblikovanju delovne skupnosti skupnih služb takoj po integraciji DO Sigme in TAP delovna skupnost ni bila organizirana v skladu z določili zakona o združenem delu, kar je seveda razumljivo, saj smo se vsi še komaj učili razumevati novo ustavo in ZZD. Sicer pa je samoupravna organiziranost, kot vsaka živa dejavnost, podvržena stalnemu razvoju in izboljšavam. V letu 1977 smo delovno skupnost že reorganizirali tako, da se je iz nje izločil takratni sektor vzdrževanja in se formiral kot temeljna organizacija. Koncem leta 1977 pa je prišlo do ponovne reorganizacije delovne skupnosti skupnih služb v skladu celotne reorganizacije delovne organizacije AGIS, s tem da so se predvsem strokovne službe tehničnega sektorja in delno računovodskega sektorja prenesle v pristojnost temeljnih organizacij združenega dela, formirala pa se je pravtako tudi delovna skupnost komerciala. V tej novi situaciji so se zraven vseh pozitivnih rezultatov pojavljali tudi problemi, ki so se odražali predvsem v tem, da so temeljne organizacije začele voditi dokaj samostojno poslovno politiko, kar se ni zmeraj ugodno odražalo na našem tradicionalnem tržišču. Predvsem smatram tu na odločitve strateškega pomena, za katera so do tedaj pripravljale predloge strokovne službe delovne skupnosti skupnih služb. Na drugi strani pa seveda moramo priznati, da so se zaradi večje zainteresiranosti izboljšale odločitve taktičnega in operativnega pomena v temeljnih organizacijah, kar je tudi težnja določil zakona o združenem delu. Samoupravni položaj delovne skupnosti skupnih služb v naši delovni organizaciji je določen v Samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delovno skupnostjo skupnih služb in temeljnimi organizacijami združenega dela kot uporabniki njenih storitev, ki so ga temeljne organizacije sklenile na svojih zborih v mesecu novembru 1977. S tem samoupravnim sporazumom je določena organizacija in naloge delovne skupnosti, kvalifikacijska struktura, merila za pridobivanje dohodka, pravice, obveznosti in odgovornosti delovne skupnosti v pravnem prometu, odgovornost za opravljanje del skupnega pomena, itd. V skladu s 46. členu tega samoupravnega sporazuma delavci delovne skupnosti obveščajo delavce temeljnih organizacij vsake tri mesece o rezultatih svojega dela. Da bi lahko delavci ocenjevali in nadzirali dosežene rezultate, smo v letu 1978 pripravili prvič program dela delovne skupnosti, ker le primerjava med načrtovanim in ost-varjenim lahko prikaže odstopanja, ki lahko opredelijo delo delovne skupnosti skupnih služb. Tu pa se že pojavlja tudi problem v ocenjevanju našega dela, saj v tekočem letu ni bilo pripomb temeljnih organizacij niti na načrt delovne skupnosti niti na poročila, ki jih delovna skupnost o svojem delu posreduje temeljnim organizacijam celo mesečno, niti na probleme, ki jih v teh poročilih nakazujemo. No, prav gotovo ni to edini problem, s katerim se srečujemo v našem vsakdanjem delu. Na kratko bi spomnil, da delovna skupnost opravlja dela skupnega pomena za temeljne organizacije iz vidika marketinga, nekaterih aspektov tehničnega razvoja, splošnih zadev, skupnih kadrovskih zadev, knjigovodskih zadev, finančnega poslovanja in planiranja ter informatike. Nekateri izraziti problemi, ki se pojavljajo, pa so sledeči: V razvojno tehničnem sektorju smo dokaj osiromašeni s strokovnim kadrom, predvsem na področju razvojne dejavnosti, tako da ne moremo prispevati tisto, kar bi po mojem prepričanju morala biti naša osnovna naloga, in to: posredovati strokovnim službam temeljnih organizacij sodobna dognanja s področja projektiranja, tehnologije, vrednostne analize in študija dela, ter vsklajevanja metod planiranja. Nekoliko boljše smo kodrov-sko usposobljeni za pripravo in nadzor tehnične dokumentacije in standardizacije ter tehnične priprave kontrole kakovosti, vendar se tudi pojavljajo problemi, da temeljne organizacije ne kažejo zadostnega zanimanja za hitrejše uvajanje predloženih dognanj v vsakdanje reševanje operativnih problemov. V splošnih službah je problem v nezadostni zasedbi teh služb, saj tu povzročamo določene težave temeljnim organizacijam mi, ker je pri veliki paleti samoupravnih aktov težko nuditi samoupravnim in poslovodnim organom v temeljnih organizacijah zadostno pomoč pri tolmačenju samoupravnih aktov. Tudi samoupravne tajniške posle ne moremo nuditi v zadostnem obsegu, kar povzroča nevoljo v temeljnih organizacijah, pa tudi pri izvršilnih organih na nivoju delovne organizacije. Moram seveda podčrtati izjemno požrtvovalnost vodje splošnega sektorja, da bi zadevo izboljšal, kar pa seveda ni zmeraj mogoče. Odnosi med temeljnimi organizacijami in sektorjem za marketing in izgradnjo tovarne so dobri. Dobri pa so predvsem zaradi tega, ker temeljne organizacije najdejo v tem sektorju poseben interes, tako pri strateških odločitvah razvoja proizvodnje kot razvoja potrebnih kapacitet za realizacijo proizvodnih ciljev. Nekoliko se prav tu odraža določena neenotnost načrtovanja ciljev delovne organizacije AGIS kot celote, na kar so nas naši kupci že večkrat opozorili. Smatramo, da bo potrebno v samoupravnem sporazumu o združevanju temeljnih organizacij v delovno organizacijo v tem smislu bolj poudariti vlogo združevanja dela in sredstev temeljnih organizacij in s tem pospešiti urejevanje dohodkovnih odnosov med temeljnimi organizacijami. Problemi, s katerimi se srečuje kadrovska služba, so predvsem v tem, da temeljne organizacije pa tudi delovni skupnosti v celoti ne spoštujejo medsebojne dogovorjene kadrovske plane, ali pa ti plani ne najdejo svoje utemeljitve v ustreznih rebalansih gospodarskih načrtov. Z boljšim medsebojnim sodelovanjem se bo ta problem dal rešiti. Knjigovodski sektor kot osnovni del internega informacijskega sistema v mnogih primerih zamuja z obračunskimi podatki. Kritika temeljnih organizacij bi bila upravičena v celoti, če ne bi bilo težav zaradi posredovanja izvirnih podatkov, ki jih knjigovodski sektor potrebuje pravočasno, če želi svoje naloge pravočasno realizirati. Žal, izvirni podatki prihajajo mnogokrat z zamudo, kar ima za posledico zamujanja obračunov in nepotrebnih dodatnih stroškov (nadure), ki bi se jim z večjo disciplino dalo brez nadaljnjega izogniti. Posebna finančna služba se srečuje z velikimi problemi in težavami. Te težave izhajajo tako iz pogojev poslovanja v temeljnih organizacijah in delovnima skupnostima, kakor tudi iz zunanjih težav, bodisi v poslovanju z bankami, pa še iz nekaterih restrikcijskih fiskalnih ukrepov. Te probleme bomo lahko odstranili le z veliko disciplino pri zmanjšanju denarnih obremenitev, ki izhajajo iz prekomernih zalog, slabega koeficienta obračanja zalog, nevsklajenega planiranja itd. To pa nakazuje že potrebe po določenih organizacijskih spremembah v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih, ki pa jih bo nakazal de-tajlnejše reorganizirani upravljalni informacijski sistem, ki bo v končnem stanju računalniško krmiljen. Sektor za plan, analizo in avtomatsko obdelavo podatkov je pač odraz trenutnega stanja informacijskega sistema v delovni organizaciji. Njegova vloga je še premalo poudarjena in objektivno upognjena s stanjem sredstev in kadrov v sektorju. Kriti- (Nadaljevanje na 6. strani) STANOVANIA-(EKONOMSKE) STANARINE Že precej dolgo se preko informativnih medijev srečujemo z nekaterimi novostmi, ki so ozko vezane na stanovanja oziroma stanovalce. Ker gre za nekatere nejasnosti predvsem pri ekonomskih stanarinah in ker delavci, oziroma nosilci stanovanjskih pravic, postavljajo vprašanja na katera pa jim sami v delovni organizaciji nismo pooblaščeni javno odgovarjati, smo se s prošnjo obrnili na Samoupravno stanovanjsko skupnost Ptuj. Naši prošnji so radi ustregli, zato se jim iskreno zahvaljujemo, vsem pa priporočamo, da naslednji prispevek skrbno preberete. 1. Kaj je ekonomska stanarina? Ekonomska stanarina je družbeno priznana cena za uporabo stanovanja, ki jo določijo vsi prizadeti dejavniki upoštevajoč splošno raven cen ter konkretne potrebe za enostavno in eventu-elno tudi del razširjene reprodukcije, sredstva za dogovorjeno raven tekočega in investicijskega vzdrževanja in za stroške upravljanja. V tako opredeljeni stanarini ni zajeta kapitalizacija vloženih sredstev z obrestmi ali celo z ustvarjanjem nove vrednosti. Ekonomska stanarina omogoča vzdrževanje in obnavljanje stanovanj in ohranjanje njihove realne vrednosti. 2. Kolikšna je višina ekonomske stanarine? Prehod na ekonomske stanarine bo postopen, za prehod pa bo podpisan poseben družbeni dogovor o prehodu na ekonomske stanarine za obdobje 1982 (varianta 1985) je objavljen in posredovan vsem odgovornim dejavnikom. Gradivo »Uresničevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu« je bilo posredovano vsem delegacijam v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih v občini Ptuj. Gradivo vsebuje tudi osnutek družbenega dogovora in tabele, ki nakazujejo možne variante prehoda na ekonomske stanarine. Šele ko bo sprejet družbeni dogovor ter osvojena ena izmed predloženih variant ali kaka druga korigirana variante za izračun, bo možno točno izračunati ekonomsko stanarino in konkretno odgovoriti na postavljena vprašanja. 3. Kakšen je namen uvedbe ekonomskih stanarin? Namen uvedbe ekonomskih stanarin je, da se pospeši: — da bo stanovanje v celoviti družbeno ekonomski reprodukciji delovalo kot ekonomska dobrina, —• da se poveča neposredna zainteresiranost in odločanje stanovalcev v gospodarjenju s stanovanjskimi hišami, —- gospodarno vzdrževanje stanovanjskih hiš, — relativno znižanje cen stanovanjske izgradnje zaradi neposrednega interesa stanovalcev in tistih, ki pričakujejo stanovanje, — določeno preusmeritev porabe, ki je sedaj značilno potrošniško usmerjena tudi zaradi neekonomske cene za uporabo stanovanja. Stanarina se v skladu z zakonskimi določili, samoupravnimi sporazumi in samoupravnimi akti stanovanjske skupnosti uporablja za: — investicijsko vzdrževanje, — tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav, —- amortizacija, —• stroške upravljanja sklada stanovanjskih hiš. Tudi po uvedbi ekonomskih stanarin se predvideva ista notranja delitev stanarine, bistveno pa se bodo povečala sredstva namenjena ze tekoče in investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš. 4. Zakaj je v ekonomski stanarini tudi tekoče vzdrževanje, čeprav ga opravljajo stanovalci sami s svojimi sredstvi? S sredstvi za tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav gospodarijo hišni sveti, sredstva so »last« hišnih svetov ter se pri samoupravni stanovanjski skupnosti le združujejo ter evidenčno vodijo. O višini sredstev in o njihovi porabi dobivajo hišni sveti periodične obračune in zaključni račun, ki ga sestavi strokovna Stanovanjski stolpič DO AGIS služba samoupravne stanovanjske skupnosti po pogodbi za hišni svet. S sredstvi tekočega vzdrževanja razpolagajo torej stanovalci samo v okviru hišne samouprave vendar pa le v skladu s predpisi ter sprejetimi odloki in pravilniki, to je namensko! 5. Kakšna je politika izvajanja dodelitve stanovanj iz sredstev družbene pomoči in subvencioniranja stanarin? S stanovanji, ki so zgrajena s sredstvi, ki so po samoupravnem sporazumu namenjena za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu gospodari Odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in Izvršilni odbor v skladu s sprejetimi pravilniki v katerih je točno opredeljen način gospodarjenja in način namenske uporabe. Stanovanja se dodeljujejo družinam z nizkimi osebnimi dohodki in mladim družinam na osnovi razpisa te prednostne liste, ki se objavi za posamezno obdobje v javnih informativnih sredstvih. 6. Ali so stanovalci seznanjeni, da so upravičeni do delnega nadomestila stanarin? Z ozirom na javnost dela organov samoupravne stanovanjske skupnosti, ki med drugim objavlja vse svoje splošne akte v lokalnih javnih informativnih sred- stvih in pošilja vsem delegacijam, ki delegirajo delegati v skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti vse materiale, ki se obravnavajo na skupščini in njenih organih, bi stanovalci morali biti dovolj seznanjni s svojimi pravicami, med drugim tudi s pravico do subvencioniranja stanarine. Stanovalci imajo torej dovolj možnosti, da se seznanijo s celotno problematiko, ki se rešuje v okviru samoupravne stanovanjske skupsti, koliko so seznanjeni pa je odvisno od njih samih. 7. Zakaj s sredstvi amortizacije ne razpolagajo sami vlagatelji saj so stanovanja njihova last? Vlagatelji stanovanj prostovoljno na osnovi samoupravnega sporazuma združujejo sredstva v samoupravni stanovanjski skupnosti, prav tako se združujejo tudi sredstva amortizacije. Amortizacija je osnova za enostavno reprodukcijo in je pomemben sestavni del združenih sredstev za stanovanjsko izgradnjo, praviloma pa se uporablja za obnavljanje že amortiziranih stanovanj na osnovi sprejetih planov in programov. Delitev sredstev amortizacije na posamezne vlagatelje bi onemogočila plansko obnavljanje obstoječega stanovanjskega fonda. Predsednik IO Skerlovnik Jože (Nadaljevanje s 5. strani) ke, ki se pojavljajo na delo, so mnogokrat posledica nepoznavanja možnosti, ki jih ta sektor trenutno ima. Morda sem nekoliko obširneje obrazložil probleme in težave s katerimi se delovna skupnost srečuje, kljub temu pa še zmeraj premalo, da bi lahko poudaril, kako nujno je sodelovanje temeljnih organizacij v delovni skupnosti skupnih služb, saj delovna skupnost skupnih služb ne more in ne želi biti nad temeljnimi organizacijami, ampak mora biti tista organizacijska enota, v kateri temeljne organizacije uresničujejo skupne interese v smislu skupnih administrativno-strokovnih, pomožnih in podobnih del skupnega pomena. Ali so predvidene spremembe v organizacijski shemi delovne skupnosti? Popolnoma natančno v tem trenutku na to vprašanje ni mogoče odgovoriti. Poznano pa je, da so v smislu 329. člena zakona o združenem delu podale pobudo družbeno politične organizacije Ptuja, katera je bila povzeta od družbeno-političnih organizacij in delavskega sveta delovne organizacije AGIS, o samoupravni reorganizaciji TOZD Avtooprema. Prav gotovo bo samoupravna reorganizacija vplivala tudi na sedanjo organiziranost skupnih služb v takem smislu kot bodo to določili delavci vseh temeljnih organizacij združenega dela delovne organizacije AGIS. Bi morda kateri sektor ali službo lahko posebaj pohvalili? Če želim biti popolnoma objektiven in pravičen, bi moral reči, da sem kot vodja delovne skupnosti skupnih služb zadovoljen z delom vseh sektorjev in služb delovne skupnosti. Seveda je to zadovoljstvo relativno, kajti nič ni tako dobrega, da ne bi moglo biti boljše. So napake, ki se bodo zmanjšale le takrat, ko bo naše delo še bolj natančno definirano in v popolnosti odvisno in svobodne menjave dela med delovno skupnostjo skupnih služb in temeljnimi organizacijami. Vsake pobude za odpravo naših napak smo veseli, saj smo do lastnih napak tudi samokritični. V vsakem sektorju ali službi pa so seveda tisti, ki nosijo breme in pa tisti, ki le pomagajo nositi to breme. Važno pa je le to, da z našim delom ne bomo zadovoljni le mi, ampak predvsem tisti, ki združujejo delo z nami. Boris Horvat Le zdrav delavec lahko dobro dela Težave, ki so nas spremljale predvsem nekaj mesecev nazaj pri nastavitvi stalnega zdravnika v AGISU, splošne prakse, so vsekakor oteževali nemoten proces proizvodnje. Oteževale predvsem zato, ker je proizvodnja utrpela večjo izgubo zaradi nekontroliranih izgubljenih ur zaradi staležev. Naši delavci so morali obiskovati zdravnika v Zdravstvenem domu, s čimer pa se je tudi čakalni čas neprimerno podaljšal. Vendar v nadaljevanju tega prispevka moramo takoj zapisati, da pa smo po dolgotrajnih prizadevanjih le nekako uspeli deloma urediti zdravstveno varstvo v AGISU. Vemo, da se je v preteklosti izmenjalo nekaj zdravnikov, vzroki česa bi naj tičali predvsem v nemogočih delovnih pogojih, kot so nekateri zatrjevali. K tem trditvam bi se lahko tudi mi pridružili DELAVCI, KI SO SKLENI«., DELOVNO RAZMERJE V MESECU JUNIJU 1978 DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB — ANDREJA ERNA, pripravnik — za ne- — JEZACeBRANS|SLAV, vhodni kontrolor — za določen čas — VERŠIČ MARJANA, pripravnik — za določen čas TOZD AVTOOPREMA — KRAJNC OLGA, statistični kontrolor II — za nedoločen čas — HORVAT MARIJA, galvanizer — za določen čas — LAZIČ ŽIVKO, galvanizer — za dolo- — KRAMPELJ TEREZIJA, delavec pripravne skupine — za določen čas — KOKOL VIKTOR, strugar III. — za nedoločen čas — ŠKRABA JOŽEFA, monter zavor — za nedoločen čas — VIDOVIČ JOŽEF, stiskalec — za do- — KMETEC JOŽEF, statistični kontrolor — za nedoločen čas — MAJHEN DANIELA, monter I. linijske montaže — za določen čas — VILČNIK IRENA, galvanizer — za do- -— LACKO FRANC, stiskalec — za dolo- — ARNUŠ MILKA, monter I. linijske montaže — za določen čas — ARNUŠ TEREZIJA, monter I. linijske montaže — za določen čas -— BEZJAK ANICA, monter I. linijske montaže — za določen čas —- ROZMAN MILICA, monter I. linijske montaže — za določen čas — ZAPLOTNIK NADA, monter I. linijske montaže — za določen čas — VIDOVIČ JOŽEF, delavec priprave skupine — za nedoločen čas — RODVANJ SILVA, monter L linijske montaže — za določen čas — PRELOG MARJETA, monter I. linijske montaže — za določen čas — VIČAR BOŽIDAR, statistični kontrolor — za nedoločen čas — KRUŠIČ ANA, monter I. linijske montaže — za določen čas — REPIČ MARJAN, vrtalec na vrt stroj. — za nedoločen čas — ARNUŠ JOŽEF, galvanizer — za določen čas — MERC ALBIN, galvanizer — za dolo- — KEKEC MIRKO, stiskalec — za nedoločen čas — KELC MARIJA, monter II. linijske montaže — za določen čas — MUNDA IVAN, monter — za nedoločen čas — KRAJNC LJUDMILA, vrtalec — za določen čas — KVAR TEREZIJA, monter I. linijske montaže — za določen čas TOZD KOVINSKA OBDELAVA — KRAJNČIČ JOŽEF, varilec II. — za nedoločen čas — ČEH FRANC, šabloner — za določen čas — KANCLER FRANC, strugar na Kruši-ku — za določen čas — GALUN SLAVKO, monter — za določen čas — VODA MILAN, strugar na Krušiku — za nedoločen čas — ARNUŠ RAFAEL, strugar na Krušiku — za nedoločen čas — KRISTOVIČ MIRKO, strugar na Krušiku — za nedoločen čas TOZD GUMARNA — LEBER MARJAN, planer — za določen čas — ŠERUGA SONJA, tajnica TOZD — za določen čas — ŠPRAH JANKO, valjar — za nedoločen čas TOZD PRECIZNA MEHANIKA — ČUČEK DRAGICA, čistilka — za do- — MEZNARIČ MARIJA, čistilka odlitkov — za določen čas — ŠLAMBERGER BERTA, čistilka odlitkov — za določen čas — MAJCEN SILVESTRA, čistilka odlitkov — za določen čas TOZD SERVISI MOTORNIH VOZIL — BRAČIČ STANKO, avtomehanik — vrnil iz JLA — MAHORIČ SLAVKO, prevzemalec — za nedoločen čas — KNEZOCI ŽELJKO, avtoličar II. — za nedoločen čas TOZD ORODJARNA — LEBER LUDVIK, pripravlj. materiala — za nedoločen čas DELAVCI, KI SO PRENEHALI DELOVNO RAZMERJE V MESECU JUNIJU 1978 DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB — HOLC MILAN, vhodni kontrolor — CENČIČ MAJDA, planer-analitik TOZD AVTOOPREMA — CAFUTA MIRAN, stiskalec — MEŠKO MILAN, vrtalec — ROJKO MILAN, ključavničar — ZAGORŠEK IVAN, rezkalec — REPIČ MARJAN, vrtalec — GABROVEC MARJAN, delavec pripravne skupine TOZD SERVISI MOTORNIH VOZIL — ZORJAN STANISLAV, avtoklepar — PŠAJD CVETKO, avtomehanik — ŠTRUCL JANKO, prodajalec — PETEK ZVONKO, avtomehanik — PERHAČ MARIJA, čistilka — LISIČAK STJEPAN, avtomehanik TOZD KOVINSKA OBDELAVA — MENCINGER ALBIN, strugar na Krušiku — VERŠIČ VIKTOR, strugar lil — GREGOREC SREČKO, strugar na avtomatu — ARNUŠ RAFAEL, strugar na Krušiku — TOPOLOVEC SILVO, šabloner — MEZNARIČ MARTIN, vrtalec II. DELAVCI, KI SO SKLENILI DELOVNO RAZMERJE V MESECU JULIJU 1978 DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB — KOSTANJEVEC VITOMIR, pripravnik — za določen čas — GODLER VLADIMIR, pripravnik — za določen čas — ŠPOLJAR MIROSLAV, pripravnik — za določen čas — SIMONIČ ŠTEFANIJA, čestilka — za določen čas — SIEBENREICH ALOJZ, programer-orga-nizator II. — za nedoločen čas TOZD AVTOOPREMA — DROBNJAK VINCENC, sklad, delavec — za določen čas — LAH DARIJAN, pripravnik — za do- — BEZJAK STANISLAV, statistični kontrolor — za nedoločen čas — KRAJNČIČ JANEZ, delavec prip. skupine za nedoločen čas — PETEK MIRAN, vrtalec — za določen čas — TERBUC BRANKO, vrtalec — za dolo- — VIDOVIČ TEREZIJA, monter zavor — za nedoločen čas — BEZJAK DRAGICA, vrtalec — za nedoločen čas — ŠORi DRAGICA, vrtalec — za dolo- DELOVNA SKUPNOST KOMERCIALA — MAJCEN JELKA, tajnica DSK — za nedoločen čas TOZD ORODJARNA — STOPAJNIK BRANKO, brusilec IV. vrnil iz JLA — STRGAR ALBIN, orodjar IV. — za nedoločen čas TOZD KOVINSKA OBDELAVA — KMETEC MILAN, statistični kontrolor — za določen čas — KISELJAK EMA, pripravnik — za do- — RAKUŠA MILAN, rezalec — za določen čas — VIDOVIČ STANKA, planer-lanser — za določen čas — SLODNJAK BOGDAN, vrtalec II. — za nedoločen čas TOZD SERVISI MOTORNIH VOZIL — HORVAT ANA, čistilka — za določen čas — VEDLIN GREGOR, skladiščnik III. TAM — za nedoločen čas — CAFUTA MILAN, dvor. čistilec — za nedoločen čas — KNEZOCI JOSIP, avtoklepar III. — za nedoločen čas TOZD PRECIZNA MEHANIKA — KNEZ RANKO, transporter — za ne- TOZD GUMARNA — GOJKOVIČ ANTON, vulkanizer — za nedoločen čas — RIŽNAR JANEZ, vulkanizer — za ne- — STAJNKOC°FRANC, vulkanizer — za nedoločen čas — ČEH VINCENC, vulkanizer — za nedoločen čas DELAVCI, KI SO PRENEHALI DELOVNO RAZMERJE V MESECU JULIJU 1978 DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB — ŠEMRL IVAN, prevz. del. sr. DELOVNA SKUPNOST KOMERCIALA — VVEINGERL DOROTEJA, pripravnik TOZD GUMARNA — MIKLOŠIČ JANKO, prevz. del. sr. — RIŽNAR JANEZ, vodja OPD TOZD AVTOOPREMA — PETEK MIRAN, vrtalec V spomin Borisu Gabronu Globoko nas je presunila vest, da je naša sredina izgubila še enega vestnega delavca, GABRON Borisa. V takratnih Strojnih delavnicah 1965. leta, se je zaposlil, kot prevzemalec in vzporedno opravljal tudi naloge reklamacijskega referenta. Dve leti pozneje je poleg ostalega dela začel sodelovati pri tehniških pregledih. Po preselitvi v nove prostore za opravljanje tehniških pregledov pa je opravljal naloge vodje tega oddelka. Te naloge je uspešno opravljal vse do trenutka, ko je boleče odjeknila vest, da se je za vedno poslovil.Smrt pa ga ni iztrgala samo nam sodelavcem ampak tudi njegovi družini. Pogrešali ga bomo kot dobrega sodelavca, tovariša in prijatelja. Zahvaljujemo se mu za vse delo, ki ga je opravil z veseljem, voljo in polno mero odgovornosti. Njegovim svojcem in vsem, ki sožalje. so ga imeli radi, izrekamo Sodelavci — ŠOŠTARIČ HENRIK, galvanizer — MEZNARIČ FRANC, planer TOZD KOVINSKA OBDELAVA — PETEK STANISLAV, šabloner TOZD SERVISI MOTORNIH VOZIL — JAKOPOVIČ ZDRAVKO, avtoličar — ŠTRAFELA JANEZ, čistilec prostorov — ŠEŠERKO JANKO, avtoklepar II DELAVCI, KI SO SKLENILI DELOVNO RAZMERJE V MESECU AVGUSTU 1978 DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB — KLASINC ANTON, pripravnik — za nedoločen čas — ŠEGULA MILAN, vhodni kontrolor —-določen čas TOZD AVTOOPREMA — EMERŠIČ STANISLAV, vrtalec — za nedoločen čas — VINDIŠ VLADIMIR, analitik časa — za nedoločen čas TOZD SERVISI — POTRČ JOŽE, avtoklepar — za določen čas — BELŠAK FRANC, avtomehanik — za nedoločen čas — ŠKRIPAČ MARTIN, avtomehanik — za nedoločen čas — ČUŠ JAKOB, avtomehanik — za ne- — HORVAT CRUDOLF. avtomehanik — za nedoločen čas — BELŠAK BRANKO, avtomehanik — za nedoločen čas — KOVAČ MIRAN, avtomehanik — za nedoločen čas — ŽURAN FRANC, avtomehanik — za nedoločen čas — TOMINC MARJAN, avtomehanik — za nedoločen čas — MILOŠIČ SIMON, avtoklepar — za nedoločen čas — VODA MILAN, avtoklepar — za nedoločen čas — IAURA MIRKO, avtoklepar — za nedoločen čas — MARTINČEVIČ STANKO, delavec na antikor. zašč. — za nedoločen čas — MURKO KONRAD, avtoličar — za nedoločen čas TOZD GUMARNA — NJIVAR ŠTEFAN, vulkanizer — za nedoločen čas — MALEK JOŽEF, vulkanizer — za ne- — MAJCEN JOŽEF, vulkanizer — za nedoločen čas — ČELAN ŠTEFAN, tehnolog — za nedoločen čas TOZD KOVINSKA OBDELAVA — VOGLAR STANISLAV, šabloner — za določen čas — KEKEC MIROSLAV, tehnolog — za nedoločen čas — PETROVIČ ALBIN, strugar na Krušiku — za nedoločen čas — HRGA LJUBO, strugar na Krušiku — za nedoločen čas — ŠEGULA MARTIN, strugar na Krušiku — za nedoločen čas TOZD ORODJARNA — HEBAR JAKOB, orodjar — za nedoločen čas DELAVCI, KI SO PRENEHAL! DELOVNO RAZMERJE V Pt/JESECJ AVGUSTU 1978 TOZD PRECIZNA MEHANIKA — ARNUŠ IVAN, serviser — invalidsko upokojen TOZD SERVISI — CVETKO FRANC, avtoklepar — sporazumno — MAJER MILAN, avtoličar — sporazumno TOZD KOVINSKA OBDELAVA — VODA MILAN, strugar na Krušiku — sporazumno TOZD AVTOOPREMA — KOKOL VIKTOR, strugar — sporazumno — TERBUC BRANKO, vrtalec — delo za določen čas — KOSTANJEVEC MILAN, rezkalec — umrl — PETROVIČ FRANC, trnansporter — sporazumno — ČEH SILVO, ključavničar — odslužitev vojaškega roka — PODKRIŽNIK IGOR, dispečer — sporazumno TOZD ORODJARNA — VTIČ BOŽIDAR, orodjar — odslužitev vojaškega roka — LAH MIRAN, orodjar — odslužitev vojaškega roka TOZD GUMARNA — PILINGER MARJAN, TEHNOLOG — odslužitev vojaškega roka DELAVCI, KI SO SKLENILI DELOVNO RAZMERJE V MESECU SEPTEMBRU 1978 DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB — KRAJNC MIROSLAV, referent za VPD — za nedoločen čas TOZD KOVINSKA OBDELAVA — BI EN NIKOLAJ, računovodja — za nedoločen čas — ŠTUMBERGER ALOJZ, strugar na Krušiku — za nedoločen čas — MATIJAŠKO DRAGUTIN, monter — za nedoločen čas TOZD GUMARNA — POLIČ ALOJZ, transp. gumi zmesi — za nedoločen čas TOZD ORODJARNA — LETIČ ŠTEFAN, orodjar IV. — za nedoločen čas — BAUMAN IVAN, orodjar IV. — za nedoločen čas, vrnil iz JLA — SLODNJAK JOŽEF, rezkar IV. — za nedoločen čas — EMERŠIČ VLADIMIR, orodjar II. — za nedoločen čas — ŠPORT — REKREACIJA — ŠPORT — REKREACIJA — ŠPORT — REKREACIJA — ŠPORT — Ob dnevu kovinarjev V počastitev Dneva kovinarjev je bilo na sam praznik, 10. oktobra izvedeno drugo tradicionalno športno srečanje, na katerem sodelujejo ekipe Kovinskega šolskega centra, Tehnoservisa, IMP —• TOZD Elektrokovinar, AGIS in TGA Kidričevo. Pomerili so se v streljanju in malem nogometu. Najboljši so bili strelci AGISA, ki so osvojili 1. mesto in dobili prehodni pokal. Nogometaši so se že v predtekmovanju srečali z zmagovalcem TGA Kidričevo in tekmo izgubili. MŠ Ljubitelji košarke imajo možnost organizirane rekreacije vsako sredo od 19. do 20.30 ure v telovadnici osnovne šole Franc Osojnik. Kegljaški krožek vabi vse kegljače na tekmovanje posameznikov, ki bo v prvi polovici novembra. Prvo uvrščeni prejme pokal, naslednji štirje pa diplome. Vabljene tudi članice. Kegljanje Nogomet AGIS — VVEISSBURG 998:855 Občinski sindikalni svet Ptuj je bil pokrovitelj kulturnega in športnega srečanja občine Ptuj in zdomcev iz VVeissburga v ZR Nemčiji. Barve občine Ptuj v kegljanju je zastopala ekipa AGISA. Srečanje je bilo na kegljišču hotela Petovio dne 21. 10. 1978. Za ekipo Agisa — Ptuja so tekmovali Zajšek, Merc, Drobnak, Leidl, Kostanjevec. Ekipa Agisa je zanesljivo premagala ekipo naših zdomcev iz ZRN s 143 keglji razlike. Takih kulturnih in športnih srečanj si naši zdomci želijo še več in so ptujčane povabili naslednje leto v VVeissburg. MŠ TOZD SERVISI — UNUK VLADIMIR, avtoklepar III. — za nedoločen čas — KOKOT STANKO, avtoličar I. — vrnil iz JLA TOZD AVTOOPREMA — TUŠAK BRANKO, ključavničar — za nedoločen čas — SOK STANISLAV, transporter — za nedoločen čas — BELŠAK MARJAN, klepar — za nedoločen čas TOZD VZDRŽEVANJE — MAJCEN IRENA, računovodja — za nedoločen čas DELAVCI, KI SO PRENEHALI DELOVNO RAZMERJE V MESECU SEPTEMBRU 1978 TOZD KOVINSKA OBDELAVA — PAVLI NEK ŠTEFAN, strugar na Kruši-ku — izključitev — VARGIČ M ATO, strugar II. — sporazumno TOZD AVTOOPREMA — KVAR TEREZIJA, monter linijske montaže — samovoljno — DOKL BRANKO, delavec pripravne skupine — izključitev — ZAJšEK JANEZ, svetiičar — sporazumno — DORNIK MILAN, klepar — Izključitev — ŠPRAH JOŽE, prirezovalec — invalidsko upokojen — ČOKL ANTON, direktor — sporazumno — VIČAR MILAN, stiskalec — sporazumno — VESELIČ FRANC, vodja tehnologije — sporazumno TOZD GUMARNA — MENCINGER ANTON, vulkanizer — invalidsko upokojen — LEBAR MILAN, delavec na ekstrudor-ju — sporazumno — LEBER MARJAN, planer — delo za določen čas Te dni se je končal jesenski del nogometnega turnirja, ki je gotovo za mlade najbolj privlačna oblika rekreacije in zato je bil tudi organiziran v dveh delih. Rezultati pomladanskega dela so bili že objavljeni, v jesenskem delu pa so bili izidi naslednji: VZD — PM 3:0 KO — VZD 6:0 PM — SER 0:3 SER — OR 0:3 KO — GUM 5:0 TAP — DSSS 7:2' VZD — SER 4:1 GUM — SER 5:2 TAP — PM 3:0 GUM — VZD 3:0 OD — DSSS 3:3 TAP — SER 8:0 OR — PM 3:0 KO — DSSS 6:0 GUM — DSSS 9:3 DSSS — VZD 5:2 PM — GUM 0:3 TAP — VZD 3:0 OR — GUM 2:1 DSSS — SER 3:0 OR — VZD 3:0 TAP — OR 0:5 KO — PM 3:0 KO — SER 3:0 TAP — GUM 0:3 KO —OR 2:1 DSSS — PM 3:0 KO — TAP 3:0 Upoštevajoč rezultate iz spomladanskega dela je vrstni red naslednji: 1. TOZD KO 26 2. TOZD OR 21 3. TOZD TAP 17 4. TOZD GUM 16 5. DSSS 10 (28:45) 6. TOZD SER 10 (10:39) 7. TOZD VZD 10 (27:49) 8. TOZD PM 2 Prehodni pokal je tako že drugič osvojila ekipa iz TOZD Kovinska obdelava, ki pa se želi pomeriti z ekipo Agisa, seveda brez igralcev iz njihovega TOZD. MŠ Že tradicionalno vsakoletno tovariško srečanje med delavci Precizne mehanike in Iskro TOZD Mehanizmi iz Lipnice je pred nedavnim dobilo še eno obeležje, ki samo poudarja in utrjuje poslovna, kakor tudi športna srečanja. Iskra TOZD Mehanizmi iz Lipice s svojim proizvodnim programom FINE MEHANIZACIJE predhodi nekaterim novim tehno- loškim odkritjem in so v tesni povezavi s programi Precizne mehanike, iz česar izhaja, da nam taka sodelovanja lahko samo koristijo predvsem pri osvajanju in razširitvi nove in že obstoječe proizvodnje. Številna športna tekmovanja v raznih panogah pa utrjujejo prijateljske odnose, ki so mnogokrat pogoj dobre poslovne politike. Šneberger FOTO ZAPIS PRIJATELJSKEGA SREČANJA STRAN ZA RAZVEDRILO — STRAN ZA RAZVEDRILO — STRAN ZA RAZVEDRILO — STRAN ZA RA ZUME/Oo OiETbc GP-n ŽIVALSKA OKoritinA hJAPAD tVAZKOK KoViMskA VEiAVA V Noči ANI UM K TUS£- ŽEtVZKc Jh£_ mjA 4Wo/iq5. ToVAUa s ST 5 SlA^/1 ^f74 O M jdnec A&>KE zMu KAUj LEMI LAMTa*] L s: a VI Al) o / \ UfASIC tJfH.kUl, »A/ . . . Halo . . . Slovenijales . . . . . . tu SDS AGIS . . . . . . bo skoraj gotova pisalna miza in stol . . . ? — Veselica? — Ah kje pa, proizvodni sestanek vendar . . . V AGISU — glasilo delovnega kolektiva AGIS Ptuj. Izdaja Izdajateljski svet. Ureja uredniški odbor: Bauman Valentin. Drobnič Ivan, Indlč Ostoja, Potočnik Marko, Vidovič Franc, Kralj Rajko. Kozar Silvo, Zlvkovlč Dragan, Pavlinič Mirko, Štros Saša, Simonič Franc. Odgovorni urednik: Srečko Šneberger. Naklada 1800 izvodov. Tiska: Ptujska tiskarna, Ptuj. Uredništvo: 62250 Ptuj. Rajšpova 12. Rokopisov ne vračamo. Glasilo Je oproščeno temeljnega prometnega davka na pod'agi mnenja sekretariata za Informacije pri IS SR Slovenije št. 421/1-72 z dne 30. maja 1977. __________________________________________________________________