LETO XVIII — 214
	Iz današnje vsebine: ® Dohodkovni odnosi (stran 2) £§3) Krfai tudi žpriavš^ti
	E« (VUOj IVI Vi 1	jCIViSlI beneficiran delovni staž (stran 5) © Marca volitve deiavskih svetov (stran 6)
Ljubljana, februar 1976	GLASILO GRADISA
Štiri milijarde
V sredini januarja, ko je bil napisan ta tekst, je posebna komisija že obiskala več kot polovico enot, na katerih so se sestavljali osnutki gospodarskih načrtov TOZD za leto 1976. Zato lahko pišemo o gospodarskem načrtu za leto 1976 — GN 76 — samo na podlagi polovičnih podatkov in že znanih podatkov iz izhodišč za
GN 76.
Kot naj nižjo vrednost proizvodnje v primeru resnejšega pomanjkanja del — zlasti v drugi polovici leta — Ocenjujemo na tri in pol milijarde hovih ali 350 milijard starih dinarjev. V ugodnejših tržnih razmerah 2a Gradis, tembolj če bomo »pogledali čez plot« naše domovine, se bo obseg približal, če ne celo presegel bednost štirih milijard dinarjev.
Takšen obseg nameravamo doseči z nadaljnjim povečanjem naše me-hanoopremljenosti, z večjim deležem ^Porabe novih tehnologij in seve Predvsem z ustreznim številom in strukturo delavcev. Ocenjujemo, da bomo imeli letos več kot 7000 delav-cev v poprečju celega leta; z vajen-ci in štipendisti pa prek 7700, s či-[ber se bomo približali res velikemu številu 8000 zaposlenih.
Bolj kot sam obseg je pomemben Mčakovan, to je planiran uspeh.
Dohodek naj bi se približal 900 mi-Ujonom dinarjev, amortizacija pa 100 | ?Uiijonom dinarjev; tako da bi znašal družbeni proizvod blizu 1000 milijonov ali eno milijardo novih dinarjev.
. Če bo družbeni proizvod dosegel četrtino vrednosti proizvodnje — lo-llko se pričakuje tudi v letu 1975 — P°tem bo ostala ekonomičnost nespremenjena in to na povprečni ravni- Prav ekonomičnost pa moramo *®tos povečati, če hočemo ob manj-Sehi porastu cen izplačevati načrto-
vane osebne dohodke in ustvariti nujno potrebne sklade.
Cilj naj nam bi bil doseči milijardo dinarjev družbenega proizvoda ob čim nižji vrednosti proizvodnje!? Manjši obseg del in nižji stroški, pa zato višji dohodek in družbeni proizvod (z amortizacijo) — »to je ta pravo«.
Pri taki usmerjenosti bomo bržkone zmogli tolikšen porast osebnih dohodkov, da jih ne bodo prehiteli življenjski stroški.
O kakšnem večjem porastu naših obračunskih osnov v letu 1976 ni moč niti misliti. Pač pa bomo opravili vse potrebne izračune tako na 'podlagi doseženih rezultatov v preteklem letu kot načrtovanih v tekočem letu. Izračunali bomo vrednost točke, ki je doslej znašala pet par neto oziroma 7,1 pare bruto dinarjev na uro. Če bo izračun pokazal, da bi se vrednost točke lahko približala osmim param na uro, tedaj bi znašalo povečanje obračunskih osnov 12,7 %>, kar je za nekaj odstotkov manj kot se načrtuje porast osebnih dohodkov.
Gibanje osebnih dohodkov mora biti v skladu z resolucijo o družbenoekonomski politiki v letu 1976, ki jo je slovenska skupščina sprejela 29. decembra 1975. Po tej resoluciji morajo osebni dohodki naraščati počasneje (za 10 °/o) kot družbeni proizvod.
Poleg tega, da morajo biti osebni dohodki vsklajeni tudi s produktivnostjo in z internimi merili za nagrajevanje po ueiuvnem učinku, so oseoni aonotiki oavtsni predvsem cd (povečanega; dohodka. Vsaka TOZD si bo odrezaia tolikšen kos dohodka za osebne aonodke kot si ga bo sama določila že ob priliki načrtovanja, to je ob sestavljanju GN 76. Najbolj grooo povedano, bo za osebne dohodke namenjena četrtina (povečanega) dohodka in še en vnaprej izračunan stalen delež, odvisen od razmerja delitve.
Ostanek dohodka je kot žganje, ki ostane na koncu, ko smo »prekuhali« ne ve se kolikokrat večjo količino »materiala«. In zdaj bi radi vsi pili in pristavili lončke. Nekaterim udari cela stvar v glavo že med kuhanjem, pa naj bo skuhano še tako sporazumno. Največ pa je takili,^ ki se začnejo jeziti (tudi veseliti) šele ob delitvi. Veliko pobere družba, vse več razni samoupravni sporazumni-ki, ne malo tudi naše skupne potrebe in pred koncem tudi neposredna poraba delavcev TOZD. Za naložbe pa marsikod ostane bore malo »žganja«, pa naj bo klasično izračunan odstotek ostanka dohodka tudi večji kot °/o.
Za leto 1976 se kažejo — zaenkrat — manjše potrebe drugih tako, da računamo z večjo mero zadovoljitve lastnih potreb. Seveda pa je še pred leti zadovoljiva stopnja 5% ostanka dohodka danes vse prej kot zadostna. Sploh se bomo morali navaditi drugače misliti in računati, manj z ostankom dohodka (dobička) in več z dohodkovno stopnjo.
Takole bomo rekli z veliko gotovostjo: Kdor v letu 1976 ne bo presegel 30 dinarjev povečanega dohodka na pogojno uro, se mu ne bo dobro godilo!
S. U.
Z našim dosedanjim delom na gradbišču NE v Krškem je zadovoljen tudi investitor
»Kam pa greš s temi rečmi?...«
»Naše komisije vedno tarnajo, da nimajo pravih meril in ključev za delitve, pa nesem tole, če jim bo tn»rda kaj prav prišlo...«
Delavski svet je razpravljal
Zadnjo sejo v lanskem letu je imel delavski svet 23. 12. 1975. Obravnaval je vprašanja v zvezi z izvrševanjem sklepov prejšnjih sej in ugotovil, da so le-ti dejansko vsi izvršeni oziroma so bili postopki opravljeni, kokor je zahteval delavski svet.
V posebni točki je obravnaval predlog o združevanju sredstev za posebne namene in to v zvezi z gospodarskim načrtom za leto 1975. Temeljne organizacije združenega dela namreč morajo spričo interesov pri poslovanju namensko vlagati svoja sredstva za določene namene v druge delovne organizacije. Predvsem je to vlaganje zaradi zagotovitve osnovnih materialov pri gradbeni dejavnosti kot so: cement, železo, gramoz ipd. Predvideno in tudi že delno sklenjeno združevanje je bilo za cementarno Anhovo, dalje je bilo precej razprav v zvezi združevanj sredstev za investiranje v železarno Batuje in Store, kar je odločilnega pomena, ali bo mogoče preskrbeti materiale, ki so potrebni pri graditvi objekta. Glede na že sklenjen sporazum o medsebojnih razmerjih med temeljnimi organizacijami združenega dela in skupnimi službami, so se TOZD odločile, da bodo sofinancirale in združevale sredstva za gradnjo nove upravne stavbe, kakor tudi za nabavo sistema za. analits"ko obdelavo podatkov.
Na razpravi je na podlagi predloženega gradiva delavski svet ugotovil. da gradivo ni pripravljeno tako, -,a bi bilo mogoče na podlagi le-tega sprejeti nekatere rešitve in ugotoviti
katera sredstva in za katere namene bodo temeljne organizacije združe-ga dela združevale kakor tudi ali zaradi skupnega vlaganja ali skupnih interesov. Zato je naročil analitsko planski Službi, da izdela izpopolnjen predlog, katerega naj predhodno odobri Odbor za načrtovanje in notranjo delitev dohodka in vskiajenega predloži delavskemu svetu v sprejem najkasneje do konca jantiarja 1976
V nadaljevanju seje so delegati sprejeli občasno poročilo o poteku likvidacije podjetja v inozemstvu INČO—BAU.
Zaradi sestave delovnega osnutka sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. ki naj bi v vsaki temeljni organizaciji združenega dela določal merilo za nagrajevanje po učinku in zaradi uskladitve takih meril pri temeljnih organizacijah združenega dela, je delavski svet imenoval posebno komisijo.
Končno je delavski svet ugotovil, da bodo volitve v vse delavske svete temeljnih nrganizacii združenega dela in tako tudi v delavski svet podjetja v marcu 1976. kar so sklenili kolektivi v temeljnih organizacijah združenega dela.
z. r.

oiktiukino
.; w:

Nagrade za koristne preiep oziroma ratienalizacije v letu 1975
Zaradi izredno slabega interesa v naši delovni organizaciji, predvsem vodilnih in ostalih organizatorjev proizvodnje, za nagrajevanje avtorjev koristnih predlogov, racionalizaciji, tehničnih izboljšav in izumov je Odbor za razvoj in organizacijo v letu 1975 posvetil tej dejavnosti več pozornosti.
Področja proizvodnih dejavnosti delovne organizacije so zelo različna, zato je za posamezna področja Odbor zadolžil nekatere svoje člane. Zadolženi naj, v sodelovanju s posameznimi TOZD in strokovnimi službami DSSS, skrbijo za pravočasne prijave avtorjev koristnih predlogov, racionalizacij, tehničnih izboljšav ter s pomočjo strokovnih komisij pravilno ovrednotijo posamezne predloge. Po področjih proizvodnih dejavnosti so zadolženi sledeči člani Odbora:
—	tov. Franc HREN, dipl. gr. ing. — DSSS, tehnična sl., gradbeništvo
—	tov. Franc MARINČIČ, dipl. str. ing. — DSSS — TS, strojništvo
—	tov. Anton DEMŠAR, TOZD LIO Škofja Loka, lesno pred. industrija
S to akcijo Odbora za razvoj in organizacijo in akcijo širše družbene skupnosti na področju tehnoloških inovacij se je število prijav v naši delovni organizaciji zelo povečalo. V letu 1974 sta bila obravnavana le dva predloga in izplačane so bile nagrade 5 posameznikom — avtorjem koristnih predlogov v skupnem znesku .14.990 din. V letu 1975 se je število prijav povečalo na 5. Ovrednotene ter izplačane so bile nagrade 9 posameznikom v skupni višini 37.00 din. Indeks povečanja izplačanih nagrad 74/75 je 247 oz. skupni znesek izplačanih nagrad je za 147 "/o večji kot v letu 1974.
Strokovne komisije, ki jih je za vsako prijavo posebej določil Ccbor za RO, so obravnavale in predlagale višino nagrad avtor---'11 za sledeče predloge:
—	Predlog avtorja o racionalizaciji z naslovom: »Pocenitev gradnje stanovanjskih objektov«, ki je kot ideja zanimiv in izviren. Avtor: tov. Jakopič Franc, kalkulant v DSSS — 2.000 din
— Predlog TOZD GE Jesenice o racionalizaciji uporabe opažev OUTINORD pri montaži fasadnih sten na objektih Planina Kranj.
Avtor: tov. Vranjšek Mladen, VK tesar v TOZD GE Jesenice
—	6.000 din
— Predlog ROS za nagraditev avtorja študije: »Modernizacija železokrivske dejavnosti v GIP Gradis«.
Avtor: Janez Brezovec, str. ing., raziskovalec ROS, v DSSS
—	5.000 din
— Predlog TS za nagrade koristnega predloga pri gradnji hotela Pristan na gradbišču Bernardin in sicer izkop jame v globini 2 m pod morsko gladino.
Avtor: Igor Omersa, dipl. gr. ing., tehnični kontrolor v DSSS
—	5.000 din
— Predlog TOZD NG Maribor za nagrado koristnih predlogov pri projektiranju opaža za zapiranje gradbene jame na gradbišču HE Fala,
Avtor: Ivo Kerš inc, gradb. tehnik v TOZD NG Maribor 3.000
din
- Predlog TS za nagrado tehničnih izboljšav pri konstruiranju opaža za škatlasti profil za previsno gradnjo viadukta v Skednju na gradbišču AC Hoče-Arja vas.
Avtor- Edo Ravbar, dipl. gr. ing., glavni tehnolog v DSSS
—	5.000 din
Predlog 1 OZD N G Maribor za nagrado za vestno in požrtvovalno delo na viaduktu 60-24 na gradbišču AC Hoče-Arja vas.
Tov. Anton Domanjko, delovodja v TOZD NG Maribor — 5.000
din
Predlog 7 OZD NG Maribor za nagrado tehničnih izboljšav pri zmanjševanju teže jeklenih elementov opaža z uporabo zračnih rezervoarjev na gradbišču HE Fala.
Avtor: Marko Bregar, gr. tehn. v TOZD NG Maribor — 3.000
din
— Predlog TS za nagraditev soavtorja scenarija propagandnega filma ob 30-letnici delovne organizacije.
Avtor: tov Franc Zorko, dispečer v DSSS — 3.000 din
Prepričani smo, da je v delovni organizaciji zaposleno veliko več avtorjev koristnih predlogov, tehničnih izboljšav, raznih racionalizacij in tudi izumov, vendar niso za to delo posebno nagrajeni. Zavedati se moramo, kaj lahko dosežemo s pravilno motivacijo teh ljudi. Celotna organizacija združenega dela lahko izredno veliko pridobi tako materialno, tehnološko kot moralno. Tudi to področje je potrebno smatrati kot del akcijskega programa stabilizacije, ki je nujen za nadaljnji razvoj delovne organizacije.
Napori delavcev, ki presegajo normalne dolžnosti na določenem delovnem mestu, morajo biti dodatno motivirani. Vsi pozna-mo pregovor »Več Ljudi več ve,« toda ta vedeti ne pride sam od sebe — stihijsko, potrebno je študirati, razmišljati, odločiti, predlagati in zagovarjati posamezne nejasnosti oziroma pomanjkljivosti. Dileme o tem. kaj je službena dolžnost in kaj ni, ne sme biti, kajti vsak, ki zaupa rešitev določene naloge nekomu, pričakuje glede na strokovnost in izkušnje izvajalca determinirane okvirne rezultate. Kolikor so ti rezultati izven teh okvirnih pričakovanih v pozitivnem smislu, je potrebno detajlno proučiti celotno realizirano nalogo. Ugotoviti in izmeriti vrednost posameznih detajlov ter dodatno nagraditi avtorje. Ne smemo pa gledati samo na večje naloge in večje rezultate. Včasih lahko, tudi majhna ideja oziroma iskrica^ šele kasneje po določenem času da rezultate, vendar pa se običajno avtor te ideje zaradi časovne razmejitve pozabi. Avtorji teh idej niso bili do sedaj motivirani, zato je veliko teh isker ugasnilo. V letu 1976 in v perspektivi moramo oživeti to dejavnost ter skušati iz. posameznih isker narediti ogenj, ki naj gori v primernih velikosti, sorazmerno našemu razvoju celotne delovne organizacije.
Odbor za razvoj in organizacijo apelira na vse vodilne, vod-stvene in ostale organizatorje proizvodnje, da se zavedajo tudi te dolžnosti, ki je predpisana v interni zakonodaji delovne organizacije in pripomorejo k lepšemu jutri.	b. j.
Dohodkovni odnosi
Bi
Dohodkovni odnosi naj bodo temelj nadaljnjega urejevanja naših medsebojnih odnosov
V	Gradisu se precej prizadevamo, da bi uredili naše medsebojne odnose na podlagi ustavnih določil in na podlagi sklenjenih samoupravnih sporazumov. Vendar imamo težave in nam vedno ne uspe dovolj hitro in v zadovoljstvu vseh delavcev v temeljnih organicazijah združenega dela oz, v celotni delovni organizaciji te odnose sporazumno uspešno urediti.
Zdi se, da nam vsem manjka še določenega znanja. Zaradi tega smo in bomo še morali organizirati posebna posvetovanja oz seminarje, na katerih bomo razčistili neenotna mnenja in gledanja na uresničitev doslej sprejetih dogovorov.
V	časopisu »Delo« je nedavno tega izšla razprava predsednika komisije za družbenoekonomska vprašanja in socialno politiko pri predsedstvu CK, tov Toneta Krašovca, ki načenja nekatere aktualne probleme samoupravnega planiranja in urejevanja medsebojnih družbenoekonomskih vprašanj.
Ker je ta razprava tudi za razmere v Gradisu močno aktualna in nam lahko pomaga premostiti doslej na videz nerešljivih posameznih problemov. jo tukaj v celoti povzamemo in up :mo. da bodo naši delavci, predvsem komunisti, iz te razprave lahko izluščili nekaj napotkov ter da bomo v bodoče nekoliko lažje odpravili dileme, ki so se doslej pojavljale pri nas.
»Na osnovi novega ustavnega sistema družbenega samoupravnega planiranja ta čas snujemo in usklajujemo zahtevne razvojne naloge za naslednje srednjeročno obdobje od 1976. do 1980 leta Vemo, da bo lahko novi planski sistem uspešno zaživel le, če bomo pri uresničevanju zastavljenih ciljev dejansko omogočili delovnemu človeku, predvsem delavcem v TOZD gospodarstva, ki neposredno ustvarja dohodek, da oodo s tem dohodkom lahko razpolagali v celotni družbeni reprodukciji skupno z drugimi delovnimi ljudmi. To pa pomeni, da moramo na vseh ravneh organiziranega združevanja dela vzpostavljati dejanske dohodkovne odnose.
Dohodkovni odnosi so temelj in osnova za planiranje in uresničevanje planskih nalog v vseh oblikah organiziranja in povezovanja združenega dela v družbenem reprodukcijskem procesu. Brez pravih dohodkovnih odnosov se prej a!i slej po javi v kakršnikoli obliki povezovanja zdrež ic-ga dela ali v takem sodelovanju združenega, kot, so reprodukcijske celote, poleg finančno 'kapitalnega odnosa tudi konflikt med težnjami po centralizaciji dohodka na eni strani in nasprotovanje centralizaciji s strani temeljnih organi zacij na drugi. To lahko zavede v tako skrajnost, da onemogoča vsako koncentracijo sredstev, ki pa je po goj uspešnega razvoja v slehernem gospodarstvu. To nasprotovanje se seveda pojavlja takrat, če je dohodkovni odnos zamenjan s težnjo po samostojnem razpolaganju s centraliziranim dohodkom na ravni delovne organizacije ali SOZD, čemur se seveda morajo delavci v temeljnih organizacijah upreti Če ne drugače, vsaj odklanjajo odgovornost tveganja pri poslovanju s tako odtujenimi sredstvi.
Zagotoviti nekatere stalne oblike združevanja sredstev
Razumljivo je, da je nekatere oblike združevanja sredstev tudi v dohodkovnih odnosih treba zagotavljati kot stalne. Na primer: rezervni sklad ali sklad ekonomske solidarnosti — za primere, ko je treba pokrivati izgubo ali prenizek dohodek TOZD, ki pa nista posledica subjektivnih, ampak predvsem objektivnih razlogov, To nujno združevanje dohodka je prav gotovo treba povsod zagotoviti že v sporazumih o ~dru-ževanju TOZD. Z istim sporazumom bi bilo primerno za sleherno TOZD opredeliti neko minimalno raven dohodka za pokrivanje minimalnih potreb oziroma interesov TOZD, ki morajo biti vnaprej zagotovljeni vsaki. Gre za tisto raven dohodka, ki se je v bistvu nobena TOZD ne more odreči zaradi normalnega funkcioniranja enostavne reprodukcije, bistvenih potreb delavcev itd.
Ves preostali dohodek — razen tistega, ki je samoupravno dogovorjen za širše družbene potrebe — pa bi v bistvu lahko bil na razpolago za
združevanje na ravni delovne organizacije, sestavljene organizacije, reprodukcijskega kompleksa. To ne pomeni, da mora ta dohodek biti na vsak način združen. Na drugi strani pa bo, razumljivo, prej ali slej vložen tudi v temeljni organizaciji združenega dela, ki ga je pripravljena združevati. Predvsem pa je bistveno, da s tako združenim dohodkom TOZD skupno upravljajo, ga skupno usmerjajo tja, kjer daje uaj-večji dohodkovni učinek TOZD. drugi organizirani obliki združenega dela in družbi v celoti • da se ta skupni učinek sproti in stalno preliva — na žiro račun TOZD.
Opomba: Podobno tezo smo tudi mi ponudili v osnutku našega srednjeročnega programa razvoja že januarja 1974, vendar se nismo mogii
dokončno o tem opredeliti (opomba V. K.).
Seveda pa ni treba pričakovati, da bodo TOZD ta dohodek združevale vedno le v delovni organizaciji ali SOZD, v katerih so združene, ampak tudi v reprodukcijski celoti ali samoupravni interesni skupnosti, kjer so uskladile nekatere razvojne interese. (Npr.: pri nas za skupne interese Gradisa združevanje za cementarno Anhovo, za železarne itd.). Tiste TOZD, ki so po svoji strukturi usmerjene tudi na druge reprodukcijske celote oziroma organizacije združenega dela, lahko združujejo tudi tam del svojega dohodka in tudi te možnosti mora predvideti samoupravni sporazum o združevanju v DO, SOZD itd. Hkrati pa je treba vseeno zagotoviti, da TOZD nosi skupno tveganje za delovno organizacijo in SOZD, v katero je poveza-na’ z vsem svojim dohodkom le v okviru jamstva, opredeljenega s samoupravnim sporazumom in zakonom.
Osnutek novega zakona o planiranju predvideva, da se bo ta celoviti dohodek vseh organizacij združenega dela po že omenjenih oblikah pokrivanja bistvenih potreb TOZD oziroma nekaterih oblik nujnega združevanja (predvsem za sredstva
solidarnosti) angažiral na osnovi srednjeročnega načrta. Načrt bo sprejet po sporazumih TOZD o planskih osnovah; predvsem o načinu združenja, o ciljih ki jih želimo s planom doseči, o načinu doseganja le-teh ciljev, o razdelitvi novo ustvarjene vrednosti, izvirajoče iz poslovanja z združenim dohodkom TOZD in njenem vračanju na račun TOZD. V duhu zakona o planiranju je srednjeročni načrt delovne organizacije, SOZD itd. tisto gibalo, ki vedno znova združuje dohodek n» osnovi odločitev delavcev, zato morajo delavci neposredno sprejeti sporazum o osnovah plana. Hkrati Pa je načrt tudi tisti, ki vedno znova zagotavlja vračanje dohodka, ustvarjenega z združenimi sredstvi, , na žiro račune TOZD Od tod se do-
hodek znova združuje v obsegu ih za namene, kot so jih z neposrednim odločanjem sprejeli delavci TOZD.
Ko je sporazum o načrtu dosežen, morajo vsi, ki so zajeti in povezan1 z njim, skrbeti za njegovo uresniči' tev Nihče ne more samovoljno odstopiti od zastavljenih ciljev, J1*’ spreminjati ipd Tega ne more storiti nobena TOZD; celo ne glede ni* planske cilje, ki se nanašajo nanj0’ saj je tudi ona del te, s pianom P°' vezane celote. Spremembe pri njeni*1 ciljih nujno vplivajo na uresničitev ciljev vseh drugih subjektov združenega dela v temeljni organizacij* in drugih oblikah združevanja in P°' vezovanja. Le s sporazumom vseh TOZD, povezanih v tem načrtu, s® lahko opravijo take spremembe, oziroma se lahko oceni, da objektivne razmere narekujejo sprememb0 planskih ciljev pri posameznem udeležencu planiranja. Pri vsem tern želim poudariti da ne gre le za spre' membe, ko planskih ciljev ne bi mogli izpolniti, ampak so mn’ne tu*5® spremembe tudi v primerih, ko P°' ložaj na samoupravno organizirane*11 enotnem jugoslovanskem trgu ali 1,3 svetovnem trgu daje možnosti za višje planske cilje ali za oblikova-(nadaljevanje na 12 str-1
Hotel Pečina že dobiva svojo »glavo«
... in na spodnjem platoju svoje »noge«
1
vi
30
0
\'
i-
e-
}-
5e
m
m
ju
a*
ki
ta
)'
ti
ti
a,
'h
3'
I
j
L
L
Sklepi pete seje konference OOS
1.	Sklepi zadnje seje so izvršeni, nekateri pa so v izvajanju.
2.	V razpravi je bilo podanih nekaj konkretnih dopolnitev, ki bi jih morali vnesti v posamezne dokumente. Predvsem področje planiranja in vloga sindikata pri tem je premalo opredeljeno tako v poročilu kot v delavnem načrtu. Temu vprašanju bi spričo dejstva, da gospodarski načrt za leto 1975 praktično še ni sprejet, morali v sindikatu posvečati vso potrebno pozornost in se takoj vključiti v aktivnost pri izdelavi gospodarskega načrta za leto 1976.
V finančnem načrtu pa bi predvsem morali opredeliti vire in način financiranja konference OOS.
SKLEP: Osnovne organizacije sindikata naj izvršijo svoje letne skupščine do 20. 1. 1976. Letna seja konference bo po tem datumu v Mariboru.
3.	Pri planiranju v TOZD so naloge sindikata:
—	da se zavzame za samoupravne odnose pri procesu planiranja
—	da sodeluje pri oblikovanju in delitvi dohodka ter sredstev za osebne dohodke
—	da skrbi za ustrezno zadovoljevanje standarda delavcev
Na področju standarda razlikujemo:
—	osebni standard (osebni dohodki)
—	družbeni standard (sklad skupne porabe).
Sindikat se mora predvsem vključevati v razprave koliko v sklad skupne porabe (količinski vidik) in v katere namene (prostorski vidik).
Medtem ko sredstva iz sklada skupne porabe za samske domove naraščajo, delež za stanovanjsko izgradnjo upada. Podatki o porabljenih sredstvih sklada skupne porabe za leto 1974 in tričetrtletje 1975 kažejo, da je Gradis sicer blizu, vendar pod povprečjem nekaterih večjih gradbenih podjetij v Sloveniji.
Posebno pozornost zasluži tisti del iz sklada skupne porabe namenjen za stanovanjsko izgradnjo, kjer pa je Gradis močno pod povprečjem teh podjetij (glej prilogo).
Temu bi sindikat moral ob planiranju sredstev sklada skupne porabe v gospodarskem načrtu 1976 posvečati ustrezno pozornost. Za pomoč OOS pri obravnavi teh vprašanj prilagamo k zapisniku kompleksno gradivo o trošenju sredstev sklada skupne porabe.
SKLEP' OOS morajo vključevati v pripravo gospodarskih načrtov za leto 1976 in se zavzemati predvsem za samoupravno sprejemanje gospodarskih načrtov, potrebno pozornost posvečati oblikovanju in delitvi dohodka ter sredstev za osebne dohodke in ustrezno skrb posvečati standardu delavca. Ustrezno je povečati, z ozirom na Podatke, ki so razvidni iz prilog, sredstva iz sklada skupne porabe za stanovanjsko izgradnjo.
4.	Nekaj poudarkov iz resolucije o družbenoekonomski politiki v letu 1976:
—	bruto osebni dohodki morajo rasti počasneje od družben.ga Proizvoda
— OD naraščajo 10°/o počasneje kot družbeni proizvod
—	realni OD rastejo počasneje kot dohodek
—	v letu 1976 dajati večji poudarek na stimulativnih oblikah pri delitvi osebnih dohodkov
Na področju nagrajevanja so naloge OOS predvsem:
1.	SKLEP: — V nobeni TOZD ne smejo planirati zniževanja osebnih dohodkov,
—	nobena TOZD ne sme planirati višjega porasta OD od porasta produktivnosti,
—	sindikat si naj prizadeva, da bodo najnižji OD na uro v letu 1976 14,00 din (1975 — 12,00 din),
— OOS se mora aktivno vključevati v obravnavo in sprejem samoupravnega sporazuma o nagrajevanju po delu,
—	razlika med presežki posameznih skupin delavcev po tem sporazumu ne sme biti višja od 50%>,
—	sindikat se mora zavzemati za spoštovanje dogovorjenih meril, Ugotavljati odgovornost v primerih, da se ta merila ne spoštujejo in zahtevati sankcije.
2 SKLEP' Iz analize OD je razvidno, da je v Gradisu še 144 delavcev, ki ne dosegajo 12,00 din osebnega dohodka na uro. OOS naj Ugotovijo razloge zakaj ti delavci ne dosegajo dogovorjenih najnižjih OD in v primerih ko so ti razlogi neupravičeni primerno ukrepajo.
5.	1. Sprejme se poslovnik o športni aktivnosti v GIP Gradis. Se razmnoži in da v razpravo OOS. Te naj svoje pripombe pošljejo tov. Jerneju Jeršanu.
2.	Konferenca sprejme predlog prirediteljev in terminov za posa. hiezne športne panoge v sklopu letnih športnih iger Gradisa in sicer
TOZD
PANOGA:	TERMIN:
GE Ravne GE Celje ali GE Ljubljana OGP Ljubljana KO Maribor Biro Maribor GE Jesenice LIO Škofja Loka
nogomet
šah
balinanje kegljanje namizni tenis odbojka streljanje
april — maj
januar — februar april
februar — marec marec
april — maj februar — marec
Urnik se prilagodi razporedu tekem za ŠIG 76, ki bo objavljen v januarju.
Predlagane OOS naj svojo odločitev o sprejemu predlaganega Urnika takoj sporočijo tov. Jeršanu — skupne službe.
3.	Gradis se udeleži zimskih ŠIG 1976 v vseh panogah.
4.	Ob reorganizaciji ŠIG Slovenije konferenca sprejme prvo od Predlaganih variant.
5 Konferenca odobri naslednje finančne izdatke:
—	razlika v stroških realizacije ŠIG	1975	1.500,00
—	zaključek ŠIG 1975	6.170,00
—	nabava koledarjev	15.000,00
—	stroški mladinskega seminarja	1.790,00
—	udeležba na seminarju — Zrnič	Mile	322,00
6.	Predlaga se sistemiziranje delovnega mesta organizatorja šporl-: in rekreacijske aktivnosti v GIP Gradis. Predlog se da v razpravo DS, ki naj svoja mnenja sporočijo sekretarju konference tov. Ma-
8tenu.
7.	Za potrebe predsedstva konference se naroči 10 izvodov knjižice »Sindikati«.	B F.
tem mestu na Berdnardinu so zaenkrat še naši stroji, kmalu ** bo tukaj nastal lep zaliv
Glavna dela se opravljajo sedaj okoli nuklearnega jedra
Za NE Krško že prve pohvale
Dobro leto je že minilo, udkar smo začeli z deli za prvo jedrsko elektrarno v Jugoslaviji. O gradbišču v Krškem je bilo že mnogo zapisanega v skoraj vseh glasilih in dnevnem časopisju, pa tudi na TV. Pose ono obširna je reportaža v zadnji številki sindikalnega glasila »RAD«.
In kakšen je enoletni obračun. Za naše delavce vsekakor spodbuden, saj se je predstavnik investitorja — VVestinghousea izredno pohvalno izrazil o našem delu in sodelovanju nasploh. Pohvala investitorja pa je vseicaor nadaljnja spodbuda, da tudi v naprej tako vestno in kvalitetno opravljamo svoj posel še posebno sedaj, ko se bodo začela giavna gradbena dela. In kaj trenutno delajo naši delavci.
V sklopu nuklearnega jedra trenutno delajo naši delavci na betona-ži pomožnih objektov in sicer, pomožno zgradbo, zgradbo za gorivo; hladilno in kontrolno ter vmesno zgradbo. Na samem jedru pa trenutno delajo delavci Džuro D zakovica jekleno posodo. Ko bodo le-ti na določeni višini, bodo naši delavci začeli tudi z betoniranjem zaščitnega betona reaktorja. V planu za letošnje leto je tako predvideno večina gradbenih, del za nuklearno elektrarno. Glede na to, da smo gradbena dela že sedaj izvajali po projektivnem planu pa investitorjeva želja, da bi
4 mesečno zamudo generalnega plana gradbinci tako maio nadoknadili. To pa je ponovno povezano z doku-mentacijo, ki pa že sedaj ni prihajala najbolj točno. Prav pomanjkanje projektov za posamezne faze je glavni vzrok za zamudo generalnega plana.
Sicer pa naj bi po planu do spomladi že »prilezli« do kote 0.00 razen nekaj objektov, pri katerih je že zgoraj omenjeni problem.
Delo je utečeno, saj so bile začetne težave hitro premagane. Kljub temu da se pri ugrajevanju uporabljajo specialna jekla in varilci, ter da je neprimerno več odprtin in prebojev kot pri običajni gradnji pa se to ne pozna na projektivnem planu, ki ga naši delavci uspešno izpolnjujejo. To jim uspeva predvsem zaradi hitrega reševanja vseh nastalih problemov v sodelovanju z investitorjem, na kar so le-ti še posebno ponosni. Zato njihove stalne pohvale, da s tako kvalitetno ekipo še niso gradili nobene jedrske elektrarne pa čeprav so jih nekaj že dokončali Da
so bili naši delavci tudi že v tem roku dovolj marljivi govori tudi dejstvo, da je ugrajenega že rad 40.000 m3 betona in skoraj -*0U01 armature.
Tudi kadrovski sestav se skoraj iz dneva v dan popravlja. Gradisovih delavcev je na tem gradbišču že ‘150. To število pa se bo verjetno še malo, povečalo, posebno spomladi, če se bo začelo s forsiranjem del, to ie z uvedbo druge izmene. V zvezi s tem pa bo ponovno nastal problem nastanitve
Organizacija dela je tu na primerni višini, saj so delavci izredno disciplinirani Mnogo bolj kot na nekaterih drugih gradbiščih. Tudi urejenost samega gradbišča to potrjuje, saj je vsak element le na tistem mestu, ki mu je predviden po organizaciji gradbišča.
Vsa ta zgoraj nanizana dejstva vključno s pohvalami pa naj ne prevzamejo delavcev v Krškem, temveč naj jim bodo spodbuda za vnaprej, da bodo tudi v letošnjem letu tako uspešno nadaljevali začeto oot. Le uspešno sodelovanje vseh delavcev, ne glede iz katerega TOZD so. pa bo vodilo k takemu cilju, da bodo tudi ob koncu gradnie nohvaiieni. s tem pa tudi naše podjetje — Gradis. Saj le tega tudi zastopajo na gradbišču v Krškem.
Urejena prehrana in nastanitev sta pogoj za uspešno delo
Po začetnih težavah s prehrano in nastanitvijo na gradbišču v Krškem je končno tudi ta problem urejen. Toda po pripovedovanju delavcev še vedno ne tako, kot bi to lahko oz. moralo biti. Pa malo podrobneje osvetlimo omenjeni problem.
Valentin Tkalec
ni toliko pomembno, če je meso, povsem nekaj drugega pa je, če dobiš hladno juho ali krompir.
HODŽIČ HAMDIJA: V začetku je bila kar dobra Sedaj ko so se uredili prostori pa kvaliteta pada. Upam, da jo bodo malo popravili. Nujno pa bo potrebno urediti tudi gretje hrane za drugo izmeno.
TKALEC VALENTIN: Kot žerja-vist sem bil že na veliko gradbiščih, saj sem že 21 let pri Gradisu S prehrano in nastanitvijo sem zadovoljen, vendar moram tudi jaz ootrdi-ti, da je v drugi izmen; hra^a mrzla. Verjetno bi res morali tudi v naši menzi kako organizirati gretje hrane, tako kot imajo urejeno druga podjetja.
Tako pravijo delavci. Nekaj resnice je v njihovem pripovedovanju prav gotovo. Večina je zadovoljnih tako s kvaliteto kot tudi s 1 aličino. Nujno pa bi morali uredit’ 3u bi tudi zadnji, ki pride po napornem delu v jedilnico, dobil zasluženo okrepčilo Le-to pa bi moralo biti v pravem pomenu okrepčilo, ne pa vzrok za nezadovoljstvo, ki zbija delovno moralo.
Istočasno pa moramo priznati, da bi morali tudi delavci malo potrpeti in ne zaradi vsake malenkosti zagnati vik in krik Z mav- d»H,-e volje vodstvenega kadra tako na gradbišču kot v »elotnem Gradisu, z malo večjim angažiranjem sindikata bi bil tudi v Krškem marsikateri problem hitreje rešen	mk
Najprej si oglejmo, kako je z nastanitvijo delavcev. Za vse delavce je lepo urejeno naselje, kjer imajo delavci vse najnujnejše stvari (toplo vodo, ogrevanje, sanitarije) dobro urejene. Glede na število zaposlenih je tudi prostorska ureditev zadovoljiva. Problemi z naslonitvijo oziroma razlike med posameznimi podjetji na tem gradbišču pa nastanejo pri vodstvenih delavcih oz. tehničnem kadru, ki po zahtevi investitorju prebiva izven naselja. Naj za osvetlitev omenjenega primera navedemo tudi rešitev drugih podjetij ki delajo na tem gradbišču'
— podjetje Džuro Džakovič je za svoj vodstveni kader uredilo bivanje v hotelu v Brežicah in Sam oboru, organiziran pa imajo tudi avtobusni prevoz,
— Hidroelektra vozi svoje delavce dnevno v Zagreb, kjer je tudi sedež podjetja;
— Hidromontaža je oskrbela bivanje v Čateškem hotelu in bungalovih ter zagotovila prevoz;
In kako je z Gradisovimi delavci? Sami so si morali poiskati prenočišča v bližnji okolici, saj v Krškem
Stanko Furjan
tako ni bilo več prostora. Tuni v zvezi s prevozi je vse bolj po sistemu lastne iznajdljivosti.
V zvezi z nastanitvijo ponovno nastaja problem — plačevanje nočnin za te delavce. Čeprav se je s strani samoupravnih organov nekako uredilo, pa vodstveni kader v Krškem še vedno ni zadovoljen Se posebno ne s kompromisno rešitvijo z zmanjšanjem nočnine na 35 din. Prav zato so se tudi pritožili na delavsko kontrolo.
Hamdija Hodžič
In kako je s prehrano? Za vodstveni, kader je z otvoritvijo nove menze izredno dobro urejeno, saj imajo vsakodnevno 3 rnenuje.
Ta ugotovitev pa ne velja tudi za delavce, saj pri razdeljevanju nekaj šepa. Pa naj najprej povedo delavci sami:
MERDANOV1Č ŠALIH: Mislim, da je hrana tako raznovrstna in kvalitetna da se ne smem pritožiti. Tudi količinsko mi odgovarja Problem je le v tem, da dobimo večkrat mrzlo, še oosebnn če smo v drugi izmeni,
FURJAN STANKO: Glede hrane nis»m bil nikoli izbirčen, zato mi tudi ta tukaj novsem ustreza Zdi se mi, da jo ie tudi dovolj, le včasih je malo preveč hladna. To niti
-GRADISOV VESTNIK- č S'ran 3
& 'imm;

mKtma^ftkliL i«*.' I
mmm
V šestih urah iz Moskve v Ljubljano
Nekaj vtisov s poti po Sovjetski zvezi
Beograd, 8.	12.	1975 tib 11 53
Boeing 727 se je z okrog 200 potniki hitro dvigal proti nebu.
»Leteli bomo na višini 10.000 metrov s hitrostjo 900 km na uro«, se je po mikrofonu zaslišal prijeten glas stevardese. »Vreme je delno oblačno. Potnikom želimo prijetno potovanje.«
Pred nami je bilo dobre 3 ure vožnje. Leteli smo na relaciji Beograd, Budimpešta, Lavov Kijev, Moskva. Od časa do časa so se pod nami razpršili oblaki in skozi prostrano in delno zasneženo pokrajino, smo videli silhueto velikih mest, navidez nepregledno ravnino in gozdove. Po izdatnem kosilu, pivu in čaju smo se kmalu začeli spuščati proti Moskovskem letališču.
Na letališču so nas čakali predstavniki sovjetskih sindikatov s sekretarjem Leonidom Gruničevem na čelu. Po obojestransko izrečenih dobrodošlicah smo se odpeljali v hotel Sputnik Formalnosti za bivanie v hotelu so bile že ureiene Tu nas je čakala obilna večerja. Ker smo bili utrujeni od vožnje (pa tudi od prvin kozarčkov vodke), smo kmalu iegli v udobne postelje Moram priznati, sobe so okusno ureiene in vsaka soba ima televizor s 3 programi, radio in telefon. Pa tudi sam hotel je velik, lep in udoben
Številna srečanja in razgovore ne bom opisoval v glavnem bila so prijetna.
Ponoči je zapadlo 5 cm snega in zbudili smo se v prav zimski Moskvi. Veter je vel okrog vogalov in nosil posamezne snežinke. Šele sedaj smo zvedeli za pravo vrednost »šu~ bare« (ruske kape), ki jo domačini celo zimo ne dajo z glave. Ker je Moksovski čas 2 uri pred našim srednje-evropskim časom, nas je ta razlika vseskozi motila, še posebno zvečer, ko smo morali iti 2 uri prej spat.
Prvi prosti čas, (ki ga je bilo zelo malo), smo posvetili ogledu Moskve in njenih številnih znamenitosti. Leninov Mavzolej, Kremelj, Borodin-ska bitka, izložba gospodarskih do-sez>-'v, Metro in na stotine drugih.
Sovjetska zveza ima danes 253 milijonov prebivalcev, ki se vsako leto poveča za ca. 15,9s/o Tu živi okrog 150 narodov in narodnosti. Velika večina so seveda Rusi, sledijo Ukrajinci. Belorusi, Uzbeki, Armenci, Gruzijci, Letvanci itd. SSSR sestavlja 15 zveznih in 19 avtonomnih republik ter 9 avtonomnih oblasti. Po našem programu smo si ogledali Moskvo in glavno mesto Letvanije Rigo.
Moskva z okolico je izredno lepa. Ponaša se z nastalo novo zgrajenih stavb, hotelov, stanovanjskih n-selij, podzemeljsko železnico itd.
Moskva sama ima okrog 8 milijonov prebivalcev. Veličina mesta pove naslednja številka Samo obvozna cesta okoli Moskve je dolga 190 kilometrov, torej toliko, kolikor je po stari cesti od Postojne do Maribora, in z enega konca do drugega konca mesta je na najožjem delu kar 40 kilometrov.
Izredno dobro je organiziran promet, pa tudi avtomobilov ne manjka. Zelo veliko je taksistov in za par kopejk se pelješ daleč na okoli. Naj-cenejša je seveda vožnja s podzemeljsko železnico in dnevno se po njej prepelje preko milijon prebivalcev. Za 5 kopejk se lahko voziš skoraj 24 ur.
Prebivalci Moskve so zelo disciplinirani, tako na cestah in v metroju, kot v trgovinah in javnih lokalih.
Trgovine tako v Moskvi kot v Rigi so sorazmerno dobro založene, le veliko premalo jih je, tako da nastanejo včasih ob pultu kar dolge vrste. Ljudje so dobro oblečeni in ženske v ničemer ne zaostajajo za našimi, le moda se za 2 leti pozneje pomika proti vzhodu. Mladina prav tako pleše kot pri nas, kar smo imeli priliko videti v veliki in lepi restavraciji »Arabskaja« v Moskvi. Hrana je bila dobra in kalorična ter podkrepljena s številnimi vitamini, v obliki zelja, našim brusnicam podobnim jagodam, kefirja in podobno. Kjerkoli smo se nahajali, smo bili kot Jugoslovani izredno dobro postreženi.
F morama — muzej »Borodinska bitka«
Običajno smo imeli najboljši prostor, dobre nptpk --p in odlično vodko.
Kremelj — Kongresna palača
Pred sprejet iem zakona o družbenem planiranju
Bistven element v medsebojnem povezovanju temeljnih organizacij druženega dela je združevanje sredstev in cVa. Osnova za to združevanje pa je skupno planiranje. Razumljivo, da so delavci v temeljnih organizacijah združenega dela zainteresirani za združevanje sredstev le, če to združevanje perspektivno zagotavlja izboljšanje njihovih, materialnih, socialnih, kulturnih in drugih razmer oz. pogojev njihovega dela in življenja in če je njihovo odrekanje od neposredne uporabe dohodka pogoj za čedalje neposrednejši in večji delež v dohodku iz skupnega družbenega dela.
To pomeni, da postaja v samoupravni organizaciji združenega dela samoupravno planiranje glavni element za uveljavljanje neodtujljive pravice delavca v temeljni organizaciji združenega dela, da v celoti razpolaga z ustvarjenim dohodkom in to v vseh fazah družbene reprodukcije — v proizvodnji, menjavi, delitvi in porabi. Osnova in izhodišče njihovih delovnih prizadevanj je plan in program razvoja temeljne organizacije združenega dela. Plan in program sestavljene organizacije združenega dela kakor tudi delovne organizacije pa ni enostavni seštevek planov in programov temeljnih organizacij združenega dela, temveč kakovostno nov plan in program, ki so ga zavestno sprejeli delavci temeljne organizacije združenega dela, seveda ob upoštevanju planov občin, na območjih katerih delujejo posamezne OZD Družbeno planiranje v temeljni organizaciji združenega dela mora torej potekati v povezanosti z drugimi temeljnimi organizacijami združenega dela, SIS in KS ter občinami, s katerimi vsklajujejo svoje razvojne usmeritve in naloge.
Planiranje v OZD mora vključevati tudi planiranje tistih skupin delovnih ljudi in razvojnih interesov in nalog, zaradi katerih so delavci povezali temeljne organizacije združenega dela v delovne organizacije, SOZD itd. V tem širšem okviru in delovnem okolju delavci planirajo medsebojno odgovornost in solidarnost, skupne naložbe, delitev dela, razvoj kadrov In raziskovalnega dela, nastopanje na domačem in tujem tržišču, planirajo graditev objektov družbenega standarda zaposlenih in drugo Marsikatero usklajevanje poteka preko gospodarske zbornice.
Temelji sistema družbenega planiranja in družbenega plana Jugoslavije bodo odslej tudi zakonsko opredeljeni, saj smo ravno sedaj tik pred sprejetjem zveznega zakona s tega področja. Poleg zakona izhaja iz tega, da je z družbenim planiranjem zajeto planiranje v organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter planiranje v družbenopolitičnih skupnostih. Pri tem se plani samoupravnih organizacij in skupnosti sprejemajo istočasno v medsebojni odvisnosti in povezanosti ter v skladu z enotnimi temelji sistema družbenega planiranja.
Predlog zakona ne izhaja iz sistema hierarhije planov, niti pri pla-
niranju v družbenopolitičnih skupnostih, niti pri planiranju v samoupravnih organizacijah in skupnostih, tako da ni možnosti, da bi s planiranjem omejevali pravice delavcev in delovnih ljudi v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter pravice republik in avtonomnih pokrajin, ki jih določa ustava SFRJ. Plani temeljijo na medsebojnih odnosih vseh nosilcev planiranja, od temeljnih odnosih vseh nosilcev planiranja, od temeljnih organizacij združenega dela do federacije
Po predlogu zakona uresničujejo delavci in vsi delovni ljudje, samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične skupnosti pravico in dolžnost planiranja s sklenitvijo enega ali več samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter dogovorov o temeljih planov družbenopolitičnih skupnosti, s sprejemanjem planov in ukrepanjem ter delovanjem za njihovo uresničevanje.
Med Izdelavo osnutka zakona je bilo slišati različna stališča v zvezi s tem, ali naj bi plan samoupravne organizacije in skupnosti sprejeli na podlagi poprej sklenjenega enega ali pa več samoupravnih sporazumov o temeljih plana. Prav tako je bila dilema v zvezi s tem, ali naj bi plan družbenopolitične skupnosti sprejeli samo na podlagi enega ali pa na podlagi več dogovorov o temeljih plana. Kljub nekaterim prednostim prve rešitve, pri kateri z enim samoupravnim sporazumom o temeljih plana samoupravne organizacije c z. skupnosti in z enim dogovorom o temeljih plana družbenopolitične skupnosti v večji meri zagotavlja usklajevanje stališč pri njihovem sklepanju, je bila sprejeta druga rešitev, ki omogoča, da se sklepajo tudi posebni samoupravni sporazumi oziroma dogovori o temeljih plana samo med udeleženci, ki jih vežejo skupni interesi in cilji in ki skupaj prevzemajo določene obveznosti uri njihovem uresničevanju Poleg 'ega se je, glede na pomanjkanje izkušenj, sodilo, da je bolj smotrno prepustiti praksi, da da odgovor na to vprašanje.
Samo plan temeljne organizacije združenega dela se ne sprejme na podlagi poprej sklenjenega samoupravnega sporazuma o temeljih plana, temveč ga v skladu z ustavo SFRJ sprejme delavski svet na podlagi smernic delavcev, s čimer se zagotavlja precejšen vpliv delavcev
Že na več sestankih OOZK skupne službe smo. omenili, da osnovna organizacija pri nas nima takega vpliva in ugleda, kot bi ga morala imeti in na volilni konferenci, ki je bila 19. januarja, smo zopet poudarili, da moramo s konkretnimi sklepi doseči, da se bo naše delo izboljšalo. Doseči moramo tisto stopnjo, ko bomo lahko govorili, da se je naša OOZK aktivno vključila in utrdila v samoupravnem življenju skupnih služb in postala resnični subjekt politike.
Ko smo pregledovali naše delo v zadnjih dveh letih, smo se ustavili tudi ob novosti, ki smo jo uvedli v zadnjem letu — študijskih sestankih, na njih smo razpravljali o dokumentih ZKJ, vendar lahko rečemo, da bomo morali v bodoče na te sestanke hoditi bolj pripravljeni kot do-sedaj Tudi ne moremo biti zadovoljni z dejstvom, da na sestankih razpravlja vedno le peščica članov, po sestankih pa pozabljamo na osnovno partijsko dolžnost, da smo aktivisti in da moramo stališče in sklepe partije in seveda tudi naše OOZK širiti med delovne ljudi, se za ta stališča in sklepe boriti.
Na volilni konferenci smo skleni' li, da bomo izvolili člane v nekaj delovnih komisij. S tem bomo vključili večino komunistov v aktivno delo. Te komisije so: komisija za sprejemanje novih članov in kadrovanje v samoupravne organe ter družbenopolitične organizacije, komisija za probleme delitve OD in nagrajevanje. komisija za idejno-oolitično izobraževanje ter komisijo za dejavnost ZK v samoupravnih organih V skupnih službah.
Za novega sekretarja OOZK smo izvolili Alojza Toplerja, ki bo zamenjal dosedanjega sekretarja Eda Razdriha, kateremu smo se za opravljanje te funkcije v zadnjih dveh letih izrekli vse priznanje.
temeljne organizacije tudi pri sprejetju tega plana.
Za vse nosilce družbenega planiranja se določa, da morajo stalno, najmanj pa enkrat na leto analizirati, kako se uresničuje srednjeročni načrt in morajo v skladu s cilji ih nalogami, ki so postavljeni s srednjeročnim planom, določati konkretne naloge za naslednje plansko leto In sprejemati smernice za ukrepe, s katerim se bo v naslednjem letneiU obdobju nastopilo za uresničevanj6 srednjeročnega plana.
V predlogu zakona je pomembna določba, s katero se določa, da družbeni plan Jugoslavije temelji n® enem ali več dogovorov o temeljih tega plana, na dogovorih o temeljil* družbenih planov republik in avtonomnih pokrajin in na njihovih planih, na samoupravnih sporazumih o temeljih planov organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij ter skupnosti ter na pla' nih teh organizacij in skupnosti, ha dogovorih o temeljih družbenih pl®" nov občin in mestnih ter regionalnih skupnosti kot posebnih družbenopo' litičnih skupnosti, in na njihovih planih. Z omenjeno določbo se izvaja načelo iz 257. člena ustave SFRJ; po katerem ekonomske politike, K ima skupen pomen, ne določajo ve le organi federacije kot so jo to doslej, temveč le-ta temelji na dogovoru delovnih ljudi organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter h dogovoru republik in avtonomnih pokrajin.
Cene so povsud tujme in jih nalepijo ali vtisnejo že v tovarni. Ljudje so zelo varčni in ni jih še zajela potrošniška mrzlica.
L. Cepuš (Nadaljevanje prihodnjič)
Svetovno znani Bolj"šoj teater v Moskvi
F
Komunisti v skupnih službah kritično o svojem delu
Dela na podhodu
se bližajo koncu
V zadnjem času smo lahko zasledili spet nekaj pripomb v dnevnem časopisju na gradnjo podhoda na Ajdovščini v Ljubljani. Da ne bi verjel kdo od naših, da smo mi »ta veliki« krivci, lahko pojasnimo, da pravzaprav zastoji rastejo na drugem zelniku in ne na našem. Javni del podhoda od Metalke do Figovca bi moral biti odprt 15. decembra 1975, vendar so bile zakasnitve pri kamnoseških delih, zato so merodajni organi sklenili, da bomo podhod odprli takrat, ko bodo končani glavni lokali v podhodu. Sedaj bosta javni in poslovni del odprta v začetku marca, vsaj tako predvidevajo. Trenutno delajo finalna dela pri devetih lokalih. Gradbena dela so v glavnem končana, narediti bo treba še nekaj prezidov, z ometi, montažo stropa, elektroinstalacije, ventilacijo, ogrevanje in podobno. Težave so v tem, da so projekti neusklajeni in da tudi nabava materiala ne teče tako, kot bi morala. Upajmo, da bomo v aprilu že lahko kupovali v lokalih pod »Ajdovščino«.
Predstavljamo
vam
Že večkrat je bilo omenjeno, da se delavci TOZD SPO ne morejo sestati. Take idealne prilike ne bo nikoli. Da bi pa se med seboj čimbolj spoznali, bomo skušali to z zapisom in fotografijami. Sestav naše enote je zelo pester, še bolj pa delo in stroji. Stroji, s katerimi upravljamo, so velike vrednosti. Na teh posameznih strojih so naši upravljale! — strojniki, katerim je zaupano upravljanje. Da so si pridobili to zaupanje, so morali prej mnogo delati na zahtevanih objektih in raznih gradbiščih.
Vestnost, požrtvovalnost in znanje so osnovni kriteriji za vsako delo. Vsi, ki jih bomo predstavili, so tesno povezani z določenimi službami, kjer so tudi ljudje — delavci. Tudi ti sodelujejo z upravljale! takšnega ali drugačnega stroja, saj za stroje predstavljajo zdravnike.
Ta pester sestav torej tvorijo različni poklici, ki imajo delo razdeljeno po področjih, kako to bomo pa predstavil:	v našem
Gradisovem vestniku.
Kot prvega predstavljamo FARKAŠ ŠTEFANA. V Gradisu je od 1948. leta, torej lepo obdobje. Pričel je z delom na takratnih manjših strojih, kot so mešalci, kompresorji in podobno S prizadevnostjo in pridnostjo je kaj kmalu postal pomočnik na takratnih žerjavih. Biti in delati na žerjavu je bila čast in ponos.
Naš Štefan je eden izmed pionirjev med žerjavisti. Bil je na vseh naših gradbiščih, kjer je bila potreba po žerjavu. Če bi sešteli njegovo hojo po žerjavu v
višino in po konstrukciji, bi predstavljalo lepo število kilometrov. Je poslednji, ki še dela od prve povojne generacije žerjavistov. Ko ga srečujemo na gradbišču, je vedno nasmejan in veder, Kljub rojstnemu datumu v osebni izkaznici je še vedno mladosten, Z zdravjem je še dokaj založen. Ima pa manjši problem s stopnicami na žerjavu, Trdi namreč, da je neka konstrukcijska napaka, ker je vsako leto več stopnic, oziroma se lestve podaljšajo, kljub temu, da višina žerjava ni spremenjena. Upajmo, da bodo strokovnjaki tudi to rešili.
Našega Štefana lahko damo za vzor vsem mlajšim v pogledu pridnosti, vestnosti in strokovnosti. Želimo mu, da bi še nekaj kilometrov prekoračil po žerjavih, tako da bi prišel čim bližje pokojnini. Čim bližje poudarjam zato, ker še ni v naši sredi noben žerjavar dočakal upokojitve. Zakaj to, pa preberite, kaj so povedati ostali žerjavarji.
L. S.
Štefan Farkaš
Opis delovnega mesta žerjavarja je približno tak:
Delovna področja:
—	pripravljanje žerjava za delo
—	sodelovanje pri montaži m demon taži
—	kontroliranje proge, končnih odbijačev in stikal na progi
—	pregled vseh električnih vodov
—	pregled žičnih vrvi in obešalnih naprav
—	upravljanje z žerjavom
—	vzdrževanje žerjava
—	vodenje evidence obratovnih in režijskih ur
—	vodenje evidence o vzdrževanju o manjših popravilih ter rednih dnevnih pregledih žerjava
Sredstva za delo:
—	žerjav z opremo
Odgovornost:
—	za pravilno in varno opravljanje dela
—	za sredstva za delo
Pogoji dela:
a)	pogoji, v katerih se delo opravlja:
—	na terenu
—	delo v višini itd.
b)	telesne dejavnosti:
>tbi rok
I 1
1
Srečko Ferlič
Ob enajsti uri v samsiih itn«!
Da samski domovi zažive še’e v popoldanskih urah, smo vedeli. Takrat se delavci vračajo z gradbišč, nekateri prej, drugi malo kasneje. Nekateri so bili tudi že na kosilu — v bližnjih gostilnah, drugi se hočejo pred tem še malo odpočiti in urediti, pa bodo nato kosilo združili že kar z večerjo in podobno. No, mi pa smo želeli videti, kako je v samskih domovih dopoldne, ko bi morali biti vsi na delu in sobe prazne.
Pavle Tot
Najprej smo obiskali samski dom v Bavdkovi ulici v Ljubljani. Na hodnikih je bil mir, le tu in tam smo slišali ropotanje veder ali šu-štenje metel. Ko smo začeli trkati na vrata, je bilo nekoliko drugače. Najprej smo srečali JOVANA CU-KUTA, tesarja pri GE Ljubljana. Marljivo se je učil in izvedeli smo, da hodi v tehnično srednjo šolo, seveda v popoldanskem času. Prav gotovo ni lahko biti dober delavec in Poleg tega še dober učenec. Sedaj obiskuje že tretji letnik in to je dokaz, da Cukut zmore oboje — delo v službi in učenje v šoli. Ko smo ga vprašali, kaj dela v dopoldanskem času v domu, nam je povedal, da je na bolniški.
Potem smo srečali MILANA DRA-GOMIROVlCA: Tudi on je sedel v družbi s knjigo, hodi namreč v prvi tetnik delovodske šole in ima šolo v dopoldanskem času — torej ima glede tega, ker je bil ob 11 uri v samskem domu, upravičene razloge, čredno je prišel v šolo, je delal v GE Celje in tam si je tudi pridobil kvalifikacijo.
Na hodniku smo srečali nekoga, ki hi hotel povedati svojega imena; yemo le to, da je doma iz Medžimur-■Ja In da dela v gradbeni enoti Ljubljana. Izgovor za to, da je bil v dopoldanskem času v domu, je bil bolj ha_ majavih nogah; izjavil je namreč, da gre domov tisti dan, zato je ?dšel z dela malo prej. Mimogrede Is Povedal tudi to. da v samskem domu večina stvari ni v redu — od Postelj do televizijskega programa.
V eni sosednjih sob smo našli dva delavca obrata gradbenih polizdel-
kov. Ravno sta prihitela z dela in hotela sta se malo olepšati za proslavo na njihovi enoti. To sta ZDRAVKO RAD1KOV1C in STANISLAV GRM USA. Zaželeli smo jima, da bi bilo na proslavi zabavno in ju pustili, da se v miru pripravita.
Potem smo našli DRAGA PANIČA, ki se je odpravljal na kosilo. Zdel se nam je zdrav in smo že mislili: »Ta pa sigurno simulira K pa nas je razočaral, saj je bil človek na rednem letnem dopustu. Preživljal ga je kar v Ljubljani, čeprav je doma iz Medžimurja; pravi, da doma nima družbe, ker prijatelji hodijo na delo, zato je raje kar v Ljubljani na dopustu.
Odšli smo z dolgim nosom in naleteli na ŠTEV A RIBICA, Dopolne je bil doma zato, ker pač dela v dopoldanski izmeni, Dela namreč kot čuvaj v Zalogu, drugače pa je zidar pri GE Ljubljana-okolica, Povedal nam je, da bo v samskem domu le še nekaj časa, ker je dobi! v Novih Jaršah družinsko stanovanje in se bo s svojimi tremi otroki preselil tja.
V	sobi REUFA JUSlCA je bilo strašno delovno vzdušje — Reuf si je namreč pazljivo likal hlače. Tako je drgnil, da so bili robovi ostri kot nož. Povedal nam je, da je bil na bolniški in ker je bilo ravno po novoletnih praznikih, smo ga povprašali, kje jih je preživel. Rekel je, da je bil doma v Bosni in da mu je zdravnik dovolil to pot.
V	samskem domu v Mislejevi ulici stanujejo tudi dekleta in že v prvi sobi smo našli STANO GOSPA VIC, ki je že nekaj dni bila v bolniškem
Ostaja Popovič
staležu. V Gradisu dela šele nekaj mesecev. Povedala je, da ne ve, kaj ji pravzaprav je, kakšno bolezen ima, Ker ji mi tudi nismo mogli pri tem pomagati in ji povedati diagnozo, smo odšli naprej in našli LEOPOLDA JAMNIKA. Ta se ni potožil nad ničemer; pripravljal se je na popoldansko izmeno v betonarni.
Zadnji ki smo ga obiskali, ie bil MILAN KNE2EV1Č, trenutno v bolniškem staležu. Potoži! je, da so ga cepili proti gripi, pa jo je vseeno staknil in obležal.
Tako je torej v samskih domovih ob 11. uri dopoldne. Po našem mnenju in po bolniški evidenci hi najbrž moralo biti v domovih več ljudi in sicer v posteljah. Pa kaj ko je bilo ravno tisti dan zunaj tako lepo vreme!
c) psihofizične sposobnosti zadelo:
—	tehnično razumevanje
—	psihomotorna spretnost
—	občutek za ravnotežje
—	dober vid, sluh in vonj To so le skopi okvirji za vse tisto
delo, ki ga žerjavarji opravljajo na gradbišču in če ga le preletimo, nam ne pove dosti. Pa vendar bi se danes lahko ustavili tudi pri tem in pogledali bližje, kaj vse mora žerjavar znati, narediti, upoštevati.
Ko govorimo o pripravljanju žerjava za delo, to pomeni, da mora žerjavar priti na gradbišče pred vsemi drugimi, saj se njegov delovni dan začne takrat, kadar je že v svoji kabini na vrhu žerjava, ne pa takrat, ko priča pl j a zadnji delavec na gradbišče. Vsakdo pa ve, da do vrha žerjava ni samo nekaj stopničk — štejemo jih že kar s trimestnimi številkami Enako velja za žerjavarja tudi ob koncu delavnika — ko končajo delavci z delom, je on še na vrhu žerjava.
Sodelovanje pri montaži in de-montaži žerjava kontroliranje proge, končnih odbijačev in stikal na progi, pregled vseh električnih vodov, pregled žičnih vrvi in obešalnih naprav itd. je samo nekaj delovnih nalog, ki jih mora žerjavar vestno opravljati. Nikar ne mislimo, da samo zaradi svoje osebne varnosti, ampak s tem skuša preprečiti tudi možno katero od večjih materialnih škod in tudi kaj hujšega. V prvi vrsti je žerjavar odgovoren za pravilno in varno opravljanje dela. da vsi tisti, ki delajo pod njim. ne premišljujejo samo o tem ali bo tovor pristal poleg njih ali na njih. Malo mM pretiravamo, vendar lahko priznamo, ,'7/i da je življenje marsikaterega delavca odvisno med drugim tudi od vestnega dela žerjavarja. Seveda je odgovoren tudi za sama sredstva za delo, saj končno tudi ni za prezreti, da so žerjavi vredni precej milijonov in če je samo za nekaj dni v okvari, gradbišče utrpi vidno škodo Pogoji dela, v katerih žerjavarji vsak dan delajo, so slabi: prvo, kar jih ločuje od vseh ostalih, je delo na višini. Danes v modemih časih je to že resnična višina, saj so nekateri žerjavi že viSji kot 100 m, pa tudi če se ustavimo le pri Gradisovih višinah, več kot 60 m najbrž tudi niso mačje solze. Saj ne, da bi se ti ljudje bali višine, vendar so že toliko odmaknjeni od delovišča, da je težko ocenjevati prava razmerja v ši rini, dolžini in končno tudi globini Pri tem je potrebna velika pazljivost. Žerjavarji so vezani izključno na delo po terenu, kar je pravzaprav usoda večine gradbincev in seveda ni to prav nič ugodno S terenom je povezana tudi slabša oskrba — s prehrano, bivališčem in ostalim, kai imajo doma na voljo. Zaradi specifičnih pogojev — dolgotrajnim sedenjem v kabini, kjer ni možnosti za gibanje, nastopajo seveda tudi ustrezne posledice: bolezni želodca, hrbtenice. Sčasoma opešata tudi sluh in vid, testi pri zdravniških pregledih pa so zelo strogi in zato ni čudno, če do sedaj nismo imeli žerjavarja, ki bi dočakal v svojem poklicu pokoj. Pa kaj bi mi govorili o tem. Naj povedo tisti, ki vedo več — sami žerjavarji:
Pavie Tot: »15 let sem pri Gradisu in od tega devet let kot žerjavist, prej pa sem bil strojnik. Prevan-dral sem že Koroško, Štajersko, Primorsko z mojim žerjavom in bil sem tudi pri gradnji Ravbarkomande. Sedaj delam na 54 m visokem žerjavu na Bernardinu. Biti žerjavar ni lahek poklic, potrebna je vedka opreznost, koncentracija, telesna kondicija, zdravje. Vsi moramo hiti brez vrtoglavice in potrpežljivi, saj smo praktično cel dan v zraku in dol zlezemo le za malico in kosilo. V naši kabini zgoraj je precej neudobno; pozimi je mraz, če pa si prižgemo pečico, se šipe tako orosijo, da ne vidimo skoznje in moramo imeti pokrov kabine vzdignjen — tako pa smo izpostavljeni zopet mrazu in večnim prehladom. Veliko nas je takih, pri katerem lahko najdete obolenja sinusov, ušes, glave itd. Poleti je pa zgoraj res prevroče, sonce nas dobro prežge. Tam, kjer gradbišča obstajajo dlje časa, vsaj nimamo problemov s prehrano in nastanitvijo, huje je takrat, kadar gradimo kje le nekaj mesecev.-«
Popovič Osto.ia: »Pri Gradisu sem začel kot bagerist, nato pa sem se leta 1967 oprijel žerjava in tu sem še danes. Delam na precej visokem žerjavu v Anhovem Težak je ta naš poklic, ampak kadar pomislim panj, se vedno najprej spomnim »ta lepih« stvari. Saj je res pravzaomv naše delo dosti zanimivo vendnr moram le priznati, da prinese dosti tudi slabega. Tam zgoraj smo izpostavljeni prepihu (tu na Primorskem je burja precej ostra). V zimskem času sem vedno prehlajen, imel sem tudi že
večkrat ang...a včasih smo v žerjavu stali, sedežev ni bilo in od takrat imam vnetje žil na nogam Sedaj, ko samo sedimo, nas pestijo pa hemeroidi. Pokoja hi dočakal še nobeden kot žerjavist, ker so tudi zdravniški pregledi tako zahtevni. Potem dajo take ljudi na druga delovna mesta, ki so slabše ovrednotena in žerjavarji so tako prikrajšani kasneje tudi pri denarju. Pri delu nam oslabi tudi vid in sluh, večini pa se poviša tudi krvni pritisk «
Srečko Ferlič: »Najprej sem bil popravljat- težkih gradbenih strojev, sedaj sem pa že 22 let žerjavist. Za žerjavista sem se izučil pri Gradisu in delal sem že v Kidričevem, Šoštanju, na Jesenicah, v Kopru, sratka na vseh večjih gradbiščih. Življenje žerjavista je naporno, težko in odgovorno. Odgovarjamo za stroj visoke denarne vrednosti in seveda tudi za ljudi, ki delajo pod žerjavom. Nikoli ni rednega delovnega časa — 8 ur ni konec. Prvi moraš biti na gradbišču in zadnji odhajaš z njega. Na svoje delovno mesto sem dobesedno priklenjen, saj ga v delovnem času ne morem zapustiti, ker bi i ustavilo delo na gradbišču. Ce hočem le po manjših opravkih kam v mesto, moram prositi v Ljubljano za zamenjavo. Tako poleh kot pozimi smo izpostavljeni prepihu in to za naše telo prav gotovo ni zdravilno.*
Tako so delo žerjavarja predstavili trije izkušeni Gradisovci in po vsem tem se lahko vprašamo: Ali niso tudi oni — poleg naših šoferjev — upravičeni do beneficiranega delovnega staža? Ali morajo ljudje, ki leta in leta vestno opravljajo svoje delo na žerjavu, vsi bolni z raznoraznimi kroničnimi obolenji v invalidski pokoj ali pa v najboljšem primeru — na katerem slabšem delovnem mestu preživotariti do prisluženega pokoja? V kakšnih pogojih pravzaprav delajo žerjavarji, bi lahk» zvedeli šele iz mnenj več žerjavarjev, ne samo teh treh, ki smo jih danes predstavili, vendar je tudi ta peščica povedala marsikaj takega, ob čemer bi se morali zamisliti in jih podpreti v njihovih prizadevanjih za dosego pravične opredelitve težavnosti njihovega poklica
Več kot 60 m nad zemljo sedi žerjavar in upravlja s strojem najmanj 10 ur na dan
Kdaj tudi žerjavisti beneficiran delovni staž
Dela dobro napredujejo
Skupina naših strojnikov in šoferjev na gradbišču v Anhovem
Delavci v naših temeljnih organizacijah združenega dela in pri delovni skupnosti skupnih služb bodo v marcu na volitvah potrdili delegate v delavske svete svoje temeljne organizacije, delovne skupnosti in delegate v delavski svet podjetja. Koliko jih bodo volili v delavske svete temeljnih organizacij združenega dela oziroma v svet delovne skupnosti skupne službe, je določeno v njihovih statutih oziroma statutu podjetja. V delavski svet podjetja pa volijo iz vsake temeljne organizacije oziroma iz skupnih služb po tri delegate.
Letos bomo že drugič volili, odkar so se pri nas organizirale temeljne organizacije združenega dela po novi ustavi. Sedaj je mandat delegatov v deli lavskih svetih potekel. Po ustavi je namieč določeno, da volimo delegate v delavske svete na dve 1 leti in še to, da je lahko vsak največ dvakrat zapogi redoma izvoljen. To pomeni, da bodo lahko izvolje-8 ni sedaj še enkrat vsi, ki so že v delavskem svetu, I če se bodo volivci tako odločili.
Isti dan bomo volili še komisijo za medsebojna I razmerja delavcev v združenem delu in člane sa-i rnoupravne delavske kontrole, ki se prav tako ne-8 posredno volijo v vsaki temeljni organizaciji ozi-I roma pri skupnih službah.
Da bodo volitve v redu potekale, so potrebne I obsežne priprave, med katere bi najprej omenil 1 formalne.
Volitve bodo razpisali delavski sveti v vsaki I temeljni organizaciji združenega dela, svet delovne I skupnosti skupnih služb in delavski svet podjetja. | Volilni organi — volilna komisija, komisija za vo-I lilni imenik, volilni odbori — bodo morali opraviti 1 določene naloge, in sicer v 30 dneh od razpisa volitev, Med tem časom pa bodo potekali tudi zbori delavcev zaradi sprejeman a kandidatnih list
K tem formalnim pripravam moramo prišteti še druge, katerim kaže posvetiti vso pozornost. V mislih imam naloge, ki veljajo za nas vse pri uresničevanju samoupravljan a in družbene preobrazbe.
Uresničitev našega družbenoekonomskega sistema na samoupravljanju in za dosego neposrednega
hodka. Uresničena je zahteva poslovne politike o zagotovitvi poslovne varnosti in sposobnosti za poslovanje sleherne temeljne organizacije, kajti čeprav se pojavi za določen čas pri temeljni organizaciji negativni saldo na njenem tekočem računu, ni zaradi tega onemogočeno vsakršno izplačevanje potrebnih izdatkov bodisi za material, storitve ali pa osebne dohodke delavcev te temeljne organizacije. Sredstva interno posodijo druge temeljne organizacije. seveda s pogojem, da bodo v naslednji dobi vrnjena. Zaradi takšnega stanja, to je premajhne skrbi, da ne bi zmanjkalo sredstev na tekočem računu — pa seveda, niso potem zaslužki v tisti temeljni organizaciji takšni, kot bi lahko bili, ker je treba piačati za izposojen denar določeno odškodnino v obliki obresti.
Lahko ugotovimo, da je v pretekli dobi dveh let porasla zainteresiranost vseh delavcev za boljše poslovanje, kar lahko pripišemo večji in boljši obveščenosti oziroma takšni notranji organizaciji, ko je mogoče takoj ugotoviti odmikanje od cilja tj. doseganje predvidenega oziroma potrebnega dohodka v vsaki temeljni o/ganizaciji združenega dela pri nas zaradi zadovoljitve potreb. Najprej morajo biti zagotovljena sredstva in šele nato je mogoče predvideti porabo in naročiti bodisi material, stroj ali opremo, pa tudi izplačati osebne dohodke, in druge izdatke skupne porabe.
Naša notranja organizacija zagotavlja v celoti, da odloča o razdelitvi ustvarjenega dohodka tisti, ki ga je tudi ustvaril, Delavci v naših temeljnih organizacijah dejansko odločajo o razporeditvi dohodka, ki so ga ustvarili s svojim delom in sredstvi, ki so družbena lastnina in jih upravljajo ter skrbijo za njih nadomestitev in za stalno rast svoje temeljne organizacije. Za skupne interese, za katere so spoznali, da jim omogoča in ustvarjati svoj dohodek, združujejo sredstva in se odločajo za skupna vlaganja na principih dohodkovnih odnosov. Vse to spodbuja k boljši poslovni politiki in k večjemu uspehu v obliki višjega ostanka dohodka, s katerim se povečuje materialna osnova in izboljšuje stan-
Marca volitve delavskih svetov
upravljanja delavca v temeljni organizaciji združenega dela z vsem dohodkom, ki ga je dosegel s svojim delom, združenim z delom drugih in s srvustvi za delo, s katerimi upravlja m so družoena mina, ni samo v formalni izvedbi volitev samoupravnih organov in v ureditvi določemn zadev v splošnih aktih. Ta naloga je vsakodnevna za slehernega delavca in jo je treba dosledno izpolnjevati pri vseh poslovnih in organizacijskih odločitvah, pa tudi z nenehnim izpopolnjevanjem znanja, uvajanjem novih metod dela in preobrazbi miselnosti.
Da je lahko uresničeno neposredno up.-vijanje in razpolaganje z rezultati dela tistega, ki to delo skupno z družbenimi sredstvi opravil, je konkretizirano s tem, da so se pri nas organizirali delavci v iemeljne organizacije združenega deia v tistih delih, kjer je mogoče ugotavljali rezultate njihovega dela in je vrednost njihovega dela tudi priznana na trgu ali v medsebojnih odnosin z drugimi deli podjetja. Z ustanovitvijo vsake temeljne organizacije združenega dela, prevzemom sredstev v upravljanje in prevzemom obveznosti, ki so ugotovljene ob razporeditvi premoženja, ki se je doslej še vodilo skupno ter z izvolitvijo organov upravljanja in imenovanjem poslovnega organa — direktorja temeljne organizacije — je bil možen tudi opis v sodni register, s katerim vpisom je javno priznana osnovna celica in kot del podjetja, v katerem so združene vse temeljne organizacije, in sicer s posebej sklenjenim samoupravnim sporazumom o združevanju TOZD v G1P GRADIS.
Medsebojna razmerja v združenem delu so uredili delavci sami v vsaki temeljni organizaciji združenega dela s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Ta razmerja, ki zadevajo vse pravice in obveznosti delavcev v združenem delu (pridobitev lastnosti delavca, sistemizacija delovnih mest, pravice in dolžnosti na delovnem mestu, osnove za udeležbo pri delitvi doseženih sredstev za osebne dohodke, o varstvu pri delu in o prekrških ter prenehanju dela) urejajo delavci v vsaki temeljni organizaciji neposredno s sporazumom tako, da pismeno izjavijo, da se strinjajo, kar določa omenjeni sporazum. Torej o teh zadevah ne more odločiti noben delavski svet ali kateri drug organ upravljanja.
Izvršilne predpise, zato da se lahko izpeljejo določene zadeve glede pravic in obveznosti v medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, izdaja delavski svet v obliki pravilnikov ali sklepov — splošnih aktov.
V skladu s sporazumom o združitvi temeljnih organizacij v GIP GRADIS in zaradi preprečevanja odtujevanja sredstev ki so jih ustvarili delavci v temeljnih organizacijah smo uspešno uredili vse finančno poslovanje preko t. i. »interne banke«, v kateri ima vsaka temeljna organizacija svoj interni tekoči račun in se vodi tudi dnevno pregled gibanja sredstev na tem tekočem računu. Navzven nastopajo vse temeljne organizacije preko enega žiro računa pri banki.
Dosegli smo hitrejše gibanje denarnih sredstev, kot če bi vsaka temeljna organizacija imela svoj žiro račun pri poslovni banki, hkrati smo pa dosegli veliko poslovno in socialno varnost za sleherno temeljno organizacijo ne da bi prišlo do kakršnegakoli odtujevanja sredstev delavcem v temeljni organizaciji ali prelivanja brez njihovega soglasja. Na drugi strani pa s.e kaže veliko večja skrb za izboljšanje poslovanja in doseganja večjega do-
dard delavcev. Kljub temu, da nastopajo večkrat tudi drugačna gledanja pri poslovnih odločitvah — rekli bi lahko preveč vase zaprle, idealistična, drobno lastniška — le ni to splošna težnja večine, kar nam daje nadaljnje potrdilo o pravilnosti začrtane poti pri notranji organiziranosti.
Z uvedbo sistematičnega in zelo uspešnega načina izobraževanja naših delavcev preko centra Za izobraževanje smo dosegli vidne rezultate. Uspešnost se kaže v tem, da se lažje razrešujejo prej navidezno skoraj nerešljivi problemi, ki zadevajo poslovanje in medsebojne odnose v združenem delu.
Vse to nam daje prijetno zavest, da so naši delavci stopili na pravo pot napredku pri uresničevanju samoupravljanja. Odklone, ki se pojavljajo in se lahko še pojavijo in želje nekaterih, da bi sklenili s te začrtane poti; bodo hitreje opazili in tudi preprečili vsakemu, ki bi hotel zaviti vstran in s tem poslabšati naše rezultate.
Boriti se moramo proti vsakemu centralizmu in administrativnemu usmerjanju, kajti negativne posledice takšnih ukrepov so nam dobro poznane iz preteklosti. Enako pa moramo zavirati težnje da je vse mogoče prosto uravnavati preko trga in se tako prepuščati tržni stihiji. Uravnavati moramo vse na samoupravni podlagi z medsebojnim dogovarjanjem in tako obvladati valovanja, ki sicer kot ekonomska zakonitost nujno nastopajo zaradi raznih vplivov.
V tej zvezi naj omenim nekaj iz razprave na jugoslovanskem posvetovanju o družbeni samozaščiti, kjer so razpravljale! opozorili, da je nasprotnik samoupravljanja močnejši takrat, kadar mu mi sami damo priložnost. Ob tem je rekel dr. Anton Vratuša... »da pogojev za akcijo sovražnikov ne nudi samo naša nebudnost, ampak tudi nekritično sprejemanje tržnih modelov, spoštljivi strah pred veliko državno silo, pomanjkanje osebne odgovornosti in discipline, partikularnem (posebno prizadevanje za posebne pravice), uravnilovka družbeni parazitizem,_ toleriranje zlorabe družbenih funkcij, slabost družbene evidence in nadzora, toleriranje nacionalne in verske nestrpnosti, spodkopavanje enotnosti jugoslovanskega tržišča, izigravanje zakonov in drugih predpisov, prav tako neznanje in neobveščenost ljudi.«
Misli, ki sem jih navedel, se porajajo še bolj v času, ko se pripravljamo na volitve naših delegatov v delavskih svetih. Čeprav upravljajo delavci neposredno z vsemi sredstvi in notranjim dohodkom. je vsekakor na delegatih v delavskih svetih velika dolžnost .in skrb, da bodo pravilno umerili poslovno politiko in skrbeti za to, da bodo družbena sredstva tudi pravilno upravljana.
Delegati v delavskem svetu s svojimi sklepi uresničujejo voljo delavcev v temeljni organizaciji, vendar se morajo vedno odločati na podlagi strokovno podanih predlogov in na v okviru načrtov, ki so bili prej sprejeti prav tako na prej sestavljenih premišljenih in ekonomsko utemeljenih osnovah.
Zaupanje volivcev delegatom, ki jih bomo volili v delavske svete, je torej veliko, za delegate pa prav gotovo prijetna dolžnost, da bodo zaupanje tudi opravičili Vso pod noro mora delegatom dati sindikalna organizacija, koordinacijo bo pa vsekakor morala prevzeti konferenca osnovnih organizacij sindikata, zlasti še sedaj pri evidentiranju kandidatov za delegate v delavske svete.
Z. R.
Na gradbišču v Anhovem je trenutno skoraj 300 naših delavcev. Ti sedaj dokončujejo silose za homoge-nizacijo laporne moke, ki bodo gotovi do začetka februarja. Do konca marca morajo končati objekt F-3 ali z besedo mlinica surovin. Z montažo na tem objektu bodo začeli v začetku marca Pri objektu F-3 A imajo naši operativci nekaj težav in sicer s projekti, ki še niso narejeni. To je objekt elektro-filtrov. 75-metrski dimnik so zgradili s podjetjem »Va-
trostalna«, s katerim smo gradili tudi dimnik v Trbovljah, Trafopostajo so končali že oktobra, sedaj pa se v njej namešča oprema.
Silosi za cement in pakirnice (N-16 in P-17) so povzročali Gradisov-cem malo težav; temeljenje je bilo zelo zahtevno in pri gradnji tretjega silosa so se morali odločiti za zabijanje pilotov. Drugo leto ob takem času bi morali opravljati pri tem že zaključna dela.
Trafopostaja v Anhovem je bila končana oktobra lani
Plezajoči opaži za gradnjo silosev so pripravljeni
Posvet predstavnikov družbenopolitičnih organizacij v podjetju
Koordinacijski svet ZSMS GIP GRADIS je v tem mesecu sklical posvet predstavnikov OOZSMS s sekretarji ZK in predsedniki OOS. Na tem posvetu naj bi se te družbenopolitične organizacije dogovorile o nadaljnjem skupnem delu in medsebojnem sodelovanju. Posvet je bil sklican na osnovi sklepov seminarja za mladinske aktiviste Gradisa v Bohinj u.
Na posvetu smo pod prvo točko obravnavali sodelovanje sindikata, ZK in ZSMS v okviru posameznih TOZD in celotnega Gradisa. Predstavniki družbenopolitičnih organizacij iz posameznih TOZD so povedali, kalm je do sedaj mladina delala in kako se je organizirala. Nekaj jih sedaj ^pričenja s ponovnim delom in se na novo organizira, drugje pa je delo že utečeno in se izvajajo naloge sprejete na 9 kongresu ZSMS.
Ob tej točki smo ugotovili, da moramo sestaviti program dela koordinacijskega sveta, ki naj bi bil nekakšna širša osnova za delo vseh osnovnih organizacij. Seveda pa se morajo vse povezati tudi z občinskimi konferencami in seveda tako pospešiti delo Poživitev dela pa bi naj bila na vseh področjih tako, da bi vpeljali v delo OOZSMS čim več mladih, ki bi se lahko udejstvovali na idejnopolitičnem, kulturnem, izobraževalnem področju in na področju športa, rekreacije in delovnih akcij.
Pod naslednjo točko pa smo obravnavali organizacijo športnih iger mladih Gradisa, ki naj bi letos maja bile na Ravnah na Koroškem. Tekmovanje naj bi trajalo en dan in to v štirih panogah po pravilih, ki veljajo za športne igre gradbenih delavcev Slovenije. Panoge v katerih se bo tekmovalo, so: namizni tenis, šah, streljanje in mali nogomet. Poleg tega pa bi tudi v maju organizirali kviz tekmovanje na temo Gradis in njegovi uspehi. Na tekmovanju bi sodelovale vse -pOZSMS s svojimi ekipami.
M. D.
»... Lepa je, široka, hitra. O njej res lahko povemo vse najlepše. Če bi tekla še naprej, od
nje:
»...Lepa, je, široka, hitra. O njej res lahko povemo vse najlepše. Če bi tekla še naprej, cd Postojne, bi o njej govorili še lepše, tako pa moramo nekaj let še počakati in nato se bomo po taki cesti lahko prepeljavali od zgornje meje do “podnje.« Zaenkrat se po Sloveniki še ne vozimo od Šentilja do Gorice, nekaj smo pa v treh zadnjih letih vseeno pridobili — Štajerski del avtoceste. Kot se ob takih priložnostih spodobi, je naša TOZD GE Nizke gradnje iz Maribora kot eden glavnih izvajalcev del na avtocesti pripravila tudi lep zaključek ali kakor to po domače imenujemo »likof«. Ob tej priložnosti so imeli delavci te t'OZD tudi letno skupščino sindikalne organizacije, vse skupaj pa se je odvijalo v prostorih nove menze na gradbišču Srednja Drava II v Forminu. Približno 400 ljudi se je na ta dan veselilo delovnih uspehov na »njihovi« avtocesti in hkrati zaželelo, dahi jim šlo tako dobro od rok tudi delo na tamkajšnji hidroelektrarni.
Glavni direktor GIF Gradis je pohvalil vse tiste, ki so na avtocesti delali
Pa pustimo, da govorijo tisti, ki so z izgradnjo novega dela avtoceste dosegli še en lep delovni uspeii. inž. Boltežar Hvastja, direktor Gradisove TOZD GE Nizke gradnje, je dejal na »likofu« naslednje: »Tovariši, in tovarišice, dovolite mi, da na kratko pregledamo začetek in ootek del, katerih zaključek po tradicionalni gradbeniški navadi danes praznujemo,
Pred nekaj več kot 4 leti, v začetku oktobra leta 1971 je Republiška skupnost za cesle kot investitor, takrat še pod nazivom Cestni sklad SR Slovenije izdala odločbo, s katero je Priznana družbenim izvajalskim organizacijam: GIP GRADIS Ljuolja-na, SGP Slovenija ceste Ljubljana in in SGP Primorje Ajdovščina sposobnost sodelovati na mednarodni licitaciji za gradnjo avtoceste Hoče— Levec in Postojna—Razdrto za vse cestne odseke in za vse objekte nad 50 m. ter predore.
Navedena podjetja, ki jih poznamo pod skupnim imenom GAST, so do predpisanega roka. tj. 12. januarja 1972 predložila skupno ponudbo za vse cestne odseke in vse objekte nad 50 m.
Pri poznani delitvi del. je ponudbo za objekte nad 50 m pripravil Gradis in v okviru Gradisa pretežni del naša enota, kot notencialni kandidat za izvedbo teh del. Na dobri pripravi realne ponudbe smo bili, če lahko rečem, življenjsko zainteresirani. V tem času smo zaključevali dela na cesti AVNOJ-a v Rosni, dela na avtocesti v Postojni so prehajala v zaključno fazo in bi morala biti do jeseni 1972 končana V istem času bi Paj bila končana tudi dela na mostu v Čapljini. S pridobitvijo del na avto cesti bi bili več kot 50 °/o preskrb-
Boltežar Hvastija je prisotnim obrazložil, kako so potekala dela ^Ga na avtocesti
Ijeni z delom za naslednja 3 leta in to v bližini Maribora.
Pri sestavi ponudbe smo lahko koristili:
—	bogate izkušnje pri gradnji sličnih objektov do tedaj
—	lastne biroje za projektiranje in
—	vse prednosti, ki jih nam je nudila majhna oddaljenost gradbišč od Maribora.
Naša ponudbena cena za vse objekte nad 50 m	je	znašala
116.134.700.— dinarjev. Naj omenim,
Ing. Vlado Butinar, vodja objekta HE S. Drava
da je znašala druga najnižja ponudba 145,471.053.— din, kar je za c:a, 26•’/» nad našo ponudbeno ceno.
Tako kot za objekte nad 50 m je bil GASI na licitaciji uspešen tudi za dela na vseh odsekih avto ceste Hoče—Levec in Postojna—Razdrto. Pogodba za izvedbo del je bila sklenjena 26. maja 1972. K tej osnovni pogodbi sta bila tekom izvajanja del sklenjena še dva aneksa in 2 sporazuma. Ti dokumenti urejajo spremembe, ki se nanašajo na spremembe projektov in spremembo širin nekaterih objektov.
Objekti, za katere je prevzela obvezo naša enota, so v končnem stanju naslednji:
6 viaduktov z oznako 60—21 do 60—26 tj Devina. Vrhole. Preloga, Skedenj 1 Skedenj II in Slatina. Skupna dolžina teh 6 viaduktov znaša 2.220 m, skupna površina pa 27 130 m2.
Poleg teh 6 viaduktov smo po dogovoru s Slovenija cestami in Primorjem prevzeli izvedbo 13 nadvozov v skupni dolžini 833 m in 7.868 kvadratnih metrov celotne površine. Če k temu dodamo še objekt 50—41
Poročilo o delu OOS je podal predsednik Ferdo Kraner za novogradnje pri RSC
dolžina 63 m in 835 m2 površine, imamo s tem celotno obveznost, ki jo je pri gradnji avto ceste Hoče— Levec prevzela naša temeljna organizacija združenega dela. Pogodbeni čas za izvedbo vseh del je bil 40 mesecev, v jeseni 1975 pa podaljšan na 49 mesecev, tako da morajo biti vsa dela do Celja končana do konca junija 1976.
Za majhen, približno 500 članski kolektiv kot je naš, je bila to velika naloga.
Tehnična zahtevnost, razporeditev objektov po trasi na dolžini 32 km, raznolikost zasnov, težavni dostopi in ostali pogoji, so zahtevali temeljito študijo projektnih zasnov, organizacije gradbišč in tehnologije Naloga je na samem začetku zahtevala ogromno umskega dela. Sodelovanje projektantov in izvajalcev je bilo v tem primeru zelo uspešno in dosledno, V polni meri so se uveljavile vse prednosti lastnega biroja za proielc-tiranje in močne priprave dela.
Organizacijsko smo celotno nalogo razdelili na 5 sektorjev:
—	sektor Preloge za viadukte Devina, Vrhole, Preloge in 3 nadvoze
—	sektor Žiče za viadukta Skedenj I, Skedenj II, most 50—41 in 1 nadvoz
—	sektor Slatina za viadukt Slatina in 4 nadvoze
—	sektor Celje za 6 nadvozov
Miloš Turk, vodja sektorja za novogradnje pri RSC'
Baza Pobrežje za izderavo vseh montažnih elementov, tj. nosilcev, plošč, prečnikov, hodnikov, pripravo kablov za prednapenjanje, izdelavo manjših pomožnih konstrukcij in opažev ter spremljajoče operativne službe.
S tako organizacijo dela, osvojenimi tehnološkimi postopki in delitvijo dela smo dosegli:
—	minimum potrebne opreme kot so stroji, opaži, prevozna sredstva,
—	izdelavo večjega števila enakih elementov na istem mestu in kot rezultat tega boljšo kvaliteto in kontrolo ter zmanjšanje števila potrebnih izdelavnih ur,
—	manjša pripravljalna dela, manjše število delavcev na terenu in s tem manjša stanovanjska naselja.
Začetek del je bil seveda pogojen s potrjeno tehnično dokumentacijo. Vse projekte, tako za viadukte kot za nadvoze je izdelal gradisov Biro za projektiranje iz Maribora. S pravočasno izdelavo projektov, tekočo kontrolo in spremljanjem vseh posameznih faz gradnje objektov je bil izpolnjen eden izmed osnovnih pogojev, da bodo objekti pravočasno in kvalitetno dograjeni.
Ostalo tehnično dokument not jo, kot so projekti organizacije gradbišč, opažev, odrov in ostalih naprav je
pripravila delovna priprava naše enote, skupnih služb in kovinskih obratov iz Maribora in Ljubljane, Kot posebno pridobitev pri delih na AC Hoče—Levec naj omenim še novo montažno konstrukcijo z vso potrebno opremo, za katero je izdelal projekte konstrukcijski biro podjetja,
Z izvajanjem del smo pričeli v juniju 1972. Posamezna gradbišča so se sukcesivno odpirala po predvidenem planu. Zakasnitev je bila samo na sektorju Žiče, kar pa ni imelo večjega vpliva na končni rok.
Z zaključkom del na gradbiščih v Brežicah, Čapljini in Postojni je raslo število zaposlenih delavcev na novem delovišču in doseglo v polletju 1973 maksimum. Dela so na posameznih gradbiščih, razen v izjemnih primerih, potekala v enakomernem tempu in medsebojno usklajeno. Tak potek je zagotavljal dobro izkoriščenost instaliranih kapacitet strojev in angažirane delovne sile. Dela na gradnji viaduktov so izredno zahtevna in nevarna. Dela na višinah, do 50 m nad terenom, na zelo omejenem prostoru, pa naj bo to izdelava stebrov, ali montaža nosilcev in prečnikov, ali pa polaganje plošč, zahteva veliko pažnje, previdnosti in discipline. Zahvaljujoč vsem delavcem, delovodjem in vodstvom gradbišč urejeni dokumentaciji in talni kontroli na vseh teh delih nismo imeli nobene težje nesreče, ki bi zahtevala življenje ali invalidnost.
V dela so bile vključene v večji meri še nekatere enote Gradisa kot: SPO za vse strojne usluge in prevoze, centralna železokrivnica Ljubljana, gradbena enota Maribor za dobavo vseh betonov za bazo na Pobrežju in del armature, kovinski obrati za izdelavo opažev, ograj in dilatacij.
Ludvik Vesel, predsednik DS TOZD Nizke gradnje, .je prisotne pozdravil in jim zaželel prijetno počutje na likofu
Kot sem že omenil, smo razmeroma majhen kolektiv. Ce pa k temu prištejemo ves umski, fizični in strojni potencial, ki je občasno sodeloval na delih na AC Hoče— Levec, pa je to moč, ki je dobro organizirana in koordinirana sposobna opraviti zahtevna in velika dela. z največjo možnostjo izkoristka lako umskih kot fizičnih kapacitet Naj vam v nekaj številkah prikažem obseg del še po vgraienih količinah Za viadukte ie bilo izdelanih 2.539 m) pilotov, vgrajenega 36 n00 m3 betona. 3.500 ton armature in 523 ton paten-
tirane žice za prednapenjanje. Za nadvoze pa 65 ml pilotov, 6.300 m3 betona, 580 ton armature in 165 ton žice za prednapenjanje.
Posebna skrb je bila posvečena vprašanju temeljenja objektov. Zaradi povečini slabo nosilnih tal so vsi viadukti temeljenj na uvrtanih pilotih. To delo je pomagala opraviti skupina delavcev Geološkega zavoda iz Ljubljane, ki je v ta namen nabavil potrebne stroje in opremo. Vsa izolacijska in asfalterska dela na objektih je izvedlo podjetje Slovenija ceste iz Ljubljane,
Nadzor nad izvajanji del ie vršil investitor s svojo nadzorno službo in s pomočjo Zavoda za raziskavo materiala iz Ljubljane. Reševanje tekočih tehničnih problemov, bodisi direktno na gradbišču ali na strokovnih službah Republiške skupnosti za ceste je bilo z ozirom na težo problemov hitro, v korist kvalitete objektov in uspešnega napredovanja del.
Za današnji praznik smo si izbrali ta prostor, ki je na našem naj večjem gradbišču. Sočasno z dokončanjem del na avtocesti Hoče—Levec smo pričeli z deli na izgradnji hidroelektrarne Srednja Drava 2. Na licitaciji za oddajo del je bil najugodnejši ponudnik Gradis, ki je nastopil v imenu vseh treh podjetij. grupacije GAST in Vodnogospodarskega nndjetja Maribor.
Za izvedbo celotne naloge je zadolžena naša temeljna organizacija združenega dela 7, zagotovitev zadostnih kapacitet smo k izvajanju pridobili poleg Slovenija cest, Primorja in Vodnogesoodarskega podjetja Maribor še H^roelektro iz Zagreba in Mavrovo iz Skopja, Vsa navedena podjetja hor1o izvedlo dela na bazenu dovodnem in odvodnem kanalu Naša naloga na je zgraditi jez z vtnčnim objektom v Markovcih in strojnico v Forminu. Čenrav je naloga za izredno kratek rok 30 mesecev ogromna, sem prepričan, da jo burno s sodelovanjem z ostalimi enotami Gradisa, ki so angažirane na teh dolih, uspešno in v predvidenem roku izvršili,«
Kot predstavnik noslovnesa združenja GA.ST. ki je. prav z delom na obeh odsekih avtoceste pokazalo, kakšne usnehe lahko rodi dobro sodelovanje med sorodnimi delovnimi •organizacijami, pa je inž. Vladimir (‘ e a «•> povedal:
»Ko dane« praznujemo uspešen zaključek del eri izgradnii viaduktov na avtocesti od Hoč do Celia. mi dovolite, da v imenu GAST ppvem nekaj besed
(nadaljevanje na 8. strani)
O uspešnosti sodelovanja v GAST je govoril ing. Vladimir Čadež
NADALJEVANJE S 7. STRANI & NADALJEVANJE S 7. STRANI @ NADALJEVANJE S 7. STRANI Q NADALJEVANJE S 7. STRANI # NAD
Odprt nov del Slovenike
Podjetja grupacije GAST: Gradis, Slovenija ceste, Primorje in spočetka tudi Tehnogradnje so kot specializirana gradbena podjetja za izvedbo velikih del pri gradnji nizkih gradenj in hidrogradenj ob upoštevanju dolgoletnih izkušenj, že pred leti uvidela potrebo po sodelovanju. Pokazalo se je namreč, da je mogoče velika tovrstna dela izvesti pravočasno in kvalitetno le ob sodelovanju za to usposobljenih podjetij.
Ker je bila na vidiku izgradnja avtocest v Sloveniji so ta podjetja leta 1968 sklenila pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju. Na licitaciji prvega odseka avtoceste od Vrhnike do Postojne leta 1970, ki je bila takrat največja gradnja v Sloveniji, so podjetja grupacije GAST dobila pretežni del poslov.
državi, ki ste začeli pri gradnji mostov velikih razponov uporabljati konzolni postopek graditve brez odrov. Tega ste sedaj izpopolnjenega uporabili pri gradnji viadukta Skedenj 1 z glavnim razponom 120 m.
Dolgoletne izkušnje ima vaš kolektiv zlasti pri graditvi mostov po sistemu montažne gradnje s prednapetimi nosilci in elementi.
V detajle proučen in izdelan industrijski način gradnje mostov po tem sistemu, ki ste jih pred leti gradili v Siriji, je takrat predstavljal tehnično najboljšo rešitev premostitve širokega Eufrata.
Podoben sistem ste uporabili pri gradnji največjega viadukta na AG Vrhnika—Postojna na Raubarko-mandi.
elementov v vašem obratu v Pobrežju.
Rezultat vseh vaših prizadevanj so danes zgrajeni objekti, ki z dovršeno izvedbo krasijo traso nove avtoceste od Hoč do Celja, ki bo koncem junija letos v celoti dovršena.
Ob zasledovanju dejavnosti vašega kolektiva lahko brez pretiravanja ugotovimo, da ste prevzete naloge izvršili kvalitetno, ekonomično in pravočasno ter ste lahko ponosni na vaše delovne uspehe.
To pa zato, ker ste znali izkoristiti dolgoletne izkušnje, ker niste stali na mestu, ampak ste si stalno prizadevali dopolnjevati izbrane sisteme in tehnološke postopke graditve, iskali ste ekonomične rešitve, znali ste ustvariti odlično organizacijo del, Ta je bila med drugim v tem, da ste vse probleme do najmanjših detajlov v zvezi z gradnjo reševali na visokem strokovnem nivoju v pripravi dela in ne na terenu, kar je bistveno razbremenilo operativo.
Racionalno ste zaposlili požrtvovalne delavce, skratka bili ste primer kako je treba v vseh pogledih graditi.
Znali ste ustvariti potrebno sodelovanje z vsemi činitelji, ki vplivajo na gradnjo, posebej omenjam sodelovanje s projektanti, investitorjem, raziskovalnimi organizacijami in GAST. kar je ustvarilo take odnose med sodelujočimi partnerji, kot si jih samo želimo.
V prepričanju, da se bo vaš kolektiv tudi v bodoče razvijal tako kot doslej in da bomo tudi vnaprej uspešno sodelovali v okviru podjetij grupacije GAST, vam za dosežene delovne uspehe iskreno čestitam.«
O delih na avtocesti se je pohvalno izrazil tudi ing. Miloš Turk, vodja sektorja za novogradnje pri RSC.
Tudi naši »glavni« so se dobro počutili na slavju
Za dobro voljo in prijetna vzdušje sta poskrbela tudi ta dva muzikanta
Od takrat dalje sodelujejo Gradis, Slovenija ceste in Primorje nepretrgoma pri izgradnji odsekov avtocest v naši republiki in kot naj cenejši ponudniki tudi pričakujemo, da nam bo marca letos oddano delo pri graditvi odseka avtoceste od Dolgega mostu do Vrhnike.
Specifičnost sodelovanja podjetij v sestavu GAST je od vsega začetka v tem, da izvaja Gradis najzahtevnejše objekte, zlasti viadukte, Slovenija ceste in Primorje pa gradita ceste.
Pokazalo se je, da je taka delitev del dala dobre rezultate, saj je omogočala, da so bila vsa doslej izvršena dela pri gradnji odsekov avtocest pravočasno in kvalitetno izvedena.
Danes praznujemo zaključek del na viaduktih, ki jih je v kratkem času kvalitetno zgradil vaš kolektiv Gradis TOZD Nizke gradnje Maribor, Ta dogodek zasluži vso pozornost in priznanje vsem, ki ste pri tej gradnji na ta ali oni način sodelovali.
Menim, da je malo tako izkušenih in kvalitetnih gradbenih kolektivov v naši državi, ki so si v svojem dolgoletnem razvoju pridobili tak ugled in priznanje kot je vaš.
Vaš kolektiv, ki je v času izgradnje avtocest v Sloveniji v sestavu Gradisa in ki je pred tem v Tehno-gradnjah vršil pionirsko delo na področju sodobne graditve mostov, spada med tiste, ki se v gradbeni strokovni literaturi Jugoslavije posebej omenjajo. Saj ste bili prvi v naši
Doslej najdalje pri gradnji mostov po sistemu montažne gradnje pa ste prišli prav pri graduii viaduktov Vr-hole, Preloge, Skedenj 11 in Slatina. Tu ste našli skupaj s pr ektanti najboljše in najcenejše rešitve.
Osvojili ste enoten ekonomičen razpon posameznih polj in z lepljenjem glavnih nosilcev iz treh delov omogočili industrijsko proizvodnjo
Tako smo torej med Gradisove delovne uspehe pripisali še enega. Ta nam je pokazal, da lahko sprejmemo in izvršimo še tako težko nalogo, zgradimo še tako zahtevne objekte in to nam je resnična spodbuda z prevzemanje novih delovnih nalog.
Glavni direktor inž Hugo Keržar: je v uvodnih besedah čestital delav cem nizkogradeni in ostalih. TOZD za uspešno opravljeno delo
Lahko trdim, je med drugim dejal, da so uspehi pri gradnji mostov in viaduktov velikega raznona rezultat skunnega dela naših strokovnjakov in delavcev, na avtocesti Hoče—Levec ter da je moderna tehnologija prispevala k racionalnejši gradnji raznih konstrukcij. K tem je mnogo donrineslo uspešno sodelovanje, med projektivnim birojem v Mariboru, že'ezokrivnioo in ostalimi izvajalci. Tako so lastni projekti, lastne konstrukcije že osvojile tovrstno proizvodnjo. Seveda je nova tehnologija zahtevala tudi novo organizacijo dela in tej so vseskozi sledili tudi delavci nizkogradenj. Omeniti še moram. da smo se vseskozi posluževali lastne konstrukcije za montažo. Vse skupaj pa je prispevalo k dvigu kvalitete 'in hitrejšemu roku izvedbe. In prav zaradi tega tudi naše perspektive v bodoče ne bodo slabe.
Ob zaključku se je zahvalil investitorjem in vsem, ki šo karkoli doprinesli k uspešnim zaključkom del pri gradnji viaduktov in avtocest.
Mariborski gledališčniki so poželi dosti smeha in aplavza
Tako so se zbirali nizkograjčani z vseh gradbišč
lep sprejem za upokojence
Tisti petek, ko so v naši TOZD Nizke gradnje slavili uspešen zaključek del na avtocesti Hoče—Levec, je bil praznik tudi za bivše delavce te temeljne organizacije združenega dela, saj so na praznovanje bili povabljeni tudi upokojenci Nizkih gradenj.
Dan je bil lep, sončen in kot nalašč tak, kakršnega so si želeli tisti, ki so upokojence povabili na slavje. Začeli so že kar dopoldan, ko jih je na upravi TOZD sprejel njihov nekdanji direktor ing. Bol-težar Hvastja in predsednik OOS Ferdo Kraner, Ob tej priložnosti jim je direktor povedal nekaj o delovnih uspehih TOZD, o trenutnih delih in podobno, sprejem pa sta popestrila dva od prisotnih, ki sta
Hi
I
L
1111 lil
ing. Boltežar Hvastija je prisotnim upokojencem povedal nekaj novosti c de*« TOZD
na svoji harmoniki in trobenti zaigrala par poskočnih, tako so se vsi hitro razživeli in vprašanja o delu, ki ga ima enota sedaj, so kar deževala na direktorje.
Po zamisli tistih, ki so upokojence povabili medse, so se nato le-ti odpravili na nekatera naša delovišča. Najprej so obiskali obrat na Pobrežju in takoj po izstopu iz avtobusa smo lahko videli, da so kljub upokojitvi ti ljudje še vedno zaželeni med bivšimi sodelavci, saj je skoraj vsakdo našel katerega poznanega in pogovorov kar ni hotelo biti konec. Pa smo vseeno morali naprej in naša naslednja postaja je bila v Markovcih na gradbišču Srednja Drava II. Vsi skupaj smo si ogledali — sicer bolj od daleč — dela, ki so jim bila kar nekako znana, saj je veliko prisotnih pred leti delalo na elektrarni Srednja Drava I Če ne bi tako hudo pihalo, bi si vso stvar trav gotovo pogledali od blizu.
Zadnji postanek je avtobus naredil v Forminu, kjer gradimo ctojnico za Srednjo Dravo II, Tudi tu smo si vsi ogledali velikansko gradbišče, polno gradbenih strojev, nato pa smo končali naše popotovanje v novi menzi v delavskem naselju na gradbišču. Prav gotovo bo vsem ta »ekskurzija« ostala v lepem spominu, naslednje leto oa na svidenje na novih deloviščih!
»Likof« je zbral skupaj približno 400 ljudi
Na gradbišču Srednja Drava II o Markovcih so si upokojenci ogledali eno naših največjih gradbišč
V prvi vrsti
skrb za delavca
Letna skupščina osnovne organizacije sindikata GE Nizke gradnje je bila pripravljena na gradbišču Srednja Drava II v Forminu. Tako so Tahko na kraju samem nizkograjčani pokazali, kaj se pravi dobro skrbeti za standard delavca. Skupščina se je namreč odvijala v novih prostorih menze, ki ima vsaj od zunaj bolj iz. gled lepega kulturnega doma. No, pa tudi znotraj ne zaostaja za zunanjim videzom.
Predsednik OOS Ferdo Kraner je v poročilu o delu poudaril naslednje: ».. - Samoupravljanje oziroma samoupravni odnosi so bili ena od glavnih nalog naše organizacije v preteklem letu. Ustavna vsebina samoupravljanja je bila. je in bo osnovni cilj prizadevanja sindikata. Do sedaj dosežena stopnja samoupravnih odnosov v naši TOZD m na izven je zadovoljiva. Neposredno odločanje delavcev se opravlja na zborih delovnih ljudi, posredno pa prek delegatov v delavskem svetu, komisijah, političnih organizacijah. temeljni delegaciji in delegaciji SIS. Aktivnost delegatov na tem področju oziroma zanimanje slehernega člana sindikata bi morala biti večja Velik delež za boljše samoupravne odnose daje informiranje delovnih ljudi,..
Ena od prvih in glavnih bodočih nalog lO OOS, vključno z vodstvom TOZD in tehničnega kadra po gradbiščih je informiranje — se pravi informirati in biti informiran o vsem in stalno Šele takrat, ko bodo vsi člani pravilno in pravočasno o vsem informirani in' ideološko izobraženi prek raznih predavanj ali seminarjev, je pričakovati samoupravljanje v zaželeni meri. Delegati pa bi morali biti glavna, živa obojestranska informacija, kar pa še žal niso. Naša prizadevanja za gospodarsko stabilizacijo datirajo že iz leta 1972, ko smo v sklopu celotnega podjetja Gradis sprejeli obširen stabilizacijski program. Zaradi nedoslednega izvajanja APST je bila naša organizacija pobudnik in soizvajalec novega — dopolnilnega programa, katerega so obravnavali in sprejeli vsi zaposleni v našem TOZD. S sprejetjem navedenega programa so se istočasno zadolžile politične organizacije, da trimesečno ugotavljajo izvajanje programa. Natoga nas vseh je, da vsak na svojem delovnem mestu dobr.inese svoj delež k boljšemu gospodarjenju ...«
Sekretar OOS Ivo Krštinc pa je v delovnem načrtu OOS za leto 1976 nanizal nekaj najpomembnejših nalog sindikata, med katerimi so za volitve samoupravnih organov v marcu 1976 je potrebno čimprej pričeti z evidentiranjem kandidatov ter pri tem posebej poudariti vse kvalitete dobrega samoupravljanja. Posvetiti je treba več pozornosti pravočasnemu in razumljivemu obveščanju, Kratko informiranje mora biti oblika, za katero se bomo zavzemali in zadolžili tudi vodilne delavce.
V osnovni organizaciji, pa tudi na konferenci osnovnih organizacij se mora več razpravljati in reševati o dohodku, delitvi dohodka, združevanju dela in sredstev ter odnosi med posameznimi TOZD Ta materija se mora bolj poglobljeno in pravočasno razpravljati med vsemi člani Stabilizacijski program je treba zasledovati in kontrolirati točno po dogovoru. Do kraja moramo uresničevati ustavno načelo delitve po delu. posebno pa vztrajati da se uresničilo sklepi konference o uvedbi nagrajevanj po delu izdelavi normativov in sporazuma o nagrajevanju po delu Posku. sati moramo, da bomo zainteresirali vse samoupravljavce za dajanje predlogov in pripomb prek delegatov in, da bodo informacije v obe smeri zadovoljive. Izvršni odbor bo moral aktivno posegati pri razpravah o samoupravnih dogovorih in dajati pozitivne sugestije in pripombe
Nenehna skrb bo predvsem izpolnitev zahtev sindikalne liste za pravično delitev osebnih dohodkov, zaščita in pomoč socialno šibkim in ogroženim delavcem Ena od prvih nalog bo tudi zgra. ditev samskega doma na Studencih v Mariboru Poleg reševanja stanovaniskih problemov začasnega značaja, bodo sodelovali pri reševanju stanovanjskih problemov delavcev z družinami.
Tudi na področju športa, rekreacije in kulture so si zadali nekaj pomembnih nalog.
'°va msnza na gradbišču S. Drave II
Zakaj sem komunist?
Mlad ključavničar bi želel vstopiti v ZK, pa nima jasnih predstav o tem, kakšne napore in žrtve bi terjal takšen odločilni korak Čeprav ni vajen govoriti, pa je jasen duh njegovih nerodno oblikovanih stavkov izpričeval trdno odločnost mladega človeka, ki v napredujočem, a zatikajočem se razvoju družbe sliši klic k angažiranju in se nenadoma zave svojega novega odnosa do okolice. Življenje mu ni dajalo velikih darov, vendar mu tudi ni odreklo vse naklonjenosti; nikoli ni bil lačen in raztrgan, ved ar mu ni bilo prizaneseno s tihim, a opaznim prezirom nekaterih dobro hranjenih in lepo oblečenih gimnazijcev. Nikoli ga ni povsem zapustila eksistenčna skrb, iti pa je njegovo duhovno podobo rešila idejne praznine. Noče gledati v tla in poslušati, kot pravi, samo odmev lastnih korakov, hoče vplivati in prepričati druge, da morajo in lahko vplivajo. Sedaj postavlja vprašanja in terja odgovore.
Kakšen naj bo komunist kot človek?
V zvezo komunistov prihajajo ljudje z različnimi človeškimi obrazi. Nekateri ne zadostijo bistvenemu načinu in vsebini komunističnega boja med ljudmi in za ljudi, ker so, kot je neboč zapisala Vida Tomšič.
prezgodaj ali pomotoma prišli v zvezo komunistov. Toda to ne spreminja resnice, da komunist je in mora biti vztrajen, brezkompromisen bojevnik, skromen, marljiv delavec. Biti mora v idejnopolitično in moralno oporo delovnim ljudem v njihovem skupnem boju za družbo brez razrednih nasprotij in socialnih krivic. Komunist mora koristi delovnih ljudi vedno postavljati pred lastne, osebne koristi. Z lastnim zgledom mora krepiti pri ljudeh ugled svoje partije in s tem tudi prepričanje o poštenosti komunističnih ciljev. Takšen obraz komunista zahteva zrele, značajsko trdne ljudi, ki ne bodo klonili pred težavami družbe, še polne protislovij, kajti življenje še daleč ni samo venček ljubezni in razumevanja. Svojo moč črpa iz revolucije, iz revolucionarnih hotenj in stremljenj delavskega razreda, iz partije, ki ii pripada, iz marksizma, ki je njegovo najmočnejše idejno orožje.
Po kom naj se zgleduje?
Zgodovina delavskega gibanja nam ponuja celo vrsto čudovitih zgledov. Najbližji nam je prav gotovo zgled tovariša Tita, zgled revolucio-
narnega borca in človeške topline To je njegov način revolucionarne dejavnosti, njegov način pogovora z ljudmi. Nikdar se ne zadovolji s frazami, s kakršnimi želijo ljudje lepšati stvarnost, namesto da bi jo prikazovali takšno, kakršna je. Tovariš Tito spoznava človeške težave v pogovoru s preprostimi ljudmi, ki mu ne prikrivajo resnice.
Velik humanist dr, Jože Potrč je zgled komunista, ki je od trenutka, ko je dognal glob ji smisel življenja, pa do poslednje ure ostal zvest svojemu prepričanju Taki so bili tudi Boris Kidrič. Moša Pijade in mnogi drugi, če ostanemo samo pri zgledih iz naše, jugoslovanske revolucije.
Komunist naj se torej zgleduje po ljudeh, ki so vse svoje življenje posvetili boju za pravice delovnih ljudi. Zgleduje naj se po naprednih, poštenih ljudeh v svojem neposrednem življenjskem in delovnem okolju.
Kakšne so komunistove naloge?
Uresničevati program ZKJ, njegovo razredno in socialno vsebino. Za ta program mora pridobivati in navduševati ljudi, med katerimi deluje. Prizadevati si mora, da bo postal program ZKJ vsebina akcij socialistične zveze, sindikatov, celotne samoupravno usmerjene družbe.
Komunist mora ljudem kazati možne rešitve njihovih življenjskih (socialnih) in raznih problemov.
Komunist ne sme biti v boju ne idealist ne skeptik, biti mora realist v pravem pomenu besede, vedeti mora, kaj je mogoče storiti v danih družbenih razmerah in odnosih. Pri tem se ne sme nikoli pokoriti prakti-cizmu Tudi v konkretnem boju ga morajo voditi dolgoročni revolucionarni cilji.
Komunisti so sklenili na podlagi pogloblenih spoznani o zakonitostih družbenega razvoja, do katerih jim je pomagal marksizem, spreminiati svet. Tn to je bila in je naloga slehernega komunista.
Sedaj smo v prelomnem obdobju, ki je izredno pomembno za našo revolucijo Znano Titovo pismo je bilo povod za široko družbenopolitično akcijo, v marsičem tudi izraz nezadovoljstva, ki so ga sprožili nekateri gnili rokavi naše revolucije — uli-karska sebičnost in to. da so si *eh-nokratslre in birokratske sile v takšni ali drugačni preobleki prisvojile oblast To je prepih, temeljit družbeni pretres, ki mora izločiti usedline, ki zavirajo naš razvoj. To je preizkušnja, skozi katero morajo komunisti in z njimi vsi delovni
ljudje. To je preizkušnja današnjega in tudi jutrišnjega dne.
Človek teži k popolni zadovoljitvi svojih materialnih potreb, in to bo prejkoslej dosegel. Ta težnja pa že po svoji naravi skriva v sebi hudo nevarnost za človekov duhovni razvoj in končno tudi za njegovo tesno povezanost z interesi soljudi. Graditev socializma pomeni v bistvu boj za individualizacijo družbe in socializacijo človeka, to pa je hkrati tudi boj proti težnjam za razčlovečenje človeka in družbe, torej proti nevarnostim negativnega pola sedanjosti in še bolj prihodnosti.
Vsak komunist mora obračunati najprej z lastnimi slabostmi in napakami. Veliko naj bere, zanima naj se za vse življenjske stike soljudi, veliko naj razmišlja, skratka oplemeniti naj svoj odnos do vseh pridobitev sodobne civilizacije, predvsem pa naj ohrani vero v človeka, kajti vera v človeka je tisto bistvo marksizma, po katerem se prava politika loči od politikantstva.
Koliko teoretičnega znanja mora imeti komunist?
Kot je prepričanje v zmago delavskega razreda komunistova moralna moč, tako je znanje njegovo ideološko orožje, s katerim lahko zmaguje.
Z znanjem, ki ga ima, osvešča ljudi, jim odkriva razredno in socialno resnico družbe in njihovega lastnega položaja ter kaže izhod iz danega v novo, lepše. Le s trdnim znanjem, prepričanjem in vero, ki jo nosi v sebi, lahko kot moralna in politična sila zbuja zaupanje v ljudeh, sprošča njihovo energijo, njihovo pripravljenost, da uporabi j p revolucionarno teorijo kot napotilo za akcijo, da se otresejo odnosov, ki jih raz-človečujejo, za graditev družbe, v kateri bo človek postal zares človek.
Komunist mora veliko vedeti in znati. Nemogoče je zahtevati, da bi vsi komunisti poglobljeno preštudirali vsa klasična marksistična dela. Nekateri bodo prodrli v marksizem kot teorijo in metodo, drugi v njegovo splošno humanistično poslanstvo, toda osnove marksizma morajo poznati vsi komunisti. Zatorej morajo komunisti veliko študirati, štu- -dij pa povezovati s prakso. Poglavitno vodilo pa mora biti — marksizem je teorija in metoda prodiranja v družbene zakonitosti, način spoznavanja resnice o družbi, človeku in njegovih družbenih problemih, nikakor pa ni dogma. Zavedati se morajo, da so spoznanja marksistične znanosti temelji, na katerih morajo nenehno sami graditi v konkretnem družbenem okolju, s tem pa kopičiti izkušnje za nove teoretične posploši tve, se pravi, za bogatitev zakladnice marksizma. To je tudi pot do tiste prave svobode, katere smisel je v odkrivanju resnice o zakonitostih družbenega razvoja. Takšno pojmovanje svobode nima nič skupnega z malomeščanskim pojmovanjem, ki ie ozko in omejeno na nepomembno in nebistveno, zato pa tudi ostaja na robu družbenega dogajanja.
Zakaj si je potrebno še bolj prizadevati za višjo teoretično raven komunistov
Napredka samoupravne socialistične družbe ni brez teoretičnega dela in usposabljanja, seveda takega, ki je vpeto v revolucionarno akcijo in potemtakem vodi v spreminjanje, stalno preseganje danega. Zdaj je bolj, kot je bila prej aktualna Leninova misel, da brez revolucionarne teorije ni revolucionarne prakse.
Nauk iz bližnje preteklosti je dovolj zgovoren, saj se je razločno pokazalo, kam vodi podcenjevanje marksizma — v pragmatizem in prakticizem. Akcija brez revolucionarne teorije je akcija brez kompasa, nosi jo stihija, dokler ne prevlada takšna ali drugačna moč mani-pulacije in monopolizacije. Začne se s poveličevanjem zgolj materialnega, poslovnega, ko postane dinar, ne človek, cilj vsega. V začetku ni časa za teoretično delo in izpopolnjevanje, vse drugo je pomembnejše, potem pride zapostavljanje, češ kaj bi s teorijo, delati je treba, končno pa se z načrtnim, sistematičnim izrinja-njem marksizma V ozadju vsega so protidelavske, protisocialistične in protisamoupravne težnje. Teorija spontanosti, poveličevanje demokracije kot cilja pomaga širiti prostor za pohod proti marksizmu, s tem pa tudi prostor za vdiranje delavskemu razredu tujih ideologij Podcenjevanje vloge socialističnega subjektivnega dejavnika čeprav ie videti v začetku nedolžno privede preikoslej do načrtnega izrivanja razrednih izhodišč s strateških osnov politike zveze komunistov.
Iz knjige Franca Šetinca »Kaj hočemo?«
Delovno predsedstvo na letni skupščini v Forminu
Na Pobrežju so si ogledali izdelovanje novih opažev za nosilce
Prispevek Ljubljanske banke
Poslovanje s čeki je odraz moderne bančne tehnologije, ki jo je pred leti začela uvajati tudi Ljubljanska banka. Mnogo ljudi, ne le poslovnih in tistih, ki veliko poklicno potujejo, je že dojelo, kaj pomeni zanje ček, kaj vse lahko z njimi kupijo oziroma plačajo. Ustvaril se je že določen krog imetnikov osebnih tekočih računov, pa tudi podjetij, trgovin, turističnih agencij, gostišč in drugih organizacij, ki čeke prejemajo. Vsi skupaj so spoznali, da je tako poslovanje enostavnejše in mnogo priročnejše kot z gotovino.
V temle članku si bomo ogledali vse posebnosti in značilnosti, s katerim se srečujemo pri prevzemanju in vnovčenju čekov. S tem vam želimo kar najbolj olajšati delo in vas pri poslovanju s čeki Ljubljanske banke obvarovati pred začetnimi težavami.
ZAKAJ CEK?
Ob vse večji izbiri blaga, ob vse hitrejšem ritmu našega vsakdanjika, zmanjkuje časa, da bi človek lahko tako kupoval, kot )e nekoč. Spomnimo se, kako so kupovali naši starši: moke vsaj za mesec dni, prav toliko tudi sladkorja, olja. pa kave in soli. Kadar pa je bilo treba kupiti kaj trajnejšega, na primer perilo, posteljnino, pohištvo, se je o tem govorilo mesece in mesece. In dan nakupa je bil pravcati praznik za vso družino, vedno se je kupilo še kaj počez, zraven, kot spomin na veliki nakupovalni dan.
Ti časi so že zdavnaj mimo. Danes, ko je svet prežet z informacijami, se vse pogosteje dogaja, da seže kupec po tistem, kar se mu zahoče trenutno in o potrebnosti ali nepotrebnosti nakupa ne pomišlja prav veliko. Poleg tega se nam najboljša priložnost za nakup ponudi največkrat kot nalašč prav tedaj, ko nimamo s seboj dovolj denarja,
V razvitejših deželah so to spoznali že veliko pred nami. Spoznali so, da se da včasih kupiti stvari neverjetno ceneje kot drugič, da se včasih za isto vsoto dobi več, da se nehote ponujajo priložnosti, ko se nakup dejansko splača
Ce bi z vsem tem računali, bi morali imeti kot ljudje, ki vemo, kdaj se splača kupovati, gotovino vedno pri sebi To pa ni niti varno niti praktično. Čekovna knjižica, drobna knjižica lističev, pa nam omogoča, da kupujemo in plačujemo kjerkoli in karkoli. Toda samo tiste trgovine in druge poslovalnice, ki imajo urejeno sodobno poslovanje, bodo znale pritegniti kupca, s tem da prejmejo ček brez vsakih zapietljajev, izkažejo tudi neke vrste zaupanje, potrditev, da verjamejo v kupno moč plačnika.
POPOLNA ZANESLJIVOST PLAČILA
Tisti, ki prejme pri plačilu namesto gotovine ček ne tvega ničesar Za vnovčenje pravilno izpolnjenega čeka v vsakem primeru jamči podružnica Ljubljanske banke ki je ček izdala Služba družbenega knjigovodstva nikoli ne preverja, aii ima ček kritje. Vsa ta negotovost zadeva samo Ljubljansko banko
Prejemanje čekov pomeni dokaj poenostavljen plačilni promet. Ček je vedno izpolnjen na celotno vsoto zato ni treba menjati denarja, skakati za drobižem in ob zaključku poslovanja sortirati bankovcev in kovancev ter jih vestno preštete oddati na za to določeno mesto To ne omogoča le mnogo hitrejšega dela marveč tudi mnogo zanesljivejše poslovanje. Ni se moč ušteli, ni moč prejeti ponarejenega denarja ali denarja, ki je toliko poškodovan da ga banka zavrne ali označi za manj vrednega Pravilno izpolnjen ček je vedno neoporečno plačilno sredstvo.
PRAVILNO IZPOLNJEN ČEK
Seveda pa tudi za ček veljajo pravila, ki zagotavljajo varnost banki. Na čeku, ki ga predloži plačnik, mora biti napisano, kolikšen znesek naj izplača Ljubljanska banka in komu. Napisana mora biti torej natančna vsota in naziv organizacije, ki ček prejme. Ček mora biti podpisan. Podpiše ga seveda tisti, ki z njim plačuje. Da je ček predložila prava oseba, se da kaj preprosto ugotoviti: prejemniku čeka se mora plačnik »predstaviti« s čekovno karto, na kateri je podpis imetnika tekočega računa, torej morata biti podpisa na čeku in čekovni karti identična. Vesten prejemnik čeka pa kontrolira imetnika čekovne karte in čekov tudi tako, da primerja čekovno karto z osebno izkaznico; na čekovni karti je namreč napisana tudi registrska številka osebne izkaznice.
Vsi podatki na čeku morajo biti napisani čitljivo in brez kakršnih koli popravkov. Nepravilno izpolnjen ček je treba takoj vrniti njegovemu imetniku in ga napotiti, naj ga odda v poslovni enoti Ljubljanske banke, ki vodi njegov tekoči račun.
Najmanjša vsota, katero lahko kupec oziroma naročnik storitve plača s čekom, je 30 dinarjev. Prav tako je določena naj večja vsota, in sicer tisoč dinarjev. Če je treba plačati vsoto, ki je večja od tisoč dinarjev, imetnik tekočega računa izpolni več čekov, pač toliko, da je pokrita celotna vsota. Ali bo pri tem prekoračil dobro-imetje na svojem tekočem računu, nikakor ni skrb prejemnika čekov, marveč vedno samo Ljubljanske banke.
ČEKE PREVZEMA SDK
Čeke, ki jih organizacija prejme namesto gotovine, je treba na hrbtni strani podpisati. To opravita pooblaščeni osebi. Prav tako mora biti na hrbtni strani štampiljka organizacije, ki je čeke prejela. Potem je treba čeke razvrstiti po podružnicah Ljubljanske banke, ki so čeke izdale ali kot pravijo bančniki, na katere so čeki trasirani
Za vsako podružnico Ljubljanske banke je treba sestaviti specifikacijo, ki obsega številko žiro računa banke, popis številk prejetih čekov in čekovnih zneskov ter skupno vsoto čekov Takšno specifikacijo, overjeno s štampiljko, podpišeta pooblaščeni osebi. Specifikacija se izdela v treh izvodih dva je treba skupaj s čeki predložiti pristojni SDK, eden pa ostane organizaciji.
Vsota vseh specifikacij se vpiše na barirano položnico, na kateri mora biti seveda napisano ime organizacije in številka njenega žiro računa pri SDK Vse skupaj, čeke, specifikacije in barirano položnico je treba predložiti pristojni SDK v osmih dneh, če sta podružnica Ljubljanske banke in organizacija v istem kraju, če sta ta dva kraja različna, pa v petnajstih dneh.
SDK, ki vodi žiro račun organizacije, prenese na podlagi dokumentov vsoto, ki je napisana na barirani položnici, na žiro račun organizacije v breme pa ga knjiži podružnicam Ljubljanske banke, ki so čeke izdale oziroma na katere so čeki trasirani Ček pomeni denar, gotovino, zato je seveda poslovanje s čeki natančno urejeno in podvrženo določenim zakonitostim, ki so v prid kupcu, prejemniku in banki. Poslovanje s čeki je torej mnogo enostavnejše, hkrati pa tudi varnejše, saj ukradenih čekov ni mogoče vnovčiti mimo redne in zakonite poti. Odpade tudi preštevanje denarja, s tem pa delo, ki je pogosto zoprno in se kaj rado dolgo vleče.
Izkušnje kažejo, da se v trgovinah in lokalih kjer je mogoče plačati s čekom, promet veča Seveda ne v obliki večjega navala ampak kot večji dnevm iztržek Mnogim kupcem oziroma gostom je pač lažje napisati večjo vsoto na ček, kot pa po-
tegniti iz žepa toliko gotovine. Imetniki tekočih računov pa lahko pri Ljubljanski banki najemajo tudi posojila, torej so kupci ki lahko kupijo več
Ste že pomislili, da bi se jim pridružili?
širjene
Sklepi razširjene seje predsedstva OC5. ki je bila v Ljubljani, dne 21. 1. 1978 ob 9. uri v sejni dvorani skupnih služb.
1. Vsem TOZD in skupnim službam se predlaga sprejetje sklepa, da z veljavnostjo od 1. 1	1976 dalje,
preneha veljati omejitev izplačil OD vsem tistim delavcem, katerim obračunske osnove niso bile obračunane in izplačane na osnovi celotnega števila točk po metodologiji AODM in AOD, temveč jim je bilo zadržano
— Letna seja konference se odvija po progr. mu sestavljenem na predhodni seji predsedstva konference — Predseds ."o konference dopolni vsa poročila in' materi-de obravnavane preko delegatov konference m [O DOS po TOZD Mr teriatt se epz_ dele vsem ude'ežencem na seji — Na seji se predloži :-v potrdilev in spre j me Pes 'o vp; v Šobri" e posti v GOS- C-m CrRAD’S
— Pred. zaključkom 'etn šoje konference se r>redv»i<. Rim c •-ra-
Splav za gradnjo mostu v Novem mestu
našem Pobrežju
Ogromni leseni opaži za delo na strojnici Srednje Drave II
izplačevanje startnih osnov nad 50 % izračunanih na startne osnove veljavne do 15. 1. 1975.
Sklep o minimalnem dvigu startnih osnov za 25 % izračunan na startne osnove veljavne do 15. 1. 1975 ostane še nadalje v veljavi.
Sklep je formuliran na osnovi zahtev TO DOS in podatkov danih s strani predstavnikov OOS TOZD in skupnih služb razen Celja, Gradnje Ptuj in Nizke gradnje Maribor iz katerih je razvidno, da je od skupnega števila zaposlenih delavcev bilo zadržano izplačevanje nad 50 % 1803 delavcem Procentualno bo sprostitev predstavil la od 2—6 % poveča-nja mase za izplačilo akontacij neto v OD na mesec posameznih TOZD
2.	Glede na podano informacijo da so iz računalnika nosredovani podatki o izvedeni AODM se sprejme sklep, da se izdela s strani APS podrobna analiza v mesecu februarju 1976.
Istočasno se izvrši konlrola ocenitve delovnih mest pn posameznih kriterijih z namenom, da se popra viio vse računske in ostale napake
3.	Reševanje minimalnega dviga (25%) startnih osnov v bodoče ne smemo urejevati z administrativnimi ukrepi Sporazumeti se moramo in popraviti kriterije obnosno metodologijo AODM in AOD.
Pri navedenem se zahteva večja angažiranost članstva OOS pri delu samoupravnih organov odnosno ko misij
4.	Za vse spremembe odnosno dopolnitve metode ali kriterijev AODM in AOD se pred uveljavitvijo in na osnovi predhodno sestrivpenega programa izvrši preizkus (izračun in analizira s strani strokovnih služb in komisij. :
5.	Letna seja konference OOS G1P GRADTS bo v Mariboru, dne 27. 1. 1976 oh 9.30 nrj v dvore**; družbeno političnih organizacij, Prešernova ulica.
nizaetji in u* .bi jubilejnih XXV. SlG Slovenije, katere je uspešno izvedlo GIP GRAD [S pod pokroviteljstvom glavnega direktorja inž. ringa Keržana
— Med odmorom seje (po poročilih) se organizira skromna zakuska Stroški z vključno najemnino prostorov bremeni- predračun konference OOS in se potrjujejo na prihodnji seji. izdela tov Raušl.
— Vsebina diskusij na letni seji konference naj zajema specifično problematiko delavcev posameznih TOZD, Predhodno naj bo obravnavana na IO OOS
— Na letno sejo konference se vabi poleg delegatov konference OOS in članov predsedstva glavnega direktorja inž Keržana. predsednika DSP, sekretarja sveta ZIC. predsednika koordinacijskega sveta ZSMS predsednika in sekretarja RO SGD Slovenije, pred^dtrvVn skupščine občine Maribor, predstavnike občinskega sindikalnega sveta in občin skesa odbora SGD Maribor, direktorje TOZD in strokovnih služb OTP GRADIS, predstavnike sindikata SGP Slovenija ceste in Primorje Ajdovščina: predstavnike tiska -DELO", -DE«, »VEČER« in Gradisov vestnik,
6 Volitve članov — delegatov v samoupravne organe podjetja in TOZD 'DSP DS TOZD in skupnih služb, komisij za delavski nadzor, komisij za medsebojna razmerja m svet interne banke) bodo izvedene predvidoma 12. marca 1978 Razori bo odposlan 10 februarja i97fi Pravica in dolžnost članstva OOS te
—	v aktivnosti pri izboru kandidatov
—	pri ocenitvi aktivnosti sedanjih delegatov
—	pri evidentiranju
—	pri organizaciji in izvedbi v času priprav sestankov, zborov in končno volitev.
Principi dela družbeno političnih organizacij in vloga sindikata v zvezi z navedenim so znani.
Zadolži se vse člane — delegate konference OOS in člane IO OOS pri TOZD za maksimalno angažiranost. Konkretna navodila bodo izdelana s strani splošne službe. Ocenitev dela bo izvedena na eni od prihodnjih sej.
7.	Na osnovi obravnavane problematike standarda zaposlenih delavcev na gradbišču JE Krško 'terenski dodatek, nočnine, prehrana, zdravstvena služba) in obrazložitvijo dosedanjega načina reševanja teh vprašanj navzoči člani ugotavljajo, da so se reševali v skladu z določili samoupravnih aktov in sporazumov,
V kolikor posamezniki smatrajo, da so prizadeti v svojih pravicah, naj se tozadevno obračajo na OOS ali DS TOZD ki so angažirani pri delih na JE Krško.
Konferenca OOS meni, da so po službeni zadolžitvi dolžni sodelovati pri reševanju navedene problematike vsi vodstveni kadri iz posameznih TOZD Strokovne rešitve lahko iščejo pri ustreznih skupnih službah.
Vloga koordinacije gradbišča JE Krško je v kompleksnem in enotnem reševanju problemov delavcev zaposlenih iz različnih TOZD GIP GRADIS na gradbišču JE Krško.
8.	Po trditvah zaposlenih delavcev na gradbišču JE Krško se zaradi tempa dela in ostalih pogojev delovne obleke, čevlji in ostala osebna zaščitna sredstva hitreje trošijo. Konferenca OOS smatra, da ni ovire^ kadar se osebna zaščitna sredstva več trošijo in to v primeru normalne kvalitete in rednega vzdrževanja, da se predlaga DS TOZD sprejetje sklepov o dodatni nabavi in razdelitvi ustreznih osebnih zaščitnih sredstev.
9.	Vprašanje kvalitete posameznih osebnih zaščitnih sredstev naj se rešuje preko ustrezne službe z nabavno službo. Večina delegatov OOS ima namreč utemeljene pripombe na slabo kvaliteto delovnih čevljev.
10.	Vprašanje pravilnosti obračunov in izplačil OD delavcev TOZD Železokrivnica, ki delajo na gradbišču JE Krško, je dolžan urgirati IO OOS Železokrivnice pri zadolženih delavcih za to delo. Uredi tov. Žigon Helena in o tem poroča na naslednji seji.
11.	Obravnavani predlog izvedbe letnih športnih iger Gradisa za leto 1976 se sprejme z dopolnitvijo, da nogomet organizira OOS pri TOZD Celje, šah pa prevzame OOS pri TOZD Ravne oa Koroškem ali TOZD Ljubljana.
Okvirni termini za izvedbo posameznih tekmovanj po panogah se dopolnijo s točnimi dalumi do 15. 2-1976. Urede člani komisije s predstavniki posameznih TOZD
12 Predsednika konference OOS tov. Raušla so zadolžili da angažira ustrezne strokovne kadre za razgovor s predstavniki ZSGp Jugoslavije in RO SOD Slovenile ki bodo v Ljubljani od 30 1 do 31	1. 1976 v
zvezi z analizo delitve OD na osnovi vloženega dela.
Sklepe razširjene seie predsedstva konference OOS GIP GRADIS se posreduje vsem članom ore-isedstva, predsednikom TO OOS predsedniku DSP sekretarju, sveta ZK. glavnemu direktorju, vsem direktorjem TOZD in strokovnih služb.

Gradis med prvimi
V Anhovem je že toliko naših delavcev, da jih je kar za eno malo TOZD in za tako veliko skupino se pravzaprav spodobi, da o njej slišimo tudi s katerega drugega področja. ne pa samo to, kako pridno delajo. Sami pravijo, da so aktivni predvsem v športnih dejavnostih; organizirali so se že kar v tekmovalne ekipe in na večini tekmovanj nas dostojno zastopajo. Tako so na novoletnem turnirju v kegljanju bili celo prvi — pred Hidromontažo, Primorjem in Salonitom, v nogometu so druga najmočnejša sila, za v bodoče pa pripravljajo tekmovanja tudi še v kakšni drugi panogi.
Zalivala
Sprejela sem obvestilo o sklepu delavskega sveta in 24. 11. 1975 tudi denarno pomoč. Za oboje se vam najiskreneje zahvaljujem.
Obenem bi se vam rada zahvalila še enkrat pismeno za vso materialno pomoč — v obliki stanovanja, plačila razlike zaradi spremembe talnih oblog in stroškov pogreba.
Hvala vsem, ki ste spremljali moža na mnogo prerani poslednji poti. Tovarišu dip. ing. Maistru iskrena hvala za čudovite poslovilne besede. Vsem skupaj hvala za izraze sožalja ob tako strašni izgubi.
Vem, da beseda hvala ne more odtehtati humanosti, ki jo je pokazal sleherni član našega kolektiva, zato vam ostajava s sinom večna dolžnika. Spominjala se bova Gradisa kot kolektiva, v katerem beseda človek veliko pomeni.
Še enkrat od srca hvala.
Martina Botolin
Skoraj neskončno je število jeklenih palic ob jedru
Prosti čas posvečajo
rekreaciji
Rekreacija je športna dejavnost, ki pozitivno vpliva na zdravje in pravilen razvoj vsakega telesa. Vsi se moramo zavedati, da je rekreacija pravzaprav izvor človekove energij e. Zaradi velikih naporov in težkega dela pa je prav ta energija zelo potrebna tudi nam gradbincem.
Lep pozdrav celotnemu kolektivu. Delal sem pri podjetju Gradis in prav tako se želim zaposliti tudi po končanem vojaškem roku.
Ob tej priliki želim v letu 1976 veliko poslovnih uspehov. Prosim pa, da mi pošiljate Gradisov vestnik, katerega sem zelo rad prebral.
P Uredništvo Žal naslova ni priložil
Oprostite mi, da se nisem prej oglasil, saj je preteklo že štiri mesece odkar sem se poslovil od kolektiva in odšel služit JLA.
Zato pa večkrat pomislim na kolektiv in moja želja je, da se po od-služenju vojaškega roka ponovno zaposlim.
Zdaj sem opravil izpit iz »C« kategorije in bi se želel tudi na tem delovnem mestu zaposliti.
Ob koncu bi še želel GRADISU veliko sreče in uspehov v novem letu.
Prav tako želim, da mi pišete na naslov;
Glamočič Nedo V. P. 4418/23 3520 Čuprija Srbija
Nahajam se na odsluženju vojnega roka v Cerkljah pri Brežicah. Vsem v kolektivu želim veliko uspehov v novem letu 1976.
Nikica Jelčič V. P. 3363/3 K3263 Cerklje ob Krki Slovenija
Gradisov vestnik« izdaja delavski
svet podjetja Gradis Ureja ga uredniški odbor Odgovorni urednik Lojze Cepuš Tehnični urednik M a tila Krnc Tisk tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani - Izhaja mesečno
Mladinci GE Maribor se zavedajo, da je rekreacija en del zdravja in vitalnosti. Zato so sklenili, da svoj prosti čas ne bodo preživljali v posteljah ob branju kriminalnih romanov ipd. Odločili so se, da se bodo vključili v TVD »Partizan« Studenci. Veliko zanimanje se je pokazalo za lahko atletiko. Mladinci se redno udeležujejo treningov Njihov trud seveda ni zaman. Zelo hitro so se pokazali vidni rezultati. Na občinskem tekmovanju je mladinec Cej-vanovič Hazim dosegel odlično II. mesto, kar je zelo lep uspeh za tako kratek čas. Glede na dosežen uspeh se je zanimanje mladih še bolj povečalo, tako da se je število članov podvojilo.
Poleg mladincev se zaradi rekreacije treningov udeležuje tudi skupina starejših članov podjetja, kar je vredno pohvale. Glavni pobudnik za širjenje rekreacije med njimi je tov. dalja Sokol.
Na koncu pa ne smemo pozabiti, da so mladinci s prostovoljnim delom v prostem času pomagali pri delni adaptaciji telovadnic Prav njihov poklic je pripomogel, da je delo potekalo brez zastojev. Mladinci so bili veseli, da so lahko s svojim znanjem in fizičnim delom kvalitetno izvršili gradbena dela. Za njihovo požrtvovalno delo so jim člani TVD »Partizan« Studenci zelo hvaležni
Za njihovo aktivnost na tem področju smo lahko tudi mi zadovoljni, vendar bi se ta aktivnost morala pokazati tudi na drugih področjih.
Jovičevič Sičo
Čeprav ko stolp na Bernardina ostal tak kot je, ga bo potrebno vseeno malo »pomladiti«
Pred zimskimi ipiriiaii igrami Iraišsa
Organizatol iger je OOS TOZD GE Celje —
Igre bodo 13. februarja na Golteh
Tako kot organizatorji številnih športnih tekmovanj so v skrbeh tudi Celjani kot organizatorji letošnjih XVI zimskih športnih igei Gradisa. Snega ni in ni. Tudi v zimsko športnem središču na Golteh ne. tako da je izvedba iger že pod vprašajem. Toda osnovna organizacija sindikata v Celju je že našla kompromisno rešitev, tako da bi bile tekme ponovno v Kranjski gori ob pomoči jeseniških sodelavcev Tekme torej bodo, od snežnih razmer pa je torej odvisno, kje se bodo 13. februarja zbrali najboljši smučarji Gradisa
Tekmovanje v dveh dicipiinah — veleslalomu in tekih bo potekalo tako kot vedno v starostnih grupah in sicer: — moški do 33 let, — moški od 33 do 40 let in — moški nad 40 let, medtem ko bodo ženske tekmovale v eni skupini.
Najboljši bodo zastopali GRADIS nato na zimskih republiških igrah gradbincev, istočasno pa bodo za svoje uspehe prejeli zaslužena priznanja.
i
Obala za marino je pripravljena, potrebno je le še urediti dno in maja bodo vanjo priplule prve jadrnice

Iz pregleda in opisa poškodb delavcev je razvidno, da se še vedno pojavljajo enake, slične poškodbe, vzlic dobremu Poznavanju nevarnosti pri delu, stalnemu opozarjanju in učinkovitim ukrepom za njihovo preprečevanje.
V mesecu decembru 1975 se je pri delu poškodovalo 33 delavcev, na poti na delo in z dela pa sta se poškodovala 2 delavca.
Tozd GE CELJE: (4 poškodbe)
Kurtalič Sifet, PU zidar — Pri razopa-ženju temeljev je imenovani stopil na ledeno površino ter padel in si poškodoval koleno,
Mujarič Haris, NK delavec — imeno-vani je nakladal PTT pokrov, pri tem mu Je stisnilo sredinec leve roke.
Barukčič Ivo, PU tesar - Pri opaženju temeljev za podporni zid je imenovani stopii na žičnik, ki je molel iz ploha ter si tako poškodoval stopalo.
Cančar Anto, NK delavec — Pri razopa-ževanju stebra se je udaril s tesarskim kladivom po kolenu desne noge.
Tozd ge JESENICE: (4 poškodbe) ZEKAN ABEZ, NK delavec - pri no-šenju lesenih klem je stopil na žebelj, ki **e štrlel iz deske in si poškodoval stopa-*o.
Vidakovič Slobodan, pu zidar —
Ic° je imenovani šel na delo, mu je spolnilo na poledenelem pločniku tako da 3e Padel ter se udaril na glavo.
BOZlC IVICA, tesarski vajenec — Pri ^ačanju iz objekta je šel mimo stojala, edtem časom je močan sunek vetra po-
drl stojalo za reflektor, ki je stal na tleh, tako da se je prevrnil in udaril mimoidočega v levo nogo.
VIDAKOVIČ SAVO, PU tesar — Pri vezanju opaža mu je zaradi premika opažne plošče padel železni podpornik na stegno leve noge
TOZD GE KOPER (1 poškodba)
NEDELJKOVIC BRANIVOJ, PK delavec — Pri prenašanju gumi cevi, ki vodi od kompresorja do zabijala pilotov se je zaradi nepazljivosti spotaknil ob kamen in si pri tem izpahnil levo nogo.
TOZD GE LJUBLJANA: (3 poškodbe)
ILIČ BRANKO, PK delavec — Imenovani je izseka val zid za elektroinstala-cijo, stal je na lestvi v višini 1,20 m ko je hotel izstopiti na tla, mu je spodrsnilo in se je pri tem udaril z roko ob radiatoi.
CELEBIC MUNIB, KV zidar — Pri prenosu betonskih krovnih plošč si je ploščo zaradi nepazljivosti spustil na mezinec leve roke.
LAZIČ DJURO, PK tesar — Pri rednem delu opaževanja ga je železna stojka udarila med noge po dimljah.
TOZD GE LJUBLJANA—OKOLICA (2 poškodbi)
VR AKOLIJ A MIRKO, PK tesar — Pri opaževanju nosilca je imenovani pri zabijanju lesene zagozde s kladivom udaril ob lesen nosilec nad seboj in se pri zamahu udaril na kazalec leve roke.
DENDIC HUSO, PK tesar — Zategač je pri vezanju opaža naglo popustil in imenovanega udaril po levi roki.
TOZD GE MARIBOR (5 poškodb)
KRAJNOVIC MATO, KV železokrivec — Ker so železokri vci preobremenili delovni oder z armaturo, katerega so si improvizirali tesarji za izdelavo opaža je popustil žičnik, oder se je podrl pod težo tako da so delavci padli iz višine 1,80 m na tla. Pri tem je imenovani dobil močan udarec v desni bok.
SOLTIC IVAN, PK železokrivec — pri vezanju armature na predelnih stenah aneksa so šli žeiezokrivci na oder, ki je služil tesarjem za opaženje na višini 1,80 m. Ker je bila prečka slabo zabita je popustil žebelj in so padli delavci s plohi vred na tla. Imenovani je dobil poškodbe na desni nogi.
PERNEK ANTON, strojnik — Pri nalaganju VARKA dvigala je bil imenovani na avtomobilu. Ko je skočil iz avtomobila se je prijel za del konstrukcije in jo potegnil za seboj, tako da je le-ta padla nanj in ga poškodovala.
RIHTAR FRANC, KV tesar — Med prevozom z osebnin avtomobilom na relaciji Studenci—Podbrežje je prišlo do prometne nezgode. Pri trčenju z nasprotnim vozilom je imenovani z glavo zadel v vzvratno ogledalo.
KRALJIC JOSIP, KV tesar — Pri žaganju zagozd na krožni žagi je imenovanemu spodrsnil les tako da mu je list krožne žage poškodoval palec na levi roki.
TOZD GE RAVNE NA KOROŠKEM (3 poškodbe)
BRICMAN MAKS, PK betoner — Pri nakladanju lesenih pragov na kamion mu je eden padel na nart leve noge.
TADIČ TADO, PU tesar — Pri čiščenju tramov na ostrešju mu je spodrsnilo ter je padel v globino 1,50 m na betonsko ploščo, pri čemer si je poškodoval zapestje desne roke,
SREPULJA MICO, KV zidar — Pri rezanju plastičnih drenažnih cevi mu je zdrsnila sekira zaradi česar se je imenovani vrezal v kazalec leve roke.
TOZD GE NIZKE GRADNJE (4 poškodbe)
RODES STANKO, KV tesar — Pri montiranju cevnega odra na betonarni, ga je del cevnega odra udaril po desnem kazalcu tako, da mu ga je zdrobil.
AMIDZlC VLADO, KV tesar — Pri zabijanju žebljev v les je eden zaradi grča-vosti lesa odskočil ter poškodoval imenovanemu palet na levi roki.
PETAK MARTIN, PK delavec - imenovani je pripenjal na žerjav železne U profile. Pri dvigu se je breme odpelo in mu je en profil padel na prste noge.
KORNET ANTON, PU zidar - Pri odpiranju zadnje stranice kamiona se mu je stranica izmuznila lz rok tako da je imenovanega udarila po zapestju desne roke.
TOZD KO LJUBLJANA (4 poškodbe)
SEMIČ MEHMED, KV klepar — Pri zlaganju sestavljive lestve je gornji del obvisel na robu nosilca in nato padel na glavo imenovanemu.
PLAZ AR JOŽE, strojni tehnik — Pri dvigu kavlja od žerjava je imenovanega udarila varovalka vrvi, ki je na kavlju po prstancu desne roke.
POTOČNIK BOGOMIR, PK varilec — Pri nakladanju zabojev z orodjem je imenovanega zabolelo v križu.
HORVATIČ STANKO, KV ključavničar — Pri ravnanju okvirja je imenovanemu spodneslo kladivo, tako da se je udaril po palcu leve roke.
TOZD KO MARIBOR (—)
Do sedaj še ni bilo prijavljemn nesreč pri delu.
TOZD LIO ŠKOFJA LOKA (—)
Do sedaj še niso bile dostavljene prijave nesreč pri delu.
TOZD OGP LJUBLJANA (2 poškodbi) TOS1C MIL ADI N, KV pleskar — Pri prehodu iz prednjega dela mehanične delavnice v zadnji del se je imenovanemu prevrnila stranica modela za izdelavo betonskih plošč tako da ga je udarila na gornji del stopala.
STOJI CEVI C STANISA, KV mizar — Pri skobi jen ju letev za opaž I nosilca na mizarskem kombiniranem skobeljniku je imenovanemu valj z rezilnimi noži odrezal kazalec leve roke do drugega členka.
TOZD SPO LJUBLJANA (1 poškodba)
PLOJ KARLO, šofer — Pri odpiranju stranice kasona mu je stranica poškodovala palec na levi roki.
TOZD ZELEZOKRIVNICA
V tem mesecu ni bilo zabeleženih poškodb pri delu
BAMBIČ BOJAN
NADALJEVANJE Z 2. STRANI NADALJEVANJE Z 2. STRANI NADALJEVANJE Z 2.
nje novih, dodatnih — seveda družbeno koristnih in koristnih za vse udeležence planiranja v določeni obliki združevanja dela. Sporazum o planu ima torej moč pogodbene obveznosti.
Vse povedano o vlogi dohodkovnih odnosov pri uresničevanju planskih nalog v bistvu pomeni dohodkovni ciklus, ki prek združevanja dohodka, poslovanja z njim in ustvarjanja nove vrednosti vedno znova vrača skupni rezultat združenega dohodka nazaj na žiro račun TOZD — v razmerju z vloženim dohodkom kot izrazom živega in minulega dela. Vse z namenom, da bi se dohodek TOZD znova združil in začel svojo pot v novem ciklusu, na osnovi novega načrta.
Poslovodni organ, strokovne služ-oe v TOZD, DO in SOZD ter skupne službe morajo na osnovi razumljive in prepričljive dokumetacije omogočiti delavcu v TOZD, da bo spoznal. kako je dohodek, ki ga bo združeval v okviru srednjeročnega načrta, njegov združeni dohodek, ki bo dal optimalne rezultate tudi za to temeljno organizacijo, ne samo za druge TOZD ali za neke delavce abstraktne družbene interese. Tako združevanje dohodka bo učinkovito in se bodo delavci zani zavzemali samo takrat, če bodo sodelovali v novo ustvarjenem dohodku kot rezultatu združenih sredstev ne samo v smislu vračanja teh sredstev, četudi z ustreznimi obrestmi, ampak deiansko v smislu delitve rezultatov, doseženih ori novečamu produktivnost’ Te odnose je treba do konca
i •	r,o*oir\ VlO-
do delavci zadostno stimulirani za združevanje dohodka. Vse to pomeni, da bomo le tako lahko v določenem planskem obdobju za združevanje razpoložljivi del dohodka TOZD v okviru delovne organizacije ali SOZD obravnavan kot celovit dohodkovni potencial, s katerim lahko vse TOZD računajo, planirajo na osnovi sporazumevanja in planske naloge tudi uresničujejo. Če pa se TOZD glede skupnih planskih ciljev ne morejo sporazumeti, seveda ostane pravica vsakega TOZD, da odloči, da svojega dohodka ne bo združila, da ga bo vložila izključno za lastne naloge (ki pa so tako ali drugače pomembne tudi za druge TOZD) ali drugje, kjer želi. S tem pa seveda prevzame nase tudi vse posledice, ki bi eventualno izhajale, če ne izpolnjuje načela vsebovana v samoupravnem sporazumu o združitvi.
Pomembna vloga ZK in sindikatov
Ob teh razmišljanjih je treba poudariti, da je družbeni interes prav gotovo tak, da bi morali zainteresirati delavce, da je dejansko racionalno, trajnejše združevanje dohodka, ne pa kratkoročno. To zadnje je lahko dokaj vprašljivo, čeprav daje trenutno morda večje koristi. Prav za te usmeritve delavcev, na katere zagotovo vplivajo razni subjektivni dejavniki, je pomembna vloga ZK in sindikata. Ne zato, da bi opravljala pritisk na delavce, ampak da za-
Polaganje strokovnih zpifsv v letu 1975
m	& m M ‘Jfck .<"$>.
oko 1975 je za izpite gradbene stroke osmo zaporedno leto, odkar se izpiti opravljajo po znanem, sedaj veljavnem izpitnem >rogramu. V teh osmih letih (1968—1975) je skupno opravilo izpite 1710 kandidatov od tega 1288 moških (75%) in 422 žensk (2'6 %). Vledtem ko v prvih šestih letih do vključno leta 1973, letno ni vilo nikoli presežena št. 200 kandidatov, je že v lanskem letu 1974 število kandidatov, ki so opravili izpit nenadno poraslo na 106, v letošnjem letu 1975 pa je bil dosežen dosedanji maksimum 127 kandidatov, od tega 317 moških (74,2'°/o) in 110 žensk (25,8%). V vseh teh letih pristopajo k izpitom kandidati gradbeni tehnik, povprečno 50% vseh udeležencev, gradbeni inženir I. stopnje, ca. 11%, diplomirani gradbeni inženir ca. 18% in prav toliko diplomiranih inženirjev arhitektov. V znatno manjši meri pa so prisotni poklici arhitekt I. stopnje (ca. 0,6 %), diplomirani komunalni inženir (1,4%) ter geodetsko-komunalni inženir (ca. 1%). Približno enako procentno razmerje je bilo tudi v letu 1975, ko je od skupno 427 kandidatov bilo 220 gradbenih tehnikov, 47 gradbenih inženirjev, 60 diplomiranih gradbenih inženirjev, 2 arhitekta, 86 diplomiranih inženirjev arhitektov, 8 diplomiranih komunalnih inženirjev in 4 diplomirani inženirji geodeti
Učni uspeh je v vseh letih, pa tudi v 1975. letu tak, da je ca. 50 "/n dobrih ocen. ca. 10—11 % prav dobrih in ca. 9—10% zadostnih ocen. Nezadostne ocene se gibljejo okrog 30—31%, napram celotnemu številu kandidatov. Leta 1975 je od 42'7 kandidatov bilo nezadostno ocenjenih 108 kandidatov. Pri tem prevladujejo tisti, ki morajo ponavljati le po 1 predmet (teh je ca. 80%), takoj za njimi Pa tisti, ki motajo ponavljati ves izpit (16%), kar je sorazmerno visok odstotek Slednji odstotek se je prav v 1975. letu sko-ro podvojil napram prejšnjim letom. Ponavljalcev iz 2 predmetov .le povprečno 4 %.
V vseh osmih letih strokovnih izpitov gradbene stroke je vsega le 5 kandida*ov opravilo izpit z odličnim uspehom in sicer 4 moški in 1 ženska.
Po področjih zaposlitve vidno prevladuje gradbena operativa ca. 40 % pred projektivo ca 25%. Ostalih dejavnosti je še 18 in sicer zlasti industrija gradbenega materiala, cestna podjetja, stanovanjska in komunalna podjetja, vodne skupnosti, industrijski biroji, investicijski in drugi zavodi (urbanistični, za napredek gospodarstva. soseske) trgovska podjetja s projektivnimi biroji, kmetijski kombinati, skupnosti cest, upravne službe (sekretariati in občine, FAGG, športno-projektivni biroji, PTT in svobodni poklici (prvenstveno arhitekti).
Po predmetih glede na negativne ocene je teh največ iz gradbene mehanizacije in poznavanja strojev (ca. 40%) sledijo PTP (ca. 25%), zatem kalkulacije in gradbeno poslovanje (ca. 20%) in varstvo pri delu (ca 14%), najmanj pa pravni predpisi (ca. 1 "/n).
Nekateri kandidati prihajajo na seminarje nepripravljeni, kar bo treba v bodoče popraviti. Opozarjamo kandidate Gradisa, da
SP ZA 1 7".T\i t P V	f prvml -j i |q ■priOTA vi jo.
Za leto 1976 pa so določeni naslednji izpitni roki:
Gradbene stroke
Št. izpita
1/76 11/76 III/76 IV/76 V/76 VI/76 VII/76 VIII/76 IX/76
1/76
11/76
III/76
IV/76
V/76
htevata zadostne informacije in argu mente, ki bodo prepričljivi za združevanje dohodka; da skrbita za demokratično samoupravno načrtovanje, da odigrata ustrezno vlogo v raznih sporih, ki bodo nastali ;n ki lahko ustvarijo ugodno ozračje za vpletanje parcialnih ali celo sovražnih interesov itd. Ta dolgoročni interes glede rezultatov gospodarjenja z združenim dohodkom v okviru planskih ciljev pa jasno spodbija sleherni očitek o tem. da ustavni sistem deluje dezintegracijsko, da onemogoča nujno koncentracijo sredstev itd.
Nedvomno bo postal pri našem planiranju in realizaciji planov dohodkovni odnos sčasoma prevladujoč, Vendar pa je kreditni odnos z obrestmi še vedno ustaven in bo tudi še uporabljen. V poštev bo prišel takrat, ko bo na primer posamezna TOZD zaradi svojih nepravilnih odločitev ustvarila izgubo in bi ji bilo treba začasno pomagati, da se izkoplje iz težav. Normalna oblika sodelovanja med TOZD v raznih oove-zavah združenega dela pa bo dohod, kovni odnos: stalno združevanje dohodka za določene naloge, tekoče prikazovanje rezultatov združenega dohodka, njegova redna delitev na osnovi vloženega dela in seveda tudi skupna odgovornost pri tveganju Tudi ta odgovornost je seveda nezdružljiva s kreditnim odnosom. Zato pa bi morali v samoupravnih sporazumih o planskih osnovah in v načrtu vsake TOZD, ki združuje del svojega dohodka, zagotoviti tudi minimalne pravice tiste temeljne organizacije, v katero se združeni dohodek vlaga: enaka merila za delitev osebnih dohodkov, enakopravnost pri nujno potrebni akumulaciji in za druge »minimalne standarde«, če lahko tako rečemo. Dohodkovni rezultati nad tem minimumom pa morajo biti obravnavani kot rezultat skupnega dela vseh, ki so dohodek združevali in skladno z vloženim prispevkom je tako ta sredstva tudi razdeliti. Jasno je, da bo v srednjeročnem planskem obdobju ali v določenem obdobju znotraj njega ena TOZD koristila združeni dohodek, druge pa ga bodo združevale, kasneje pa bodo vloge zamenjane oziroma porazdeljene. To bo stalen sistem medsebojnih odnosov v zelo gibčni obliki.
Osebni dohodek je prav gotovo bistveni stimulans za ustrezno in učinkovito uresničevanje dohodkovnih odnosov. To pa pomeni, da bi se morali rezultati, doseženi z združenim dohodkom, izraziti ne samo takrat, ko so razdeljeni na žiro račune TOZD, ampak tudi takrat, ko je del teh rezultatov v obliki osebnega dohodka izročen delavcu kot nagrada za delo. Če stvar poenostavim: delavec bi moral vedeti, da je, na primer, desetino svojega osebnega dohodka prejel kot rezultat združenega dohodka na ravni SOZD. deset odstotkov iz združenega dohodka na ravni delovne organizacije in preostali del osebnega dohodka kot rezultat dela v TOZD. V tem bi bil tudi pomemben povezovalni interes za združevanje dohodka in učinkovit potek dohodkovnih ciklusov na vseh ravneh. Delavec bi vedel, da osebni dohodek ni dosegel samo na osnovi mesečnega učinka in drugih meril v svoji TOZD ampak tudi na podlagi rezultatov dela na ravni delovne organizacije, SOZD ali reprodukcijske celote. Seveda pa se rezultati združevanja dohodka ne morejo vedno neposredno izkazati v osebnem dohodku, vendar naj bo tudi o tem odločilna beseda delavcev.«
Ko bomo v kratkem sprejemali oz. sklepali samoupravni sporazum o osnovah planiranja v Gradisu, bomo morali vse te odnose trajnejše natančno urediti, da bi se tako lahko s čim manj nepotrebnih sprotnih razprav bolj posvetili nalogam za doseganje čimboljših rezultatov.
ROLETO Vinko, dipl oec.
Pismeni del		Prijava do			Ustmeni del	
26.	12. 1975	10.	1.	1976	20., 21.,	22. 1. 1976
23.	L 1976	7.	2.	1976	17.. 18.,	19. 2. 1976
20.	2. 1976	6.	3.	1976	16., 17.,	18. 3. 1976
15.	3. 1976	3.	4.	1976	13., 14.,	15. 4. 1976
22.	4. 1976	8.	5.	1976	18., 19.,	20. 5. 1976
20.	5. 1976	5.	6.	1976	15., 16.,	17. 6. 1976
15.	9. 1976	2.	10.	1976	12., 13.,	14. 10. 1976
20.	10. 1976	6.	11.	1976	16., 17.,	18. 11. 1976
18.	11. 1976	4.	12.	1976	14., 15.,	16. 12, 1976
stroke						
30.	12. 1975	17.	1.	1976	26., 27.	1. 1976
30.	1. 1976	14.	2.	1976	24., 25.	2. 1976
26.	3. 1976	10.	4.	1976	20., 21.	4. 1976
28.	5. 1976	12.	6.	1976	22., 23.	6. 1976
29.	10. 1976	13.	11.	1976	23., 24.	11. 1976
Mladinci skupnih služb v »polni zasedbi«
Mladinci na ekskurziji po
naših gradbiščih
Pred koncem lanskega leta smo mladinci na skupnih službah organizirali strokovno ekskurzijo. Ogledali smo si več objektov, ki jih gradi naše podjetje na štajerskem koncu. Zjutraj smo z avtobusom odšli izpred skupnih služb ter se napotili iz meglene Ljubljane proti Trojanam in že v Domžalah nam je sonce napovedalo lep dan. Na Trojanah je bila naša prva postaja, saj smo bili vsi potrebni malice ob tako zgodnjem odhodu od doma.
Po lepi cesti smo se priden spuščati v delno zamegljeno dolnje savsko dolino. Peljali smo se skozi iztoke, Zagorje v Trbovlje in to je bila naša prva postaja, kjet nas je že (id daleč pozdravljal skozi meglice visoki dimnik. Visoko nad vsemi ostalimi, ki jih v tej dolini ne manjka, je stal dimnik, ki ga je zgradilo naše podjetje. Avtobus se je ustavil cb upravni stavbi, udeleženci ekskurzije pa smo šli preko mostu. Tu se nam je pridružil tudi inž Malgaj, ki smo ga že prej naprosili, da nam pove nekaj podatkov o gradnji tega objekta. Povedal je, da je bilo v dimnik vgrajeno mnogo betona in samega dela naših delavcev. Sodelovanje s podjetjem Vatrostalna je bilo tudi zelo uspešno in dimnik je bil zgrajen v roku ter zelo kvalitetno. Tako so bile tudi izkušnje iz tega ve. likega objekta uporabljena tudi na drugih podobnih, ki jih gradita obe podjetji v sodelovanju. Ob zaključku obiska smo videli in slišali tudi o ostalih objektih, ki se grade na tem predelu. Tako delajo oporni zid, urejajo in regulirajo potok v bližini ter nekaj ostalih del
Pot nas je vodila potem skozi Zasavje proti Rimskim toplicam in nato v Celje Tu smo se ustavili ter se malo oddahnili. Po kratkem oddihu smo se napotili proti Velenjskemu jezeru, kjer smo imeli organizirano kosilo Po kosilu pa smo se malo sprehodili po zamrznjenem jezeru in bilo je ob prijetnem soncu vsem prav lepo. Na kratki vožnji do Šoštanja, ki je v bližini pa smo si tudi zapeli nekaj pesmi, da smo poboljšali vzdušje.
V Šoštanju smo se ustavili pred vhodnimi vrati in sprejel nas je inž. Hočevar, ki nas je vse povabil v svojo pisarno Bila je lepo urejena
in v njej je bilo mnogo načrtov. Po enournem predavanju o razvoju celotnega območja termoelektrarne od prvih začetkov pa do sedanjega stanja, ko se končuje in dograjuje ter-
Obiskaii so tudi gradbišče v Šoštanju
moelektrarna IV, smo si ogledali same objekte, še posebno tiste, ki so sedaj v gradnji, Mladinci smo bili vsi navdušeni nad prikazanimi rezultati in dograjenimi objekti. Zaključek ogleda šoštanjskih objektov pa je bil v lepo urejeni menzi na gradbišču.
Ker se je pričelo že nočiti, smo se odpravili z avtobusom tudi do cerkve v bližini Šoštanja, ki jo je zgradilo naše podjetje. Videli smo jo le < od daleč in pot nas je dalje vodila proti domu. Seveda pa smo se ob vrnitvi ustavili tudi na Trojanah, saj je to ena od obveznih postaj ob vrnitvi s štajerskega konca.
Na koncu pa smo skupno ugotovili, da je bil izlet kljub temu. da je bil tik pred koncem leta, zelo prileten in da se bomo še kdaj v tako prijetni družbi poveselili in obiskali nekatere naše kraje, da jih spoznamo.
Na koncu se vsem. ki so nam omogočili organizacijo ekskurzije, lepo zahvaljujemo.
Murn Dominik
== Iztočni kanal za 8. agregat HE Fala je zaprt in dela se nadaljujejo na HH njegovi notranji strani
Na gradbišču v Fali mora žerjavist delati nad vodo