KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KOPRSKO OBZIDJE, MUDINA VRATA IN LEVJI GRAD EMIL SMOLE Vzdolž vse obale zahodne slovenske in hrvatske Istre leže majhna slikovita me- steca, katerih zunanja značilnost se izraža predvsem v tem, da iso sama v sebi izredno gosto grupiraina, da navadno tej strnjeni gmoti daje vertikalni poudarek stari mesitni stolp in da so skoraj pri vseh še očitni sle- dovi srednjeveških mestnih obzidij. Te zna- čilnosti tvorijo čudovite silhuete, ki toliko bolj impresionirajo, če jih opazujemo v protisvetldbi zahajajočega sonca. Takšna so mesita: Rovinj, Poreč, Novigrad, Umag, Piran in Koper. Medtem ko so nove potrebe ekonomskega razvoja v nekaterih obalnih istrskih mestih skoraj docela razrinile ali porušile oklep starega mestnega obzidja, vidimo spet pri drugih, da se niso razširila daleč preko nekdajijega visokega kameni- tega obroča, ki je ločil mesto od okolice. Med najbolje ohranjena mestna obzidja štejemo pri nas monumentailno, s s/tolpi opremljeno obzidje Pirana, ki je v današ- njem obsegu bilo zgrajeno v XV. stoletju. V drugih istrskih mestih so ta trdno graje- na obzidja, brž ko so izgubila v XVI. in XViliI. stoiletju svoj funkcijski smisel, po- stala pravcati in skoraj neizčrpni kamno- lomi klesanega kamna, ki so ga lahko s pri- dom uporabljali za isltavibno gradivo pri zi- danju novih zgradb ob širjenju mest. Koper je že v rimski dobi, ko se je ime- noval še Capris, obkrožalo obzidje. Obje- malo je razmeroma majhno površino naj- višjega dela otoka, saj v svoj venec ni vkle- nilo več kot prostor današnjega Trga revo- lucije in Ganduzijevega trga (Brolo) ter se je zaključevalo že ob vstopu v sedanjo Can- karjevo ulico. Leta 555 se je to obzidje na vzhodnem robu mesta premaknilo le neznat- no proti vzhodu ter zajelo še polovico ome- njene ulice. Spremenjeni pogoji v času cerkvene in po- svetne vlade oglejskih patriarhov v Kopru pa so vplivali tudi na širjenje mesta. Tesna zazidava v inotranjosti najstarejšega kopr- skega obzidja, povečanje prebivalstva, ki se je prestrašeno umikalo za mestne sadovje pred prodirajočinii Slovani, je meščane pri- silila, da so pričeli graditi novo obzidje, ki pa so ga sedaj postavili že povsem na rob skalnatega otoka. To obzidje je za ves sred- nji vek in vse do današnjih dni pomenilo skrajno mejo za širjenje mestnega terito- rija. Znotraj tega pasu ise je poslej razvi- jal urbanistični koncept mesta, tako da so na temenu otoka rasila upravna poslopja in j plemiške palače, ob robovih pa revne hišice) kmetov-paolanov in ribičev. Kdt se je v okviru danega utrjenega pasu j razvijal urbanistični koncept srednjeveške-! ga Kopra, tako je mestno obzidje nepre-| stano doživljalo najrazličnejše modifika-j cije, ki so jih narekovale politične spre-; membe in z njimi v zvezi tudi obrambne ■ potrebe. Oglejski patriarh Gregor Monte-i longo se je še posebej trudil, da bi zava-' roval svoje istrske posesiti ter je v ta na-- men utrjeval ne le Pulj, marveč tudi Koper.; To mesto je imelo, vsaj kar se obrambe; tiče, še prav posebno ngodno lego, ker je> ležalo na otoku, od vseh strani obdano z i morjem. Toda vse te fortifikacije so sej izkazale brez koristi, kajti Koprčani so' leta 1278 kljub visemu morali odprdti Bene-j čanom mestna vratta ter se iradi ali neradi j pokoriti vsiljeni oblasti mogočne Beneškej republike. Nič kaj preveč ni Serenissima; zaupala koprskim meščanom, zato je leta^ 1283 porušila velik del mestnega obzidja naj morski sirani.i Mesto je bilo odslej bolj ali manj izpostavljeno napadom z morja. Znova i se je koprsko dbrambno zidovje zaltreslo leta 1348, ko se je koprsko in okoliško pre- bivalstvo uprlo Benečanom in prisililo nji- hovo oboroženo mestno posadko, da se je morala « županom vred zateči v neosvoj-! Ijivi I^evji grad. Le z največjimi težavami; je Benečanom tedaj uspelo, da so si z moč-j no vojsko in z najrazličnejšimi pripravami in stroji za rušenje obzidja znova priborili posest mesta in zatrli uporni duh koprskega prebivalstva. Zlasti občultno so bili po zadu- šitvi tega upora kaznovani Slovenci, kate-; rim so zaradi njihove soudeležbe odvzeli^ pravico do opravljanja javnih služb in noš-; nje orožja.^ Da bi se beneški oblastniki za-j varovali v bodoče pred podobnimi poskusil do republike nerazpoloženega prebivalstva,- je beneški senat leta 1349 izdal kar štiri; odločbe, v katerih ukazuje, da je treba za-j varovalti vse dohode na glavni trg z debe-j limi železmimi verigami, na severnem delui mesta pa zgraditi utrdbo Musella na kraju,; ki še danes nosi to ime.' Še mnogo huje pai je meščane prizadel odlok, ida niorajo poru-i siti ves pas obzidja na tistih mestih obi morju, kjer je bil ugoden prostor za prista-i Janje galej. To je bila huda kazen zai, uporne meščane, itoliko hujša, ker je mestd ostalo poslej v zelo nevarnih časih nezava^ 26 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA rovano pred napadi isovražnikov. Čeprav so Benetke že nekaj let po upooru Koprčanov omilile to in ono sankcijo, se zdi, da mestu le niso docela zaupale, o čemer priča neza- varovano mesto, ki bi vsak čas moglo po- stati lahek plen sovražnikov. Ti iso pusto- šili tudi po Pulju, Poreču in drugih istrskih mestih. Zaito je senat lleta 1364 dovolil ko- prskemu županu, da popravi tiste dele ob- zidja, ki so bili popravila potrebni, aprila meseca je izročil za ta dela 500 lir, decem- bra pa še 100 dukatov za ureditev obzidja, ki je bilo poškodovano, ko se je porušila neka hiša, last redovnice sv. Klajre.* Nego- tova uisoda preslabo utrjenih istrskih mesi je Benetke zaskrbela šele leta 1368, ko je pohod Karla IV., ki se je s svojo vojsko od- pravil proti Rimu, grozil tudi istrskim na- sertbinaiin. Čeprav si od teg-a leta sicer sle- dijo redki dekreti senata, ki -naroča kopr- skemu žuipanu, da je treba misliti ina popra- vilo porušenega zidovja, je iz skopih finanč- nih sredstev, ki jih je dajal senat za ta dela, razvidno, da so iz 'teh mogli kriti le manjši del potreb in da je šlo le za bolj ali manj mailenkostna popravila nekaterih delov obzidja, kar pa mestu nikakor ni mo- glo zaigotoviti varnosti. Brž ko pa se je ne- varnost le nekoliko polegla, so zastala tudi vsa dela pri gradnji in oibnavljanju zidovja, kar so Koprčani hudo občutili že leta 1380,, ko so v mesito vdrli Genovežani, ga zažgali, porušili številne lepe zgradbe, pobijali in izropali vse, kar so dragocenega naš.li v me- stu. Upropaščeno obzidje, ki je na več me- stih kazalo široko zevajoče rane, so po tem dogodku pričeli celiti. Leta 1385 so za po- pravilo mestnega dbzidja izdali 25 zlatih dukatov,' leta 1599 pa so .popravljali ob- zidje o*b vratih sv. Tomaža im vratih Bra- zuol.* Leita 1403 Koper še ni imel zavaro- vano stran, ki je gledala na odprto morje, dasi je beneški senat tedaj že obljubil, da bo prispeval jK>lorioo za kritje stroškov ter da bo poleg tega poslal tudi vse potrebne stroje in svoje inženirje za fortifikacijo. Da so popravljalli obzidje tudi še kasneje, nam priča beneški lev iz leta 1412, ki je vzidan v neki hiši v severnem delu mesta. Očitno pa je, da je bila Beneška republika zainteresirana za delo ponajvečkrat takrat, kadar je istrskim" mesitom grozila kaka nova nevarnost. Tako se je zgodilo tudi tedaj, ko sta oglejski patriarh Ludvik in kralj Sigismund leta 1413 vdrla v beneški teritorij. Sigmund se je takrat pojavil tudi pred Koprom, Izolo (ta si je svoje obzidje uredila že leta 1411), Porečem in Puljem ter zavizell Dolino in Vodnjan. Tedaj je beneški senat odločil, da se naj v celoti obnovi ko,prsiko obzidje. Dožev dukale, da- tiran z dne 4. julija, namreč pravi: j Koper v XVin, stoletjiu 27 KRONIKA CASOP-IS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO >MCCCCXin. die IV. Iulij In Consilio Rogatorum, &c. Camparueriint ad praesentiam nostram certi Ciues, & fideles iiostri lustinopolis nomine Communitatis lustinopolis, expo- uentes, & suipplicantes, qvod \i dieti nostri fiideles lustino- polis possint stare, & viuere secoiri, & subiacere illis periciiliis, quibus, subiecerent vsquc a-d presens, dig-netur nostra dominatio proiiidere, quod Ciudtas nostra lustinopolis muretur, qu'ia si dieta Ciuitas murabiitur, augebit, & multi- plicabitur, & ob hoc introitus nostri dictae Ciuitatis multi- pIiieabuintLir; Et vt dieta Ciuitas niurari possit, Communitas nostra lustinopolis, se offert iponere omnes lapides, & are- nam, U^Qa;niina necessaria pro pontibus, & inanuales, & petit dieta CoTiimunitas, quod dignetur dominatio mostra eis con- cedere. quod Datium Mutae remajieat diete Coimununitati, quo>d Datium de voluntate, & coinsensu Poifestaitis, & Cape- tanei lus^tinopolls. & sueccssoirum suoirum expendatur in fa- brica murorum dictae .terrae, & pro a.ptando stratas, per quas mubsolati cum frumento, & alio Blado veniinnt lusti- nopolim, & pro apta/ndo illud, quod erit neecessajium circa Ccistrum Leonem, pofntes portus, arces, fontem, & alia ne- cessaria pro nostra terra praediota; El: vtile, & bouum sit prouidere super hoe. Vadit pajrs, quod respondeatur, dictis nostris fidelibus lustinopoliis, quos visa, & multoties experta fidelitate siia, quam. ad hoiioTem, & statum nostri Domini] laudabiter deraonstraiverunt volemtes eis complaeere, sumus contenti, quod dieta CiuLtas nostra lusitiinopolis muretur, & quod dieti fideles nostri pro murando dietam terram tene- antur ponere lapides, arenam, caleem, lignamina necessaria pro partibus, & manuales: Et Potesias, & Catpitaueus noster lustino-polis diuidat ipsas angarias inter Ciues, & rusticos pro vt ei iustum, & rationabile videbitur; Et faeilatt nihilominus faeeie ali publica consueta. Et isunius contenti, qiiod Datium Mutae, quod est librarum MD. in MM. in anino. romaneat dietae Ciuiiati pro fabrica murorum, & pro faeiendo alias expensas ncccssarias pro Tt supeiius continetur. Verum volu- mus, quod Potestas, & Capitaneus noKter lustinopolis, & qiii per itempora erunt dcbeant ifncipere murare dietam terram, inciipiendo h Porta Sancti Peitri, & sequeindo murum incep- tum, & \eniendo ab Ansenatu Tsaue ad Portam Bussedraglie; Et postea incipere debeat ab alia parte Portae Maioris, & venire vsuue portam Sanctil Martini; Et completis dictis Muris, inci]>i, & fieri debeat in augulo musellae vnum ca- slrum, & per illura modum, & formam quae tunc ordina- bitur per Dominiiuni; Et a loeo Musellae vsque ad Portam P>u9sedraghae non debeat murari dieta CiuiH:as, nisi prime factum fuerit, & eompletum dietam castrum, fiendum in dieto loeo Musellae. De quibus denarijs Potestates, & Capi- tanei lustinopolis, qui pro tempore erunt ienere faciant com- putum ordiinatum, ita quod in aIiquo alio non expendaJitur, uisi pro laborerijs suprascriptis«.' Vise pa kaže, da je ia dekret senaita oistal le kos papirja. Dela, ise zdi, se sploh niso pričela, kajti za hip se je ozračje nad Betne- ško Istro nekoliko razčiistilo in istrska me- sta iSO nedvommo zelo hitela, ida popravijo škodo, ki SO jo nemirni časi napravili tudi znotraj obzidja. Tako ise leta 1418 Koprčani lotijo rekonstrukcije mesftnega stolpa, tri leta nato Genovežani vrnejo reilikvije obeh koprskih patronov, ki so jih uplenili ob svoji zasedbi mesta; leta 1423 se reformi- rajo tudi koprski statuti. Podobno obnovi- tveno dejav,nost v item obdobju opažamo tudi v drug'ih istiiskih mestih, med njimi posebno prednjači Pulj. Kljub intenzivnemu zanimanju Koprčano\% da oim hitreje za- celijo rane v centru mesta, pa niso pozabili svojega oibzidja. Njihov Veliki svet je 21. februarja 1451 .sklenil poslati v Benetke poslance, ki naj bi pri Republika izprosili dovoljenje, da na lastne stroške popravijo 400 korakov porušenega obzidja. Senat je takoj ugodiil njihovim izahtcA^am m dovolil, da takoj pričnejo z delom. Toda že p>o ne- kaj letih je utrjevanje zastalo, bržčas zaradi pomanjkanja materialnih sredstev, zaradi česar vidimo lelta 1439 v Benetkah ZDOva koprske poslance, ki prosijo, da smejo še naprej uporabljati davek Mude za popravilo oibzidja. (Dukale doža Foscari- nija z dne 22. avgusta 1439 odgovarja Ko- prčanom takole: >Franei.seus Foscari Dei Gratia Dux Ventiarum &c. No- bilibus, & Sapientibus Viinis iNicolao Superantio de suo Man- date Po-tesitati, & Capitaneo lusitinopolis, & sueeessoribus suLS ifLdelibus, &c. Denotamus voibiis, qtiod ob Aduentum ad nostram praesentiam discretorum fidelium nostronim Varienti, & Beltrami de Tarsia. Philippi de Pola, Gauardi de Gauardo, Alme.riei de Vertij.s, & Antonij de Ingaldeo Oratoribus illius fidelissianae nostrae Communitatis pro facto Datij Muftae per nos alias concesso illi fideli nostrae Communitati in pracsen- tibus MiUessimo, & ilndiotione, iDie vero XX. Augustii in no- stris Consilijs Rogatorum, & additionis capta fuit pars infra- scripti tenoriis, Videlieert. Cum alias de .MCCCCXIII per no- strum Dominium cum auetoritate huius Consilrj coneessum fiussct fideli Communitati nostrae lustinopolis, quod posset ipsam Ciuitatem murare, cum hoc, quod ipsa Cummunitas poneret lapides, arenam, lignamina nec&ssairia, pro pontibus, & manuales; Et nos eil concessimUiS Datium mutae, ex quo exiigitur a libris Mille guingentis im duo mille singulo anno, iam pro fabrica dieti muri, quam pro aptando stratas, ne- cessaria ad eastrum leonem, Pontes, Portus, Fontanas, aUa necessariia sibi; Ita tamen guod ipsi de lustinopoli ineiperen.t murare dietam tenram a Ponta Sanoti Petri, & veniendo ad Arsenatum Yisque ad portam .Bussedragam; Et postea de Mu- sella vnum Castrum pro vt per nostruni Dominium ordina- retur, siqtte dieti denarij mutae fuerunt expenditi per dietam Communitatem Ubere in fabrica, & laboreriijs suprascriptis ysqufi ad U?0. in quo tempore de imense lulij captum fuit in hoc Cosilio, quod strata treuoichi, vsque ad Rixanum, per quam veniunt mussolati, egeret reparatione, ipsa strata debe- ret refioii per extimium, tam eiuium, quam rusticorum; Et quod praedictum iDatium mutae remaneret Communitati lusti- nopolis pro adiuuamento sui extinm, pro faeiendo expensas suas etc. Suceeslue de 1451. dum iam diuulgaretur de guerra maritima, & ipsa terra nullura haberet munim a Porta Sancti Martini vsque ad portam Bussedragam, ipsi Cnmraunitaii ad supplicationem, & instantiam suam coneessum fuit pro vt postulabat; quod dieta Communitas posset murare dietam tenram suiis exipensis, & de suis danarijs, & mon feeit dieta Communitas mentionem de suprascripta muta, quae per nostrum Dominium iam fuerat sibi concessa. & habebat, & tenebat eam esse de bonis suis, sique eontdnue reputatum, & obseruatum; Nam contLnue per Rectores, qui fuerant per tempora, dati sibi fuerunt denariij praedicti; Sed nune Sin- dici nostri habentes, quod dixorunt de 14'5il. diotos murojs faeere velle suis expensis, dictum Datium mutae non intelligi debere, sentemtmuenint Potestatem, & capitaneum lustinopolis ad soluendum id, quod dedit diotae Communitati de dieto Datio, reseruato sibi iure contra ipsam Communitatem; & ob bane causam non sequatur in murando, cum ammissione cal- ciis. & aliarum renim pTaeparatoinim cum eorum multo prae- iuditio; Nam impotentes esseni! illi de Instinopoli de suis pro- prijs marsupijs dictum murum faeere, & alia necessaria; Et propterea ad nostram comparuerunt praesentiam sex Orato- res praedictae CommunJtatis; supplicantes ad hoc prouideri, rum dictum Datium vigore eoneessionum snpraseriptarum suum sil, & clarissimum sit, quod haec fuerit intentio nostra; Vadit pars. quod mandetnr auetoritate hius Consilij Pote- stati, & Capiitaneo Iiistinopol-is, & suecessoribus suis, & eis deelaretur, quod non obstante eo. quo'd fecernut dieti Sin- dici, debeant denarios dieti Datij de tempore in tempus dare praedictae Communitati pro fabrica dicfi muri & stratarum, & aliarum rerum sibi necessarium; cum habeamus dictum Datiium vigore eoneessionum supraseriptarum per nos ei faetatum suum esse debere. Et quod prosequi debeant ad fabricam mnroirum suprascri/ptorum. Quare cum suprascrip- tis nostris Consilijs vobis soribumus, & mandamus, quatenus suprascriptam partem, & contenta in ea obseruare, & ob- seruari faeere inuiolabiter debeatis, facientes in Cancellaria vestra deinde ad fiiturorum memoriam has litteras registrari, & Tegistratas, praedictae Cummunitati restitui. Data im iNostro Ducalii Palatio Die XXII. mensis Augusti Indietione II. DCCCCXXXIX..^ Kako iežko je bilo koprsko mestno ob- zidje poškodovano in koliko truda je bilo potretbno za njegovo ponovno restavracijo, nam priča novi dukale doža Foscarimja z dne 26. aprila 1452, ki ponovno potrjuje že dame koncesije za popravilo koprskega zi- dovja.^ Obnovitev fte koncesije pa bržkone ni bila slučajna, kajiti nove nevarnosti so se na začetku druge polovice XV. stoletja 2aiova pojavile na pragu Beneške republike. 28 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Že leta 1451 so izbruhnila nova nesoglasja med Benetkami in Avsitrijo zaradi razmeji- tve njunih istrskih posesti. Ni pa bila da- leč druga in še hujša nevarnost — Turki. Leta 1463 je Dalmacija prizorišče močnih spopadov med Benečani in Turki. Begunci iz ieh krajev, ki so se v precejšnjem šte- vilu pojavili v Isltri, so bili Republiki resen opomin, da je treba kar najhitreje dokon- čati vsa utrjevalna dela in podvzeti vse potrebno za obvarovanje istrskih mest. Pu- Iju in Izoli slede v utrjevalnih delih tudi Buje, ki uredijo svoje zidovje že leta 1458. Do leta 1478 pa je bilo tudi koprsko ob- zidje docela urejeno, kajti Marin Sanuto nam v svojem »Itinerariju« iz leta 1483 že tudi poroča, »da je Koper krog in krog ob- zidan, da ima 12 vrat, da je dobro pozidan in tako močan«.' V začetku XVI. stoletja je bilo torej ko- prsko mostno oibzidje obnovljeno in strnje- ni obrambni obroč, ki je meril v celoti 1457 korakov, je bil zaključen. Obzidje je bilo grajeno v višino 4 do 5 korakov, de- belo pa je bilo 3, na nekaterih mestih celo 4 čevlje.*" iNa notranji strani ob- zidja je iK)tekal hodnik, oprt na kame- nite konzole. Po njem so v miru krožile straže, v vojni pa se razporedili branilci mesta. Obzidje, ki je v tem času imelo 12 vrat;, se je začelo na ustju današnje Santo- rijeve ulice ter potekalo v ravni črti od Morskih vrat prdti severu otoka vse do močnega nasipa Tiepolo. Ta je branil se- verozahodni del mesta. Nasproti temu na- sipu, kjer je bilo morje najgloblje, so se na odprtem morju usidrale večje ladje, med- tem ko so manjše galeje lahko pristajale ob treh večjih blokih, približno tam, kjer sega v morje današnji veliki pomol. Od okopa Tiepolo je krenilo obzidje proti vizhodu do nasipa na današnjem Belvederu. Tu je se- verno stranico otoka moigla uspešno braniti tudi utrdba Musella. Od Bellvedera dalje je zidovje šlo v skoraj docela ravni črti do Izolskih vrat, ki so odpirale vstop v manjši ribiški portič. tNedaleč od tod si s trga Bo- žedraga (današnji Ribiški trg) prišel skozi istoimenska vrata v drugo ribiško prista- nišče. Tudi kos obzidja med Izolskimi in Božedraškimi vrati je utrjeval kvadraten stolp. Mestno obzidje je nato v napetem loku zavijalo proti jugovzhodu. Tu je pote- kalo tik ob morju, ki je pogosto ob plimi udarjalo ob njegove stene, štirje stolpi, ki so utrjevali del c^bzidja od Božedrage pa do vzhodnih mestnih vrat sv. Petra, dajo misliti na izpostavljenost tega dela mesta. Južno od omenjenih vrat se je dvigal Municijski stolp, kateremu sta do naslednjih Vrat vseh svetnikov sledila še dva. Zidovje se je tudi na tem odseku še vedno dotikalo morja. Ob teh vratih se je prav tako razvil majhen ribiški portič za južni del mesta. Od tod je inestno zidovje krenilo v povsem ravni liniji do Mudinih vrat, ki so preko mostu ■jn Levjega gradu spajale otok s kopnino. Za- radi tega so ta \'rata pogosto imenovali Itudi Kopna \ rata. Zunaj mestnega obzidja se je na podolgovatem pasu suhe zemllje med imenovanimi vrati razvilo neke virste vojaško vežbališče, kjer so se v mirni dobi bombardirji urili v ravnanju z različnim orožjem. Neposredno ob Mudinih vratih opa- zimo v začetku XViII. stol. še manjša vrata, ki so služila kot pomožna oziroma razbre- menilna vrata na točki, kjer je bil promet zlasti v jutranjih in večernih urah izredno živahen. Vsa dolga, ravno potekajoča linija mestnega obzidja od Muidinih vrat pa do % elikega nasipa (na mestu pred današnjim hotelom »Triglavoan«) ni imela inikakršnega utrdbenega stdlpa, le v sredi te linije so se odpirala ob majhnem portiču Velika vrata, skozi katera si po najkrajši poti prišel do središča mesta. Večje pristanišče, kjer so lahko pristajale le manjše ladje, pa se je razvilo za valoibranom, tam, kjer je še da- nes — od Taverne pa do današnje ribar- nice. To pristanišče je imelo predvsem trgovski značaj. V tem delu se je ob Samto- rijevi ulici zidovje znova priključilo Mor- skim vratom in zaprlo obsežni in dobro za- varovani sistem poznosrednjeveške obrambe Kopra. Toda komaj je bil fortifikacijski sistem Kopra zopet urejen, se v začetku XVI. stol. zanj začno nove težave. Napilavine obeh rečic Fiumesina in Rižane, ki sta z vzhoda pritekali v Koprski zaliv, ,so leto za letom kopičile obilico blata in pričele zamočvir- jati morje ob jugovzhodnem delu mesta. Koprski župan Minoto v svojem poročilu z Podoba Kopra iz 1. 1(839 29 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO dine 2. marca 1525 že opozarja senat, da bo treba začeti preprečevati inaidaljinje nara- ščanje močvirja. Ta problem postavlja kot vseistrski ter pravi, da bi za njegovo reše- vanje morala prispevati visa Istra.Stanje se je leta 1535 še poslabšalo. Močvirje je pričelo ogrožati tedaj tudi že cesto, ki je vezala Koper s kopnino, zato je župan Ve- nerij predlagal, naj del ceste podrejo, novo pa poistavijo na oboke, s čimer bi omogočili pretakanje morske vode, ki bi s svojim kroženjem mogla odnašati naplavijeno blato v večje morske iglobine.*^ Močvirje je leta 1554 že tolikanj naraslo, da se je bilo bati, da bo tudi mesto kmalu povezano s kop- nino.Isto bojazen izraža leta 1558 tudi župan Salamono, ki v svojem poročilu še dodaja, da izparine iz močvirja močno kva- rijo ozračje mesta ter da so zaradi tega številne hiše v njegovi bližini ali povsem prazne ali pa zelo slaibo naseljene.^* Moč- virje se je pričelo z leti — sprva le na ne- katerih mestih — spreminjati v trdno zemljo, kar je povzročalo inemalo skrbi Koprčanom pa tudi beneški oblasti, ki se je zavedala, da bo Koper s tem izgubil svojo izredno, za obrambo silno primerno lego. Vrsta županov, ki si je leto za letom sledila, je temu vprašanju posvečala največjo po- zornost. Župan Mauroceno je dal na cesti proti Levjemu gradu napraviti nov obok za preltok vode, izkopati pa tudi novo rečno strugo, ki naj bi oddaljila tok Fiumesina od močvirij. V poletnem času je z močvirja povsem izginila morska voida in sončna pri- peka je tako strdila blato, da so, kot pravi župan, mogli po njem hoditi, na nekaterih mestih pa bi teren lahko prešli celo konje- niki. Krivdo za stalno naraščanje močvirja pripisuje cesti, ki povezuje otok s celino in ki zadržuje cirkulacijo vode, in pa rečici, ki bi jo morali preusmeriti drugam, da ne bi venomer donašala blata v ta mrtvi kot. Iz (njegovega poročila slej ko prej posne- mamo, da tudi oboki cestišča od Levjega gra- du pa do Mudinih vrat niso zadostovali, da bi morje odnašalo naplavine. Gostota moč- virja je bila že tolikšna, da voda Ihidi skozi razmeroma velike loične odprtine pod ome- njeno cesto ni mogla več odnašati blata.*' Leta 1576 se je tudi zdravstveno stanje pre- bivalstva zelo poslabšalo zaradi nezdravega vpiliva, ki iga je imelo močvirje na ozračje. Istega leta župan N. Bondumier znova agi- tira v svojem poročilu, naj bi se nadalje- vala prekinjena dela za preusmeritev rečice, ki je medtem znova naplavila velike količine zemlje, zlasti izaradi močnih de- ževij, tako da se je teren toliko dvignil, da je bil zlahka prehoden. Kot drastično pri- anero navaja, da je bilo morje v času, ko so zidali Levji grad, ob njem globoko 13 čevljev, v njegovi dobi pa je stal grad že na povsem izsušeni ploskvi zemlje. Posebno nesrečo je močvirje pomenilo itudi za ko- prske ribiče, ki so imeli svoje baiike zasi- drane na južnem delu otoka. Tu so pred zamočvirjenjem reševali le še ozek kanal, po katerem pa je komaj mogla pluti kaka zelo majhna barka. Zupan pripoiroča, >da bi ta kanal razširili vsaj do širine 40 kora- kov.*' Močvirje pa ni ostalo le problem, ki je zmanjševal poprejšnjo odlično obrambno lego Kopra, marveč je postalo sčasoma, kot smo videli že iz nekaterih prejšnjih poročil, tudi zdravstveni in socialni problem. Župan N. Donado je namreč leta 1580 v Benetkah poročal, da se je število prebivalstva v Be- netkam podrejeni Istri povečalo od 50.000 na 70.000, čemur so pripomogla mnoga rojstva kakor tudi dotok beguncev; ti so v precejšnjem številu prihajali iz tistih krajev Dalmacije in cesarstva, ki so mejili s Turki. Nasprotno pa pravi, da se je pre- bivalstvo Kopra, ki je prej štelo od 10.000 do 12.000 ljudi, skrčillo na 5.380. Iz močvirja so se v najhujši poletni sončni pripeki dvi- gale škodljive izparine, ki so poslabšale zdravstvene pogoje mesta še posebej v Iti- stem delu, ki je bil obrnjen proti močvirju. Za njegovega županovanja je meseca avgu- sta in septembra v mestn umrlo več kot 300 oselb, med njimi največ žena in otrok. Tri četrtine teh pa je bivalo v tistem deln mesta, ki meji na močvirje. Zupan tudi pove, da je mesto, ki je bilo nekdaj odlična trdnjava, sedaj skoraj docela povezano s kopnino in da bo kmalu mogoče priti vanj mimo Levjega gradu celo s konji in vozovi. Župan skupaj s fortifikacijskim inženirjem Malacredom svetuje, da je nujno spreme- niti tok obeh rečic, kar bi se po njegovem mnenju dallo napraviti v nekaj mesecih in kar bi veljailo največ 1500 dukatov. Svetuje tudi, naj bi se začeto delo nadalljevalo, nato pa bi se izkopalo itudi močvirje, da bi ga v vseh letnih časih morje lahko prekrivalo. V tem primeru bo, po njegovem minenju, tudi morje, ki ga razbuirkavajo različni ve- trovi, moglo odnašatii naplavine v globlje dele morja.*' Tudi župani, ki so mu sledili, so neprestano opozarjali na kvarne posle- dice močvirja in na vrsto problemov, ki jih je povzročali o. Benetke so reagirale od časa do časa ter tudi materialno pomagale, da bi to nevarnost odstranili. Dukale doža Nico- laja Da Ponteja, ki je bil izdan 10. marca 1528, ne le pritrjuje potrebam za rešitev 30 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA tega vprašanja, marveč daje iudi podrobna navodila, kato naj se dela izvršujejo, in nudi na razpolaigo tudi malierialna sred- stva.** Toda prej ko slej so vsa ta dela ostala brezuspešna, teren je postajal vse trši, laže prehoden, nezdrav. Na njem so se vse bolj in bolj širdle soline. Že v prvi polovici XVlI. stol. pa so se tudi v obrambnem sistemu samega Kopra poka- zale znova manjše poškodbe zidovja in stolpov na Belvederu. Benetke so ob tej priliki Kopru odobrile 200 dukaltov za po- pravilo, poleg tega pa so mu dovolile tudi uporabo denarja, ki je pritekal v blagajno od raznih glob. Ta denar naj bi uparaJbili za popravilo mola. Levjega gradu in za iz- suševalna dela, česar pa Koprčani niso sto- rili, ker so denar porabili za druge sitvari. V tem času se je v Kopru mudil tudi inže- nir Alvise Brugnolo, ki je slovel kot spe- ciailist za utrjevalna dela in ki so ga Be- netke poslale v Koper, da bi ot)novil ob- zidje, ki se je zrušilo 'tudi v četrtti Vseh svetnikov. Brugnalo je v Benetkah nato tudi poročal o obrambni sposobnosti mesia in njegovih utrdbah, predložil pa je tudi izdelam načrt mesta Kopra." Ta inženir, ki je bil nečak slavinega Michiela da San Mi- chielija, se je moral v Kopru muditi dalj časa, vsekakor pa je sem prihajal večkrat, kajti njego\o ime omenja znova župan D. G rad oni oi leta 1554 v zvezi s popravilom obzidja, ki se je v dolžini ca 30 korakov zrušilo za samostanom Sv. Ane. Kratka žu- panova notica zelo hvali njegovo spretnost pri tem delu kot tudi pri utrjevanju Bel- vedera.^" Prej ko slej se staro in nato v XV. >sltol. na novo pozidano obzidje nista nič kaj dobro vezala, saj zasledimo v poročilu žu- pana Salomona leta 1558 znova vest, da je mestno obzidje na mnogih delih v razpadu in da itihotapci izrabljajo nastali položaj ter iz hiš, ki so v bližini, preko porušenega obzidja tihotapijo različno blago.^' Župan Mauro \ svojem pKJročilu Benetkam navaja, da je dal izdelati novo karto Kopra z oko- lico ter jo poslal oskrbnikom za trdnjave.^^ Kaže, da so mestno obzidje do leta 1579- zopet spravili nekoliko v red, kajti tega leta je imelo le eno odprtino ina severni strani mesta, kjer se je izrušil delček zidu.^' Leta 1585 poroča župan A. Morosini, da je zidovje staro in po sitarem narejeno, meni pa, da bi ne bilo porušeno, če bi ga skr^b- neje čuvali. Tako pa je ol) svojem prihodu v mesolno posod za olje, vzhodni stolp 'pa je bil napolnjen s soljo. Prav tako sta bila oba stolpa le slabo povezana z železnimi vezmi. Močno oma- jano je bilo zidovje v začetku XVIliI. stol. tudi med naslednjima .stolpoma vse do Mu- nicijskega stolpa. Lega slednjega je bila sila nepripravna, ker je bil močno pomak- njen iz obzidja in hkrati tuidi zelo blizu 52 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA kopnini, izaradi česar so se Koprčani upra- vičeno že dolgo bali, da bi se ga sovražnik dokaj lahko poilastil ter uničil v injem ve- liko zalogo smodnika. Toliko neprikladnej- ša je bila stvar zaradi tega, ker je poleg omenjene naloge ta stolp opravljal tudi ob- ramibno funkcijo in branil velik del obzidja na tej strani mesta. V južnem delu mesta obzidje (udi v XVIII. istol. ni imelo stoljiov, pač pa je pas obrežja med obzidjem in morjem in med Muidinimi 'ter Vraiti Vseh svetnikov bil še vedno kar najbolj pripra- ven, da ma njem razvrstijo topove, ki so mogli braniti teren od Municijskega stolpa pa do Mudiinih vrat iter istočasno zaščititi s svojim ognjem tudi Levji grad. Ker pa je bil ta del mesta, potem ko je zob časa od- vzel Levjemu gradu velik del njegove ob- ramlbne sposobnosti, najobčutljivejši, je žu- pan Polcenigo še leta 1701 svetoval, naj se na obeh straneh Mudinih vrat izkopljejo jarki z okoličeiiimi masipi, ali pa na vsaki strani vrat dvigne platforma. Predvsem pa se isti župan navdušuje, da bi med Mudini- mi vrati in Levjim gradom zgradili v obliki klina zunanji utrdbeni blok, ki hi bil ločen od starega obzidja in čigar ndtrainje in zu- nanje stranice bi branili iz starega obzidja. Čelo tega bloka pa naj bi tvoril že obsto- ječi Levji grad. S te utrdbe bi se po nje- govem mnenju dala najuspešneje braniti tudi stranica mestnega obzidja, ki poteka proti Velikemu prisltaniišču. Tudi zidovje med Mudinimi vrati in pristaniščem je bilo v tem času večkrat prekinjeno s pravokot- no nanj naslanjajočimi se zidovi vrtov ter s številnimi privatnimi zgradbami. Topovi, ki so bili nameščeni na bastiji pred prista- niščem, so mogli v sodelovanju z onimi na Musellskem stolpu braniti pristanišče. V tem odcepu obzidja v začetku XVIII. stol. prav tako opazimo skladišče soli in številne privatne hiše, ki so se lueposredno dotikale obzidja ter so imele v .samem obzidju od- prtine za okna in vrata.'' Medtem ko ima- mo v začetku XVIII. sitol. še povsem jasno linijo obrambnega obzidja s svojimi stolpi in nasipi, pomenijo naslednja desetletja za to obzidje dobo popolnega, vsestranskega in neustavljivega proj>ada. Zidovje se je začelo podirati samo od sebe, v njem so se neprestano pojavljale tudi nove in nove okenske odprtine. Posamezni deli obzidja so prehajali v last meščanov, ki so jih po- lagoma sami pričeli rušiti ter gradbeni ma- terial uporabljati pri zidavi in popravilu hiš. Sredi XVIII. stol. nakazujejo smer ob- zidja le še stolpi in nekateri nasipi, nakar naglo izginejo tudi ti. Obzidje je kopnelo , kot pomladanski sneg, zobu časa pa so do današnjih dni kljubovala le še Mudina vrata z nekaj metri starega obzidja ob njej ter nekaj deset metrov obzidja na severni strani mesta, ki služi še danes koit škarpa vencu starih zgradb. Nove zgradbe so po- vsem razrinile črto nekdanjega mestnega obrambnega pasu in pričele rasti tik ob morju. Sledeč virom, s katerimi razpolagamo, se je v koprskem obzidju odpiralo kar dva- najst vrat. Med njimi jih je bilo šest opremljeno s stolpiči; Pusterla^', Muda (ali »del Ponte«), Zubenaga'*, Brazzuolo, sv. Martina^' (ali »pristainiška«) ter Velika vrata. Drugih šesit vrat pa je imelo med svojimi loki majhne cerkvice, posvečene nekaterim svetnikom, ki so bili hkrati tudi zaščitniki posameznih mestnih četrti, tako: Izolska vrata s cerkvico sv. Zofije, Bože- draška vrata s cerkvico sv. Lovrenca in Donata, šempetrska vrata s cerkvico sv. Štefana, vrata sv. Tomaža z istoimensko cerkvico, Pretorijska vrata s cerkvico Vseh svetnikov ter iNova vrata 's cerkvico sv. Mudina vrata v Kopru 33 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Margerite. Ni mogoče točno ugotoviti, v kakšnem časovnem redu so posamezna vra- ta nastajala. Le redko je njih nastanek mo- goče vzporediti z nastankom posameznih, z njimi z\ezanih cerkvic, ki so bile navadno vse zgrajene nekoliko kasneje, nekatere med njimi pa ii>ogosto podprte in na novo pozidane. Nekatere med njimi so bile prav gotovo zelo stare. Arhivski podatki so \eč kot skopi, stilnih pa ni mogoče vzeti \ ob- zir, ker so vsa vrata s cerkvicami vred pro- padla. Edina izjema so Mudina vrata. Vemo pa n. pr., da je 1. novembra 1340 škof Marco Semitecolo posvetil cerkvico Vseh svetni- nikov nad Pretorijskimi vrati v Kopru, 18. decembra 1346 je bil za poveljnika vrat sv. Martina imeno\an neki Marino Gisi, 6. februarja 1348 pa Lovrenc Fagunelli za poveljnika vrat v Božodragi."" Naldini v svoji knjigi: »Gorografija ecolesiastica« iz leta 1700 meni, da je cerkvica .sv. Zofije nad Izolskimi vrati, ki je v njegovem času še stala, ena najstarejših.''* Tudi cerkvica sv. Lovrenca in Donata nad loki Bo.žedraških vrat je bila v Naldinijevem času še ohra- njena, četudi je bila že tedaj potrebna po- pravil. Poseben interes je vzbujala zaradi tega, ker je bila v notranjosti razdeljena v dva dela.*2 Tretja, ki je bila nad šempetr- skimi vrati, je bila po Naldiniju zgrajena v najstarejših časih nad loki tamošnjih prvot- nih vrai, za njegovega življenja pa je bila olepšana, verjetno predvsem v noitranj- ščini.*' Tudi nad vrati sv. Tomaža je stalo majhno svetišče, v katerem je še v Naldini- jevem času visela med drugimi tudi neka Carpacciova .sliika.*^ Cerkvica Vseh svetni- kov inad Pretorijskimi vrati, ki jih je ljud- stvo kasneje imenovalo kar Vrata Vseh svetnikov, je imela nekoč v treh enakih nišah celo tri oUtarje, konec XVIiI. stol. pa le še enega.*' Tudi šesta, tako imenovana Nova vrata so imela cerkvico, o kateri pravi Naldini, da je že od neikdaj stala na lokib. Konec XVII. stol. so tudi io restavri- rali, danes pa je ni več."** Poročilo župana Venerija pove, da je bilo leta 1533 poleg dvanajstih rednih vrat še nekaj izrednih, ki so se odpirala v hišah meščanov.'" V XIX. stol. pa so imenovali vrata tudi nekatere druge odprtine v obzidju, ki so bile prire- jene za pešpot.** Do danes so se ohranila samo Mudina vrata, ki so jih Benečani na mestu prejš- njih vrat zgradili šele leta 1516. Ta odlična, jasna arhitektura, ki nosi že vse znake nove dobe, se ni prav nič s'ldadala z osta- limi koprskimi vrati, ki so bila vsa skrom- nejša in so imela predvsem obrambni ka- rakter. Pri Mudinih vratih o tem karakter- ju ni več sledu, arhitektura daje tu le še vtis slavoloka, na čigar čelni stranici je vklesan napis: SEBASTIANVUS - CON- TARBNVS EQUES - IVSTINOPOLITANVS - PRAETOR DATVS — ANNO AETATIS XXXII - INTER SVAE PRAET - MONI- MENT HOC QUOQ - IVSTINOPOLI RE- L1QVIT - VRBIS MVNIMINI ET - OR- NAMENTO. Celotna arhitektura tega vhoda ima podobo visoke lope s fasado v odličnem belem istrskem kamnu, kjer sta malo nad zokljem dve levji glavi, v koitih j>olkrož- nega loka pa se pojavljata mestna grba. Lopa je v notranjščini po višini razdeljena s tremi pilastri in krita z odprtim stropom z vidnimi tramovi. Na .notranji strani, ki je obrnjena k obsežnemu, s kamenitimi plo- ščami tlakovanemu trgu z lepim vodnja- kom, je nekaj epigrafskiih plošč iz XVI. in začetka XVIII. stol. Med temi vrati in sosed- njimi stav:bamii se je ohranil še tisti kos sta- rega koprskega mestnega obzidja, ki je bilo do.grajeno v XV. stol. Mudina vrata so po- pravljali že 1. 1650,*' zaradi statične nujnosti pa so fasado teh vrat v prvi pol. XX. stol. podrli in ponovno zložili.'" Zadnjič so bila Mudina vrata in obzidje ob njih restravri- rana v aprilu leta 1956. Varstvo koprskih mestnih vrat so v sred- njem veku zaupali meščanom isamim, ki so jih morali čuvati noč in dan. Kasneje so vratom obmorskih mest načelovali povelj- niki, v XVI. stol. je te poveljnike določe- vala Republika med ljudmi, ki so se odli- kovali v vrstah beneške vojske. Ključe vrat so čuvali »cauiderij« (ključarji), ki so jih vsako leto izvolili prebivalci posamez- nih mestnih četnd. Za .županovanja Donata Maripietra leta 1545 je mesto imelo kar 24 ključarjev, očitno za vsaka vrata po dva, ob koncu njegove vlade pa le še 13.'* Spo- četka so bili ti ključarji ugledne osebe, saj je moral vsak župan ob nastopu svoje služ- be izročiti prisego v njihove roke. iNjihova naloga je bila tudi sopodpisovanje raznih pogodb. Koprski statuti, ki so jih Benetke natisnile leta 1608, takole govore o njihovi izvolitvi in prejemkih: >Item statuimus, & ordinamus quod Cauiderij portarum eiagantur anuatim in fes*o Sancti Petri secundum antiquam consuetudinem, & dlle qui erit vno anno non possit esse in dieto officio vsque aid vaum annum proxAme completum subsequentem sub pena librartim decem paruorum pro quo- hbet eontrafaciente, & (juoti«s fuerit contrafactum; Et quili- bet possit esse accusator, & habeat mcdietatem penae, si per eius accusationem veritas cognoscetur; Et si aliquid electus fuerit cauiderius per homines vittinantiae suae Portae & illud otficium retutaverit cadat ad penam Hbrarum quinque paruorum communi componen.dam; Prae.terea quilibet, qui de caetero electus fuerit ad reglmen ciurtatts lustinopolis, Vide- licet Cauiderij Portae Sancti Martini, Portae Brazolis, Por- tae Maioris, Portae Perrorij, Portae Sancti Tlinimae, Portae 34 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Sancti Petri, Portae Busedraghe & Portae Insulanae de libris centum paniorum pro quolibet Cauiderio dictarum portarum C'auidemj vero aliairiim portarum dare toneantur plezariain de libris quinquaginta paruorum pro quoliibet Cauiderio.«" Drugo poglavje istega statuta pa določa: ^Praeterea Cauiderij Portarum iliquid de terrdtorio suac Vi- cinantiae infra ciuitatem exsi)stonte, -non cosnferant alicui donationis nomine, vel praetij, nec vilo modo alienare ab5que Potestatis licentia praesumant sub poena librarum decera pamorum communi componenda; Quod si factum fuerit iritetur.«^' Kasneje so ključarji mestnili vrat izgu- bili skoraj vsak ipomen v javnem življenju ter so imeli zgolj to dolžnost, da so zjutraj odpirali, zvečer pa zapirali svoja vrata. Leta 1565 je bilo odpritih Je še 10 vrat, ključe pa so imeli nekateri posamezniki in župan Morosini, kateremu se je zdelo to ne- navadno, je predlagal, naj bi imel ključe kar županov uslužbenec, ki bi zapiral in odpiral vrata. Tega leta je imel uslužbenec 6 dukatov plače na leto, leto kasneje pa je njegova plača znašala 56 lir.-^'* Konec XVI. stol. je imel kapitan med svojimi usluž- benci moža, ki je vršil dolžnosti vratarja. Največji promet je vedno poitekal skozi Mudina vrata in Julij Contarini je ob svo- jem obisku Kopra leta lf>26 videl skozi ta vrata prihajati okoli 1500 oseb, ki so se zvečer vračale s svojih polj v mesto. Najpomembnejša obrambna naprava, ki je obvladovala vhod v mesto, pa je bil ne- dvomino Levji grad.^' Ko so Benečani leta 1278 z armado, ki je štela 2000 konjenikov ter lepo števiilo vojnih ladij, zavzeli Koper, so se najprej hoteli zavarovati pred vsakim morebitnim presenečenjem. Zato so že prve- mu koprskemu županu Morosiniju naročili, da zgradi trdnjavo, ki naj bi varovala me- sto, predvsem pa njegovo beneško posadko. Graditve trdnjave sta se nemudoma lotila Tomaž Gritti iin Peter Gradenigo. Lokacijo tej trdnjavi je Republika premišljeno izbra- la na cesti, ki je presekala morje in povezo- vala otok s celino. Ta cesta, ki je bila ši- roka nekako tri korake, je bila edina suho- zemna zveza s kopnim in po njej je moral vsakdo, ki je hotel priti v mesto. Trdnjava, postavljena na tej cesti, je mogla nadzoro- vati ne le ves promet v mesto in iz njega, marveč je v vojni predstavljala tudi naj- trši oreh sovražiniku, ki bi se hotel polastiti mesta po tej poti. Levji grad je bil 95 ko- rakov oddaljen od Mudinih vrat ter 24 od kopnine. Imel je kvadratno obliko s pol- krožnimi stolpi, ki so se v vsej višini dvi- gali na vseh štirih vogalih. Obsegal je po- vršino 52 korakov, v višino pa je meril 45 beneških čevljev. Kot konstrukcijski mate- rial so uporabili močno rdeče žgano opeko, ki je dajala zelo slikovit kontrast z mor-. jem; to je z vzhoda in z zahoda oblivalo to i potentno arhitekturo. Dvoje močnih in do- \ bro zavarovanih vrat se je odpiralo na j južni in severni strani utrdbe, skozi katero' je potekala cesta. Vrata so bila zavarovana i s težkimi dvižnimi mostovi na verigah. Več- I nadstropna stavba je imela v notranjščini ; v pritličju arkadno dvorišče, spodnji pro-j stori so bili namenjeni skladiščem ter koinj- ' skim hlevom. V višjih nadstropjih so bila i bivališča članov beneške posadke. Udobno opremljeno stanovanje kapitana pa je bilo v sredini med obema utrdbenima stolpoma, ki sta gledala proti mestu. Najvišje nad- stropje je bilo urejeno za obrambo. Ker je j imela trdnjava v noitranjosti tudi vodnjaka I z izvirno in prineseno vodo, se je lahko ne- ' omejeno dolgo upirala vsakršnemm napadu ' nasprotnika. Tam pa, kjer je odprto morje ; udarjalo ob masivno vznožje Levjega gra- j du, je bilo urejeno majhno pristanišče, ki je moglo sprejeti 14 velikih galej. Posadka Levjega gradu je štela 8 do 24 mož. Imela je svojega vodjo, ki pa je v vsem moral izpolnjevati navodila koprskega kapitana. Leta 1559 je posadka poleg kastelana in korporala imela 9 vojakov, od katerih je' vsak prejemal na mesec po 8 lir plače, kasneje pa še dodatek 2 lir zaradi izredno slabih življenjskih pogojev v tej utrdbi. : Skupni mesečni izdatki za to posadko so to- rej znašali okoli 100 lir, kaštelan pa je do-j bival vsak mesec po 10 in pol dukata." Na- | slednje leto se župan Mauroceno v svojem | poročilu pritožuje, da je notranje obzidje j Levjega gradu v zelo slabem stanju in \ pravi, da sta tudi oba vodnjaka nerabna, i ker je vanju pričela prodirati slana voda. : Ko se dotakne oborožitvenega stanja mesta j in gradu, ugotavlja, da je orožja sicer pre- j cej, je pa različnih vrst in dobršen njegov, del tako poškodovan, da bi ga v primeru i potrebe ne bilo mogoče uporabiti. Zato po- | živa vlado, da čimprej oskrbi novo orožje \ Bivši Levji grad v Kopru i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ter popravi škodo, ki jo je čas prizadejal obzidju, stolpom in Levjemn gradu.'' V mirni dobi je posadka Levjega gradu pred- vsem opazovala gibanje tujih ladij v bli- žini koprske obale, pri tem delu pa so ji vsako noč priskočile v pomoč še štiri ga- leje, ki so imele prav tako nalogo nadzoro- vati in čuvati mesto pred presenečenji. Sredi XIV. sftol. je pričelo tudi obstoju te utrdbe groziti zahrbtno močvirje, ki je vse bolj in bolj ogrožalo njene vzhodne sitene. Ker so Benetke dobro vedele, kako drago- cena je ta trdnjava in kako odlično vlogo je imela v zadušitvi koprskega upora leta 1548, je beneški senat leta 1361 sklenil, da jo ponovno utrdijo. Strokovnjaki, ki so v ta namen prispeli v Koper iz Chioggie, so se posluževali nelke vrste bagrov, s kate- rimi so izčiščevali blato, ki se je v dolgih stoletjih nabralo ob vzhodni strani trdnjave in ob cesti, ki je vodila skozi Levji grad v Koper. Kaže pa, da tudi ta dela niso dosti zalegla, kajti že leta 1366 senat znova od- reja, da se mora podreti 12 korakov ceste na vsaki strani gradu in manjkajoči del na- domestiti z dvema lesenima mostovoma na redkih pilotih, da bi s tem omogočili morju svobodno pretakanje iz ene na drugo stran in na ta način omilili posledice stalnega nanašanja rižanskega blata. Leta 1553 je bil Levji grad že zelo slab in župan Venier' meni, da se bo porušil, če ga ne bodo začeli takoj restavrirati.'^ Ldta 1545 pa Levji grad že ni mogel več kontrolirati dostopa v me- sto, ki je sicer v normalnih časih še pote- kal sikozi njega, ob eventualnem napadu pa bi sovražnik mogel prodreti s kopnega do zelo šibkih mestnih vrat tudi mimo njega, kajti naplavine so sedaj ob cesti ustvarile že okoli 100 korakov širok pas trdne zem- lje." V drugi pol. XVI. stol. iso lesene pilote na tej cesti zamenjali z 22 kamenitimi loki, skozi katere se je poslej pretakalo morje, nanje pa so položili leseno cestišče. Toda tudi ob teh obokih je voda zastajala, brž ko se je ob njih nabralo blato. Zato je žujmn Priuli svetoval, da se mora vsako leto ob teh pilastrih izkopati blato in s tem pospe- šiti cirkulacijo.«" Župan A. Zorzi je 1. 1481 menil, da bi bilo razpadajoči Levji grad po- trebno znižati za polovico, do kamenitega pasu v prvem nadstropju."* Toda tudi le- seno cestišče na kamenitih lokih je že po nekaj desetletjih odpovedalo. Leta 1589 pravi župan Z. A. Bon, da je most v takš- nem razpadu, da po njem ne more več iti promet, zlasti pa ne z vozovi in konji, ki so pri prehodu v veliki nevarnosti. In če se ne bo hitro poskrbelo za njegovo ured.i- tev, bo brez dvoma to povzročilo veliko škodo, kajti po njem dovažajo v mesto živila in ostale potrebščine, iz mesta pa vo- zijo sol, vino, olje in drugo. Ce bo ta pre- voz prenehal, bodo ugasnili tudi vsi do- hodki, ki jih mesto dobiva od njih. Zupan je predlagal, naj bi se leseni most zame- njal z opečnimi loki, ki naj bi sloneli na kamenitih pilastrih. Mesto bi za to delo dalo težake, veljalo pa bi okoli 800 dukatov. Zupan predlaga to rešitev tudi zaradi tega, ker bi obnova mostu z lesom stala skoraj ravno toliko, pri tem pa bi imeli še težave z lesom, ki ga je bilo v teh krajih zelo nieilo. Istočasno s temi deli pa naj bi izko- pali tudi blato, ki se je nabralo okrog .pila- strov, da bi se morje mo'g'lo pretakati."^ Da je bilo to leseno cestišče zares zelo nepri- pravno in hkrati tudi nevarno, nam doka- zuje dožev dukale z dne 22. novembra 1589, ki naroča, naj se leseno cestišče zamenja z opečnim obokom." Dožev ukaz je bil že eno leto kasneje izvršen. Kljub temu pa ta mogočna trdnjava, ki je vselej odbila vse napade in ki je sovražnik nikoli ni mogel osvojiti, ni mogla, prav tako kot koprsko obzidje, za vselej kljubovati zobu časa. Najbolj razdiralno je nanjo vplivala silna vlaga iz zamočvirjenega južnega dela Ko- pra. Kamen in opeka sta nezadržno razpa- dala, temelje in stene je neprestano izlizo- vala slana morska voda in ozračje. Čeprav so jo povezovali z močnimi verigami in že- leznimi pasovi, je bilo prej ko slej jasno, da se pričenja njen konec. Izgubila je svoje razgledne terase in dolge kolibaste strehe. Že leta 1576, so se pojavili prvi predlogi, da se razpadajoči Levji grad poruši. iPoročila o brezupnem stanju utrdbe si nato slede vse pogosteje. Nihče več ne misli na njeno restavpiranje. Ldta 1563 je bil Levji grad že bolj podoben vratom kot utrdbi. Število posadke pa se kljub temu ni zananjšalo. Zupan Morosini misli, da bi bilo pametneje, grajsko posadko priključiti straži na trgu, grad pa podreti, kajti če ga drugi ne bodo, se bo podrl sam. Tudi cesta je bila tedaj zopet v skrajno slabem stanju, tako da so Kranjci, ki so z žitom prihajali v mesto in tod nakupovali svoje potrebščine, bili v ne- nehnem strahu. Ker je bila ta pot, kot smo zgoraj omenili, tudi za meščane edina zve- za in vir zaslužka, jo je dal župan s pre- cejšnjimi stroški popraviti in urediti."'' Tudi ostala poročila iz konca XVI. stol., ki go- vore o Levjem gradu, se sitrinjajo v mne- nju, da je obstoječa arhitektura že j>ovseni odslužila. Župan Boldii leta 1606 meni, da bi bilo ta grad najpametneje porušiti do 36 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA temeljev ali pa ga obno\iiti popolnoma s solidnejšim materialom.*^ Močvirje je v tem času doseglo že vznožje utrdbe in vlaga je izpremenila nekdanja stanovanja posadke v pravcate brloge. Usitrezno 'tem neznosnim pogojem mesto tudi ni moglo dobiti za to utrdbo dobrih vojakov. 'Posadka gradu je leta 160'8 imela poleg kapitana še 7 vojakov in 1 bombardirja. Župan pa ise pritožuje, da so vojaki najslabši iin najpodlejši ljudje, da pa proti temu ni mogoče ničesar storiti, ker v taksnih pogojih 'noče služiiti noben tuj najemnik, saj gradu vsak čas preti nevarnost, da bo pod sv^e razvaline po- kopal vse, ki v injem bivajo.'* Kako malo je zaleglo popravilo tega gradu, ki ga je izvršil leta 1621 župan Marino Bar- baro,*^ nam povedo naslednja poročila ko- prsikih županov iz let 1653, 1640, 1641, 1650, ki se vsa strinjajo v tem, da je stanje Lev- jega gradu brezupno.** Popravilo, ki ga je Idta 1677 izvršil župan Contarini in za ka- terega je potrošil komaj borih 50 dukatov, je bilo manj kot kaplja v morje, saj že na- slednjega leta župan Morosini z žalostj'0 ugotavlja, da je 'Levji grad strašen le še po svojem imenu in po tem, 'da se neprestano ruši, ter ugotavlja, da bi bilo vsako nadalj- nje popravilo zaradi njegove popolne iztro- šenosti povsem nesmiselno, za^to predlaga +udi on, da ga porušijo.*' Beneški 'strokov- njaki za utrdbe so leta 1682 znova pregle- dali stanje tega revmatičmega bolnika ter z modelom in risbo potrdili, da je njegova bolezen neozdravljiva. Kljub temu pa je v začetku naslednjega Idta sledil še zadnji poskus, da se utrdba vsaj 'delno ohrani. Po predlogu istega župana Polceniga, ki je, kot smo zgoraj videli, poiskušal urediti tudi koprsko obzidje, naj bi bil Levji grad ^'ključen v sistem na novo projdktirane, da- leč izven pasu starega koprskega obzidja pomaknjene in trikotu jKjdobne utrdbe. Levjemu gradu naj bi poirušili gornje nadstropje in z 'Oiboki utrdili spodnje, da bi moglo vzdržaHi težo topov, ki bi jih namestili na vrhu trdnjave. Obsežen načrt za utrditev južnega dela mesta, ki ga je na- pravil 'župan Polcenigo s sodelovanjem dru- gih strokovnjakov za utrdbe,'* ni bil nikoli uresničen, deloma zaradi velikanskih stro- škov, ki bi bili potrebni za izvršitev tega dela, deloma pa tudi zaradi tega, ker se je zastor na pozorišču zgodovinske poti Sere- nisisime že naglo spuščal. Levji grad, ki je dolga stoletja zvesto čuval 'Koper, pa je preživel tudi Republiko, ki ga je zgradila in ga ob koncu svoje poti pustila propasti. Svojo zadnjo ognjeno preizikušnjo je doži- vela osivela trdnjava 15. aprila 1809, ko so Avstrijci s topovskimi granatami skušali iz Kopra pregnati francosko posadko. V do- cela razrahljanih zidovih stare trdnjave so se irazletavali avstrijski izstrelki, ne da bi grad mogli do kraja porušiti. To zadnje de- janje so morali izvršiti šele krampi celega bataljona avstrijske vojske leta 1820, po- tem ko je že dve leti popreje avstrijska oblast izdala odlok za porušitev. Na to nekdaj 'tako mogočno trdnjavo spominja danes le še odličen relief beneškega leva, ki je nekoč dominiral na njeni čelni stra- nici, danes pa je vzidan v pročelje palače Toltto v Kopru, nekaj bornih ostankov te- meljev pa je bilo mogoče opaziti v septem- bru leta 1956, ko so kopali jarek za tele- fonski kabel. Vse drugo počiva po'd bomifi- cirano površino, ki je pokrila utrdbo in nekdanji kos morja ter močvirja na jugu Kopra. VIRJ IN LITERATURA 1. C. De EraJicesehi v »Note istoa-iclie« na str. 136 citira po iMinotu (Acta et Diplomata ev. Tabulario Veneto) sledeči piisus: >Attcrari debeant inter muros et purpurarlas a porta S. Martini i)sque ad portam Musclli qiie posEunl esse circa CXX pasus, et hoc facto ot atterato debeaoit postea atterari quantlim videbitur de phis quod atterari posit . . .« — 2. M. Pahor; Koprski upor 1. — Istrski zgodovinski zbornik, iKoper leto I. — 1953, str. 57. — 7. Seiiato-Misti, zv. XXV. str. 511 — dokument z dne 6. julija 1549; zv. XXV. str. 54 — dokument z dne 15. julija 1549; zv. XXV, str, 40 b — dokument z dne 6. avgusta 1349; zv. B. str. 56 t — dokumenit z dne 5. oktobra 134i9. — 4. G. Ca^prin; L'Istria nobilissima, Tiricste 1905, sfr. 101 Op. ,1. — 5. idem, str. 102, Op. 1. — 6. fidem. — Sta'tuta Justinopolis. Quintus Liber Statutorum, str. 14!, št. (17. — S. ildeni, str. 137, št. 14 — 9. Itiinerario di Marin Sanuto delPanno 14S5 v »Tstria«. IV. let. št. 66—67, str. 251. — 10. G. Caprin: Islria nobilissima, Trieste 1905. str. 102—103. — Serija »Relazioni« - Regi- stre 1 - 1521—1336 ex Codice Brera št. 197, str. 21it: »Re- iatio Viri Nobili« Ser loannis Minoto qui fuit Potestas et Capiftanues lustinoipolis, — Piresentata Die 2.a Martij 1529.1 — /2. Serija »Relazioni« - Registro I - ,1521^1556 cx Codice Brera, st. 197, str. 145 iai si.: »Relatio Viri Nobilis Ser Leonardi Venerio qui fuit Potestats et Caipitaneus lusti- nopolis. — Presentata die il.a Junij 1555.« — i?. Liber II Rclationum Mixtarum a 1549 usque 1562 — et Codice Brera str. 45 in 46: »MDLIIIil. Relatio Viri Nobillis S«r dominici Gradonici reversi Potestatis et Caipitanei Justinoipolis. — 1554.« — 14. »Relationes Maritliniarum« a 1550 usque 1546 sept.s — ex Co-dice Brera, št. 225, str. 79 t: »Relatio Viri Nobilis .Ser iNioolai SaJamono, qui fuit 'Poiestas et Capi- taneus Justinopolils per ipsum presentata et lecta in Exccl- lentissimo Collegio die 17. Martij 1058.« — 15. »Relationes Maritimarum« a 1550 usque 1(564 isept.s — ex Codice Birera, št. 235, str. 100 t, ,101, 102, 103, 104: 5i66o. 13 octohris. Pre- sentata per Virum Nobilem Vitum Maurocennm a Regimine lustinopolis. — 16. Serija »Relazioni« - Registro 4 - 1575— 1576 — ex Codice Brera, št. 196, str. 90 t in si.; »Relatione del nobel homo Ser Nicolo Boudumier ritornarto di Podesta e Capitanio di Caipodistria. — 1579 dopo Giugno.— 17. Se- rija >ReIazioni« - Registro 4 - 1575—1576 — ex Codice Bcrera, št. 196, str. 1'53 in si.: >Relatione del Nob. Homo Ser Nicolo Donado ratornato di Podesta et Capitaneo di Capodistria. — -1580.« — 18. Statuta Justinopolis. — 19. Secundus Liber Rclationum Maritimarum ~ ex Codice Biera, št. 27, sir. 44t, 45, 46: sRelalio Viri Nobilis tSer Donati Maripietro reversi Potestatis et Capitanei Justilnopolis. — Presentata in Col- legio die 24 Jannuairij 1545.« — 20. Liber II Rclationum Mixtarum a li549 UjSque i562 — ex Codice Brera, št. 45 in 46: »MDLLIII. Relatio Viri Nobilis Sor Domiiinici Gradonici reversi Potestadis et Caipitanei Justijiopolis. — 1554.« — 21. glej ojp. 14, — 22. »Relationes Maritimarum« a 1550 usque 1564 sept.s — ex Codice Brera, št. 323, str. 86—87 in 88: »Relatio Viri Nobilis Francisci Mauro Potestatis et Capitanei Justinopolis — 1559, 22. Augusti.« — 25. glej op. 16. — 24. Serija »Relazioni« — Registro 1852 etc. — ex Codice Brera, št. 198, od strani 55 1 do str. 63: >Relatione del Nob, Homo Ser Alvise Morosini! ritornato di Podesta et Capitaneo di 37 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Capo d*Istria. — Piesentata nel! Eccelicntissimo Collegio a t" Maržo 1583.« — 25. A^rchivio generale veneto. — Col- legio. — Mapa »Relaaioini dei Rettori« — Capo-dislria—Pola: ;>Relat:ion di Capo dTstria di Ser Marc Antoinio Contarini. — Letta nell Eccellcntiissimo CoJlegio del 1600, 8 luglio.« — 36. Archivio geaerale veneto. — Colleeio. — Mapa »Rela- zion,! dei Rettori«-. Capodistria—Pola: »Relatione deli N. H. Niicolo Grimani RitOirnato di Podesta et Capitano di Capo dlstria. Presentata et letta ne! Eccel.mo CoUegio. — li605. 28 Luglio.« — 27. Archivio generale venoto. — Collegio. — Mapa >Rela?ioini dei Rettori«. Capodistria—Pola: »Relazione di Capo dTstria fatta per me Antonio Basadona ritornato da quel goiverno. 1604. 31 Maržo. — Letta ncll Eccellentis.o Collegio.« — 28. Archivio generale veneto. — Collegio. — Mapa »Relazio-ni dei Rettori« — Capodistriia—Pola: »Rela- tione di Capo dTstrila di Erancesco Boldu ritornato di Po- desta et Capitaneo presentata et letta ncll Ecc.mo Collegio in Novembre li660.« - 29. Archiviio generale veneto. — Col- legio. — Mapa »Relazioni dei Rettori — Capodistria—Pola: »1614. 3 Ottobre. — Relatioine del Clariiss.mo Signor Scipion Miniio ritornato del Regimenio di Capo dTstria, presentata nelle -Secreta il giorno sopradetto dal ciroospetto Giacomo Gerardo Secretario, dal quale fu anche letta nell Eccell.mo Collegio.« — 30. Archivio generale veneto. — Collegio. — Mapa ^.Relaziioni dei Rettori« — Capodristria—Pola: >1620. 24. Lugliio. — Relatiotne del N. H. Ser Bernardo Malipiero ritornato di Podesta e Capitano di Capo dTstria, letta e presentata nell EccelLmo Collegiio.« — 31. Archivio generale veneto. — Collegio. — Maipa ^^Relazioaii deit Rettori« — Ca- podistria—Pola: >li621. 14 febbraio. — Relatione del N. H. Ser Martin -Barbaro tornato di Podesta di Capodietria. Letta in Collegio.« — 32. Archivio generale veneto. — Collegio. — Mapa :s-Relaziom dei Rettori — Capodistria—Pola: »1641. Re- lazione del N. H. ,Sor Alvise Lippomamo ritoirnato di Po- desta e Capitano di' Capo dTstria. — 33. Archivio generale veneto. — Collegio. — Mapa »Relazioni dei Rettori« — Ca- podistria—Pola: >I644. 36. settembre. — Relation del N. H. ser .Franceseo Tron ritomalo di Podesta e Capitano di Capo dTstria. Letta nel EccelLmo Collegio.« — 34. Archivio ge- nerale veneto. — Collegio. — Mapa »Relazioni dei Rettori« — Capodistria—iPola: -»16>0, adi 7 febbraio. — Relazione presentata neirEccell.ino Collegio da ser Pietro Basadonna fu de ser Antonio, ritorniato dj Podesta e Capitano di Capo dTstria.« — 35. Archivio generale veneto. — Collegio. — Mapa >Relaz:ioni dei Rettori« — Capodistria—Pola: >1670. — Relatiorne del N. H. Pietro »Loredan ritornato di Podesta e Caipitano di Ca/po dTstria.« — 36. Serija »Senato Retitoiri«, Filza 39: >Relazione di Glovanni Battista Conte Polcenigo (22 Ottobre 1701) dello sta-to e b!soi^no di Ca-podistria.« — 3?. Ležala so med Pretorijskimi in Mudinimi vrati. Njih odprtina je vidna na tlorisu Kopra, ki ga je leta li619 na- risal 'Giacomo FiiJno. — 38. G. Va^tova.: La colomna di Santa Giu«tina, Capodistria li884, str. 45, 46, 50. 57. 58. — 39. Ta vrata omenja že dokument iz leta 1279, ki ga povzema De Eranceschi v >Note storiche« iz Minoto: Acta et Diplomata er. Tabulario Veneto. — 40. G. Gaprin; Istria nobiliissima, Trieste 1905, str. 192. op. 1. — 41. P. Naldini: Corografia ecclesiastica, Venezia 1700, Lib. 2, Cap. 1, str. 153. — 42. ideni — Lib. 2, Cap. 1, str. 156. — 43. — idem — 44. idem — Lit. 2, Cap. 1, str. 157. — 45. iidem — Lih. 2. Cap. 1, str. 158. — 46. idem — Lib 2, Cap. 1, str. 1,60. - 47. glej op. št. Ii2. — 48. Vrata Fontana, Bersaglio, dei Sali, Torchio in FoTiiasa. — 49. gleij op. št. 34. — 50. B. Ta- maro: L'attiviita iislriana della Soprintendenza reg>ion. etc., *Atti e memoriis . .«, zv. 39, s^r. 297. — 51. glej op. št. 19. — 53. Statuta Jiustinoipolis, Liber, Tertius Statutorum, Cep. XVIII, str. 87: s.De Electioiie Cauiderionim, et de Plezaria danda eos annuatim.« — 53. Statuta Justinopolis, Libor QuaTtus Statutoirum, Cap. L, str. 101: :i>De Guardianis celatis«. — 54. Seriija >Relaz'ioni« — Registro 1582 — ex Codice Brera, št. 198, od str. 551 do str. 63: »Relatione del Nob. Homo Ser Alvise MoTOsini ritornato di Podesta et Capitani^) di Capo dTstria. — Piresnntata neirEccelleaitis- simo Collegio a 17 Maržo 1583. — 55. G. Capriin: Istria no- bilissima, trieste 1905, str. 93 in si. — 56. glej op. št. 22. — 57. Libre »Relationes Madtimairum« a 1550 usque 1564 sept.s — ex Codioe Brera, št. 223, str. 1001, 101, 102, 103 in 104: si560. 13 octobris. Presentarta per Virum Nobilem Viitura Maurocenum a Regimine Justinopolis«. — 58. glej op. št. 2. — 59. Seoundus Liber Relationnm Manitimarura — ex Codice Brera, št. 207, -sir. 441, 45, 46: Relatio Viri Nobilis Ser Domati Maripietro reversi Potestatis et Capitanei Justinopolis. — Presentata in Collegio die 24 Januarij 1545«. — 60. Serija »RelazOni« — Regi- stre 4 — 1575—1576 — ex Codice 'Br^ra, št. 196, str. 49 t in si.: ^Relartiome del Nobel Huomo Ser Alvise di Priuli ritornato Podesta et Capiitanio di Capo d'Istria. — 1577.« — 61. Serija »Relazioni« — Registro 4 — 1575—1576 — ex Codice B-rera, št. 196, str. 159—166: »Relatione del Nobil llomo Ser Alessandro Zorzi, ritornato di Podesta et Capi- tanio di Capo dTstria. — Presentata neirEccellentissimo Homo Ser Zaun'Antonio Bon ritornato di Podesta e Capi- tanio di Capo dilstria. — Presentata neirEccelleaitiesimo Collegio aidi 5. 'Novembre 1589.« — 63. Statuta JustinopoiLis, str. il91. Dukale doža Pascala CiconJa z dne 22. nov. 1589. — 64. glej op. št. 54. — 65. glej op. št. 28. — 66. Archivio generale veneto. — Collegio. — Mapa »Relazioni ded Rettori« — Capodiiistria—Polai: »1608. 9 Luglio. — Relatione del Cla- ri.mo Siig.r Marin Gradenigo ritornato dal Reggimento di Podesta et Capitano di Ca.T>o dTstria presentata et letta il giorno sopradetdo nelPEccelLmo Collegio.« — 67. glej op. št. 31. — 68. Arhi/vio generale veneto. — Collegilio. — Mapa sRplaizioui dei Rettori« — Capodistria—Pola: >1640. 9 luglio. — Relation de ser Giacomo, Contairini tornato di Podesta e Capitano de Capo dTstria nelPEccelLmo CoUeg^io.« — 69. j1678, 6 Agosto. — Relatione del n. u. Angelo Morosini ri- tornato di Podesta e Caipitano di Capodistria.« — 70. glej op. št. 36. 5S