P o s am e zne številke* Navadno Din 1'—-
ob nedelj ah Din
.TABOR." izhaja vsak dan. nedelje in praznikov, ob 1 dainmom naslednjega dne t mesečno po pošti O 18 —, eemstvo D 20--, dostavljen na oom D 19*—, na izkaznice 1J lo*— • inserati po do£Ove.ro*
Nrreča ne pri upravi »»TABORA, MARIBOR. Jurčičeva ulica etev.-*.
Leto: V.
PtoSfttlfts pfaSairita v gjoftffrliiV-
QXSBKWiMBSSK^JsWKSBBF^ T"7-f
Maribor, torek 11. marca 1924.
Posatsrezne Številke i Navadne Din. 1*—, ob nedeljah Din 2'—.
UREDNIŠTVO «e nahaja v Man« boru. Jurčičev* ul St. 4, I, and* stropje. Telefon intarurb. st. 27tf.
*e rahaja v Jurčičevi ulici^ št. 4, pritličje, desno. Telefon št 24. •— SHS poštnočnkovai račun Štev. 11*787.
Na naročila brez denarja *e m •sir*. — Rokopisi se oe vročajo.
Številka: 59.
IB.
Radikalski poslanec za redukcijo srednjih in visokih šol.
BEOGRAD, 10. marca. Pred preho- smislu poslovnika, o čemur bo odsek por dom na dnevni red v današnji seji nar. dal poročilo.
skupščine je predsednik dal sledečo iz- Nato je skupščina prešla v razpiavo javo: Čast mi je, gospodom poslancem o proračunu ministrstva prosvete- Go-sporočiti, da so gg. posl. Pečic, dr. Hoh- vodla sta radikalec Markovič, ki je za-njec in Agatanovič skupno z g- Predav- litevai redukcijo srednjih in visokih šol
ccm v predsedstvu' izročili poverilnice gospodov Ovamifia, Iva Radiča in 18 tovarišev. Poveritnj.ee so izročene verifikacijskemu odseku, da o njih sklepa v
v naši državo ter demokrat Agafanovie, ki je nasprotno zahteval, da sc ljudski prosveti posveti čim največja pažnja. Seja ob tern času še traja. .
Zadnja
Predsednik narodne skupščine je .imel včeraj razgovore s člani raznih strank glede verifikacije radičevskih mandatov. Po izjavah raznih ministrov ima vlada namen takoj sklicati verifikacijski odbor-Zdi se. da polaga vlada z ozirom na prestiž med narodom veliko važnost na to, da se mandati Radičevcev .v. najkrajšem času verificirajo.
V ostalem je danes v parlamentu vladala tišina- V radikalskem. demokratskem in muslimanskem klubu je bilo nekaj poslancev, konference pa ni bilo.
Razvoj dogodkov v Beogradu.
konferenco o stilizaciji in podpis sporazuma. — Radikalci ne bodo zavlačevali verifikacije radičevskih mandatov.
1 BEOGRAD, 10. marca. Včeraj dopoldne so se v muslimanskem klubu sestali gg. Davidovi«:, Marinkovič, Spaho in firasnica in nadaljevali razgovor glede opozicijskega bloka- Gre za detajle sporazuma v raznih vprašanjih, glede skupnega in enotnega nastopa itd. Besedilo sporazuma je v glavnih Potezah izdelano, vendar je znano samo še nekaterim članom opozicije. V nekaj dneh bodo dogovori glede končne stilizacije končani, nakar bo protokol podpisan.
Zemljoradniki so se včeraj v svojem klubu posvetovali o predlogu Radičevcev za sodelovanje. Sklepi se niso storili.
Zakaj niso aretirana voditelji makedonstvu-
Jušcsh?
Izjava ministra Kalfova.
f BEOGRAD, 10. marca. Včerajšnja komiteja, je izjavil minister, da to ni ta-►Poliflka« objavlja intarvicvv svojega so- ko lahko, ker niti Aleksandrova niti konjskega poročevalca z bolgarskim mi- joga drugega voditelja ne more vlada do-tnistrom za zunanje zadeve Kalfovom, ki biti v roke. Glavna stvar je, da smo mu je glede aretacij makednostvujuščih iz- vzeli vojake- Stambulijskd je svoj čas z javil, da je bolgarska vlada hotela poka- 7000 vojaki poskušal aretirati Aleksan-zati svojo miroljubnost s tem, da je are- drova; poskus je končal s prelivanjem jtirala razne člane komitskih čet, da tako krvi. cilj pa ni bil dosežen. Jugoslavija odstrani vsako nevarnost. Na vprašanje, naj prepusti bolgarski vladi, da dela po zakaj ni aretiran Todor Aleksandrov ali svoji uvidevnosti-kateri drugi vodilni član makedonskega
—-č3-
prerane vesti o sestavi
VLADE.
ji Zagreb, 10. marca. Poročevalec »Za-g reber Tagblatta« je od predsedstva opo-
Ic prebivalstvo. Vendar pa: izgloda, da so prišle nekoliko prepozno, ker so se špe-kulantje že tako vgnczdili v Parizu, da jim! je težko priti, do živega. V Pariz so dospeli najhujši borzni špokulantie z
fldcijcnalnega' bloka pooblaščen, da kate- ^apeh najhuls, bom,.	J
gorično demontira vesti o razdelitvi Dunaja in Berlina. Zlasti omenjajo ne-portfel jev v novi vladi. Te vesti sloni na k^a C> Pruta, ki se je o pravem caau poročilu beograjske »Pravde«, ki pravi,	Dunaju	v	Pariz.	.	.
'■jriai dobe klerikalci resorte za saobračaj, Sinom se -lc vršila izredna seja muliva šume ip rude. poijoprivredo in social- «*&*** ^a^ker je^aooai odbo<r sejno politiko, muslimani zgodovino, na- nata na vcera^pu sep z 18-proti J ffla-'o-odno zdravje in pošte, ostalo pa demo- *”«“ oelkW^lvlad* predložen, osnu-■teli. M*. M pn>v»i	**
ibrez portfelja, podpa-edsedstvo dr- Korošec ikot- minister satobračaja. Tznied dc-:,frnokratov 'bi bili ministri polog Davido-•Jvičfl« Voja Marinkovič (zunanje), Veljko-vič (finance)- Pečič (notranje) od klerikalcev dr. Korošec, dr. Kulovec dr. Hoh-njec im Gostinčar, od muslimanov Spaho,
;!Hr asi lica in1 Mebmed.
f katastrofalno padanj k r FRANKA SE NADALJUJE.
Demisbja Pcincarejeve vlade?
I PARIZ, 0. marca. Francij*, alf*«' *!«▼-no mesto, se nahaja v znamenju inflacije, Trgovino z živili so uprav oblegane.
Ceno rastejo od ure do ure. Delavci in nastavi jenci so zelo vznemiri eni; mezu-ino gibanje Se pojavlja v vedno večjem bbsegu. Vrše sc demonstracije. Demonstranti kriče »Dol s Poincarejou*«.
Energične odredbe, ki jih je izdala vlada proti mednarodni spekulaciji, katera skuša prav tako kakor poprej na Duna ju in v Berlinu obogateti na račun metov so na liski železniški progi in na fraacoskega franka, so nekolikp jjop,ui- lnmgi Zag.pb-^ekjf zastaji .vlaki v sne
dne pogajal z odborom in mu zažugal demlsijo. Seuntnii odbor pa :je odobril nek proti pro jekt o štedenju v državni u pravi, ki naj vladi predpiše, kako ima postopati. Pričakovati je, da bo Poinca-re izvajal konsekvence in demisijoniral.
POSLANIK ItAKIč POZVAN V BEO-GRAD.
BEOGRAD, 10. marca. Naš sofijski poslanik g. Rakič je bil glasom poročila Politike« brzojavno pozvan v Beograd da poda poročilo o položaju v Bolgariji in o korakih, katere hoče storiti vlada g- Gankova v Ženevi in Bruslju. Rakič bi imol jntrj prispeti v Begrad. Isti list po roča, da je bolgarska vlada ustavila n* daljno aretacije makedonstvujusčih, češ da je miir vpostavljeu. Aretiranih je bilo krog 5fl0 oseb'.
ZASTOJ V PROMETU VSLED SNEŽ. NIH ZAMETOV.
ZAGREB, 10. marca. Radi snežnih za-
g«u. Sneg je dosegel ponekod višino 5—S m. Danes bo zopet otvorjen red®i Promet.
MARIBOR, 10. lfflarca. Včeraj zjutraj je obtičal ponočni brzovlak proti Dunaju v snegu Pri Rakeku. Tudi vlak iz Kotori-be v Maribor 'je vsi e d visokega snega na Dravskem polju prispel z veliko zamudo. Danes je promet normalen'.
VENIZELOS ZOPET ZAPUSTI GRŠKO.
Pred proglasitvo Grške za republiko. PARIZ, 30. marca. Po vesteh iz Aten je Vehizolos sklenil, da z ozirom na ’ pre-okret dogodkov na Grškem zapusti deželo. Že jutri odpotuje s soprogo v Cannes.
LONDON, 9. marca. Regent je odobril Kafandarisov odstop in poveril sestavo vlado republikanskemu voditelju Papa-nastisaiu, ki bo sestavil vlado in takoj proglasil republiko. Izklicanje republike jo pospešil sklep častniških zvez, da za nobeno ceno ne dovolijo vrnitve dinastije, ampak vztrajajo pri republiki.
BENCINSKA AFERA V PRAGI.
Nove aretacije.
PRAGA*, 10. marca. Preiskava V bencinski aferi še ni končana. »Narodni Li-sty« poročajo, da je bilo zadnje dni izvršenih več novih aretacij, o katerih so i>a ne poroča z ozirom na potekpreiska-ve. »Rude pravo« javlja, da jo preiskava ugotovila, da je špirjtna. rafinerija Imela tri dispožicijske fonde, s pomočjo kojih so udeleženci v aferi imeli nad 500.milijonov čK dobička. List pravi, da sta v afero zapletena tudi senatorja Soukup in ivousek.
Nova belgijska vlada.
PARIZ, 10. marca. »Temp,s« poroča iz Bruslja, da bo tretji Theunisov kabinet še tekom1 popoldneva ofacijelno sestavljen1 in so bo najbrže že danes predstavil obem zbornicam1.
Kraljevska dvojica obišče jadransko obal.
BEOGRAD, 10. marca. Današnja številka novega Ijsta »Podne« javlja, da bo kralj Aleksander aprila v spremstvu kra Ijice odpotoval v Dalmacijo in nastopil vožnjo po morju. V Dalmaciji se vrše velike priprave.
Ostre obsodbe v Rusiji.
MINSK, 30. marca. V procesu proti m osebam', ki so 'bile obtožene ropov in pustošenj, je danes bila razglašena sodba. 2*3 obtožencev je obsojenih na smrt, 33 zapor, 18 pa jih 'je bilo oproščenih.
Otvoritev dunajskega velesejma.
DUNAJ, 9. marca. Danes dopoldne je bil slovesno otvorjein šesti dunajski ve-lesejm'- Otvoritve so sc udeležili oficielni zastopniki in prcdstavitelji industrije in trgovine.
Grčija priznala sovjetsko vlado,
ATENE, 9. marca, Grčija je priznala ■rusko sovjetsko vlado.
Nesreča v rudniku.
GALT-LAKE-CITY, 9. marca. Iz rudniških rovov, ki so bili vsled eksplo aije razrušeni, so izvlekli 9 pogorelih trupel.
BORZA
CUBiIH, 10. marca. (Izv.) Predborza. Pariz 31.50, Beograd 7.15, London 24.79, Praga 16.72, Milan 24.25, Newyork 580 54, Dunaj 00.81 Vi, Budimpešta 0.080090, Sofija 4, Bukarešta 3.
ZAGREB, 10. marca. Pariz 284—289, Švica 13.87—13.93, London 343^0—347.20, Dunaj 0.1134'A-0.1154 in pol, Praga 231.80 —234.80, Milan 335E-338 in pol, Newyork ; 80312- -S1.22, Budimpešta 0.1150-0.1154la.
Politična situacija,
Mapbor, 10 marca.
Rubikon je prekoračen. Zapisnik o o pozi cii j onal nem bloku je podpisan, poverilnice za del Radičevskega »hrv. narodnega zastupstva« so izročene. Važnost teli dveh političnih dogodkov razumemo šele tedaj, če se spomnimo, kakšna je bila situacija približno pred enim’ letom, tj- nekaj dni po skupščinskih volitvah. Zbližanje med tako heterogenimi skupinami kakor so demokrati, klerikalci, muslimani, radičevci in zemljoradniki je pač največji uspeh radiikalskega režima. Političen pomen tega »uspeha« jo najslabše izpričevalo sposobnosti Pašiče-ve vlade. Po volitvah so rhdihalej ukrotili besne tigre in jih vpregli v lastno službo. Ni še minilo eno leto, pa se je situacija temeljito izpremenila. Po zaslugi ■parlamentarnega sporazuma, ki so ga sklenili demokrati s klerikalci in muslimani. so radičeve; poslali v Beograd svojo prvo četo, ki bo prisegla zvestobo vladadju in ustavi. S tem je storjen' velik korak naprej. Toda moč nove zveze se bo preizkusila šele v ognju. Prihodnji dnev; bodo odločilnega pomena n« samo za dosedanji režim, ampak tudi za formiranje novega režima, ki naj ustvari v! naši državi — kot je dejal g. Ljuba Davi do vic — evropske razmere z evropsko politiko.
•
Kaj bo storila radikalska vladal Zdi se, da njeni časopisni kalini namenoma, po »višjem naročilu«, kalijo vodo, da bi Pašič v motnem! ribaril. Nesporno je, da so med radikalci mnenja deljena; nekateri z zadoščenjem pozdravljajo državotvorni korak Radičeve stranke, drugi obžalujejo, jda ni radikalcem1 uspel a-ranžma z Radičem, tretji pa kuhajo hudo jezo, ker so se zamajala tla pod njimi in je homogeni vladi, udarila dvanajsta ura. Toda prvi dve skupini se bosta z lahkoto uklonili najradikalnejšemu krilu, ki ima s partizanskega stališča popolnoma prav. Zdaj gre radikalcem za biti li ne biti in, kjer gro za moč in oblast, tam! izginejo medle razlike v nazorih. Odločila bo tudi topot močna avtoriteta Nikole Pašiča, Od njega pričakujejo za prihodnjo dni bojnih signalov.
S prihodom Radičevih poslancev bo vlada prisiljena k demisiji. Napovedujejo jo že za danes ati, jutri; gotovega pa ni še nič. V tej situaciji je vsak dan velikega pomena za tok. dogodkov. Prva ostavka Pašičevega kabineta bo bolj formalna. Ko pa bo Pašič uvidel, da me moro sestaviti nove parlamentarne vlade, bo zaprosil krono, da mu podeli mandat volilne vlade. Ako ga ne dobi, tedaj bo prevzel sestavo vlade Ljuba Davidovič. Radikalci preidejo v opozicijo. Začela se bo politična bitka. M bo najbrž zelo pretresla naše notranjepolitično življenje. Treba je računati z dejstvom, da se 'bodo radikalci branili z vso žilavostjo id da bodo imeli zavidanja vredno prednost pred novim blokom: homogeni bodo, enotni v državmopravnih vproašanjdh. Klerikalci irt Radičevci pa že sedaj napovedujejo akcijo za revizijo ustave.
*	e m.
Po ustavi bo v tok dogodkov posegla tudi krona. O stališču dvornih krogov« poročajo zagrebške »Novosti«, da ne žele, da bi se delale radičevcem kakršnekoli zapreke pri vstopu v parlament, ker polagajo posebno važnost na to, da tudi ta stranka pride v skupščino. Razen-feea žele. da bi se hrvatsko-srbski spor u-, niakuil z dnevnega rec^a Ui da bi *e h-
Bfcvarilo pomirljivo ozračje, tudi Če lii bile potrebne neke manjše korekture u-st-ave, seveda ne na škodo narodnega in državne er a jediimstva, od katerega ni mogoče odstopiti. Za Izpremembo vlade ni ovir, če opozicijski blok predloži pozitivni delovmi program. Toda ni verjetno, da bft nova vlada dobila takoj tudi volilni mandat, ker bi *a ne dobila niti vlada g. Pašiča, če bi ga bila zahtevala. Za se-dj je situacija taka, da bi mosla dobiti .volilni mandat edinole vlada, ki bi mogla nuditi kakršnokoli garancijo, da dobi pri volitvah večino, seveda — držav-notvorno in monarhistično večino,
•
ALi bo eventualna vlada opozicijskega bloka sposobna z& deloi
Zagrebška »Riječ« razmotriva o tem in pravi med drugim: »Vlada opozicijskega bloka se bo mogla držati le tedaj, če bodo radidevoi v parlamentu lojalno podpirali vlado in njeno delo; toda oni bodo to storili lc v toliko, v kolikor bo to delo njim všeč. Delovni program1 opo zioijskega bloka ne more zavoljo bloko ve heterogenosti vsebovati niič drugega kot j* vestne zakonske osnutke, s ocialne in druge, proti katerim ne bi tudi radi čevei imeli, ničesar; ne bo pa se mogel držati velike določene linije v državni politiki, to pa zaradi tega ne, ker se opo zicdjonalne stranke o tem sploh niso sporazumele, ampak so ohranile ves svoj dosedanji program’ v notranji jn zunanji politiki . . Toda ‘blok bo težave z lahkoto premagal, če bodo predvsem radičevci lojalno razumeli svoje obveznosti in ako se ne bo zgodilo to, kar so nekateri de teokratski poslanci nag lasali na odločil tri seji demokratskega kluba, da bi namreč radičevci zlorabljali svojo posebno važno pozicijo za razna izsiljevanja smislu svojih programatičnih zahtev.«
•
Govori se o hasprotjK med demokrati. Radikalci so bili tako prepričani 6 tragičnosti razlik, ki obstoje v vprašanju taktike med g. Davidovidem' jn g. Pribi čevičeni, da so po neki najnovejši vesti ponudili Pribičevidevemu krilu kolaboracijo. G. PribiČevič je ta manever od klonil, ker se strinja s sedanjo taktiko; je pa velik skeptik, kar se tiče Hrvatov in zahteva največjo previdnost, ker de mokra tek a stranka ne bi mogla za nobe-bo ceno prevzeti odgovornosti za tak a ranžman z radidevai, ki bi bil na škodo Porodni in državni enotnosti. Najbolj pa označuje solidarnost tzv. Pribioevjdeve Skupine dejstvo, da je poslanec dr. Kriz man umaknil v skupščini svoje pritožbe, ki jih je lani vložil proti radidevskim mandatom iz varaždinske županije.
©
Občni zbor JUGOSLOVENSKE MATICE © podružnica M a r i b o r ee vrši v pondeljek, 10. marca oh 20. uri v rest. prostorih Narodnega doma.
ODPOR.
Mali feuilleton.
' fe dovafiskega kulturnega življenja.
x Nazadovanje ruske literature v sov. jetskl Rusiji. Berlinski »Rul« citira v eni zadnjih številk izvajanja komunističnega časopisa »Krasnaja Nov«, ki kažejo, da z revoluoijo v literaturi niso zadovoljni niti sami načelni revohicjjonarji.
Sotruduik komuniističnega lista konsta-tira, da se dotok verzov, pesnitev, pove- geološki komite j0 *tj, romanov izpreminja v pravo povodenj, toda notranja, vrednost postaja ve-
Politične vesti.
* Odkritosrčnost Radidevcev je razveseljiva v primeri z n odkritosrčnostjo naših klerikalcev. Hudičevski prvak Pre daveč je te dni odkrito izjavil; »Ničesar nimamo prikrivati. Mi smo omogočili radikalsko vlado.« To smo demokrati vedno trdili, radikali pa so vedno rekli da je to laž. Imamo torej svoje zadošče nje. Trdili smo pa vedno tudi in trdimo še danes, da so v enaki meri sokrivi naši klerikalci, ki pa so neodkritosrčni in nočejo priznati svoje krivde. Reči mora mo, da bomo imeli kmalu večji rešpekt
„pred odkritosrčnimi Radičevci nego prec našimi zahrbtnimi klerikalci.
* 20 Hudičevskih poslancev, katerih poverilnice je v soboto izročil Predavec Pride naibrže že danes v pondeljek v narodno skupščino, ker imajo po poslovniku pravico prisostvovati sejam in gla sovati, čim so bile izročene njihove pove rilnice. Nadaljnii poslanci bodo prišli, kakor hitro se bo izkazala za to potreba
* Radikalci skušajo rešiti, kar se da Paišid je bil v soboto opoldne pri kralju v avdiijenoi in j« skušal dobiti od njega daldkosežna pooblastil, kar mu pa ni u-spelo. Zato v nekaterih krogih pričakujejo, da ž0 te dni poda Pašič ostavko. Na zunaj pa se delajo radikalci še silno korajžne in bojevite.
* Kakšna bo nova vlada? Iz Beograda poročajo, da nameravajo zahtevati klerikalci v novi vladi, ki M jo sestavil opozicijski blok, za sebe 4 ministrstva: dr. Korošec bi naj bil podpredsednik vlade in minister saobračaja, dir. Hohnjec minister poljoprivrede, dr. Kulovec minister za šume in rude, Gostinčar minister za soc. politiko. Tri mesta v vladi bodo baje zahtevali Spahovci.
* Značilne izjave radikalske »Trlbn ne«. Beograjska »Tribuna« razpravlja v soboto o tem, ali je v interesu (državnega i,n narodnega eddnstva, da tudi Hrvati sodelujejo v upravi države in ali kro na sme razpustiti skupščino. Članek je zanimiv radi tega, ker ga prinaša list, bi jo službeni organ radikalske stranke. V njem se glasi med drugim: »More li v današnji situaciji krona sankcionirati razpust skupščine in dati volilni mandat radikalom? Da, če se postavi na čisto strankarsko stališče, ne pa s stališča interesa monarhije, ki so in morajo biti identični z interesi države. Zameriti kroni, da tega ne stoTi, bi pomenilo za meriti vladarju, da ni radikal. Vladar mora imeti pred očmi dobro celega naroda in ne samo enega njegovega dela. Če ni odgovoren oblastim, je pa brez pisanih zakonov odgovoren narodu. - Vladar, svest si svoje zgodovinske odgovornosti, ne bo nikdar storil akta, ki ni v interesu naroda. Brez ozira na Radičevo demagogijo je danes nesporno dejstvo, da po svoji številnosti drugo pleme našega naroda ne sodeluje v legalnem političnem življenju in v državni uipravi. Ali ni v interesu države in državnega in uarod-
x Iz delovanja ruskih znanstvenikov.
V Moskvo se je vrnila ekspedicija, ki jo je vodil vsenčjliščni profesor Baškirov in ki je proučevala del j časa arheološke ostanke v Dagestanu; Zbrala je bogat materijal o življenju,- kulturi in umetnosti raznih plenjen, ki so zapustila v feb pustih krajih svoje sledove, — Druga ekspedicija proučuje pod vodstvom geologa Gorizdro - Kuljčickega naravoslov ne posebnosti Turkestaua. — Pospben pravkar zaključil proučevanje Ukrajine. Našli so razna doslej še neznana rudišča. — Geolog .T,
nega edinsfvn. Via Hrvati, popolnoma e-nakopravni z ostalimi našimi plemeni, sodelujejo pri ustvarjanju usode naroda in države. Abdikacija Eadičovcev na do-zdajni parlamentarni abstinenci, abdikacija na popolnoma, negativni,,politiki,, jo v interesu narodnega in državnega odin-stva. Kakršnokoli politiko bo zastopal RadjČ'v parlamentu, prenesena jc na legalno po pri š če. Vsak dan, iz oči v oči se bodo uverili Ilrvatj, da Srbi nimajo hrvatožerskih namer in dozdevne tež nje za hegemonijo. Prepričali se bodo da se Srbi pač bolj potegujejo za svoje pleme nego za ostala plemena, kakor se Slovenci in Hrvati bolj potegujejo za svoja plemena nego za Srbe. Dobro je da bo tako. ker nam je d ozd a j manjkalo zdrave tekme na legalni bazi in ker bo ta tekma v interesu narodu ga in državnega edinstva.« — To je končno enkrat trezna jn pametna beseda radikalcev.
* Grški republikanci zopet na površju. Iz Aten poročajo, da. je regent Kon-riotis pozval min. preds. Kafandarfsa, da odstopi. Verjetno je, da se bo pod pritiskom vojaštva to zgodilo, nakar bi republikanci prevzeli vlado, preklicali sklep glede plebiscita, proglasili republi ko in razpustili narodno skupščino.
Dnevna kronika.
— 6<Metnico obstoja obhaja danes v torek 11. tm. trgovska tvrdka Elsbacher v Laškem. Sedanji lastnik g. Konrad Elsbacher je širom Slovenije znan kot eden najsolidnejših slovenskih trgovcev in je v vseh krogih obče spoštovan. Mož slavi istočasno 35-Ietnico svojega trgovskega udejstvovanja. Njegov stric g. Ivan Elsbacher, 75-letni starček, kj slavi obenem trgovsko GO-Ietnico, še vedno z vnemo sodeluje v tvrdki. Oba sta si ste kla. volike zasluge v narodnih bojih v Laškem. Naše čestitke!
— Trgovec s potniki za Ameriko. V Splitu je bil aretiran neki Mato Miloš, ki je od lahkomiselnih in manj naobra-ženih kmetov izvabljal denar, rekoč, da jim nabavi potne liste za Ameriko. Dobival je od nekod potne liste, ki so bili fal-zificiram ter jih prodajal po 6000 Din. S tem trgovcem je bilo aretiranih še več oseb, ki so na isti način trgovale.
— Francoski frank je tekom1 zadnjih dni zopet katastrofalno padel in sicer pod italijansko liro. Dne 1. mai'ca jc še notiral v Curihu 24.04, dne 8. tm. pa že samo 21.25, torej je padci za 12 odstotkov. S seboj je potegnil tudi belgijski frauik. Vlada je brez moči p,roti tem pojavom in ni izključena vladna kriza.
— Strašno umiranje otrok v Španiji. Via nekem predavanju v Sailamanci je izjavil dr.1 Galsedo, da je v Španiji na 20 milijonov prebivalcev letno 500.000 smrtnih slučajev. Med temi »00 tisoči je 200 tisoč otrok. Glavno krivdo pripisuje govornik nepoipo'lnl sanitetni zakonodaji in zaostali higljeni-
— Tiskovne pravde in češkoslovaški parlament. Iz Prage poročajo 7. marca.
Po izjav! min. preds. šv-ehle v včeraj-- /i Seji parlamenta jr bilo sklenjeno izv -jti razpravo o izjavi-skupno z razpravo o nujni interepclaciji posl. dr. Lukov s k u a in tov. v zadevi zakonskega načrta, s katerim sc žaljifve na časti potom ««• (mišja odtegnejo kompetenci porotnih sodišč.
— Izmenjava res k ih kron. Iz Rima javljajo, da je vlada dala ukaz, zamenjati reške kroue s 40 centisimi, a jugoslovanske krone s 6 centisiml.
— Rmnunsko-ruska pogajanja preložena. Službeno sc javlja iz Bukarešte, da so rurmmsko-ruska pogajanja, katera bi se iiuela pričeti 10. tm., preložena na 26- tm. Predsednik ruske komisije bo Krestinski, ruski poslanik v Rimu.
— Tagore pride v Rim. Iz Rima poročajo, da pride začetkom aprila indijski pesnik Rabindranath Tagore v Italijo.
— Perzijski šah se ne sme vrniti v domovino- Pariški listi javljajo, da je perzijski šah, ki je sedaj na Rivieri, dobi1! iz Teherana obvestilo, da je iz domovine izgnan in sc ne sme vrniti v Perzijo. Sklenila je tudi perzijska vlada prodati kraljevske dragocenosti in skupiček porabiti za zgradbo železnic.
— Trockij na smrt bolan'. Iz Moskve javljajo, da sc je stanje Trockega, ki je v svrho zdravljenja na Kavkazu, vsled komplikacij tako poslabšalo, da se ga lahko smatra kot izgubljeheg.
—- Turčija upeljala Tatinsko alfabete. Rimska »Tribuna« javlja j z Carigrada, da je narodna skupščina v Angorj zaključila, da se turški alfabet zamenja z latinskim; Razlog temu jc, da je v Tur-čiji veliko analfabetov ravno zaradi turškega alfabeta. Carigrajski časo-pisi ne pišejo -nič proti vpeljavi latinskega al fabeta.
— Novi veljki potresi. Iz Costaričc javljajo, da se ponavljajo potresi v Srednji Ameriki. Po teh vesteh so zadnji potresi močnejši kot prvotni. V bližini St. .Tosč sc je odprl mov vulkan. — Tudj v Der-bystiru je bil močan potres, ki je napravil po mestu več škode.
— 13()0 kilometrov s smuči. Pred kratkim) so dospeli v Moskvo 4 šport-aši, ki so prevozili s smuči U00 kilometrov dolgo progo Moskva-Arhangelsk v 29 dneh. S tem je dosežen nov svetsfcj rekord, mogoče prvi te vrste.	s .
!!! s I^rarni običaji so postali A. Preobražen«** je sporočil z Daljnega
J a -naSne "H Vzhoda, da je odkril v okolici reke Benova sfcupma, vsak dan jc kdo izključen, neprestano se v literaturi »čisti« — toda kljub temu je voda boljinbolj kalna. Pisec prihaja k sklepu, da revolucija ni prinesla nikakega poduhovljenja. Saj se moiogo dela, a ni pafosa, ni strasti; ogromna poplava besed ne more skriti pomanjkanja duha. Komunistični časo-pte naravnost poziva -eclau.ic ruske pdsa-mje JMMBvj h klasikom-, k Gogolju, Tol-ijttemto, Sčedrinfu. —' 'Potemtakem, sklepa !po*ode«*alec TiRhta«, uj stopila ruska re-vid¥«mfska Rterafura niti korak naprej iial nje povratek h klasikom, rojenim v latam kuritirrj, bo.;Djtavzi<^m’jjv ZQ{kčil ua-
mur bogato rudišče zlata, — Akademija znanosti bo razposlala v bližnjem času v Ameriko in Evropo 60.C00 izvodov svojih izdajanj, ki vsebujejo znanstvene izsledke ruskih učenjakov v zadnjih letih.
»Puškinov dom« v Petrogradu, ki ga oskrbuje Akademija znanosti, je bil v zadnjem času obogačen z raznimi avto-UTrafri, pisnij in neznanimi rokopisi velikega ruskega pesnika,
HH-
Novo varšavsko gledališč*-;. V najkrajšem čaeu bodo zaključena dela za obno-gledališča »Rozman i to vci«, kj je pred izvjčstjiiai časom popolnoma pogorelo. —
Novo gledališče bo urejeno na najmodernejši način in opremljeno z vsemi tehničnimi izumi za moderen oder. — Otvor jeno bo na poljski narodni praznik 3. mam. Imenovalo se bo »Teatr Narodo-wi«. Umetniški šef Ostcrvi je odpotoval v notranjost Poljske, da angažira popolnoma nov igralski ansambl, ki bo — kakor izgle-da — najboljši v vsej Poljski.
Poljaki in Slovanstvo. Varšavsko Slovansko društvo pripravlja letopis o kulturnem delu in razvoju vseh slovanskih narodov v lotu 19*28; 'IM letopis bo prinesel prispevke odličnih slovanskih kulturnih delavcev in ga bo uredil dri^Fadeusz, Zjelinski, profesor varšavske univerze.
Število časopisov na Poljskem. V prvem polletju 1. 3923 je izhajalo na Poljskem 878 časopisov, od teh 288 v Varšavi, najmanj v vojvodini uovogrodski (1). Po Varšavi izhaja največ časopisov na Ve-likopoljskem, nato sledi Malopoljska in ko-nčno kongresovke. Na 89 poljskih dnevnikov odpada 36 dnevnikov in na 300 poljskih tednikov 42 tednikov v tujih jezikih.
Narodno gledališče.
REPERTOTRE:
Pondeljek, 10. marca »2X2=5« Ab E (kuponi).
Torek, 11. marca »Mogočni prstan«. D.
Sreda, 12. marca »Čarostrelec«, C.
Čestrtek, 13. marca «2X2=5«, B.
Sprememba repertoarja. V soboto 8. tm. najavljeni repertoar sc v; toliko spremeni, da se igra v torek 11. tm. »Mo* gočni prstan« in v sredo 12. tm. »Čaro. strelec«.
*-□—
Znamohite zgodovinske izkoninc na Češkoslovaškem. Češki arheolog dr. Ax.a-mit je dosegel velik uspeh pri izkopavanju na Tetinu. Pravkar objavi ijjnt. re-
zultati so vzbudili veliko pozčmost domačih in tujjh Znanstvenikov. Arheolog jo zasledil ostanke po prvotnem človeku iz kamene dobe, kj jc tu imel svoje Spiilje in je živel skupno z živalmi, katero so že zdavnaj izumrle. Tako so našli glinene posode in črepinje, kanfemto, koščeno in bronasto orodje, človeške jo živalske kosti. Na Tfetinu je bilo odkritih šest kulturnih slojev d:rug na drugem, kakor so se po tisočletjih od (primitivnega človeka dalje vrstile kulturno generacije. Našli so tudi spomine na prastaro češko zgodovino iz dobo Ljbušo in. prvih Pvnvislnv-cev, zgodovino, ki jo precej temna,.in obdana. z legendami. V Tetini: so je nahajalo prastaro pokopališče; na katerem so biti pokopani prvi češki kristjani, baje tudi knez. Bori voj. To pokopališče «o pred nekaj desetletji razkopal; in kosti zvozili v neko cul; ra ni o; nihče so ni takrat zmerni! za veiiku.pski zgodovinski pomen teh ostankov. Listi prinašajo obsežna poročila o tatinskih izkopiimh id jih primerjajo ?, odkritjem Tntancha-meuovega groba.
CODtXDC30DCIOO o □ □□□□DCOODDCK)
Narolalt®
,i3«irai|sko Straže!
qnngnaanaxia □ □
 	'	*V9MB'UV«%
Mariborske vesti.
M arih»r. 10. marca 19M.
PROTIDRAGINJSKI SHOD V MARI-|	BORU. ?
Včeraj 9. tm- se je vršil v NarcKlnem 'domu shod proti draginji. Zastopane so bile vse nacionalne organizacije. Afctuel-no vprašanje je privabilo mnogo ljudstva. Shod je otvoril g. dir. Štefančič z govorom, v katerem je povdarjail današnjo korupoijo in špekulacijo vlastodržcev in velepodjetij, omenjal nezadovoljstvo ljudstva, njega mizeroo stanje, veliko brezposelnost, nesramne valutne špekulacije. reduciranje uradništva in stanovanjske mizerije. PovdarM je potreabo nove vlade — vlade čiščenja, ki bi težki položaj, v katerem se ljudstvo nahaja, o-lajšaia.
Predsednik zveze jugoslovanskih narodnih železu ičairjev Škrjauc je po-Jdrobneje opisal in obrazložil, kje so glavni vzroki draginje in korupcije- Podal je statistiko židovstva, katero se je pri nas silno razširilo in zajedlo w naš narodni organizem. Že samo v Sloveniji je 62 odstotkov vseh Židov, ki so v naši državi. ,
Sodni svetnik gosp. Vidovič je v kratkem razložil gospodarski položaj in predlagal samopomoč uradništva pri dobavljanju živi jenskih potrebščin- Govorili so še gg- Polše, Žnuderl in Rog-lič. Nato je bila soglasno sprejela sledeča
!,	RESOLUCIJA:
Zborovalci iz mesta Maribora in okolice, zbrani na javnem manifestacijskem shodu 9. marca 1924 v Narodnem domu V Mariboru, sprejeli srno enoglasno sledečo resolucijo, ki se ima po sklicateljih shoda predložiti vladi, narodni skupščini, vsem poslaoiškim klubom in avtonomnemu zastopu mesta Maribora:
I. Ugotavljamo ob splošnem nezadovoljstvu, da se draginja ni zaustavila vzlic stalnemu dviganju dinarja, nasprotno, da cene nekaterim najpotrebnejšim živi jenskim produktom celo rastejo in so že visoko prekoračile zlato pariteto.
II. Vzroke tega zla vidimo predvsem:
1.	v nestalni in zagrešeni gospodarski tm carinski politiki vlade, ki do danes ni regulirala uvoza1 in izvoza m s tem združene carine v taki mori, da bi zaščitila idomače konzumente, zlasti pa one, katerih družine se preživljajo od stalne dlnev-me ali mesečne plače, ki daleč ne dosega življenskega minimuma; 2. ,v, previsokem monopolu jn trošarini, v previsokih taksah in posebno pa v previsokih železniških in poštnih tarif ih, ki tiščijo v. prvi (vrsti vse nižje in srednje delavne sloje: 3. v neurejenih iin nesorazmerno razdeljenih davkih: 4. v visokili obrestnih merah bank, ki ovirajo vsak reden in normalen kredit; 5. v brezvestni špekulaciji izvoznikov in veletržcev, ki brez vladne kontrole nakopičujejo ogromne množine blaga v Špekuilacijske svrhe.
IH.	Poživljamo z vso odločnostjo narodno skupščino, odnosno vlado: 1. da z vzemi razpoložljivimi sredstvi zatre korupcijo in odpravi .vzroke draginje in z njo združene bede; 2. da prepreči nepoklicno prekupčevanje, da z vsemi sredstvi podpira vseh .vrst konsumne zadruge z zadostnimi krediti in z dobavo cenih živl.ienskih potrebščin; 3. da podpira vse akcije za zgradbo stanovanjskih hiš, posebno v krajih stanovanjske bede, zlasti pa v Mariboru, kjer naj se med drugim prosti lokali v kasarnah preuredijo v stanovanja za sloje, pripadaijoče vojaškemu stanu; 4. da zaščiti stamivjAinjs-kc najemnike s tem, da se obdrži v veljavi stanovanjski zakon tudi po preteku leta 1924 in da se isti razširi tudi »a podnajemnike.
-Končno Izjavljamo, da bomo nadaljevali najskrajnejšo borbo vse dotlej, dokler se razmere ne »redijo tako, da bo vsem stanovom za&ilguraoo stanu primerno življenje in zadovoljstvo.
—O—
m Otvoritev posvetovalnice za matere v Maribora. V soboto 8. tm. se je vršila v poslopju državnega dečjega doma .v Strossmaaerjevi ulici 26 otvoritev nove I^ppotrebne socijalno-higijeinske naprave zaščite dece jn mtaidkie, posvetovalnice za matere. Slavnost je otvoril šef oddelka socijalne politike za Slovenijo dr. Fran Goršič, ki je v pozdravnem nagovoru novdarjal zasluge in pomoč korporacij in posameznikov, s katerih inici-
jativo in zaslužnim sodelovanjem je bilo omogočeno osnovanje te nove socijalne naprave. Odgovoril mu jc navzoči sanitetni šef za Slovenijo dr. Kafičič, nakar je referiral sanitetni referent dr. Matija Ambrožič o splošnem pomenu in namenu socijalno higijenskih zavodov s posebnim ozirom na Slovenijo. Sledil mu je referat dr. Mariniča, ki je v kratkih besedah očrtal velik pomen in nujnost danes otvarjajočega se zavoda s posebnim ozirom na mesto Maribor, podal kratek pregled umrljivosti dojenčkov v starosti do enega leta, ki je znašala v našem mestu v zadnjih treh letih povprečno 52%, to se pravi, da je več kakor vsako drugo dete, ki se v Maribora narodi, zapisano smrti v prvem letu življenja* V imenu mesta je pozdravil ustanovitev te nove socijalne naprave mestni župan Viktor Grčar. Po dovršenih formalnostih je smatral g. šef socijalne politike posvetovalnico kot otvorjeno, nakar so si gostje ogledali nove lično opremljene prostore. Med gosti smo opažali zastopnike oblasti, uradne zdravnike, zastopnice ženstva gospe gen, Maistrovo in dir. Lipoldovo in <ir. Zunanji gostje so si ogledali tudi zavod dečji dom, ki jim je kljub svoji skromnosti, a vsled snage in reda zelo ugajal. Posvetovalnica za matere bo poslovala odslej za stranke vsako sredo popoldan od pol dveh do pol štirih. Matere, predvsem one iz revnejših slojev, bodo donašaile tja svoje diojenčke, prejemale brezplačno strokovnjaški in zdravniški nasvet, potrebno pomoč v plenicah, milu, sladkorju, zdrobu, mleku itd., zaznamoval sc bo pa tudi vsakokratni napredek ali nazadovanje dojenčka- Adaptacijo in opremo prostorov, je znatno subvencionirat zdravstveni odsek v Ljubljani, napravo bo pa upravljal oddelek socijalne politike, odsek za zaščito dece in mladine potom vodstva drž. dečjega doma. Ustanovitev te naprave zamoremo smatrati kot prvi rnal objekt k snujoči se otroški bolnici v Mariboru.
m Novi razpisani porotni slučaji. Poleg že objavljenega slučaja Melovnik (težka telesna poškodba)’je za 10. trn. razpisana. še razprava pToti Adolfu Uršiču iz Ljubljane, ki je poleg tatvin v Ljub-1 jami zagrešil tudi tatvine pri Elzi Tomažičevi, Angeli Todrowy, Slovanski čitalnici, društvo 'jugoslov. akademikov, srednješolski organizaciji, upravi Narodnega gledališča, Janko Troštu, Francu Botolcn v Mariboru itd.; za 11. tm1. slučaj. Jožef Kolarič, kočar (uboj), in Jožef Giric, Drakovci (umor).
m Razpisana služba čuvaja na stolpu* Mestni magistrat mariborski razpisuje mesto ognjevairnostiiega čuvaja na mestnem stolpu pri stolni cerkvi. Mesto je primemo posebno za onega, ki ima ka-kj Postranski zaslužek, kakor rokodelec (čevljar, krojač in enaki). Prednost imajo oženjeni prosilci. Prošnje z zahtevo prejemkov je do 20. marca tl. vložiti pri mestnem magistratu v Mariboru.
m Večerni tečaji za šivanje perila in obleke na dekliškem zavodu »Vesna« v Mariboru se začnejo šele 17. tm.
m Ljudska univerza. V poadeljek dne
10.	tm. predava polkovnik v p- g. I. Kovač o svojem potovanju po Macedoniji-Predavanje bo velepončno za spoznavanje razmer v najjužnejšem deli' naše države.
m Darovi za Protituberkolozno ligo v. Mariboru. V nabiralniku v 'blagajni »kr. glavarstva se je nabralo 381 D, k temu znesku je prispevala gospa Barbara Ši-jeneo gostilničarka v Račah 200 D, gosp. Martin Bibič, žel. strojevodja, odbornik lige, je zopet nabral med svojimi tovariši -17 D. Gospod župan Škof je vplačal danes pri ligi 250 D, kateri znesek je občinski odbor določil ligj. Srčno hvalo izreka tem darovalcem liga, pros( pa ob ebtem, da so oglase še drugi dobrotniki.
m Interesentom za velesejem v Pragi. Mariborska tiskarna dd. oddaje legitimacije za praški velesejem in naročne karte z*- stanovanje. Navodila so ista * at lansko leto, samo glede znižane vožnje se prtooroni, da je začasno dovoljena samo za CSR.
m Virtuoza na harfo brata Mostler, znameniti akrobati, 2 Edison, Kaupatv trio in Mara Zlatarjeva z novim programom so glavne atrakcije Klub-barovega programa od 1. do 15. marca. Na gla-sovir igra komponist Pepo Winterha1ter.
ni tatvine. Iz tukajšnje delavnice 'državne železnice je bil ukraden 10 metrov dolg -in 65 mm širok gonilni jermen v
JQ0.fi. - v Studencih »o Me,
vim-arfcrdfciirn asm**’ i
neki osebi ukradene 3 kokoši. Prijatelji perutnine se torej zopet pojavljajo. — V Studencih na obrežju je bil Francu Stumpfu, posestniku in gostilničarju, u-kradon 1 moški površnik, obnošena siva suknja, suknene hlače, moški čevlji (šti-fletni), ženski čevlji, kovinasta cilinder-ura, v skupni .vrednosti 1800 Din.
m Tatvina. Šauperl Jože, hlapec v župnišču v Mariboru, je prijavil policiji, da mu je bilo iz sobe ukraden jopič, hlače, klobuk in čevlji- Tatu zasledujejo.
m Poneverili pol milijona kron. Ivan in Marija Miriler, katera sta v Ljubljani poneverila skupno 500-000 kron, sta bila od Nem. Avstrije izročena našim oblastem in oddana v tukajšnje zapore.
Kultura in umetnost
• x Glasbena Matica (Koncert v Ptuju).
Bolj neugodnega vremena si pevski zbor Glasb. Matico pač ni mogel zbrati za svoj izlet kakor je bila včerajšnja nedelja. Nihče si ne upa iz sobe, kdo bi tudi v takem vremenu hodil na cesto. Navzlic temii pa povet niso zastonj naredili svojega izleta. Dvorana društvenega doma je bila nabito polna. Poznavalci razmer trdijo, da še nikdar ni bilo toliko ljudi v njej kot sinoči pri koncertu. Koncert sani jc bil sijajen. Morebiti pride ocena odkod drugod. Poslušalci so z napeto pozornostjo sledili točko za. točko. Par pesmj so morali ponavljati, poslušalci zbora kratkomalo niso pustili nadaljevati sporeda. Zelo razveseljivo dejstvo je tudi, da je koncertu prisostvovala tudi vsa nemška inteligenca, ki ni mogla dovolj prehvaliti zborove teliuike. Prav tako, naj vidijo tudi Nemci, da nismo zaostali za drugimi narodi. Kakor slišimo, prirodi Gl. Matica prihodnji koncert dne 24. marca v Ljubljani. Le vrlo naprej! — Pripomnim naj še, da je gosp. ravnatelj Topič za Svo j trud žel vsostransko zalivalo. Občinstvo mu je prisrčno nplavdi-ralo. Res mož je na svojem mestu. Zbor je nastopil z 92 pevci.
x Stoletnico smrti lorda Bvrona, velikega romantičnega pesnika angleškega naroda in borca za osvobojenje Grčije, slave 19. tm. v Angliji in na Grškem.
Orjuna.
Poziv! Ekspozitura ljubljanskega oblastnega odbora v Mariboru otvori govorniški in predavateljski tečaj združen s politično šolo za enkrat za člane Orjuna v Studencih in v Mariboru. Tečaj se prične v torek dne 11. marca 1924 ob 20. uri v prostorih »Nurodne čitalnice« in bo trajal približno tri tedne po dva do trikrat na teden. Člani, ki se nameravajo udeležiti tečaja, naj se javijo v uradnih urah tajništvu ekspoziture v pondeljek in v sredo od 19. do 20. ure v prostorih »Narodne čitalnice«.
• " '      "     ''  11
Porotno sodišče.
Maribor, 10. marca. Surovih«.
Jožef Melovnik, star 29 let, zidar iz Stranskih Makol Št- 102 jc obtožen hudodelstva težke telesne poškodbe in prestopka zopor telesno varnost, ti. marca 1920 leta sta se srečala Baltazar Ogrizek in Miiihael Bračič na vasi v Stranskih Makolah. Mihael Spačie je zavriskal inv istem času je tudi nekdo ustrelil zunaj vasi. Kmalu nato je pribežal proti njima obdolženi, držeč v roki motiko ter obdolžil Baltazarja Ogrizeka jn Mihaela Bračiča, da sta streljala in 'ju podil spat. V strahu, da jih pobije na tla sta se Ogrizek in Bračič, umaknila pred obdolžencem na dvorišče posestnika Franca Vastuša. Tu jih jo dobil obdolženi ter udaril najprej Baltazarja Ogrizeka z motiko po obrazu tako, da jc padel in sc onesvestil. Nato je udaril' Bračiča tako močno, da je ležal več dni v nezavesti. Vsled silnega udarca je počila Bračiču temenica, katera poškodba je imela posledico iz-premembo spodaj ležečih moigan. kar jo povzročilo trajno izgubo govora. — Obtožene« priznava dejanj«, opravičuje so pa silobranom ter pravi, da sta poško-o\ana streljala na njega, sna zasledova-a tepla s palicami po hrbtu. Uvedena preiskava jc dognala, da je obdolženi hud pretepač jn radj telesne poškodbe z« večkrat kaznovan. Razu n toga je ob*
Sfraa Z
dolženec po dejanju pobegnil in se skrival štiri leta.
Porotniki so potrdili vprašanje težke telesne poškodbe jn je bil Jože Melovnik obsojen na 5 let težke ječe.
Mnogostranski tat in goljuf.
Pred poroto se je zagovarjal danes Adolf Uršič, rojen 1907 leta v Gorici, pristojen v Ljubljano, radi hudodelstva goljufije, prestopka zoper varnost lastnine ter prestopka po čl. 6 zakoma z dne
2.	avg. 1921. Službene novine št. 170. — V nočj 19. na 20. maja 1923 je ukradel 1' ranču .Debeljaku na glavnem kolodvoru v Ljubljani potno košaro, v kateri so bile obleke medicinski instrumenti in' razne knjige v skupni vrednosti 30.000 K. 13. avgusta 1923 je ukradel Elzi Tomažičevi v Mariboru 5 m črnega blaga in 4 m klota v vrednosti nad. 1000 kro-n; v sredini avgusta Angeli Fodročzy v Mariboru veliko kovin as ti h to medenih pohištvenih stvari v skupni vrednosti 200.000 K;
23. avgusta Čitalnici v Mariboru okroglo 20 knjig in' flobert puško ter nekaj gotovine v skupni vrednosti 80o0 K; Društvu jugoslovanskih akademikov v Maribora jo okoli 23. avgusta ukradel 12 knjig, srednješolskemu odseku dr. jug. akad. okoli 23. avgusta vrč pisalnih stvari, »-pravj Narodnega gledališča v Maribora dne 27. avgusta čevlje, obleke. hlače, predpasnike, krila in bluze v skupni vred' nosti 21.000 K: Janku Traštu' v Mariboru -°0 dinarjev, Franiču Botolun 24. avgusta 1923 sukno in čevlje in električno svetilko v skupni vrednosti nad 40.000 K. Ogoljufal je nadalje Ontona Košmolja na Rakeku 23. maja 1923 s tem, da se je izdajal za medicinca, za 150 Din., 2. julija; je zopet ogoljufal Marijo Skofičevo v Ljubljani s tem, da ji je izvabil stvari, ki so bile last medioinca Jožeta Pavlina;
24. junija 1923 je izvabil od Joška Strnada v Ljubljani analomični atlas v vrednosti 4000 K. Obdolženec navaja, da, je obiskoval gimnazijo in da je bil slušru telj trgovske akademije v Ljubljani, kar pa njegov sorodnik Zcini k& kot 'li&rcsnn-eno. Izdajal se je ljudem za medicinoa to s temi izvabljal od njih denar in vrednostne stvari. Obdolženi je kazniva; dejte* n.ia deloma priznal, skuša jih pa na vso mogoče načine olepšati. Največjo tatvino t. j. na škodo Angelo Fodroczycve, taji.
Porotniki so potrdili vprašanje tatvine ju goljufije nakar je bil Uršič obsojen na 4 leta težke ječe.
Sokolstvo.
o Občnf zbor Marib. Sok. župe, ki se jc vršil 9- tm., je potekel v oboo zadovoljnost, v največji stvarnosti in z velikopoteznimi direktivami za bodočnost. Podrobno poročilo prinese Narodni list*
Celjske vesti.
Smrtna kosa. Dne (i. tm. je umrl v
Šmartnem' pri Velenju g. Fr. Cizej, zla-tomašnik in duhovni svetovalec v visoki starosti. Rajni .io bil vsled svoje koncnli-jantnosti jn zanimanja za gospodarstvo daleč naokrog znan' in priljubljen. Bil j« tudi dolga leta član vodstvo Jnžrtoštaj. hranilnic v Celju. Naj v miiru počiva!
Šport ~
: Odborova sela ISŠK Maribor se vrši v četrtek 13. tm. v klubom sobi y Grajski kleti. Prisotnost obvezna. Tajnik.
: Nogometni odsek ISŠK Maribor
sklicuje za sredo 12. trn- ob 20. uri v zadnji sobi hotela »Pri zamorcu« sestanek vsega svojega članstva v svrho. postave moštva za Pokalno tekmo, ki se vrši 16- tm. in volitev kapetanov. Poživljajo se pa tudi vsi člani, da poravnajo članarino za prihodnjo sezono. Tajntk.
: Gradjanski : FC Torino 5 : 1. (2 ; 0). Zagrebški Gradjanski je v prvi tekmi * največjim italijanskim nogometnim klubom FC f orrno v soboto dosegel lepo zmago- Zanimanje za tekmo jc bilo izredno, ker jc FC Torino prvi italijanski klub, ki je tk> vojni nastopil v Jugoslaviji
Film. |
I. Mariborski bioskop. Danes v pom deljek do vključuo srede se predvaja ve' likanski film »Tajinstvena podmornica*
II.	del. V. vlogi Eddie Polo,
Danes pondeljek koncert na harfe ¥ "Veliki kavarni.
3DS.
' Nedelj st« »hode JI>S je nenafliu l>reo>kret v rvremtemu žal reatringiiral. iVslerl: ■visrite zapadlega enega so morali ©dpasfi shodil y, Hočah, Frarrižu, Radva-iftju, Zgornji Polskavi in) Št. Jnrju ob Pesnici, vršila pa sta se shoda v Spodnji Polskavi in <v Lehnu. — V: Spodnji Polskavi sta ob lepem1 številu navzočih do-intačinov govorila g. Voglair in Meglič, prvi: o političnem1 položaju, drugi o davčnih1 vprašanjih. — V Lehnu na Pohorju Mi je vkljub visokemu snegu, ki je zadržal oddaljenejše, Vršil shod v Grobelni-Ikovi gostilni, ki j® bila. polna zborovalcev. Obkistnj; tajnik JDS- Špindler jo v ipoldrugoumn orni govoru poročal o poli ti č-iieml položajp in’ razkrinkal nesrečno politiko radikalov1, "Rndičcveov in1 naših klerikalcev. Navzočih je bil® veliko do-zrLajnih socialnih demokratov, ki so vsi soglasno odobravali govornikova izvajanja in izjavljali, da uvidcvajo svojo zroioto. Na spomlad si, želi ljudstvo zopet shod,	•	•,1 » i c "■ ‘
Obiave.
$ Klub dohrovoljeev v Mariboru sc
'Sestane v četrtek 13. marca 1924 ob 30. uri v restavraciji Narodnega doma. Odbor.
§ Grlavna skupščina Olepševalnega ih tujskoprometnega društva za mesto Maribor ih okolico v Mariboru se vrši dne 13. marca tl. ob 2<>. uri v salonu restavracije »Pri zamorcu« s sledečim dnevnim redom: t. poročilo odbora, 2, nadomestne volitve in 3. slučajnosti.
t Zadruga za splošno gostilničarsko obrt v Mariboru ima svoj redni občni zbor v petek 14. trh. ob 15. uri v dvorani Plzenske restavracije, Taftenbaoliova ul. št. 5.
§ Prostovolj. gasilno društvo v Šmartnem ha Poh. jo priredilo dno IG. febr, tl. v prid nabave nove brizgalne v gostilni Avguštin’ v Slov. Bistrici veliki zabavni večer. Hvala Slov. Bistričani za obile darove k licitaci ji jn za zelo obilan obisk. — Leopold Vorša, načelnik.
Mala oznanila*
Tako js!
So bogataši ko nič jim ne manjka. kakor samo knjiga „BABl LONSKA UGANKA*. Dobi se v vseh knjigarnah.	406
Takoj se odda krasno opremljena soba. Naslov v u-pravi.	536
Na prodaj nova. mehka spalnica. hrastovo pobarvana kompletna Din 2600. Aleksandrova cesta st. 203, mizarstvo.
538 3—1
cpai^donmm^naannnnrin3aDnnnnnnnnnan.j
Dr. ALEKSANDER KUHAR 0
PRIMARIJ JAVNE BOLNICE 528 je otvoril zdravniško prakso.
Ordinira začasno v hiralnic! v Ptuju.
txjDonnDcanGonnaooanpoanQrjQnaDoDcnnnnaaQ
-O
i- 'T'
Njiva ?e odda v najem ali pro-j da. Vpralati: Glavni trg St. 4, v trgovini.	537
Pristopajte k Jugoslovenski Matici,
Zanesljiva in preiskušana
SEMENA
za zelenjavo in cvetlice dobite kakor vsako spomlad v vrtnariji J. Jemec, Razlagova ulica 11 in na stojnici Glavni trg. 506 10—4
dobro
namočene
Polenovke*, j kislo zeije
lečo 444 r,~4 grah
najfinejšo banatsko moko se dobi po najnižji ceni pri
I I
Pristopajte k Sokolski Matici !i IVAN SIRK
  —-—_——— -------------————--------—	i	Glavni trg,
Sprejme se pisarniški praktikant r. trgovsko naobrazbo. Ponudbe na postni predal 5.
531
Proda se l.oO m belega Chrepp d® Chine ali pa zamenja"za surovo svilo zadostujočo za bluzo Maistrova ni. 3/li., levo.
533
Dalmatinska klet v Barvarski nlici St. 3 zopet celi dan odprta. Toči se pristno belo in črno vino,	534
Violina, dobro ohranjena na prodaj. Istotam se sprejme gospodična na stanovanje. Jenkova ulica 4/1.	537
Pletilni stroj na prodaj Gsna se izve pri skladiščniku v Scherbaumovem skladiSču, tam se ga tudi lahko ogleda.
615 3—2
»HnHiBBMRannBaaMHBtBnsuraH^MiHraiBanHinaH
1 KEMIČNA PRALNICA M BARVARIJA g
I J0S. REICH, LJUBLJANA I
n
H O
podružnica Maribor _	uljudno naznanja, da je s 1. marcem
!	preselila svojo poslovalnico iz
Gosposke ul. 38 v Slovensko ul. 8 ej 472	dvorišče	desno	^
m
E
s
s
mmm
VILIM PICK
Maribor
Tel. 334 Aleksandrova cesta 26 Tol. 334 ponuja ramo
tekstilno in manufakturno blago
po najnižjih csnah.	208
Prodaja na veliko le za trgovce.
D. S. Merežkovteki:
Julijan Odpadnik.
(Dalje.)	(64)
Tnintam — y- olrrafit konjskega tilni-,iloa, v gubi dolge obleke, v tem. kako se j,je dobri planinski bog oprl na laket, ali i kako je bog Jordan dajal Kristusu brisa-j00 — ie bilo opaziti sledove helenske iimtone, sledi poganske lepote nagega te-Itesa-
Toda te noči ni bil umetnik nič prav zadovoljen s svojo »igračo«.
Prsti, ki so bili vsekdar neumorni, so [mu drhteli; na ustnah ni hotel vziti sme-h-fjjaj. Presluškoval je malce, odprl cipre-, sovo skrinjico, vzel iz nje ostro šilo, i^kakor ga rabijo knjigovezi, se prekrižal |»n, držeč roko pred svetite, stopil poti-,-jborna it celice.
■j Na hodniku je vladal molk. Bilo je jsatehtd. Nekje v kotu je brenčala muha, ki se je ujela v pajčevino.
Partenij je krenil v, oerkev. Pred sta-vrinskitn dtivtihonom iz slonove kosti je j&brlda samtena lue. Iz aureole mladega fjezosa' na rokah' Matere božje so pogani /izbili dvia podolgasta safirja in ju vrnili ;'na prejšnje mesto y, Dionizov e m templju, j/ črni, brertični vdolbini v slonovi ko Pstf/kh je že požoltela od1 starosti, sta Par-|teniju 1 zgled ali kater rame na živem te-|fcsu, i« te bogokletne rame so hudo vzne-rtnirile umetnikovo srce. Dotakni v šj se rope deteta Jezusa', je zašepeta! pohlevno: Ž.»f?iamaeaa mi, Gospod!«
\ V oefifem cerkvenem kotu je zasledil 3S*victt'fe vrvi, ki je rabila menihom za žkranje svetnik na cerkvenem stropu, /z-ei je lestvico in zavil v ozki, temni rfiocimik, ki je i>eIja 1 h glavnemu izhodu. i;Na kupu slame je smrčal rdeči trebuša-jgstr. Vratar brat Horicij. Parterrij je stnuk-nrf.nrimo njega tiho kakor sonca- Zapah
na durih jc cvileče zaškripal- Horicij se je dvignil, zamižal in so zopet zvalil na slamo.
Partenij jc splezal čez nevisoki zid Ulica pustega predmestja je bila kakor izumrla. Na nebu je sijala polna luna ozadju je šumelo morje.
Približal se je tisti strani Dionizovega templja, ki je ležala- v senci; potlej jc spretno vrgel kvišku vrvna to lestvico Eden konec se je ujel za bakreno akrote-ro na templjevcm oglu. Lestvica je obvisela v Sfinginih šapah- Menih je zleze na streho-
Nekje v ctavljaivi sc je oglasilo jutranje kikirikanje; zatem je zalajal pes. čez nekaj trenutkov je nastala tišina, le morje jc vševdilj šumelo. Menih je obrnil lestvico in se spustil v tempelj.
Tu jc domovala popolna tišina'. Bogove oči — dva prozornostma, podoigo vata safirja — so sijale v mesečini, kakor da bi' v njih plalo čudno življenje. Bog je zrl naravnost ,v meniha.
Partenij je vzdrhtel in se prekrižal
Nato je ročno zlezel na žrtven it.. Še pred kratkim jc na njem vrhovni duhovnik Julijan zažgal žrtveni ogenj. Partenij je občutil pod nogami toploto pepela, ki se še ni ohladil docela. Vzel je izpod plašča -jfjlo. Bogove oči so zasijale prav blizu trk njegovega obraza- Umetnik je videl neskrbni Dionizov smehljaj in v mesečino potopljeni obraz in sc je za trenutek zagledal, tako ga jc prevzela lepota starega poganskega boga.
Hip nato jc žc začel delati. S konico šila je izkušal izbiti safirje. Njegova roka jc večkrat nehote čuvala nežni mramor.
Naposled jc bilo delo končano. Oslepeli Dioniz ga jc zrl, k^jkior da mu žuga; turobno so.zijale črne očesne vdolbine-Par toni j a sc je lotila groza: zdelo se mu je, da ga nekdo opazuje. Skočil jc 7. žrt-venika in zbežal k lestvici, se povzpel
in jo obrnil na drugo stran; še prijemal se ni dovolj čvrsto, tako da je z nižjih stopnic padel na tla. Bled, kuštrav, v umazani in zmečkani obleki je tekel kakor tat črez ulico k manastiru, stiskajo v. roki dva dragocena safirja-
Vratar se še ni predramil Partenij je potihoma odprl duri, smuknil mimo njega, in stopil v cerkev. Ko jc ugledal sliko, se je pomiril. Izkušal je vložiti Diionizove
lo šestnajst let, je ukradel nekoliko dragocenih drobnarij in zbežal od templja vi Carigrad, kjer je preizkusil najraznovrst-nejše težave: včasih je nočeva! na cesti, potem jc capljal s pobožnimi romarji ali sc družil z razbojniško četo svečenika boginje Bindhnenc, ki sp jo bili nosili na oslu okoki po vaseh’ ju ki jc bila med preprostim ljudstvom zelo v čislih« Naposled je zašel v šolo retorja Pro-
oči v temne vdolbine: pristajale so, da si herezija in je krnailu sam postal učitelj
nj mogel želeti lepšega. Kmalu so safirji i govorništva.	____
spet zasijali v sveti kroni deteta Jezusa. | V zadnjih" letih’ vladanja Konstantina Partenij se jc vrnil v celico, utrnil j Velikega, ko jc krščanska vera prešla v svetilko .in legel v posteljo. V temini jej dvorno modo, sc jo Hekebol prelevil vi nagloma	ves	oživel:	pokril	si	je	obraz	z i kristjana. Duhovništvo	ga je zelo cenilo,
rokami in	sc	je	smejal-	Tako	se smeje	o-.fon pa je. kajpa, vračal	enako z enakim.
Hekebol jc .cesto in zmoraj o pravem času izpremenil vero. obračajoč se po ugaja. S smehljajem na obrazu je vetru, ki je zapihaj: tako jc iz airfjanstva
prestopil v pravoslavje in iz pravoslavja zonct v arijaustvo;	vsaka izpreobrni-
tev ga jc na lestvici	državnih uradni-
kov posiini!^1 za klin višje. Duhovniki so
vrok, te mu jc uspela šala. ki je stariši ne smejo izvedeti, ki. pa njemu samemu silno
pokojno zaspal,
Ko sc je predramil, so skozi rešetke majhnega okna bleščali jutranji valovi Proponta. Na oknu so golčali golobi in
■frfotali s perotmi. Menihova duša jej ga skrivoma potiskali naprej, on pa je bila še vscvdilj razigrana od nočnega 1 takšne usluge hvaležno na kakršensibodi smeha.	j	način	vračhl.
Stopil je k delovni mizici in si veselo! Njegovi lasje so. ostvcli; obilna zh-ogledoval nedovršeni inicijaJ. Slika jc j jetnejvt života mu je .dajala vedno prijet-predstavljala paradiž: Adam in Eva sta!11?®	.	ll'moi.	ffov.ori	so	postajali
sedela na travniku-
Svetloba vzhajajočega solnca je pad-|a skozi okno naravnost na sliko, ki jc zasijala v pravi rajski lepoti — v zlatem, škrlatnem, laznrnem sijaju. Partenij sc je zatopil v delo. in, ni niti opazil, da je dal nagemu Adamovemu telesu oljniP sko lepoto boga Dioniza.
IV.
Znameniti sofist, dvorni 'učitelj go-| vorništva, Hekebol, jc začel svojo kari-j Jero lia uajnižjem klinu državne iiradiu-[ ške lestvice. Najprej .16' bi! sluga V Artur- j tinem templju v Hferopolu. Ko mu jc bi-
bcljimbolj ljubeznivi in prepričevalni,. a z obraza niu je .rdelo starostno zdravje, .Oči so bile zelo prijažpČ, Je včasih je vzplamtevala v njih nekaka zla, protii-cpva PorogljivPsit, sad drznega in hladnega razuma; v takih trenutkih pa 'jc takoj spustil trepalnice in utrnil komaj vzplamteli žar- Vtiarijošt slovitega sofista jc boljinholj dobivala častne poteze dobrega duhbvtiika.
.. (Dalje priHodnjičJ
§xsm
Darujte za,Sklad otroške bolnice1 v Mariboru.
Cenjenemu občinstvu si dovoljujem vijudno naznaniti, da sem z 15. januarjem 1924 prevzela od gosp. J. Karničmka j
modno trgovino ¥ Hariborn, Gosposka ulica št 15
,|J| ter se najtopleje priporočam. V upanju, da mi ostanejo stari odjemalci tudi še dalje naklonjeni, prosim obilnega obiska.
- OLGA MEDICA
830
POZOR!
Cen© celoScup^emts blagu za 1©%
POZOR I
SWSSBK
Lastftik in izdajatelj: KopcordJ »Tabor«. _ — Odrovorffi uradrik; Rudolt	—	Tiflka:	Mfrikojrska	tipkama	d,	«J.