GLASILO DEL. SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM elan naša smučina LETNIK 17 ŽTEVILKA 6__________________________________________15. JUNIJ 1978 Nova uveljavitev našega telovadnega orodja V sorazmerno kratkem času, v letošnji pomladi, sta TOZD Telovadno orodje in TOZD Inštitut ELAN s skupnimi močmi nastopila z novo razvitimi izdelki iz programa telovadnega orodja na treh ze- lo pomembnih tekmovanjih. Prvo tekmovanje, mednarodni turnir v ženski gimnastiki, drugi nastop Donavski pokal (o prireditvah je »Smučina« f obširno poročala), na obeh prireditvah je bila dosežena afirmacija za Elanovo orodje. Na prvi prireditvi smo se izkazali z žensko gredjo, ki je že na testiranju na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani in pri ljubljanskih društvih dosegla visoke ocene. Pomembno uveljavitev sno dosegli tudi z garniturami olimpijskih ročk, ki smo jih posodili prirediteljem za Donavski pokal in ki so tekmovalcem služile za treninge, ogrevanje in predvsem za tekmovanje. Zadnja prireditev, ki je bila izrednega pomena za nas, je bilo gimnastično prvenstvo Slovenije v Ljubljani, 26. in 27. maja. Ta prireditev je za Elan imela še poseben pomen, ker je na njem bil izvršen pregled vsega telovadnega orodja, ki pride v poštev za MIS (Mediteranske igre) v Splitu drugo leto. V Elanu že nekaj časa usmerjamo svojo akcijo v to, da bi dobili možnost opremiti nastope v gimnastiki in dviganju uteži z našim orodjem. Zal nam organizatorji, razen formalnih proklamacij, da vsepovsod, kjer je odgovarjajoča kvaliteta, pride v poštev le domače orodje, niso šli preveč na roke. Dejstvo je, da se tudi tam obnašajo tipično jugoslovansko, saj so odgovorni (Nadaljevanje na 2. strani) Nova uveljavitev Janko Petrovčič, dolgoletni skladiščnik orodja, zelo vest' no opravlja poklicno dolžnost (Nadaljevanje s 1. strani) prej kontaktirali vse naše konkurente v inozemstvu in šele naša vztrajnost jih je v bistvu prisilila, da so se obrnili tudi na nas. Tako kot na drugih področjih se tudi pri telovadnem orodju vedno zahteva, da mi dokazujemo, da smo v okviru predpisov in norm, čeprav to povsod v vseh naših propagandnih materialih objavljamo. Kljub sorazmerno kratkem času, ki smo ga imeli na razpolago od prvih navezanih stikov s predstavniki MIS-a, pa do gimnastičnega prvenstva Slovenije, za katerega smo se dogovorili, da bo neke vrste pregledno tudi za naše orodje, smo se odločili, da naš program izpopolnimo z novim artiklom, to je dvovišinsko žensko bradljo. Z velikimi napori, ki so bili potrebni od konstrukcije do realizacije v delavnici, smo le uspeli pra- vočasno bradljo pripraviti in jo na prvenstvu predstaviti. Novost ni samo bradlja, ampak tudi lestvina, ki je v specialni fiberglas lamelirani izvedbi, nekaj povsem novega. Dvovišinska bradlja je požela največ pohval od vsega našega orodja in je odločitev, da smo šli v njen razvoj, povsem opravičena. Izredno zanimanje navzočih strokovnjakov je vzbudila naša lestvina, z ozirom, da je konkurenčna Reutherjeva, ki smo jo do sedaj uvažali, pomanjkljiva, saj je sicer ojačana s fiberglasom, ampak ne predstavlja homogeno celot« in se lomi. Baje je samo na Hrvaškem okoli 40 polomljenih lestvin. S tem, da smo sami rešili konstrukcijsko tehnološko problematiko okoli lepljenja lestvin, lahko zagotovo trdimo, da smo se tudi v celoti rešili odvisnosti od zunanjih dobaviteljev in celo po naših ocenah imamo možnost, da bi lestvine plasirali na zunanjem tržišču. Komisija od gimnastične zveze, dr. Jovan Petrovič kot predsednik in sekretar GSJ, Petar Grekulovič kot član, Tatjana Šadura in Boris Pintarič kot člana koordinacijske komisije za gimnastiko pri M1S in Petriček Peter so konzultirali tekmovalce, trenerje ter pregledali orodje. Ugotovili so, da za potrebe tekmovanja na Mediteranskih igrah v Splitu izpolnjujejo pogoje naslednja naša orodja: konj z ročaji, konj za preskok, dvovišinska bradlja, bradlja moška, gred, naletna steza, posoda za magnezijo, krogi in drog. Elan se je ob tej priliki obvezal, da bo eventuelne pripombe, ki bi prišle še s tekmovanja v Ljubljani in pa z državnega prvenstva v Prištini (junija meseca), upošteval in orodje do Mediteranskih iger v celoti izpopolnil, ter tudi vskladil z even-tuelno spremenjenimi normativi mednarodne federacije za gimnastiko. Naš angažma na slovenskem prvenstvu je bil izreden, od tega, da smo prirediteljem pomagali usposobiti dvorano, da smo sanirali sidra, pa do tega, da so naši pridni sodelavci — Kozamernik, Mevlja, Eržen, budno spremljali vse nastope in vedno bili pripravljeni prireditelju pomagati pri postavljanju orodij, kot tudi pri odklanjanju eventuelnih pomanjkljivosti (kar pa ni bilo potrebno), pa do Bertonceljna, ki je vsakemu dal komercialne informacije in prospekte, fotografa Kolmana, ki je želel ovekovečiti čim več nastopov na našem orodju, pa do Pintarja in mene, ki sva se trudila, da bi tudi tiste faktorje, ki imajo kakršen koli vpliv na oblikovanje mnenja o Elanovem orodju, prepričali, da smo s kvaliteto dejansko na svetovni ravni in da smo povsem sposobni prevzeti odgovornost za tako veliko prireditev, kot je M1S, na našem orodju. O sami prireditvi moram reči, da je bila dosti množična, sij je sodelovalo čez 140 nastopajočih, vendar, da je še število centrov, v katerih se gimnastika goji, sorazmerno majhno. Razveseljivo je dejstvo, tki so v Ljubljani pri mestni Telesnokulturni skupnosti pokazali primerno zanimanje za programe gimnastike, tako da imajo delavci s področja gimnastike le zagotovljena sredstva za resno delo. Uspehi so tudi temu primerni. Zelo značilna je polarizacija v centrih, nekateri imajo samo dobre pionirje in mladince, drugi imajo samo dobra dekleta. Za nas z Gorenjske je zanimivo in tudi žalostno to, da je edino na Jesenicah gimnastika toliko razvita, da so lahko njihove vrste nastopale na slovenskem prvenstvu in se tudi kar uspešno kosale z favoriziranimi ljubljanskimi, mariborskimi ter novomeškimi telovadci in telovadkami. Celo prvenstvo je bilo dobro organizirano in je potekalo v prisrčnem vzdušju, ki so ga predvsem ustvarili mladi nastopajoči. Pri članih velja omeniti, da je Kunčič razred zase in v Sloveniji nima primernega tekmeca, pri članicah je tudi Doklova močno izstopala, vendar je konkurenca večja in bolj izenačena kot pri članih. Upam, da bo novo vodstvo gimnastične zveze Slovenije znalo spodbuditi razvoj gimnastike tudi v ostalih krajih Slovenije, tako da bodo bodoča prvenstva bolj množična in kvalitetna. Upam pa tudi, da bodo telovadci še v bodoče ostali tako skromni, saj na celi prireditvi ni bilo tekmovalcev z zvezdniškim obnašanjem, kar je tako močno prisotno pri večini športov, ki jih gojimo. Za primer bi rad navedel, da je novopečeni lepubliški prvak Kunčič po zaključku tekmovanja pridno pomagal pospravljati blazine, na katerih je še pred kratkim telovadil in se boril za naslov republiškega prvaka. V bodoče bomo okrepili sodelovanje z GZJ in GZS, dogovorili smo se, da bo pri GZJ formirana ožja tehnična komisija za orodje, v kateri naj bi bili tudi mi zastopani. Naloga komisije bo, da bo skrbela za dotok infomacij o novostih na področju telovadnega orodja od FIG in iz posameznih držav, ter da bo novosti strokovno ocenila. Z ozirom na zahtevnost vadbe gimnastike in pogoste poškodbe pri treningih bomo v ELANU morali razmišljati o izdelavi posebnih pripomočkov za treninge — »trenažerje«. Petriček Peter Zlata medalja Elanu kot priznanje za odlično izde lano novo ročko za dviganje Gospodarjenje v preteklih štirih mesecih 1978 Značilno za gospodarska gibanja v preteklih štirih mesecih letoSijega leta je: — da presegamo resolucij -sko določbo o gibanju proizvodnje, — da žal s kvaliteto te proizvodnje ne moremo biti zadovoljni, — da smo ob skromnem povečanju zaposlenih dokaj povečali celotni prihodek, — da smo uvozili reprodukcijskega materiala za 35,8 % več kakor lani ob tem času, da pa zaradi slabe kvalitete nismo dosegli pričakovanega izvoznega efekta. Pod Elanovo streho, v vseh temeljnih organizacijah združenega dela in tudi delovnih skupnostih je tudi v letošnjem letu čutiti izreden, dinamičen gospodarski polet. Škoda, da le-tega v svojih končnih rezultatih moti dokajšnja prisotnost nekvalitetnega dela. Zaradi takega ravnanja, premajhne skrbi, da moramo oddati s polno, zvrhano mero odgovornosti vsak s svojega delovnega mesta kvaliteten izdelek, je prenekateri dinar odtekel v prazno. Tega pa se moramo bati. Ko izgubljamo kot gospodarji zaupanih družbenih sredstev tenkočutnost za vsak dinar, ki se ne povrne oplemeniten, smo izgubili osnovno pravico, ki nam pritiče iz dela. Ce že moramo kaj razumeti, potem to prav gotovo, da je naša vreča gospodarskih efektov samo ena, kolikor manj bomo vanjo prigospodarili toliko manj bomo iz nje zajemali, brez dna tudi ta vreča ni. Resolucija o gospodarskem razvoju republike Slovenije za leto 1978 med drugim tudi nalaga, da naj industrijska proizvodnja v letošnjem letu poraste za 7 H. Zapišemo lahko, da smo le-to v primerjavi z letom poprej povečali za 14 9? ob 5,9 % povečanju števila zaposlenih in 4,6 ‘t povečanju izvršenih ur. Celotni prihodek se je v primerjavi z letom 1977 povečal za 39,4 % in smo dosegli v štirih mesecih letošnjega leta 23,43 % načrtovanega celot- nega prihodka. Pri tem pa so se porabljena sredstva povečala za 4,04 %. Med porabljenimi sredstvi zavzemajo prvo mesto surovine in materiali, ki so v njih udeležene z 50,57 %, proizvodne storitve drugih z 5,15 % in reklama z 2,05 %. Ostanek čistega dohodka, potem, ko sno pokrili obračunane in izplačane osebne dohodke je v primerjavi z letom poprej za 143 K višji. Osebni dohodki so v mejah samoupravnega sporazuma in določb republiške resolucije o razvoju Slovenije. V primerjavi z letom poprej so porasli za 19,31 K ob 14 9r povečanju proizvodnje, 39,04 r4 povečanju celotnega prihodka ter 4,04% več izvršenih ur. Pri osebnih dohodkih moramo zapisati, da je v instrumenta-riju za delitev sredstev za osebne dohodke premalo poudarjen kriterij kvalitete. Nekvalitetno delo in z njim izdelek ne dosega na trgu pričakovanega družbenega priznanja, cene, če pa tako, potem za tako delo tudi manjši osebni dohodek. EZ.AA/ Pri pregledu gospodarjenja in gospodarskih dosežkov, nam v preteklih štirih mesecih kakor rdeča nit izstopa naš sezonski značaj od proizvodnje do prodaje. Z njim je povezana tudi trditev o uspešnosti ali neuspešnosti gospodarjenje naših temeljnih organizacij. Opazovanje gospodarjenja s tega zornega kota nam da zaključek, da je tem vplivom najmanj podvržena temeljna organizacija telovadno orodje, ki je v primerjavi z letom poprej dokaj povečala celotni prihodek pa tudi v pokrivanju stroškov izkazuje zelo ugodna gibanja. Temeljna organizacija plastika je sedaj v svojem vrhu tako prodajnih kot ekonomskih efektov, vendar se pri njej zelo čuti sezonski značaj. Njeni prodajni efekti in ustvarjanje celotnega prihodka primerjani z letom 1977 so se podvojili. Naša največja temeljna organizacija smuči, je tudi najbolj podvržena slabostim, če jih smemo tako imenovati, ki izhajajo iz takšnega značaja proizvodnje in prodaje. Pri njej tudi zasledimo, da je celotni prihodek v letošnjih štirih mesecih primerjan z lanskoletnimi dosežki manjši. Prav posebej naj naglasimo, da nismo dosegli lanskoletnih izvoznih dosežkov na tem področju prodaje. Temeljna organizacija trgovina tudi letos beleži porast prodaje in s tem celotnega prihodka. Temeljna organizacija inštitut, delovna skupnost spremljajočih služb in delovna skupnost skupnih služb pa izkazujejo svoja gibanja celotnega prihodka skladno s potrebami in razvojem proizvodnih in prometnih temeljnih organizacij. Ko smo tako na kratko preleteli nekaj podatkov o gospodarjenju v preteklih štirih mesecih letošnjega leta, prihajamo do področja trošenja ustvarjalnih sredstev, po ustaljeni navadi temu pravimo financiranje. Bistvena novost trošenja sredstev, pa razumljivo tudi prilivov sredstev v letošnjem letu je, da od 25. marca 1978 dalje vse naše temeljne organizacije in delovni skupnosti razpolagajo s svojimi žiro računi preko katerih se odvija ves finančni promet prilivov in odlivov sredstev, t. j. plačila prihodkov in plačila odhodkov. Štirinajst dni kasneje smo prešli tudi na ločeno blagajniško poslovanje za vsako temeljno organizacijo, imamo torej eno blagajno in eno blagajničarko, vendarle sedem ločenih popolnoma samostojnih evidenc. To področje poslovanja je zaradi svoje dnevne ažurnosti (to je bančno poslovanje izredno pomembno in če hočete tudi zelo delikatno. Zato nas odgovorno delo na tem področju sili, da čimprej to področje dela konkretno samoupravno določimo. Vedeti moramo, da tudi krediti, ki jih dobimo pri bankah nič več ne prihajajo na skupni račun, ampak ločeno po temeljnih organizacijah. Največ sredstev smo potrebovali za nabavo reprodukcijskega materiala in plačila storitev zunanjim sodelavcem v družbenem in privatnem sektorju. Naj povemo, da obveznosti do naših upnikov v državi v roku izpolnjujemo, tujim dobaviteljem reprodukcijskega materiala pa plačujemo v roku 90 dni. Dokaj sredstev je potrebno mesečno zbrati za nemoteno izplačevanje osebnih dohodkov. V štirih mesecih letošnjega leta smo vložili v osnovna sredstva, gradbene objekte in opremo 9 milijonov dinarjev. Veliko naših sredstev je vezanih v zalogah. Zaloge surovin so malekostno narasle v primerjavi s stanjem 1. 1. 1978, še enkrat višje pa so, če jih primerjamo z istim obdobjem lanskega leta. Zelo je zanimiv podatek, da smo samo za carinske dajatve za uvoz reprodukcijskega materiala plačali 8,5 milijona dinarjev. Gotovi proizvodi na skladišču primerjani s stanjem 1. 1. 78 so za 2,5 krat porasli, primerjani s stanjem lanskega leta ob tem času pa so skoraj nespremenjeni. Trgovsko blago primerjano s stanjem 30. aprila 1977 pa seje vrednost podvojila. Vse zgoraj povedano s seboj vodi zaključek, da moramo imeti višje zadolžitve v obliki kreditov pri bankah, ker nam plačila kupcev ne zadoščajo za normalno in nemoteno poslovanje. V tem ciklusu, kako sfi-nancirati načrtovani proizvodni krog in vse kar je z njim povezano, pa še kako izstopa že zapisana rdeča nit sezonskega karakterja naše proizvodnje in prodaje. Ko tako zaključujemo pregled naših uspehov in neuspehov v preteklih štirih mesecih imamo pred seboj še polnih osem mesecev prizadevanj in dela. Prizadevanj za pridobitev dobrih delavcev za vsa področja našega delovanja, za pravočasno in ceneno oskrbo s surovinami, kvalitetno proizvodnjo, ki bo dosegala na trgu priznanje in ceno. V to skrb, delo in prizadevanja moramo biti vsi vključeni, če želimo, da bomo ob naslednjem poročanju kakfaii so naši poslovni rezultati lahko ugotovili, da zares san o trn o gospodarimo z nemajhnimi zaupanimi sredstvi. Ce tako, potem se ni bati za doseženo raven osebne, skupne in splošne porabe, obratno, pa se lahko zgodi, da bo ravno naša osebna poraba najprej okrnjena. Pavel KODER Prestavitev nadstrešja in popravilo na dvorišču pred kovinskim obratom Nadomeščanje uvoznega materiala z domačim TRIJE NOVI SVETOVNI REKORDI ENOVRVNE KROŽNO KABINSKE ŽIČNICE — Elan ima že vsa leta status pretežnega izvoznika, kar mu daje pravico, da ves devizni priliv potroši za uvoz blaga. — Kljub temu si intenzivno prizadevamo, da bi čimveč uvoznega blaga nadomestili z blagom domače proizvodnje. — Zaradi naše dosti specifične proizvodnje smo še vedno prisiljeni uvažati precej specifičnega materiala, zlasti za proizvodnjo smuči. Tako na primer še vedno moramo uvažati profilne jeklene robnike, polietilen obloge, laminate in še celo vrsto drugih materialov, za katere sploh ni domačih proizvajalcev, pa tudi v svetu jih je le nekaj. — Naj povem, da v principu uvažamo samo to, česar v Jugoslaviji ni mogoče dobiti. — Moramo reči, da je naše povezovanje z domačimi proizvajalci rodilo že lepe uspehe. Tako smo v lanskem in letošnjem letu kompletno prešli na domače dobave alu cevi, plošč, trakov in profilov, plastičnih vložkov za telovadne blazine, specialnega blaga za telovadne blazine, poliesterske smole za čolne, gumi vložkov za smuči, flizelina za smuči, sitotisk barv, brusnih kolutov, rezor-cinskega lepila, polietilen vreč za smuči in čolne, pocinkane jeklene žične vrvi, vijakov za smuči in čolne, škripcev za čolne itd. — vse to so materiali, ki smo jih pred letom in pol še morali uvažati, ker jih domača industrija še ni nudila ali pa ne v ustrezni kvaliteti. — Večje zadeve, ki jih imamo trenutno v obdelavi in za katere upamo, da bodo še letos dale rezultate v obliki domačih dobav, so: urea lepilo, gumi komponenta talne obloge za telovadnice, gumi trak za smuči, jadra za čolne, strehe za čolne, stekleni mat in rovving tkanina za čolne, pa ABS-stranske in zgornje obloge za smuči ter brusni papir in platno. — Vendar je treba priznati, da je to nadomeščanje uvoznega materiala z domačim često povezano s problemi, ki pri uvozu ne nastopajo, npr. kvaliteta, cena, dobavni roki. Kljub temu, da so v uvozni kalkulaciji zajete tudi visoke carinske dajatve in stroški vezani z uvozom, včasih cena domačega blaga presega ceno uvoznega. Zlasti takoj ob prehodu na domači material so često tudi težave s kvaliteto, predpisanimi tolerancami itd., ki pa minejo, ko domači proizvajalci spoznajo, da vhodne kontrole nimamo v dekorativne namene. Ris je tudi, da pri nabavi materiala iz uvoza kljub vsem uvoznim omejitvam praktično skoraj ni zamud dobavnih rokov, medtem ko je pri domačih materialih često potrebno dosti urgenc, da bi blago prispelo pravočasno. To je odraz težav, ki jih imajo domači proizvajalci pri nabavi njim potrebnega materiala, težav z nepopolno ali neustrezno opremo, včasih pa je to tudi odraz odnosa do domačega kupca, zlasti v primerih, ko je uvoz ustreznega blaga kon-tingentiran. — Vendar kljub vsemu temu mislimo, da je treba nadaljevati s prizadevanji, da bi uporabljali čimveč domačega materiala, da s tem dosežemo čimmanjšo odvisnost od uvoza. F. H. POMA Leta 1972 je bila v Bovcu — Jugoslavija izdelana prva linija krožno kabinske žičnice za štiri osebe v treh sekcijah z avtomatskim transportom v vmesnih postajah Dolžina linije 5,8 km Višinska razlika 1819 m Kapaciteta 900 oseb/uro Leta 1975 pa so bili doseženi trije novih svetovni rekordi enovrvne krožno kabinske žičnice za šest oseb. V IRANU smučarskem centru TUTCHAL je bila izdelana krožno kabinska žičnica za šest oseb v skim transportom v vmesnih postajah. Dolžina linije 7,5 km Višinska razlika 1825 m Kapaciteta 1500 oseb/uro Moč motorjev 1770 KS Firma POMAGALSKI je izdelala 80 krožno kabinskih žičnic v celem svetu. Na teh žičnicah je v obratovanju 6000 kabin, 20.000 koles in 6000 prižemk, ki so do sedaj opravile preko ene milijarde operacij. v enovrvna treh sekcijah z avtomat- Študentje zadnjega letnika Visoke Sole za telesno kulturo nam pošiljajo pozdrave iz Moskve Krožna kabinska žičnica Poma na Kanin Mocmm. rioKpo»CHHfl coOop (*p*M BacHAM' 2n -/HL Mrn BrtAMSMMOro) N rOCTMMHU« .POOCM*. ttf *t J □ p. n V /C 1 (J= SiSR-u. ^ ^ "fOfeOSlAMiA WlUvyjj IfS * Komy Džildttl t^.. Hhčckc npednpunmuH cshju u adpec omnpatumtAH Hum ipilIfMTU CINI H«CT« UI1IMIM Referendum o stanovanjski politiki uspel RKZui-Tm REFi/u;: v r T/."' -V w:js:jh zi.m\ /■H IM *.V Ci \' L' L A 11 26. tiic jt* 1 978: TVZD _ Dol.sk. () VPJSANIH VwLILCKV pLAS^VAl ŠTEVIL^ # i.OLASvVALC 1 .ZA 1 * PRuTl ~ŠT NEVEU STEV. AVHIfi NI VC ST. UIX3 % SMUČI 379 li^ 321 85 27 2 72 43 11 7 2 : 58 15 TELuVAD.uRuDJE 141 Ipo 119 84 113 8o 6 4 - - 22 16 PLASTIKA 65 loo 55 85 53 81 1 2 1 2 1° 15 INŠTITUT 3? loo 3o 94 3o 94 - - - - j 2 6 TRGOVINA 34 loo 29 85 28 82 1 3 - - j 5 15 SKUPNE SLUŽBE 95 loo 84 9o 78 84 6 6 - 11 lo SPREMLJAJOČE SL. 192 loo 168 88 141 74 18 9 1 9 5 ! 24 12 SKUPNO: 938 loo 806 86 714 77 75 7 ' 17 2 132 14 Pri 110 db ropota le ustrezna zaščita sluha prepreči poklicne okvare Problematika ropota v delovnih prostorih Z ropotom (hrupom) se srečujemo zadnje čase pravzaprav povsod: doma, na ulici, v delovni organizaciji in končno na samem delovnem mestu. Ljudje različno prenašajo ropot; odvisno od starosti, spola, navajenosti, zdravstvenega stanja. Največ je takih, ki jih ropot sicer moti, vendar ne pride v krajšem času do večjih okvar zdravja. Manj je takih, ki so za ropot preobčutljivi, še manj takih, ki jih ropot sploh ne moti. Ropot vzburja cel organizem, lahko se pokažejo psihosomatske motnje, posebej pa prizadene sluh (poklicna na-glušnost). Ropot merimo s posebnimi instrumenti za merjenje ropota. Enota merjenja ropota je decibel (db). Pravilnik o varstvu pred ropotom (Ur. list SFRJ št. 29/71) točno predpisuje splošne ukrepe in normative za varstvo pri delu pred ropotom v delovnih prostorih, po podatkih tega pravilnika morajo biti delavci zavarovani, če ropot presega 90 decibelov. Ropot moti sporazumevanje in s tem v zvezi nastajajo različni problemi, ki se negativno odražajo pri samem delovnem procesu. Glede na škodljive učinke hrupa razdelimo stopnje glasnosti hrupa v: 1. stopnja glasnosti 30—65 decibelov povzroča psihične motnje: delavci postanejo utrujeni, razdražljivi, počutijo se neugodno, slabši medsebojni odnosi. 2. stopnja glasnosti 65 — 90 decibelov poleg prej navedenih motenj pride do vzburjenja in do neskladnega delovanja posameznih organskih sistemov: zveča se celična presnova, delovanje srca je neekonično, želodčna sluznica izloča manj prebavnih sokov. Najbolj očitne so motnje nevrohumoral-nega sistema: delavci postanejo raztreseni, razdražljivi, čustveno labilni, pozornost pada, motivacije usihajo. 3. stopnje glasnosti 90—120 decibelov hrup tolikšne stopnje glasnosti povzroča poleg prej omenjenih motenj začasne ali trajne okvare sluha, naglušnost ali popolno naglušnost. Hujše okvare nastanejo, če so delavci ves delovni čas, več let, neprenehoma izpostavljeni hrupu. 4. stopnja glasnosti preko 120 decibelov te stopnje hrupa ne moremo prenašati brez osebnih zaščitnih sredstev, ker povzroča bolečino. Ce se stopnja glasnosti približuje 160 db, lahko človek celo umre. Dolgotrajni ropot povzroča naglušnost zaradi okvare notranjega ušesa, ker onemogoča dojemanje višjih (tanjših) zvokov. Z naslednjo fazo okvare uho ne zazna več tudi nižjih (debelejših) zvokov, ki sestavljajo naš govor. Tako se okvara sluha razvija v štirih fazah: 1. Slušna utrujenost. Na tej stopnji uho slabše dojema višje zvoke. Ta okvara ni stalna, sluh se lahko še popravi, če uho ni izpostavljeno velikemu ropotu. 2. V tej fazi okvare ni več mogoče popraviti, tudi po daljšem odmoru ne. Pri po- slušanju govora, delavec še nima težav. 3. Okvara se razširi že na zvoke, ki sestavljajo govor. Težje ali skoraj nemogoče je slišati šepet. 4. Ta faza zajema še več zvokov (frekvenc). Zvoki morajo biti že precej glasni, da jih okvarjeno uho sliši. Sporazu- mevanje z govorom je otež-kočeno ali onemogočeno. Kontrolo siuha oz. ugotavljanje poklicne naglušnosti, opravljamo na avdiometru. To je posebni aparat, ki na podlagi avdiograma da objektivno sliko stanja sluha. Problematika ropota je v osnovi pereča predvsem iz razloga, ker obstajajo minimalne tehnične rešitve za zaščito pred ropotom. V nekaterih delovnih organizacijah se poslužujejo tehnične rešitve v sami izolaciji temeljev stroja ali naprave, s prekrivanjem izvora hrupa z raznimi materiali, ki vpijajo hrup, ali z oblaganjem sten in stropov s posebnimi tkaninami, ki vpijajo hrup. V si ti ukrepi so sorazmerno dragi, v lesni industriji pa so ti ukrepi skoraj nemogoči z ozirom, ker nastane hrup predvsem pri sami obdelavi na strojih. Tu je tehnična zaščita skoraj nemogoča. Kot izhod v sili se v glavnem danes poslužujemo raznih vrst osebnih zaščitnih sredstev kot mineralna volna (švedska vata), elastični in plastični ušesni zamaški (anti-foni, antisoni), naušniki in čelade. Če to problematiko ropota povežemo s problematiko ropota v naši delovni organizaciji lahko ugotovimo, da je dosti pereča. V oddelkih telov. orodje, razrez lesa, strojna delavnica anučarskega obrata, oddelek metalne obrata smuči, kovinski oddelek in še na nekaterih delovnih mestih npr. kovaška dela, kombinirani rez-kalni stroj so opravljene meritve pokazale, da ropot presega dovoljeno mejo 90 db. V vseh teh oddelkih bi morali praviloma vsi zaposleni uporabljati zaščitna sredstva, predvsem švedsko vato. Ta osebna zaščita je vsakemu članu delovne organizacije na razpolago in jo lahko dvigne v skladišču orodja. V letošnjem letu bomo organizirali pregled vseh delavcev, ki delajo v ropotu in takrat bomo tudi ugotovili dejansko zdravstveno stanje zaposlenih, ki delajo v prekomernem ropotu. Apeliramo na vse člane kolektiva, da ne čakajo rezultatov teh pregledov, ampak, da se na podlagi iznešene problematike že sedaj odločijo za dosledno uporabo zaščitnih sredstev in s tem zavarovanja pred posledicami prekomernega ropota na svojem delovnem mestu. B Z Nič nas ne sme presenetiti Gasilske enote Svet za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri predsedstvu RK SZDL Slovenije je dal poseben poudarek pomenu požarne varnosti in aktivnosti gasilskih organizacij ter zavzel stališče, da sta aktivnost in delo gasilskih organizacij sestavni del družbene samozaščite. V samoupravnih interesnih skupnostih za varstvo pred požari naj bi usklajevali in oblikovali stališča družbenopolitičnih, samoupravnih in strokovnih nosilcev požarne varnosti. Gasilske organizacije morajo skozi različne oblike vzgoje in izobraževanja družbene samozaščite, predvsem v OZD, poglabljati skrb za požarnovarnostno kulturo. Fo programu iz splošnega dela učnega programa, mora pripadnik gasilske enote civilne zaščite vedeti: 1. Fiziognomija sodobne vojne, koncepti in oblika splošnega LO. 2. Svobodna obveščevalna služba in varnostni sistem SFRJ. 3. CZ v sestavi ljudskega odpora. 4. Sodobna orožja za napade. 5. Jedrsko, kemično in biološko orožje. 6. Radiološka, kemična in biološka kontaminacija. 7. Prva medicinska pomoč. 8. Reševanje iz ruševin. 9. Zaklonišča 10. Reševanje ob naravnih in hudih nesrečah Ocena potreb po zaSčitnih objektih Preseljevanje prebivalcev Preseljevanje je del ukrepov sklanjanja prebivalcev in materialnih dobrin, katere niso identične z evakuacijo in se lahko predvidi v primeru, ko ni zadosti zaklonišč in zaklonov na delovnm mestu in v stanovanju. Evakuacija je ukrep civilne zaščite, katera preseljuje odrejeno kategorijo prebivalcev organizacije združenega dela in materialne dobrine iz ogroženega naselja na manj ogrožen prostor, vsled zaščite vojaških udarov ali elementarnih nesreč. Preseljevanje se razlikuje od evakuacije v tem, da prebivalci nekega naselja začasno menjajo mesto prebivanja v okviru tega naselja, tako da se premeščajo iz bolj ogrože- nega na manj ogroženo naselje. Novo mesto prebivanja, po mikro oceni ogroženosti, mora praviloma, omogočiti boljšo stopnjo preživljanja. Ocena potreb po zaščitnih objektih v delovnih organizacijah Vsem delovnim organizacijam katere so obvezne, da proizvajajo v vojnem času, izhaja obveza obrambe in zaščite, odnosno obveza za sklanjanje delovnih ljudi in materialnih dobrin, sklanjanje oseb, ki so v poslovnih vezah z delovno organizacijo, katere bi se našle v delovnih in poslovnih prostorih delovne organizacije. Pri planiranju zaklonišč moramo predvideti: — število oseb za katere zaščito moramo skrbeti, zavisi od vojnega plana proizvodnje, kar največkrat odgovarja mirnodobskemu številčnemu stanju, — število oseb v poslovnih vezah, ki bi se lahko našle v prostorih delovne organizacije, je rezultat vojne ocene, — število delavcev po izmenah, mora biti usklajeno z delovnim procesom proizvodnje. Potreba po zaščitnih mestih se odreja na najslabši primer, ko je v prostorih delovne organizacije, istočasno največje število ljudi. Izkušnje iz vietnamske vojne govore v prid za reševanjem zaščite na tistih mestih, kjer ni zgrajenih zaklonišč in sicer zaklonilniki kot individualni zakloni. Pokazali so veliko uporabno vrednost zaščite pred napadi z modernim orožjem. Iz tega smatram, da se ta problem lahko rešuje efikasno z izgradnjo zaklonilnikov, ki ne predstavlja poseben ekonomski problem skupnosti. Vsa ta dejstva kažejo na resnost in veličino dela na utrditvi stvarnih potreb po zaščitnih objektih. Cas je, da se temu problemu preide študijsko. 1 zgledi potreb za visijo od kvalitet planskega pristopa dolgoročnih končnih rešitev in kot začasno rešitev v skladu priprav v katerih se bomo našli. Z ustvarjanjem tako izkazanih potreb, rezultirajo dejstva, da smo kot družba dolžni, vsakemu državljanu naše domovine, oskrbeti zaščito tam, kjer je in tam, kjer bi se našel. Drugo vprašanje pa ie, kakšen standard zaščite lahko ponudimo z ozirom na stopnjo naših pripravljenosti v trenutku agresije. Ce z izgradnjo v miru ne moremo preskrbeti potrebne zakloniščne kapacitete, skozi naše operativno planiranje, moramo najti rešitev za zaščito v zakloniščih dopolnilne zaščite in zaklonilnikih. Zaklonišča Svobodni napadalec ima zelo veliko izbiro konvencionalnih orožij in orožij za množično uničevanje. Kljub nekaterim logičnim dejstvom in zakonitostim bodo domneve o dejanskih ciljih, obsegu, sredstvih in številu sovražnikovih napadov wdno precej abstraktne in nepopolne. Ne smemo pozabiti, da ima napadalec največkrat iniciativo in prednost, ker izbira cilje in določa jakost in vrsto napadalnega orožja, medtem ko je treba zaščito organizirati tako da bo lahko delovala v različnih razmerah in jo je treba pripraviti za vse mogoče akcije. Splošna ljudska obramba se po naši zasnovi organizira stalno na vsem ozemlju SFRJ, v vseh razmerah in na vse načine. Torej, tudi ukrepe civilne zaščite je potrebno izvajati v vseh naseljenih krajih, zlasti po mestih, ki so po oceni lahko cilj sovražnikovih napadov. V sklopu vseh teh ukrepov ima zelo pomembno vlogo pri pripravah za zaščito prebivalstva in materialnih dobrin graditev zaklonišč. Orožje za množilno uničevanje ter stalne potencialne grožnje za njegovo možno uporabo so temeljni elementi, ki opozarjajo na to, da je treba graditi takšna zaklonišča, ki bodo imela vse lastnosti za obširno zaščito pred vsemi nevarnostmi v zvezi s temi orožji. Kot zaklonišče se šteje zaprt prostor, ki je funkcionalno rešen tako, da je v njem mogoče daljše neprekinjeno bivanje ljudi, oziroma, da je konstrikcijsko pripravljen in opremljen tako da med napadom in po njem daje določeno stopnjo in obseg zaščite. Glede na stopnjo zaščite, ki jo omogočajo, so zaklonišča lahko namenjena osnovni, ojačani in visoki zaščiti. V zaklonišča osnovne zaščite uvrščamo umetne in naravne objekte, ki jih je mogoče zgraditi ali prilagoditi v krajšem času, in sicer v glavnem z nekvalificirano delovno silo. Umetni objekti so: zaklonišča, zgrajena iz lesa in zemlje, tj. zemeljsko-lesenimi objekti, montažna zaklonišča iz preurejenih armirano-beton-skih ali kovinskih elementov, montažno-demontažni objekti itd. Naravni objekti za za-klanjanje so pravzaprav razne prilagojene pečine, jame in druge primerne zemljiške oblike. V obstoječe dele objektov ali objekte v celoti, ki se lahko prilagajajo za zaščito, lahko uvrstimo: zapuščene predore, rudnike, podzemeljske prehode za pešce, zapuščene forti-fikacijske objekte itdr. Odpornost zaklonišča osnovne zaščite ne sme biti manjša od 0,5 kp/kv. cm. Ta zaklonišča se opremijo s pri- ročnimi sredstvi za zračenje in čiščenje zraka ter z drugo potrebno opremo, tako da so v določeni meri usposobljena za kolektivno zaščito pred kemičnimi napadalnimi sredstvi in radioaktivnim prahom. Ti objekti pa se zgradijo šele takrat, kadar nam preti neposredna vojna nevarnost, kar ne izključuje obveznosti odgo- OSNOVH/ h6\’ >■ vhod 20MVNA fHOFA Z A J. STRANISČG HM SL K OlOhOKC Oj P P TfQA KOVA rHESCK POKRITEGA POVA 2A SCMNJI 1 Otti HM 7. PRIKRITJI 3. HA SIP 1. OlllOt.A 2. NASIP vornih organov, da tudi za to najenostavnejšo vrsto zaklonišč pravočasno pripravijo potrebno in zagotovijo gradbeni material. Sicer pa bodo ti objekti potrebni od začetka do konca vojne, tako da je treba zagotoviti trajnost pri graditvi takšnih zaklonišč med vsem obdobjem vojne. Zato so pojmovanja, da je mogoče te objekte izdelati brez finančnih vlaganj in v zelo kratkem času, popolnoma nerealna, ker ne temeljijo na objektivnih ocenah in dejan- skih planskih kazalcih (količina del in materiala, transportnih sredstev in delovne sile'. Mirnodobska graditev zaklonišč je usmerjena predvsem na zaklonišča ojačane zaščite. Odpornost teh zaklonišč ne sme biti manjša od 1 kp/kv. centimeter. Njihova primarna zaščita predstavlja zaščito pred učinki jedrskega orožja, tako da lahko varujejo tudi pred zadetki s konvencionalnimi napadalnimi sredstvi od bližii. PRE5LK OSNOVA ZAVLOmšČA V 5UL0PU ZGRADB /// zaulou/Sča not SAnosTOJUt gčJčht 'ih IMPROVIZIRAMO 2AIU■■ )NISC£ V KLETI ZGRAiiJk' i Truiprurf-of z. Z). r‘'OG,Oi Zq •t. Ottfip >-1 okčn&it.: jašek f iyr>o!n/£•} « &'ck> -n PC :<'c >7 Z j-xi n U c ijO r