GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV PAPIRNICE VEVČE PAPIRNICE KOLIČEVO Kako, zakaj in koga smo volili VEVČE, MAREC — Letos poteče mandat članom delegacij in delegatom v skupščinah in zaradi tega smo volili 9. marca nove delegacije in delegate. Volili smo delegacije za skupščine družbenopolitičnih skupnosti (skupščine DPS) in za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti (skupščine SIS). Razen tega smo glasovali v izvolitve delegatov v družbenopolitičnih zborih občinskih skupščin. Občinske in republiške skupščine imajo po 3 zbore in sicer: Občinska skupščina: zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti družbenopolitični zbor. Republiška skupščina: zbor združenega dela, zbor občin, družbenopolitični zbor. Skupščina SFRJ: zvezni zbor, zbor republišk in pokrajin. Delegate v zbore nismo volili ampak smo volili člane delegacij. Neposredno pa smo glasovali o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor občanske skupščine. Sestava republiške skupščine je zelo podobna sestavi občinskih skupščin. V zborih skupščine SFRJ pa se odražata specifični položaj in vloga federacije. Zbor združenega dela občinskih skupščin in republiške skupščine je zbor delegatov delovnih ljudi v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih dela; ta zbor sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki zadevajo delavce in druge delovne ljudi v združenem delu; zbor krajevnih skupnosti je zbor delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih r > ! Z volišča pri II. in III. PS v jutranjih urah a c Pred xi. kongresom zkj in sodeluje pri odločanju o vprašanjih, Id so pomembna za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih; zbor občin republiške skupščine je zbor delegatov delovnih ljudi in občanov v občinah in sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki imajo pomen za delovne ljudi v občinah; družbenopolitični zbor je zbor delegatov delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitične organizacije in sodeluje pri odločanju o vprašanjih uresničevanja, razvoja in varstva z ustavo določenega socialističnega samoupravnega sistema. Delovno področje posameznih zborov je podrobneje določeno v občinskih statutih oziroma v ustavi, pa tudi v skupščinskih poslovnikih. Zbori morajo biti tako številni, da so kos številnim nalogam in vprašanjem, o katerih odločajo in da so v njih primerno zastopani delovni ljudje z vseh območij in področij. Število delegatov v zborih občinskih skupščin določajo občinski statuti, število delegatov v žborih republiške skupščine pa določa ustava tako, da šteje zbor združenega dela 150 delegatov, družbenopolitični zbor pa 50 delegatov. V zboru občin ima vsaka občina in skupnost občin kot posebne družbenopolitične skupnosti po enega delegata. Skupnost občin so združene občine na območju mesta oz. na zaokroženem urbanem področju (ki ga določi žakon) in imajo značaj posebne družbenopolitične skupnosti. V teh skupnostih delovni ljudje in občani uresničujejo določene skupne interese ter izvršujejo pravice in dolžnosti, Krepitev materialne osnove samoupravljanja , VEVČE, MAREC — V tezah za Pripravo dokumentov XI. kongresa ZKJ opominjajo na vprašanja, ki so še odprta in okoli katerih se pletejo dileme, čeprav je j smer akcije za njihovo rešitev jasna. Podan je tudi sistem reše-c Vanja, da bi se to doseglo. Prvenstveno gre za tako ime-5 novani osebni faktor, kar zahte- , va okrepljeno borbo komunistov, hkrati pa tudi za borbo vseh delovnih ljudi. Vse to se nanaša Prav na področje združenega dela ih na družbeno ekonomske odnose v združenem delu, torej na materialno osnovo samoupravljanja, kjer se oči tu j e razvoj vsakega komunista in stopnja politične aktivnosti. Ena od največjih osnov se nanaša na dohodkovni položaj delavca v združenem delu. Še je zapaziti, da so delavci še pod vplivom preživelega gospodarskega sistema. Še vedno je premalo povezovanja med delom in sredstvi. Jasno je, da vse to otežuje širšo družbeno integracijo hela in vodi v zapiranje v svoje okvire, kar je krepka ovira pri delovanju enotnega jugoslovanskega tržišča. Vse te slabosti popolnoma jasno kažejo, zakaj se je treba borili- XI. kongres ZKJ in njegove lože bodo govorile o krepitvi a kumulativne in produktivne sposobnosti gospodarstva. Če ni sredstev, s čim bi potem razpolagali in s kakšnimi sredstvi bi se združevali? Upravičeno lahko vprašamo, če ne prav oni, ki imajo največ, najbolj oddaljujejo delavce od dohodka. V tezah naglasa j o, da materialna moč gospodarstva stalno slabi in ugotavljajo, da se gospodarstvo samofinancira samo v 1/3 slučajev pri skupnih investicijah, medtem ko so ostali bančni krediti in druge zadolžitve. Prezadolženost gospodarstva raste, obenem pa raste njegova velika odvisnost od dopolnilnih bančnih sredstev. Banke so tudi sicer kamen spotike v razvoju novih družbenoekonomskih odnosov. V tezah spominjajo tudi na notranjo ter zunanjo trgovino, kjer prav tako mnogo stvari teče po starem. Da bi se okrepila materialna moč gospodarstva, bi morali priti na najmanjšo mero obveznih posojil, s katerimi se na podlagi določb družbenopolitičnih skupnosti financirajo razni projekti in s tem zmanjšujejo del dohodka, o katerem bi morali odločati delavci. Prav tako je potrebno pospešiti usklajevanje davčnega sistema z ustavnimi rešitvami. Za krepitev akumulacijske in reproduktivne moči gospodarstva je odločilnega značaja tudi delitev osebnih dohodkov. Delitev OD po delu in re- zultatih dela je tista pogonska moč, ki stimulira z materialnim in moralnim priznanjem delovnega učinka vsakega posameznika. S tem se veča (produktivnost, veča proizvodnja in dohodek. Gre tudi za krepitev kvalitativnih elementov gospodarjenja, boljšo organizacijo dela, večjo izkoriščenost kapacitet z vsemi vrstami prihrankov ipd. Vse to so naloge, ki ne presegajo moči komunistov v združenem delu in moči delegatov v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti. V tezah je rečeno, da komunisti morajo vse napraviti, da bi onemogočili zadrževanje starih podjetniških odnosov v združenem delu, da se morajo boriti proti uvajanju glomaznih aparatov v delovnih kolektivih, proti telmrnhirokratskim pojavom in tendencam, s katerimi se delavcu zmanjšuje pravica do samoupravi! anja. Seveda pa se je treba zavedati, da je izdelava in uporaba dohodkovnih odnosov dolgoročni proces dn stalna naloga ZK. ZK nikakor ne sme popuščati pred posameznimi pritiski ali biti neodločna, kolebava, posebno kadar gre za uvedbo dohodkovnih odnosov, kajti vse to slabi aktivno sposobnost in pripravljenost delavcev. S. R. (vir: NATRON) ki jih tem skupnostim poverijo občine. Delegacije za skupščine SIS pa smo volili tisti, ki enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščin DPS; to pa so SIS na področju: — vzgoje in izobraževanja — raziskovalne dejavnosti — kulture — telesne kul tirne — 'zdravstva — socialno varstvo, ki vključuje otroško varstvo, invalidsko in pokojninsko zavarovanje in stanovanjsko gospodarstvo ter zaposlovanje. Skupščine SIS imajo zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. V zbor izvajalcev delegirajo delegate delovnih ljudi v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na področju vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva. V zbor uporabnikov pa delegirajo delegate delovni ljudje, ki na teh področjih po načelih vzajemnosti in solidarnosti uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese. Torej smo mi glasovali v izvolitve delegatov v zbor izvajalcev skupščine SIS. V Papirnici Vevče smo delovni ljudje volili v petih TOZD in v DSSS, torej smo Imeli 6 volišč, ki so jih pripravile volilne komi- sije vsakega TOZD oziroma DSSS. Skrbno so jih uredile, pričarale na volišče praznično vzdušje, predvsem pa so morale poskrbeti za dovolj veliko število volilnih skrinjic, kajti glasovnice so bile zelo obsežne. Po ustavnem načelu je vsaka TOZD in delovna skupnost volila po eno delegacijo za skupščine DPS in pa delegacije — posebne združene ali skupne za skupščine SIS. V TOZD in DSSS imajo volilno pravico vsi delovni ljudje, ki delajo v teh organizacijah in skupnosti polovico ali več kot polovico polnega delovnega časa. Člane delegacije smo volili izmed sebe. V delegacijo temeljne organizacije oziroma skupnosti pa ne more biti izvoljen direktor in noben individualni poslovodni organ ter član kolegijskih poslovnih organov ter delavci, ki samostojno opravljajo druge, s statutom in zakonom določene vodilne funkcije. To je ustavna omejitev. To ni neka diskriminacij a ali neenakopravnost, pač pa naj bi se s tem zagotovila pretežno delavska struktura skupščin. Ti vodilni delavci pa so seveda lahko izvoljeni za člane delegacij krajevnih skupnosti. Številčnost delegacije je odvisna od velikosti TOZD oz. delovne skupnosti. Pri tem je treba upo-(Nadaljevanje na 3. strani) V sedemnajsto leto izhajanja VEVČE, MAREC — Marca meseca leta 1962 je izšla prva številka »Našega dela«. Za nami je torej polnih šestnajst let, odkar nas je redno vsak mesec obiskovalo interno glasilo. Prihajalo je zmeraj pričakovano in prinašalo novice iz proizvodnje, gospodarjenja, samoupravljanja, iz družbenopolitičnega, športnega in kulturnega življenja kolektiva. Vmes je bilo, vsaj v začetku zaslediti tudi kanček papirniškega humorja, kasneje pa tudi zabavna stran. Vseskozi je bilo glasilo prijetno in koristno, obveščalo je, vzgajalo in povezovalo zdaj to zdaj drugo organizacijsko enoto, obrat ali celo tovarno. Tako pač, kakor se je razvijala organiziranost, skratka bilo je tako, kakršnega smo sami napravili. V uvodnem članku prve številke smo lahko brali, da nas bo časopis obveščal o vsem kar delamo, kako delamo in tudi o vsem, česar ne delamo pa bi bilo dobro in prav, če bi delali. Veliko se je od tedaj že spremenilo. Prva številka je že kar zgodovina. V tem času so se menjavali ljudje, tovarna je kvantitativno in kvalitativno napredovala, zgrajene so bile nove kapacitete in nastali so novi proizvodi. Menjali pa so se tudi medsebojni odnosi, zlasti medosebni. Vedno bolj je rahla povezanost med ljudmi in oddelki, prijateljska in družabna čustva prehajajo v opuščanje tovarištva. Tudi glasilo kolektiva je tisto, ki naj bi med drugim obravnavalo in izravnavalo take pojave. Seveda vse v cilju izboljšanja stanja, ne pa v iskanju samega sebe. Ko Naše delo prehaja v 17. leto izhajanja, lahko ugotovimo, da je zunanja oblika časopisa zadovoljiva. Z obliko pa naj ostane taka tudi vsebina ali še boljša. Zaželeni so kratki, ažurni in vsebinsko bogati članki. Koristni naj bodo proizvodnji, upravljavcem in delegatom, ki na področjih družbenopolitičnega življenja opravljajo svoje funkcije, oni pa naj o svojem delu redno obveščajo vse bralce, člane kolektiva. Bralce zanima celoten razvoj samoupravljanja. Obveščanje je sestavni del samoupravljanja in le hitre informacije so ljudem vselej koristne. Morajo biti razumljive vsakemu delavcu, da bo lahko na njihovi osnovi zavzemal prava stališča. Pred nedavnim je bil v sestavi kadrovske službe formiran oddelek za informiranje, kamor bo po opisu delovnih nalog delavcev v tem oddelku prešlo tudi izdajanje in odgovornost za urejanje našega glasila. S tem v zvezi je pričakovati še bolj slikovito in zanimivo vsebino informacij vseh vrst. Pričakovati pa je tudi večje sodelovanje sindikata, organizacije ZK, mladine in vseh drugih organizacij. Prav bi bilo, če bi se v časopisu srečali tudi s samoupravno delavsko kontrolo, s komisijami vseh TOZD in še več kot doslej s strokovnimi službami in posameznimi delavci, direktnimi izvršile! delovnih nalog. Skratka, pri vsem velja načelo, da še tako visoko strokovno delo nič ne velja, dokler ni od njega koristi in dokler o njem tudi sodelavec ničesar ne ve. S. R. Papirnica Vevče Gibanje proizvodnje v mesecu februarju 1978 Februar 1978 0 I.-II. 1978 0 1.1977 Klasični papirji ton 3.272 3.060 2.851 Premazani papirji ton 1.261 1.418 1.516 Skupaj papir ton 4.533 4.487 4.367 Lesovina 164 220 295 Tapete rolic 120.920 119.032 146.352 Izvoz ton 517 627 542 Izvoz v $ 304.972 371.264 323.428 Izkoriščenje zmogljivosti papirnih strojev Februar 1978 0 I.-II. 1978 0 1.1977 II. PS 51,2 67,2 91,1 III. PS 93,5 89,3 87,8 IV. PS 95,2 91,9 89,6 Skupaj: 80,0 82,8 88,6 V. PS 83,5 79,2 65,6 Izmet na II.—IV. PS °/» 11,29 13,25 13,00 Izmet na PRS °/o 18,11 19,74 21,30 Izmet na V. PS °/o 35,06 34,05 31,50 Tudi v mesecu februarju je bila glede na poprečje preteklega leta dosežena višja proizvodnja, kljub temu da smo na II. PS opravili 15-dnevni remont ter izdelovali tanjše papirje. Na proizvodnjo so ugodno vplivali predvsem nižji izmet, nižji zastoji ter znižanje zalog nedovršene proizvodnje. Proizvodni program v stari proizvodnji je tudi v februarju vseboval znatne količine srednjefinih papirjev, predvsem tapetnih. Od brezlesnih vrst pa smo izdelali največ bankpostov, pe-resnolahkih ter univerzalnih tiskarskih papirjev. Proizvodni program V. PS pa je bil sestavljen skoro izključno iz univerzalnih tiskarskih papirjev. Nizka proizvodnja lesovine je bila posledica 14-dnevnega remonta brusilnice. Proizvodnja tapet zaradi mrtve zimske sezone še ni dosegla normalne višine. 0 poslovanju v letu 1977 so se pogovarjali na zborih VEVČE, MAREC — Glavna točka na zborih delavcev koncem februarja in v začetku marca in na sestankih drugih samoupravnih organov, vključno z delavskim svetom TOZD in DS delovne organizacije, je bila razprava o zaključnem računu za leto 1977. Člani vseh organov so se seznanili z dejstvi, z uspehi in neuspehi svojega dela, poslovanja in gospodarjenja. Začetek tega poslovnega leta je bil nadvse težaven. Nove investicije so bile tu, oiso pa še dajale predvidene količine proizvodov. Cilj, ki je bil načrtovan, smo dosegli šele koncem leta v dobršni meri. Tem motnjam pa so se pridružile še težave na tržišču zaradi slabe prodaje. Likvidnost je bila v začetku leta dokaj slaba, tako da je bilo treba takoj pristopiti k stabilizacijskemu načrtu. Podatki so pokazali, da je stvar kmalu stekla na bolje. Da ne bi bilo zastojev zaradi pomanjkanja finančnih sredstev v tekočem financiranju in da bi poslovanje teklo v redu, smo bili prisiljeni najeti nekaj kreditov pri Ljubljanski banki in tudi drugod. Z dodelitvijo investicijskega kredita in pretvorba kratkoročnih v dolgoročne kredite je uspelo zaključiti izgradnjo doslej naj-večje investicije —• V. PS in izplačati obresti tujim kredi tor j cm. Najemanje kreditov in odplačevanje je postalo za delovno organizacijo težko breme. Del skupnega dohodka, ki ga je bilo treba odšteti za obresti, je bil kar za skoraj štirikrat večji kot v letu 1976. Razumljivo je, da so se ob pričetku pojavile velike motnje v proizvodnji, ki so vplivale na poslovanje in na uspeh poslovanja. Zabeležili smo izgubo v prvem četrtletju in ob polletju. Šele v devetih mesecih je bilo zaznati pozitiven finančni rezultat, tako da je bilo že možno govoriti o ostanku za sklade v višini 8,107.212 din, ob koncu leta pa so se skladi povišali na preko 21 milijonov. Čeprav je bil ta znesek večji, je bila delitev dosti bolj neugodna, kot leto poprej. Za akumulacije nam je ostala samo amortizacija po minimalnih Celotni prihodek Porabljena sredstva Dohodek Del skupnega doh. za obresti Razporejen doh. za zakon, in pogodbene obveznosti Čisti dohodek za OD in inovacije za sklade Od tega stopnjah, ki ne bo zadostovala za pokritje finančnih obveznosti, ki izvirajo iz kreditov. Sprememba predpisov, ki govorijo o plačevanju toplega obroka malice, zahteva pokrivanje iz sklada skupne porabe in ne več iz poslovnih stroškov. Ti stroški so znašali v letu 1977 okoli 3,8 milijonov din, v letu 1978 pa predvidevajo, da bodo bremenili sklad skupne porabe s 4,9 milijoni dinarjev. To bo treba pokrivati iz čistega dohodka, ki ga bomo ustvarili med letom. Iz podatkov je razvidno, da je bila stabilizacija dosežena, v tekočem poslovnem letu pa moramo doseči boljše poslovne rezultate, ki bodo garantirali poravnavo finančnih obveznosti in izboljšali materialne osnove dela in s tem večjo produktivnost dela. 1. 1976 1. 1977 586,117.873 817,607.538 451,230.410 640,675.797 134,887.463 176,931.741 9,574.474 36,499.669 24,223.567 23,687.604 85,031.032 95,296.720 16,058.390 21,447.748 Kaj je povedala komercialna služba o letu 1977 za neposredno svob. menjavo dela — kraj. skupnosti za stanov, gradnje (del od os. doh.) 307.500 338.700 3,234.514 3,647.959 VEVČE, MAREC — Dokaj natančno je komercialna služba analizirala položaj leta 1977 v poročilu za to obdobje. Obravnava domačo prodajo in izvoz, na drugi strani pa nabavo in uvoz. V svetu zaznamo za to leto gospodarsko nazadovanje v papirni industriji. Potrošnja proizvodov se je zmanjšala, zvečale pa so se zaloge, zlasti zaloge celuloze. To je vplivalo na zmanjšanje rentabilnosti in večinoma prinašalo izgubo. Ti pojavi so bili posebno vidni v skandinavskih državah, kakor tudi po ostali Evropi. Ni se pa posebno poznalo v Kanadi in ZDA, še manj pa v deželah SEV. Prognozirajo, da se bodo cene celuloze letošnje leto stabilizirale in povzele višino iz konca leta 1977. Ta gibanja niso ostala brez posledic za jugoslovansko papirno industrijo. Občutno znižanje cen celuloze na svetovnem tržišču bi vplivalo pozitivno, bilo pa je paralizirano z zvečanjem carinskih dajatev in z omejitvami uvoza. Ne glede na gibanje cen v svetu so se cene domače celuloze dvignile. Ta dejstva pa so vplivala tako, da nismo dosegli pričakovanih rezultatov v izvozu. S tem se je pričel pritisk domačih kupcev na kvaliteto in znižanje cen pod cene, ki so bile administrativno omejene. V isti sapi pa so dovolili uvoz papirja, čeprav so se domače kapacitete stalno večale. Zato pa so se zaloge nekaj povečale. Vendar nas to krizno stanje ni bistveno prizadelo. Povpraševanje po vevških papirjih je bilo posebno v začetku leta izredno močno. Doseči je bilo treba še večjo proizvodnjo posebno kroma papirjev in premazanih. Za kupce so bili zanimivi tudi tanki papirji. Številka 3000 ton papirja na zalogi ni prav nič strašnega. Znano je namreč, da ni več sistema proizvodnje po naročilu, ampak gre prodaja iz zalog. Bolj neprijetno j e pač dejstvo, da je kvaliteta prodanih (proizvodnih) papirjev precej padla. O tem pričajo številke reklamiranja in pripombe kupcev. To potrjujejo tudi naši podatki o izmetu. Struktura po grupah proizvodov se ni bistveno spremenila. Na račun premazanih papirjev se je delno povečala proizvodnja in prodaja osnovnega papirja za tapete in ofsetni in srednjefini papirji. Tudi to razmerje je spremenljivo. Regionalna usmerjenost prodaje se v letu 1977 ni bistveno spremenila. Največji je delež slovenskih kupcev. V ostale republike pa so takole kupovali: %> Slovenija 42,2 Hrvatska 19,2 Srbija 20,2 BiH 3,4 Makedonija 0,8 IZVOZ 14,2 Od tega so grosisti kupili 78 % proizvodnje, grafična industrija 16°/o, ostali potrošniki pa 6°/o. Prodaja tapet Prodajne možnosti so v preteklem letu že dohitele proizvodne zmogljivosti. Zabeležen je porast prodaje skupaj z lepilom na skoraj 8 milijard starih dinarjev. Celotna prodaja je bila usmer- jena: °/o Slovenija 34 Hrvatska 44 Srbija 21 Ostali 1 Razveseljivo je, da prodaja raste na področju Srbije, domačini najjužnejših predelov SFRJ še ne uporabljajo veliko naših tapet. Tu bo treba raziskati možnosti za intenzivnejše trgovanje. Vsako leto skušajo delavci TOZD Tapete postreči z novimi vzorci, vendar kupci starih ne zanemarjajo. Nekateri se odločajo za modne vzorce, drugi za solidne. Izvoz V preteklem letu smo dosegli vrednostno naj višji izvoz doslej — 3,881.139 dolarjev. Od celotne količine izvoženega papirja je bilo 38,52 °/o premazanih papirjev, 32,13 °/o brezlesnih in 29,35 %> ku-lerjev. Izvažali smo v 33 držav Evrope, Azije in Afrike. Naj večji potrošniki so bili: Iran, Zahodna Nemčija, Libanon, Indija, Egipt itd. Nad 77 %> proizvodnje smo izvozili direktno, ostalo pa preko ekspertnih podjetij. Ves izvoz je šel na konvertibilno področje. Pripomniti je treba, da stanje na svetovnem trgu še vedno ni normalizirano. Velika ponudba znižuje cene. Nakup je omejen zaradi polnih skladišč. Drugi zelo važen moment pa je politična situacija. Posamezne vojne znatno vplivajo na prodajo. Težave plačevanja so zlasti ipri prodaji v Turčijo, Etiopijo in Zahodno Afriko, tako da smo bili prisiljeni prenehati s prodajo v te dežele. Kljub temu je bila realizacija izvoza dovolj velika, da smo si pridobili potrebna devizna sredstva za nakup uvoznega materiala. Nabava Pri nabavljanju surovin in ostalega materiala v preteklem letu ni bilo večjih motenj. Morda le lahko govorimo o težavah pri nabavi pomožnih surovin in kemikalij. Karakteristično pa je bilo dvoje dejstev: večja poraba in zvišanje cen nabavljanja materiala. V pojasnilo navajamo, da smo samo celuloze porabili za 31 odstotkov več kot leto prej. Podobno porabo beležimo tudi pri drugih surovinah in pomožnem materialu. Povišale so se tudi cene materialom na domačem trgu zaradi večjih porab, izvozno-u voznih predpisov pa tudi proizvodni stroški so narasli. Naj za ilustracijo nekatere navedemo: celuloza za 12,7 %>, kazein za 34,7 %, kao-lin za 16,4 %, prevozi za 8 °/o itd. Pri celulozi so zabeležili 60 %> dobav iz uvoza in 4,0 %> z domačega trga, v glavnem iz Krškega in Sremske Mitroviče. Z dobavitelji so bile sklenjene pogodbe, katerih se je ena in druga stranka v bistvu držala, tako da večjih odstopanj ni bilo- S. R. Za skupno porabo malica za 1. 1977 za druge namene SSP — 3,836.432 2,840.000 3,894.766 (Nadaljevanje na 5. strani) AMORTIZACIJA minimalne amortizacijske stopnje DOHODEK SHEMA DELITVE PRIHODKA,DOHODKA IN RAZPOREDITVE ČISTEGA DOHODKA VIRI PRIHODKA 'P,0d,,e e'ef5to^ti!5MiinV.rniem l'»- —vže ine. dotacije. daril. PRIHODEK MATERIALNI STROŠKI ■ * tekoleJnvestmiTkovzdrievanie. •razne storitve• •verstvo pri delu in delovnega okolja -•strokovno izobraževanje- • znanstvenoraziskovalno delo - • • prometni davek-•carine- • carinske davščine-■ostalo* SKUPNA IN SPLOŠNA PORABA •obveznosti za -brazde,sociaino varstvo- m Sheme so se držali naši »računarji« skozi vse leto 1977 in ob zaključnem računu Kako, zakaj in koga smo volili (Nadaljevanje s 1. strani) števati načelo, da morajo biti v delegaciji zastopani delavci iz vseh delov delovnega procesa in da mora sestava delegacije ustrezati socialni strukturi tem. sa-samoupravne org. in skupnosti. Število članov delegacije določa temeljna samoupravna organizacija in skupnost v svojem statutu, pri čemer pa delegacija ne sme imeti manj kot 5 članov. Člani delegacije so voljeni za 4 leta in nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedno izvoljen za člana delegacije iste temeljne samoupravne organizacije oz. skupnosti. Volilni zakon pozna po novem tri vrste delegacij za SIS: posebne, združene in splošne. Zakon določa kot pravilo, da se v tem. sa-moupr. org. oziroma skupnostih voh j o posebne delegacije za skupščino vsake SIS posebej. Kjer pa ni pogojev za izvolitev Posebnih delegacij za vsako SIS, se volijo združene delegacije. V tem primeru lahko izvolijo eno ali več združenih delegacij za delegiranje v dve ali več SIS za vsebinsko sorodna ali med seboj povezana področja. Po zakonu se lahko izvoli združena delegacija predvsem za delegiranje delegatov v skupščine SIS, ki delujejo na področju socialnega varstva. Tam, kjer pa ni pogojev za izvolitev nobene posebne oziroma združene delegacije (številčno majhna TOZD ali skupnost), se izvoli splošna delegacija. To sta Pri nas primera v TOZD VETA in TOZD Družbeni standard. O tem, kakšne oziroma katere delegacije bodo, odloča vsaka TOZD oziroma skupnost s svojim statutom ali drugim splošnim aktom. Pri tem upošteva svoje interese, velikost, prostorsko razčlenjenost oziroma razčlenjenost delovnega procesa, razvitost, število delovnih ljudi in druge okolnosti. Združena delegacija mora imeti najmanj 7 članov, splošna najmanj 9 članov, posebna pa najmanj 5 članov. Povedati moramo tudi to, da volitve pri nas že dolgo niso več samo to, da se nedeljsko oblečeš, greš na volišče, obkrožiš ime kandidata, ki ga poznaš ali pa tudi ne in z zavestjo, da si opravil pomembno državljansko dolžnost, zaviješ v bife. Volitve se pri nas začno že davno pred tistim dnem, ko mečemo glasovnice v skrinjice, in vse tisto, kar je pred glasovanjem, je prav tako ali pa še bolj pomembno kot samo glasovanje. Seveda je tudi glasovanje pomembno. Povedati hočem, da je volilni postopek sestavljen iz več delov, od katerih so vsi enako pomembni in ne moremo nobenega preskočiti ali zanemariti. Ti deli so: evidentiranje, Predkandidiranje in kandidiranje. Izhodišče za vse te postopke je ustavna določba, da kandidate za člane delegacij TOZD in delovne skupnosti skupnih služb Predlagajo in določajo delovni ljudje ter organizacije in skupnosti v SZDL in sicer v njenih organizacijah oziroma organizacijah sindikata, ter da kandidacijski postopek izvajajo organizacije socialistične zveze (po krajevnih skupnostih) oziroma organizacije sindikata (po delovnih organizacijah). Evidentiranje je eden najpomembnejših elementov, ki omogoča, da postane kandidiranje sploh rnožno. Evidentirati možnega kandidata pomeni ugotoviti, da bi bil ta delovni človek primeren za to, da bi opravljal kakšno javno funkcijo. Vse nadaljnje kandidiranje temelji na evidentiranih možnih kandidatih. Važno je vedeti, da je vključitev posameznika v evidenco možnih kandidatov družbeno priznanje za njegovo Prizadevanje in delo, zato tudi ni Potreben predhoden pristanek evidentiranega. V predkandidac: j skem postopku Se delovni ljudje neposredno ali Pa po svojih delegatih dogovarjajo o možnih kandidatih in jih predlagajo. V naši DO je izvršni odbor sindikata sklical kandidacijsko konferenco.v sestavi: IO OOS, sekretariat ZK, kadrovska ZK in mladinska organizacija in ta je iz vrst evidentiranih oblikovala predlog možnih kandidatov za člane delegacij in kandidatno listo za člane delegacij. Na tej seji je bil dan tudi predlog poslovnika za delo temeljne kandidacijske konference, katere predsednik je bil Matamga O stoj e. Kandidacijska konferenca pomeni zadnjo fazo celotnega kandidacijskega postopka. O predlaganih kandidatih se na konferenci glasuje. Kandidatna lista mora obsegati najmanj toliko kandidatov, kot je treba izvoliti članov del. Predsedstvo temeljne kandidacijske konference potem pošlje kandidatne liste volilnim komisijam v TOZD in DSSS. Listam je treba priložiti zapisnike o delu tem. kand. konference in pismene privolitve (izjave) vsakega kandidata, da sprejema kandidaturo. Volilne komisije potem pregledajo, ali so kandidatne liste sestavljene po določbah zakona. Sprejeto kandidatno listo volilna komisija razglasi s svojo ugotovitvijo, da je lista v skladu za zakonom. Kandidatno listo je treba objaviti najman 5 dni pred dnevom volitev. Volilne komisije so v vseh TOZD in DSSS v redu opravile svoje delo. Njihova naloga v tem volilnem postopku je bila: — opravljanje neposredno tehničnega dela v zvezi z volitvami člano delegacij, — ugotavljanje, ali je kandidatna lista za volitve članov delegacije sestavljena v skladu z zakonom, — imenovanje volilnih odborov na voliščih, opravljanje instruk-taže ter odborov, skrb za pravilen potek dela, — ugotavljanje izida glasovanja na volišču, razglašanje in dajanje poročil o izidih volitev in glasovanja, — opravljanje še drugih nalog, ki jih določa zakon. Volilni odbori so poskrbeli za pravilnost in tajnost glasovanja. Predsedniki volilnih komisij so bili: JEREBIC JANEZ — TOZD Tehnični papir MORELA ALOJZ — TOZD Grafični papir LAMPIČ JOŽE — TOZD VETA STAMCAR CVETKA — TOZD Družbeni standard TAURER ANICA — TOZD Blagovni promet POLJANEC Dušan — DSSS Volilne komisije so imele ogromno dela, saj so morale poleg vsega sestaviti oziroma napisati tudi volilne imenike ter pripraviti število glasovnic, glasovalnih skrinjic, razglasov itd. Skopo sem opisal volilni postopek, da si boste lahko predstavljali zakaj smo sploh volili in se- veda tudi zato, da boste seznanjeni s tem, koliko dela so imeli vsi delovni ljudje, ki so bili pri volilnem postopku kakorkoli angažirani. Vsi ste že veliko slišali in brali o tem, da so naše skupščine oblikovane po delegatskem sistemu. To omogoča, v primerj avi z dosedanjo ustavno ureditvijo, neprimerno širšo udeležbo delovnih ljudi in občanov pri odločanju o vseh vprašanjih družbenega življenja in razvoja, torej tudi pri odločanju v skupščinah družbeno političnih skupnosti. Prav zato pomeni delegatski sistem odpravo splošnega političnega predstavništva v skupščinskem sistemu in politični praksi ter uveljavlja samoupravljanje na vseh področjih družbenoekonomskega in političnega dogajanja. Da boste vedeli za svoje delegate v DPS in SIS objavljamo imena izvoljenih kandidatov posameznih delegacij po TOZD in v DSSS; preko njih boste lahko uveljavljali svoje interese in želje v družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnostih. TOZD BLAGOVNI PROMET Delegati v skupščine DPS: 1. DEČMAN Anton 2. JOZELJ Franc 3. KOPECKV Marjan 4. PREMRL Ivan 5. SLABE Antonija 6. ŠTEMBAL Jože 7. ZAJŠEK Jože Člani posebne delegacije skupščine SIS — telesna kultura: 1. BREGAR Jože 2. BOJKO Vlasta 3. COFEK Mijo 4. LAMPELJ Matija 5. SKOBERNE Jože Člani posebne delegacije skupščine SIS — zdravstvo: 1. DELORENZO Marija 2. JERIHA Ivan 3. MLINARIC Jelena 4. NJEGOVEC Ana 5. SEVŠEK Roman Člani posebne delegacije skupščine SIS — raziskovalna dejavnost: 1. GAŠPERLIN Boris 2. KAMNAR Nada 3. KURENT Leon 4i. ŠEŠEK Magda 5. ŠIRCELJ Egidij Člani posebne delegacije skupščine SIS — kultura: 1. AMBROŽIČ Stane 2. BABNIK Stane 3. BOŽIC Jože 4. GOLOB Franc 5. LAMPIČ Jožica Člani posebne delegacije skupščine SIS — vzgoja in izobraževanje L ANŽELJ Martin 2. ARH Marija 3. LIPOVEC Irena 4. RAZDEVŠEK Silvo 5. ŠMIGOC Marija Člani združene delegacije skupščine SIS — socialno varstvo 1. JAGODIC Pavla 2. LEBEN Ivan 3. NAD Bord 4. POTOČNIK Niko 5. SELAN Peter 6. TAURER Anica 7. VELEPIC Mira 8. VIDMAR Jože 9. VIDIC Tatjana TOZD DRUŽBENI STANDARD Delegati v skupščine DPS: 1. CUCULOVIC Boris 2. ČUDEN Franc 3. JERMAN Anka 4. JAUŠEVEC Marija 5. MAHKOVIC Marija Člani skupne delegacije skupščine vseh SIS: 1. ANDRIC Biserka 2. BRIGlC Sadika 3. CUKJATI Ivanka 4. FROMMHOLTZ Robert 5. KRANJC Marija 6. MARTER Blažena 7. RUDOLF Frančiška 8. ŠMIGIC Dragoljub 9. ŠTAMCAR Cvetka 10. TRENTELJ Katarina TOZD VETA Delegati v skupščine DPS: 1. LAJOVIC Peter 2. LOVRIČ Gabrijela 3. PAVLIN Anica 4. TRENTELJ Marjan 5. VOLCANŠEK Jože Člani skupne delegacije skupščine vseh SIS: 1. BABNIK Milena 2. KOCJANClC Dragi 3. KOCJANClC Franc 4. MEŽNAR Marija 5. NENADIC Rado 6. OBREZA Franc 7. PORENTA Miloš 8. ŠTAMCAR Peter 9. URŠIČ Mohor 10. VALIČ Franc TOZD TEHNIČNI PAPIR Delegati v skupščine DPS: 1. ARKO Sreč 1. AVBELJ Janez 3. HRIBAR Franc 4. JAGODIC Franc 5. KERIN Alojz 6. PETERCA Ivan 7. SMREKAR Miro 8. ŠKRINJAR Matilda 9. ZABUKOVEC Ljubo Člani posebne delegacije skupščine SIS — telesna kultura: 1. BAŠNEC Drago 2. GORŠIC Marko 3. HRIBAR Peter 4. IZGORŠEK Milan 5. ŠVARC Miloš Člani posebne delegacije skupščine SIS — zdravstvo: 1. KRESNIK Jože 2. LOVŠE Janez 3. LEŠNJAK Vlado 4. PAVLENIC Regina 5. SOŠKO Franc Člani posebne delegacije skupščine SIS — raziskovalna dejavnost: 1. ANŽUR Jože 2. INTIHAR Ado 3. KUŠTRIN Miro 4. LESAR Jože 5. ZUPANČIČ Ciril Člani posebne delegacije skupščine SIS — kultura: Volivci delovne skupnosti skupnih služb 1. DUH Josip 2. KAMŠEK Janez 3. KOCJANClC Rudi 4. RUS Anica 5. ZAJEC Nace Člani posebne delegacije skupščine SIS — vzgoja in izobraževanje 1. ALIČ Dušan 2. LAMBERGAR Ivanka 3. LIKAR Konrad 4. MAROLT Jože 5. ZABUKOVEC Danilo Člani združene delegacije skupščine SIS — socialno varstvo: 1. JAGER Ciril 2. JAGER Milan 3. KOCJANClC Marjan 4. MANCU Ilija 5. PERKO Feliks 6. PETERCA Marjan 7. RUPNIK Stane 8. SMREKAR Rudi 9. SKERBINEK Danilo 10. VIDERGAR Janez 11. ZUPANČIČ Franc TOZD GRAFIČNI PAPIR Delegati v skupščine DPS: 1. BOGICEVIC Živko 2. JAMŠEK Franc 3. KODIC Zlatko 4. KURUZOVIC Mustafa 5. OMAHEN Alojz 6. PLEŠKO Marija 7. ŠUBELJ Stane Člani posebne delegacije skupščine SIS — telesna kultura: 1. BRČIC Dragoljub 2. DAFEROVIC Muho 3. FLERIN Niko 4. GARBAJS Milan 5. GARBAJS Ivan Člani posebne delegacije skupščine SIS — zdravstvo: 1. GOLOB Majda 2. HABIČ Jože 3. MIKLAVŽ Mila 4. MOČNIK Stane 5. ŠTAMCAR Viktor Člani posebne delegacije skupščine SIS — raziskovalna dejavnost: 1. HABIČ Janez 2. LOKAR Ivanka 3. POTOKAR Matija 4. SOTLAR Ivan 5. ŽIBERT Jože Člani posebne delegacije skupščine SIS — kultura: 1. ANŽUR Stane 2. BABNIK Jože 3. GRABEC Malči 4. KURENT Angelca 5. STEFANOVIČ Miloš Člani posebne delegacije skupščine SIS — vzgoja in izobraževanje 1. FRAS Franc 2. HALUŽAN Hilda 3. PAVLIČ Anton 4. ROMŠEK Alojz 5. ŽUMBERGAR Peter Člani združene delegacije skupščine SIS — socialno varstvo: 1. BRINŠEK FRANC 2. JELŠEVAR Vinko 3. KOZJEK Mari 4. KLEŠNIK Andrej 5. LOKAR Martin 6. ODLAZEK Martin 7. ŠKODA Mihaela 8. ŠKRJANC Slavko 9. TRTNIK Albin 10. VRTAClC Alojz DSSS Delegati v skupščine DPS: 1. ANŽUR Rado 2. KOPECKV Vilibald 3. LOVEC Helena 4. LEVICNIK Ivanka (Nadaljevanje na 4. strani) Klub samoupravljavcev Domžale KOLIČEVO, MAREC — Večkrat se nam pojavlja vprašanje, kaj pravzaprav lahko pričakujemo od Kluba samoupravljavcev oz. kaj nam nudi. Najaktualnejša stvar v tem trenutku so prav gotovo delegatske volitve. Posredovali so nam program Kluba samoupravljavcev za družbenopolitično izobraževanje in usposabljanje. V času, ko izbiramo sodelavke, sodelavce in občane, ki jim bomo zaupali upravljanje pomembnih funkcij v delegatskem sistemu, da bomo z njimi in preko njih demokratično, neposredno in enakopravno odločali o vseh družbe- nih vprašanjih, se moramo zavedati, da uspešno delovanje delegatskega sistema in uresničevanje delegatskih razmerij na vseh nivojih v veliki meri zavisi od usposobljenosti delegatov za opravljanje njihovih nalog, pravic in dolžnosti. Z družbenopolitičnim usposabljanjem je delovnim ljudem in občanom treba omogočiti, da bodo razumeli zakonitosti družbenega razvoja čim bolj in obvladali družbene funkcije, ki jih kot samoupravljavci opravljajo v procesu družbene reprodukcije. To je naša ustavna pravica in dolžnost, zato mora biti dostopna vsem glede na stvarne potrebe in naloge, ki jih imamo v samoupravnih skupnostih v družbenopolitičnih in drugih organizacijah. Naloga vseh nosilcev družbenopolitičnega izobraževanja in usposabljanja je, da takoj pričnemo z izobraževanjem in usposabljanjem novih delegatov in to sistematično dograjiujejmo do zaključka mandatne dobe. Izobraževalni program Kluba samoupravljavcev, ki ga preko našega glasila posredujemo vsem delavcem, je samo del prepotrebnega usposabljanja delegatov in seveda del celotne aktivnosti Kluba. Želimo opozoriti na oblike, ki so načrtovane v izobraževalni sezoni 1978/79 z namenom, da se v posamezne oblike vključuje čim večje število delavcev. Predvidene izobraževalne oblike s kratkim opisom vsebine: 1. Seminarji za organe samoupravne delavske kontrole — ustavna, družbenoekonomska in idejnopolitična izhodišča samoupravne delavske kontrole, — vsebina zakona o organu samoupravne delavske kontrole, — družbenoekonomski odnosi v združenem delu, delovanje in naloge samoupravne delavske kontrole na tem področju. Čas izvedbe: februar-marec 1978 2. Seminar za člane odborov za delovna razmerja — delovna razmerja delavcev v združenem delu — zakon o delovnih razmerjih Čas izvedbe: februar-marec 1978 3. Ciklusi predavanj za novoizvoljene delegate a) Temeljna organizacija združenega dela —- TOZD kot temeljna samoupravna organizacija — združeno delo — dohodek in delitev dohodka b) Krajevna skupnost — krajevna skupnost kot temeljna samoupravna skupnost — organizacijska struktura krajevne skupnosti — vloga in naloge družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti — krajevna skupnost pri združevanju delovnih ljudi in občanov zaradi uresničevanja skupnih interesov in potreb c) Samoupravne interesne skupnosti — samoupravne interesne skupnosti v delegatskem sistemu in njihovo vključevanje v skupščinski sistem — samoupravne interesne skupnosti in svobodna menjava dela ter položaj delavcev v svobodni menjavi dela d) Delegatski sistem — družbeno bistvo delegatskega sistema —• dolžnosti, pravice in odgovornosti delegacij in delegatov —• nekatere pomanjkljivosti in kritične točke pri dosedanjem uveljavljanju delegatskih odnosov Čas izvedbe: skozi celo izobraževalno sezono 4. Seminarji za člane volilnih odborov in volilnih komisij — smoter seminarja je, da usposobimo člane volilnih odborov in volilnih komisij za uspešno delo pri volitvah Čas izvedbe: konec februarja 5. Seminarji za delegate samoupravnih interesnih skupnosti — delegatski odnosi v samoupravnih interesnih skupnostih in njihovo vključevanje v skupščinski sistem — svobodna menjava dela — delo in naloge zborov uporabnikov in zborov izvajalcev Rok izvedbe: od aprila dalje 6. Seminar za delegate družbenopolitičnega zbora občinske skupščine — osnove marksistične misli in razvoj samoupravnih družbenih odnosov v Jugoslaviji — družbenopolitične organizacije v našem sistemu, njihova vloga in naloge — samoupravljanje in gospodarjenje v združenem delu — samoupravljanje in gospodarjenje v krajevni skupnosti —■ odgovornost družbenopolitičnega zbora za uresničevanje razvoja družbenopolitičnega sistema 7. Ciklus predavanj za novo izvoljene delegate zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti — družbenoekonomska ureditev — družbenopolitična ureditev — temelji delegatskega in skupščinskega sistema —• komuniciranje v delegatskem sistemu Rok izvedbe: od marca dalje Po vseh predavanjih se je možno posluževati avdiovizualnih pripomočkov, ki so grajena na aktivnem sodelovanju udeležencev in na povezovanju teorije s prakso. Vse delovne ljudi in občane vabimo, da izkoristijo možnosti po izpopolnjevanju in utrjevanju svojega družbenopolitičnega znanja. Istočasno apeliramo na odgovorne nosilce družbenopolitičnega izobraževanja v delovnih organizacij ah, družbenopolitičnih organizacijah, da poskrbe za množično usposabljanje delavcev in občanov. Klub samoupravljavcev Domžale V prizadevanjih, da bi čim bolj informirali delovne ljudi in občane o pravni pomoči, Klub samoupravljavcev obvešča, da pri njih deluje pravna posvetovalnica, v kateri se dobijo pravni nasveti pri reševanju problemov, s katerimi se srečuje delovni človek na področju samoupravnih in delovnih razmerij, kakor tudi na področju splošne in posebne zakonodaje. Pravne nasvete in napotke za zakonito pot reševanja posebnih in družbenih zapletov dobite vsak prvi in drugi ponedeljek v mesecu, v prostorih Delavske univerze, Domžale. Ta pravna pomoč je brezplačna. B. M. Zanimiv laični izračun VEVČE, MAREC — V. PS je v letu 1977 obratoval 5714 ur (efektivno). Delal je s povprečno brzino 274,96 m/min, kar znese 16.497,6 m/h. Torej je izdelal približno, čeprav izkoriščen šele s 65,2 °/o, kar 94.267 km dolg in 3,65 m širok papirni trak (dva in pol-krat okoli zemlje) ali 340 milijonov m2 papirja. S. R. Delegatske volitve v združenem delu skoraj pri kraju KOLIČEVO, MAREC — 9. marec je bil dan, ko smo na volitvah potrjevali kandidatne liste za zbor združenega dela in za samoupravne interesne skupnosti. Od skupno zaposlenih 748 delavcev in 29 vajencev jih je volilo 728. Kako, zakaj in (Nadaljevanje s 3. strani) 5. MATARUGA Ostoja 6. MUSIČ Jurij 7. TRTNIK Marija Člani posebne delegacije skupščine SIS — telesna kultura: 1. BABNIK Ada 2. GRADIŠEK Hilda 3. JUNKAR Nace 4. VILFAN Vid 5. ZIDAR Cenka Člani posebne delegacije skupščine SIS — zdravstvo: 1. GRČMAN Milam 2. HRIBAR Emilija 3. KOGEJ Cirila 4. RIGLER Miljenko 5. VOLF Ljudmila Člani posebne delegacije skupščine — SIS raziskovalne dejavnosti: 1. AVBELJ Milena 2. JALOVEC Stane 3. MAROLT Marija 4. SMREKAR Rudi 5. ŽLENDER Nada Za skupščino družbenopolitičnih skupnosti — za zbor združenega dela so bili izvoljeni naslednji delegati: 1. AVBELJ Miro 2. BARTOL Pavla 3. BIZJAK Mija koga smo volili Člani posebne delegacije skupščine SIS — kultura: 1. GARBAJS Sonja 2. MLAKAR Anton 3. POLJANEC Dušan 4. TRAJKOVIČ Nadežda 5. VIDERGAR Pavla Člani posebne delegacije skupščine SIS — vzgoja in izobraževanje 1. DOBROTA Marija 2. KOCJANČIČ Vlado 3. LAZAR Alojzija 4. OMAN Anica 5. ROBIDA Stane Člani združene delegacije skupščine SIS — socialno varstvo: 1. ANŽIČ Vida 2. CERK Ida 3. DIMNIK Maksa 4. GRADIS AR Marjeta 5. KALAN Milena 6. KOKALJ Bogo 7. PETERNEL Anton 8. TRTNIK Stane 9. VIDIC Janko Podatke zbrala V. B. 4. CERAR Janez 5. CIČIČ Vitomir 6. FLERIN Jože 7. GLEVINAC Miro 8. GROŠELJ Dušan 9. HORVAT Jože 10. JERETINA Ivan 11. JERETINA Matej 12. KERN Viktor 13. LAMPIČ Bogdan 14. LIČEN Ivica 15. LUKMAN Jakob 16. NIKOLIČ Radovan 17. ORAŽEM Marija 18. OSOLIN Jože 19. POGAČAR Anica 20. REPNIK Matjaž 21. SAVNIK Janez 22. STEFANOVIČ Tadija 23. TAVČAR Anton 24. UKMAR Cilka 25. ZUPAN Oiril 26. ZUPAN Marjan Za posebno delegacijo za skupščino zdravstvenega varstva so izvoljeni naslednji delegati: 1. BERGANT Franc 2. BEVK Marko 3. CENE Ivan 4. DEŽELA Niko 5. GRILJ Francka 6. JEGLIČ Rafael 7. JERAJ Dušan 8. JEZERNIK Minka 9. KOROŠEC Ivan 10. KVAS Rozka 11. LAZAROČEVIČ Stanojko 12. LEDERER Engelbert 13. LENČEK Janez 14. LIMBEK Marija 15. MATKO Danica 16. MAV Janez 17. MIHELJ Helena 18. ORAŽEM Polde 19. PELE Vinko 20. PRELOVŠEK Franc III 21. SEVER Mira 22. SUSNIK Alojz 23. SVETLIN Adolf 24. ŠTRUKELJ Drago 25. VAVPETIČ Vide 26. ZAVRŠNIK Marija Delegati za združeno delegacijo za skupščino izobraževalne skupnosti, kulturne skupnosti, raziskovalne skupnosti in telesno-kultume skupnosti so naslednji: 1. ADLEŠIČ Miha 2. CERAR Janez III 3. DIMC Ivan 4. GOSTIČ Peter 5. GRILJ Marjan 6. HABAT Cilka 7. HRIBAR Marija 8. HRIBAR Viktor 9. KEPIC Janez 10. KLEMENČIČ Pavel 11. KOPAČ Roman 12. KOVIČ Ivan 13. KREGAR Justi 14. KURENT Jože 15. LEVEC Franc 16. LIČEN Evgen 17. MERELA Mirko 18. MEŽNAR Niko 19. MUJDRICA Viktor 20. POGAČAR Albin 21. POTOKAR Marija 22. RESNIK Maksa 23. STRAŽAR Marjan 24. ULČAR Peter 25. VAVPETIČ Andrej 26. VELEPEC Janez 27. VELEPEC Marjan Izvoljeni delegati za skupščino socialnega varstva, otroškega varstva, socialnega skrbstva, skupnosti za zaposlovanje, stanovanjske skupnosti in skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja so: 1. BOGATAJ Marko 2. CERAR Andrej II 3. CERAR Betka 4. CERAR Stane I 5. CERAR Karel 6. ČERNIVEC Branka 7. DOLENC Zvone 8. DRAGAR Ivan 9. GRILJ Drago 10. HRIBAR Feliks 11. HRIBAR Albin 12. ILIČ Božidar 13. JURAS Anton 14. KEPIC Miha 15. KOROŠEC Lado 16. MASELJ Janez 17. MAV Viktor I 18. MAV Viktor II 19. MOKOREL Lovro 20. OSOLIN Janez 21. PESTO TNIK Vinko 22. PETERC Franc 23. PETERKA Franc 24. PRELOVŠEK Janez 25. PUNGERČAR Alojz 26. SEMPRIMOŽNIK Franc 27. SMOLE Anton 28. SMOLNIKAR Jakob 29. STAROVAŠNIK Drago 30. URBANIJA Albert 31. VELEPIČ Franjo 32. ZUPANC Oiril B. M. Z letne konference PIGD. Pregledali so delo v preteklem letu. Glavna tema pa je bila praznovanje 100-letnice obstoja društva 0 poslovanju v letu 1977 so se pogovarjali na zborih (Nadaljevanje z 2. strani) Za poslovni sklad: za posojilo za nerazvite za posojilo za ceste za združev. sredstev in izboljšanje mat. osnove dela Za rezervni sklad za skupne rezerve za rezervni sklad podjetja Skupna poraba Dohodki, pripadajoči skladu skupne porabe so znašali 4,961.359,95 din, porabljeno pa je bilo 4,914.445,65 din. Tako je stanje sklada ob koncu leta 1977 znašalo še slabega pol milijona 1. Regres za letni dopust 2. Proslave a) 8. marec b) 1. maj c) obdaritev upokojencev d) dedek Mraz 3. Nagrade ob delov. jub. 4. Letovanje otrok 5. Venci, osmrtnice 6. Zobna ambulanta 7. Dotacija konf. sind. 8. Dotacija družb, in rekreativ. dejavnosti a) aktiv borcev Vevče b) tabor. org. Pugled c) ind. gasil, društvo d) ljudska teh. Vevče e) ZSMS Vevče f) papir. pih. orkester 9. Bazen 10. Koča na Trebeljevem H. Poslovanje počit, doma in nakup prikolic 12. Rezervna sredstva Nakup ratraca — Znesek je Metalka Lj. dne 23. 1. 1978 vrnila na naš sklad SP) Nakup starega stanovanja Sredstva za komis, posel z LB Stanje sklada skupne porabe na Proizvodnja Da bi ustvarili že navedena sredstva, je bilo treba krepko poprijeti za delo. Ustavitev I. PS in še vedno dokajšnje težave na novem PS niso pozitivno vplivale na količino izdelanega papirja. Kljub temu je bilo izdelano 52.398 ton papirja. Od tega je V. PS Proizvedel 19.530 ton (še nepopolna izkoriščenost). Poznal se je tudi spremenjen program na III. PS, ki je skoraj v celoti prevzel asortiment I. PS. Proizvodnja lesovine je bila za 18,2% Višja kot leto poprej. Proizvodnja tapet je zabeležila Porast na 115,9 % v primerjavi z letom 1976. Obrat se je potrudil izdelati 1,756.222 rolic, kar znaša skoraj 9 milijonov kvadratnih rnetrov površine. Vzporedno je bilo izdelanih 77.271 zavitkov lepila »Veta«. 1976 1977 5,107.997 4,980.152 331.463 338.000 961.419 — 577.748 873.054 2,697.749 3,538.635 starih dinarjev. Ker je sklad skupne porabe v glavnem namenjen družbenemu standardu — kulturi, organizacijam, proslavam in drugim in ker je med letom mnogo slišati o razporeditvi sklada, navajamo celotno potrošnjo tega sklada: 1,979.881,25 23.006.30 72.753,85 14.850.00 107.556,00 99.948,90 392.449.50 16.492.00 22.194.00 24.442.30 130.000,00 15.000. 00 6.000,00 10.000. 00 40.000,00 1.713,00 124.839,10 303.422,45 128.166,20 100.385.00 296.343.00 1,005.000,00 4,914.443,65 dan 31. 12. 1977 je 48.916,30 Tudi proizvodnja električne energije in pare je ob ugodnih pogojih in prizadevanju delavcev v tej enoti precej večja kot leta 1976. Izdelano je bilo 42.633 MWh energije in 367.812 ton pare. Razmerje hidroelektrične energije napram termoenergije je nekako 1:3,5. Pri vseh proizvodih smo beležili za 38,8 % večjo realizacijo kot leto poprej. Tudi izkoriščenje strojev kaže napredek, kar se je odražalo pri končni proizvodnji. Žal pa je na vseh deloviščih porastel izmet. Pri tem je nekaj objektivnih razlogov, veliko vlogo pa igra osebni faktor. Število zaposlenih je v povprečju znašalo 1172 ljudi ali za 6,7 % več kot leta 1976. Povprečni osebni dohodek se je zvišal za 10,3 %, kar je v skladu s proizvodnjo in proizvodnostjo. S. R. Nekaj o delu mladih ob 8. marcu KOLIČEVO, MAREC — Čeprav se mladi v teh dneh pripravljamo na programsko konferenco in novo reorganizacijo ZSMS, smo se vseeno odločili, da 8. marec ne more kar tako mimo nas. Sestali smo se in sklenili, da sami pripravimo našim sodelavkam, samoupravlj avkam in materam kratek kulturni program, v katerem smo poudarili pomembno vlogo žensk — delavk v naši družbi. Ženske so sl skozi različna obdobja zgodovinskega razvoja prizadevale, da bi se izenačile z moškimi na vseh področjih svojega dela. Vseskozi so dokazovale, da so jim enakovredne po umskih in fizičnih sposobnostih. Ker pa so po svojih fizioloških lastnostih dosti drugačne, so bile skozi različna zgodovinska obdobja različno zapostavljene. Če vzamemo samo razdobje od 1. svetovne vojne dalje, lahko ugotovimo, da so nekatere posameznice izstopale po svojih re volucionarnih idejah in umskih sposobnostih. V borbi za socialne in delavske pravice so ženske nosile veliko breme. Sodelovale so v stavkah, bile so delavske zaupnice. Sodelovale so v raznih revolucionarnih akcijah. Skupaj s to borbo so vodile tudi boj za priznanje enakopravnosti z mo- škimi. Socialna borba je dokazala, da so delavci s skupnimi močmi in z močno revolucionarno aktivnostjo dosegli tako družbeno ureditev, v kakršni živimo danes, ne glede na boljši in večji prispevek katerega od obeh spolov. Druga pomembna vloga ženske je mati. Delavka — mati — borka za socialne in delavske pravice se je v tistem obdobju znašla v zelo težkem položaju. Pomembno vlogo so ženske odigrale tudi med narodnoosvobodilnim bojem. Matere so zavestno žrtvovale sinove. Želja in upanje, da bomo svobodni, je bila močnejša. Materinska ljubezen, zavestna odpoved svojim sinovom je prerasla v ljubezen do domovine, v željo po svobodi. Žene so prispevale velik delež k osvoboditvi, bile so izseljene, zaprte in mučene v taboriščih, odhajale so v gozdove in bile pogumne borke, mnoge od njih so zaslužile pomembna odlikovanja. Povojna graditev je prinesla velik napredek. V obnovi domovine so pomembno vlogo in breme nosile tudi ženske. Od udeležbe na delovnih akcijah, do zagnanega dela v tovarnah. Skupaj smo gradili domovino, skupaj smo jo obnavljali. Danes, ko so si ženske izborile določeno veljavo in vlogo, nas čakajo še druge važne naloge. Zenska — mati — nosilka družbenopolitičnih funkcij in soudele-ženka v vseh akcijah mora dokazovati, da ni bila vsa borba zaman. 8. marec naj ne bo le dan v letu, ko se ženskam posveča vsa pozornost. To naj bo praznik in potrditev, da vsa ta borba ni bila nepotrebna. Vsak dan znova morajo ženske dokazovati svoje sposobnosti. Vsak dan znova se uveljavljajo v družbenem življenju. Vloga ženske kot matere — gospodinje — vzgojiteljice, delavke na delovnem mestu in enakopravnega člana naše družbene skupnosti, ki sodeluje pri nadaljnji izgradnji samoupravne družbe, zahteva popolnega človeka. Včasih ena izmed mnogih teh vlog v določeni meri trpi. V delegacijah, kil so bile izvoljene v zadnjih delegatskih volitvah, naj ne bo ženske, ki bi ne zastopala svojih interesov in interesov vseh žensk v delovni organizaciji ali krajevni skupnosti. Naj ta praznik potrdil, da je delo žensk pomembno in na vseh ravneh družbenega življenja tudi nujno potrebno. Med vezni tekst smo vpletli tudi nekaj recitacij. Pravijo, da jim je bila proslava kar všeč. Mija Bizjak VEVČE, MAREC — Gotovo smo prav vsi opazili oziroma »okusili«, da sta se kvaliteta in izbor malice v zadnjem času v papirniški restavraciji močno izboljšala. Ne vem, komu gre pri tem največja zahvala, vsekakor pa moramo dati vse priznanje za to kuharjem, ekonomu, tudi pomožnemu osebju in prav gotovo v veliki meri vodji družbenega standarda. Z izboljšanjem malice bomo tudi vsi laže »preboleli« majhno podražitev. Z obojestranskim zadovoljstvom — osebja v družbenem standardu oziroma restavraciji in nam potrošniku malice — bo tudi manjše krize, brez katerih ne gre nikjer, lažje prebroditi. V. B. Kuharica Štefka z veseljem opravlja delo v kuhinji, če le ima dovolj »materiala«, da napolni kotle in pečice ter prijetno nasiti lačne želodce Franček v svojem elementu ... V. B. Žene so praznovale svoj praznik VEVČE, MAREC — So prazniki v letu, ki nam gredo posebno k srcu in nam popolnoma spremenijo razpoloženje vsaj tisti dan. O pomenu 8. marca —• dneva žena smo že pisali. Letos so članice kolektiva praznovale prav tako prijetno kot prejšnja leta. Ze dopoldan, ko so od svojih sodelavcev prejele rdeč nagelj — »uradno« in še dodatna prijetna darila, so povabile ena drugo in seveda tudi moške na kozarček dobrega. Pogovor je stekel, najprej o prazniku, nato o delu, pa privatni pogovori do veselih dovtipov. Na ta dan popoldne je kulturni odbor sindikata oskrbel kulturno prireditev v Kulturnem domu na Vevčah. Sodelovale so igralske skupine iz Slap in sosterške osnovne šole z recitatorji in kratkimi prizori na temo praznika. Prireditev je potekala spontano, pri čemer je posebno pohvaliti recitatorja, ki ga je avditorij nagradil s ploskanjem. Zal je bila udeležba spet dokaj skromna. Od 339 žena, kolikor je zaposlenih v Papirnici, je sedelo v dvorani le dobrih 50. Zgleda, da je še vedno težko ločiti med metarialnimi in kulturnimi dobrinami. Po končani prireditvi so se žene poveselile v Papirniški restavraciji in se ob zvokih plesnega ansambla »Kometi« zavrtele s svojimi možmi ali prijatelji. Slika je bila precej drugačna dan poprej, ko je proslavo orga-nizala krajevna skupnost ob sodelovanju komisije za socialna vprašanja. Ta dan je bila dvorana tako polna, da so mnogi ostali ob sedežih ali pa odšli. S. R. KOLIČEVO, JANUAR — Ob odhodu iz podjetja se vsem sodelavkam in sodelavcem zahvaljujem za izkazano pozornost in jim želim še mnogo delovnih uspehov! Poljanšek Andrej Pri naših švedskih dobaviteljih celuloze VEVČE, MAREC — Letos smo se malo pozno pogajali za letne dobave celuloze. Za tako zamudo je bilo več razlogov. Eden najvažnejših je bil nedvomno v spremembah uvoznih režimov in postopkov, kar še sedaj ni povsem urejeno. Doslej nam še ni poznano, s kakšnimi kontingenti celuloze iz konvertibilnega področja bomo letos razpolagali. Takšen položaj ne vpliva ugodno na solidne in redne odnose v preskrbi s tako važnimi surovinami, kot je za nas celuloza. Naše pozicije pri teh dobaviteljih so omajane tudi zaradi našega ponašanja v preteklem letu, kajti vzeli smo mnogo manj celuloze, kot smo bili pogodbeno vezani. Ob sklepanju lanskih pogodb smo namreč računali na mnogo večjo porabo celuloze na V. papirnem stroju. V tolažbo nam je, da so se enako uračunali tudi v drugih papirnicah, kakor tudi v Radečah. Predstavnika Radeč sta bila namreč najina sopotnika na tem potovanju. Že prejšnja leta smo se s prodajalcem švedske celuloze v Gote-borgu z njimi skupno pogajali, kot največji odjemalci v SOZD, včasih pa tudi še Količevo in Reka. S skupnim nastopom smo večkrat dosegli boljše pogoje, kot pa če bi se pogajali vsak za sebe. Namen potovanja je bil skleniti pogodbe za dobavo celuloze za 1. 1978 s prodjalcem —■ trgovsko firmo Elof Hanson v Gote-borgu, kar smo tudi opravili. Obenem pa smo hoteli navezati še boljše stike s samimi tovarnami, proizvajalci celuloze, kar je zelo važno spričo tega, da lahko pričakujemo v bodočnosti tudi pomanjkanje celuloze. Današnja situacija je še vedno ugodna za kupce celuloze, katere je dovolj na vseh tržiščih, cene pa so Zelo nizke. Naj omenim, da je samo v Švedski bilo še konec preteklega leta preko 1,6 mil. ton neprodane celuloze, danes se je ta zaloga znižala za polovico, vendar ob velikih omejitvah proizvodnje v vseh tovarnah, ki so znašale okoli 40 % od instaliranih kapacitet. Zadnji meces pa prodajalci le opažajo povečano povpraševanje, kar da misliti na boljše čase v celulozni pa tudi v papirni industriji. Najprej smo obiskali firmo Štora Kopparfors, Ockelbo, kjer smo mi pred leti parkrat kupili celulozo, vendar Radeče večkrat jemlje od njih celulozo za specialne namene. Delniška družba Kopparfors ima naslednje kapacitete za celulozo: — sulfatno celulozo v Norrsun-detu, letno 195.000 1 od tega 150.000 t beljene celuloze iz iglavcev — magnefitne, nebeljene celuloze, specialne, letno 100.000 t. V obeh tovarnah imajo konti-nuirne Kamyr kuhalnike. Družba ima 430.000 akrov gozdov, žage in tovarno kartona. Še isti dan smo se odpeljali k našemu dolgoletnemu dobavitelju firmi Igesund, Bruk, katero že dobro poznamo. Vendar pa bom vseeno navedel par glavnih podatkov o njihovi dejavnosti. Poleg velikih gozdov imajo še naslednjo letno proizvodnjo: — Sulfatno celulozo beljeno ca. 260.000 t od tega 175.00 t iz iglavcev, 85.000 t iz breze — 2 stroja za proizvodnjo brezlesnih premazanih kartonov, tanjših (za cigarete, kozmetiko, itd.) ca. 175.000 t vita oba kartonska stroja, vodena po procesnem računalniku, tako, da ljudi skoraj ne vidiš, razen v obratni kantini. Kuhar! j a pa je tokrat stala, imeli so težave z lužnim kotlom, ki je bil v popravilu. Kolikor se spomnim, se je to že večkrat zgodilo v zadnjih letih, imajo precej smole s tem kotlom! Bilo je zelo dobro, da smo se spoznali s sedanjo vodilno garnituro, posebno v prodaji, kjer so se ljudje zamenjali. Tretje in največje podjetje, ki smo ga obiskali, je Mo-do koncem. Začeli smo seveda v prodajnem oddelku v Stockholmu, kjer je prav tako prišlo do personalnih sprememb. Sprejeli so nas zelo prisrčno, saj smo že stare stranke, pa tudi osebni znanci. Mislim, da kupujemo njihovo be- — Si celulozo za viskozo, foto, itd. ca. 80.0001 — 3 žage za ca. 380.000 m3 lesa —• jeklarno za 100,000 ton — strojno tovarno (ind. noži. itd.) — kemično tovarno za klor. žvepleno kislino itd. — ekonomijo, v kateri pridelajo 600 t sira, katerega smo pri kosilu tudi poskusili. Zaposlenih je 5200 delavcev. S to tovarno imamo dolgoletne dobre zveze, saj celulozo »igesund-flash« poznajo pri nas domala vsi. V tej tovarni sem bil že večkrat, vendar naj večji vtis napra- (s klejnimi stiskalnicami), širine preko 8 m, s proizvodnjo letno 250.000 t. Najbolj zanimivo je, da ta tovarna zaposluje le ca. 615 delavcev, ki delajo po sistemu 6 izmen. Ta sistem je vpeljan prvič na Švedskem pri njih, že konec 1975. leta. Vsi, ki delajo v teh izmenah, imajo le 36-umi teden. Lahko si predstavljamo, kakšna je produktivnost v tej tovarni, če dela od teh 615 delavcev le 420 na celulozi, 195 pa na obeh papirnih strojih. Seveda so tehnična oprema in ostali pogoji čisto drugačni kot pri nas. Ko sem vprašal pri stroju, koliko časa že teče ta offsetni papir, sem dobil dogovor, da že več kot 1 teden ni bilo spremembe. Husum ljeno sulfitno celulozo iz smreke tipa MODCROWN že več kot 8 let. Naslednji dan smo odleteli 600 kilometrov na sever, obiskat njihovi dve ogromni tovarni. Najprej smo si ogledali Sulfatno tovarno Husum z naslednjimi zmogljivosti letne proizvodnje: — S a, beljene celuloze iz breze 300.000 t — Sa, beljene celuloze iz bora 195.000 t Kot skoraj povsod drugod obratujejo tudi tu s kontiniuirnimi Kamyr kuhalniki, regulacija s procesnimi računalniki. — dva papirna stroja, za brezlesne pisalne in tiskovne papirje Mislim, da bi opis tega 6 izmenskega dela bil prav tako interesanten za naš časopis. Nedaleč od mesta Oemskolds-vik, kjer je uprava celotnega podjetja, stoji velika sulfitna tovarna beljene celuloze Demsjo, ki je -najstarejša tovarna celuloze v koncernu. Letna zmogljivost raznih vrst celuloze na Na-bazi znaša 250.000 t. Največ proizvajajo celulozo znamke Modcrown R, katero tudi mi redno kupujemo. Zanimiva je velika pripadnost tehničnih in komercialnih vodilnih ljudi v tej tovarni, ki prisegajo na Si-Na postopek zaradi lastnosti, velike uporabnosti te celuloze, itd. Enak slučaj pa je bil v Husumu ali pa pri ostalih dveh tovarnah, kjer so na vse pretege hvalili vsak svojo celulozo ali pa tehnološki postopek. Povedati je treba, da so na področju zaščite okolja, zraka in vode v tej tovarni dosegli zelo dobre rezultate. V okviru tega podjetja pa tudi drugod doma in -v Inozemstvu ima Mo-do koncern še druge tovarne oziroma dejavnosti. Poleg ogromnih lastnih gozdov — preko 640.000 ha, z žagami še razni kemični obrati, druge papirnice za premazane, ovojne in tissu papirje s skupno 8400 zaposlenimi. V zelo neposrednih razgovorih, ki smo jih imeli z odgovornimi osebami v vseh tovarnah, smo lahko razbrali veliko prizadevanje za tehnični napredek, posebno pa še za o čuvanj e okolja. Najbolj pogosta tema pa je bila še vedno trajajoča kriza v evropski papirni industriji, posebno pa velika izguba, ki jo ima švedska papirna industrija. Ta je znašala v letu 1977 preko 2 milijardi švedskih kron. Zguba ni prizanesla riti tako močnemu in modernemu koncernu, kot je Mo-do, ki je udeležen v tej vsoti s 360 mil. Skr, kar pomeni okroglo 12 starih milijard din. Potovanje, ki je trajalo 5 dni, je bilo naporno. Zračne zveze so bile zelo nesigurne, bilo je veliko čakanja zaradi megle, zaradi iskanja drugih zvez smo prevozili ali preleteli dosti več kot je bilo programirano. Vendar pa smo videli dosti zanimivega in koristnega. Predvsem pa smo se lahko odkrito in prijateljsko pogovorili in obojestransko našli razumevanje za probleme, ki tarejo njih in nas v zvezi s poslovanjem in vodenjem. V vseh tovarnah posvečajo veliko skrb tudi družbenemu standardu, največ pa izgleda športu. Poleg smuških tekov in smučanja na sploh, je izredno popularen tudi hokej. Mo-do ima svoje hokejsko moštvo, ki je menda trenutno na drugem mestu v švedski ligi, kar mnogo pomeni. Prepričali smo se lahko tudi o veliki popularnosti narodnega junaka Stenmarka, Elanove smučke pa veljajo tudi za najboljše. Jj. J. Domsjo Razpis Skladno s planom izobraževanja za leto 1978 in potrebah po kadrih razpisujemo za šolsko leto 1978/79 naslednje štipendije in prosta mesta za učence v gospodarstvu I. Učenci v gospodarstvu: 2 obratna elektrikarja 1 mehanik — elektronik 1 strojni ključavničar 1 strugar 1 mizar 1 pleskar 1 zidar II. Štipendije 6 poklicna papirniška šola (moški) 4 ekonomska srednja šola 1 upravno-administrativna srednja šola 2 tehniška šola — papirni oddelek (moški) Pogoji: — razpis velja do zapolnitve števila kandidatov, oz. do 15. 6. 1978, — uspešno dovršena osemletka, — za poklic, kjer je delo v izmenah, samo moški, — prednost imajo učenci z boljšim učnim uspehom v predhodni šoli, pri čemer se bomo ozirali tudi na socialni položaj in pripadnost delovni organizaciji. Prošnje naslovite na: »KADROVSKA KOMISIJA« delovne organizacije Papirnice Vevče. Služba za izobraževanje Papirniške športne igre papirničarjev SRS VEVČE, MAREC — Sestanka za organiziranje nadaljnjih športnih iger, M je bil dne 28. 2. 1978 ob 11.00 v sejni sobi Tovarne papirja Radeče so se udeležili športni referenti: Papirnice Količevo Tovarne celuloze Medvode-Aero Kartonažne tovarne Ljubljana Papirografike Sladkogorske tovarne papirja Sladki vrh Tovarne papirja in celuloze Dur o Salaj — Krško SOZD Slovenija papir Papirnica Vevče Ker so se zbrali sami športniki, je bil pogovor sproščen in konstruktiven. Zavzeli smo sklepe za nadaljnje športne igre in vnesli nekaj novitet v pravila za papirniške igre. Sklenjeno je bilo, da letošnje zimske športne igre v smučanju organizirata Papirografika in DS skupnih služb SOZD Ljubljana. Tekmujejo ekipno. Moška ekipa šteje 5 članov, ženska ekipa pa 3 članice. Pri moških tekmujejo v treh starostnih razredih: I. starostni razred — do 30 let II. starostni razred —• od 30 do 40 let III. starostni razred — nad 40 let Pri ženskah tekmujejo v dveh starostnih razredih: Pogovor z mladimi VEVČE, MAREC — Pred sedmimi leti, natančno 20. oktobra 1971 je bila sklenjena pogodba o štipendiranju s takratnim dijakom TŠ — strojni oddelek, Branetom Avsecem. Od takrat do danes je tovariš Avsec dokončal s pohvalnim uspehom tehniško šolo za strojno stroko, I. stopnjo strojne fakultete in opravil moško državljansko dolžnost — službo v JLA. Danes je ing. Avsec pripravnik v oddelku vzdrževanja. Besedo naj imajo mladi, smo mišljenja. Zato smo se obrnili nanj z nekaterimi vprašanji. Tovariš Avsec, najprej nas zanima, kako to, da si se takoj po osemletki odločil za poklic iz strojne stroke? —• Prav gotovo zato, ker me je strojništvo najbolj .privlačilo. Bilo je sicer nekaj dileme v odločitvi med elektro in strojno stroko, a je na koncu le prevladala slednja. Čeprav se takrat morda še nisem zavedal obsežnosti, ki jo zajema področje strojništva, sem to spoznaval med šolanjem ter se usmeril na področje, ki me je najbolj zanimalo. Na fakulteti si vpisal energetsko smer! — Da, že prej sem rekel, da sem se usmeril na področje, ki me najbolj zanima in privlači in to je energetsko. Razen prvo leto šolanja si bil ves čas naš štipendist. Kako si ocenil politiko štipendiranja v naši delovni organizaciji, ne glede na to, da si bil sam udeležen? — Težko je sedaj soditi o politiki štipendiranja v delovni organizaciji. Dejstvo je, da običajno dijaka, študenta najbolj zanima višina štipendije, saj je od nje odvisen in s tem v zvezi mislim, da je imela tovarna ubrano neko srednjo pot (v primerjavi z mojimi kolegi — štipendisti); ne nad povprečjem in pod povprečjem. Jasno pa je, da je štipendiranje koristno za obe strani — tovarno in štipendista. Tovarna si lahko že prej zagotovi kader, glede na potrebo, ki je predvidena v naslednjih letih, dijaku — študentu zagotavlja zaposlitev razumljivo pa mu tudi denar še kako prav pride. Celotno obvezno in neobvezno počitniško prakso med šolanjem si opravil pri nas. Kakšni so tvoji spomini na vtise iz počitniškega dela? — Vsekakor lepi, saj so bili to prvi stiki s tovarno, z delavci, s proizvodnjo. V vseh teh letih sem bil skupno na praks1! okoli pol leta in v tem času sem poskušal združevati teoretično znanje iz šole s praktičnim delom v proizvodnji, kar je seveda tudi glavni namen počitniške prakse. Spoznaval sem se tudi z delavci na oddelkih, na katerih sem delal in to mi je v korist tudi sedaj, saj sem se lahko hitreje vključil v delovno sredino, v kateri delam sedaj kot pripravnik. Pred dobrim mesecem si se vrnil iz JLA. Redno zvezo smo imeli z vsakomesečnim pošiljanjem internega časopisa »Naše delo«. Kaj je zate pomenilo prebiranje novic iz kolektiva pri vojakih? — Ideja, da tovarna pošilja interno glasilo svojim delovnim članom, ki so v JLA, se mi zdi zelo v redu. Do tega spoznanja sem lahko prišel sam v minulem letu, saj mi je vsaka številka glasila omogočila, da sem bil sproti seznanjen s problematiko podjetja, delovnimi uspehi in zanimivostmi v tovarni in papirni industriji sploh. Časopis so prebrali tudi moji kolegi, čeprav tovarno poznajo le od daleč. Pri vojakih si postal član ZK. Kako si se v organizacijo vključil pri nas in kako so te seznanili z delom ZSMS v Papirnici Vevče? — Minil je šele dober mesec, odkar sem se vrnil iz JLA in v tem času sem se že vključil v O O ZKJ v tovarni, o delu ZSMS pa sem bil nekoliko1 seznanjen že pred mojim odhodom k vojakom. Ožji delovni kolektiv si spoznal že med prakso in prva dva meseca pripravništva pred odhodom v JLA. Kakšni so tvoji sedanji vtisi, kar se tiče samega dela, seznanjanja s problemi, medsebojnih odnosov in pripravništva nasploh? — O vsem se lahko izrazim samo pohvalno, tako v zvezi z medsebojnimi odnosi, sodelovanju s sodelavci pa seveda tudi z delom, s pomočjo katerega se želim čim hitreje in tem bolje vpeljati v problematiko proizvodnje in dela, ki ga bom opravljal v prihodnosti. Glede pripravništva smatram, da je za vsakega mladega delavca, ki pride iz šole nujno in koristno, kajti, ko takole prideš iz teorije v prakso, se pravo učenje šele začenja. In v teh trenutkih so še posebno dobrodošli pomoč in nasveti starejših sodelavcev. Za teboj so otroška in študentska leta, pred teboj pa 40 let delovne dobe — življenja. Ali imaš kaj posebnih želja in načrtov? — Vsak človek, posebno še v mojih letih, je poln želja in načrtov in tudi jaz nisem izjema 'Seveda pa se zavedam, da bom lahko največ dosegel le z lastnim trudom in delom, zato na tej osnovi tudi gradim svojo prihodnost. S. R. Brane Avsec I. starostni razred — do 30 let II. starostni razred — nad 30 let Za ekipno uvrstitev se upoštevajo pri moških trije najboljši časi iz posameznega razreda, pri ženskah pa dva najboljša časa. Pravico nastopa za posamezno delovno organizacijo ima tisti, ki je v stalnem delovnem razmerju in vajenci. Pripombe so bile na zadnjo tekmovalno progo na Krvavcu. Zato je bil zavzet sklep, naj bo smučarska proga dolga do 600 m in primerna za vse kategorije in naj ima rekreacijski namen, ne pa strogo tekmovalnega. Se ena novost. Ob prijavi je treba plačati startnino v višini 200,—din na tekmovalca, kar bi upoštevali pri končnem obračunu. Podan je bil predlog, da bi se uvrstila na slovenske športne igre papirničarjev tudi košarka. Predlog je bil sprejet s pripombo, da se košarka uvrsti v športne igre 78, če se prijavijo vsaj štiri ekipe. Medvode — Aero pa prevzame organizacijo papirniške lige v košarki, seveda če bodo dale vse tovarne papirja svoj pristanek. Ideja ni slaba, saj dobro vemo, da je košarka v Sloveniji na pr- vem mestu kot športna panoga in da papirnice zaposlujejo veliko papirničarjev — košarkarjev. To je nekaj kratkih sklepov, ki so bili sprejeti na tem sestanku in upajmo, da bomo letos dobili osnutek samoupravnega sporazuma, da bi se končno enotno obnašali na športnih igrah in da bi na jugoslovanskih igrah nastopali kot SOZD Slovenija papir. Po daljši razpravi je bil sprejet naslednji vrstni red prirediteljev slovenskih športnih iger: 1978 — zimske — DSSS SOZD in Papirografika 1978 — spom. in letne —- Karto-naža 1979 — zimske — Sladkogorska 1979 — spom. in letne —1 Vevče 1980 — zimske —• Medvode — Aero 1980 — spom. in letne — Radeče 1981 —• zimske —• Količevo 1981 — spom. in letne — Sladkogorska O rezultatih in o zimskih športnih igrah bomo poročali v naslednji številki, ker se naši smučarji — tekmovalci sedaj pripravljajo na zaključne boje, ki bodo verjetno na Krvavcu ali pa na Voglu, odvisno pač od snežnih razmer. DIV Brunarica na Trebeljevem daje zatočišče smučarjem. Zaradi snežnih razmer je bilo letos bolj skromno. Pričakovati pa je, da bodo člani kolektiva ta prijetni izletniški kraj obiskovali tudi v pomladanskih in poletnih dneh ter konec tedna preživeli v naravi Vreme je letos dovoljevalo le nekaj smučarskih dni ob žičnici na Trebeljevem Zima letos na Trebeljevem ni bila kdovckaj radodarna. Zato pa je pričakovati, da bo brunarica dajala zatočišče izletnikom poleti, ko bodo ob koncu tedna iskali osvežitev na svežem zraku v prijetni naravi Brusilec lesa Ivan Irt vloži vsak dan nekaj kubikov lesa v brusilnik V poklicni papirniški šoli za odrasle med odmorom Tri nagradne uganke VEVČE, MAREC — Današnji ugankarski kotiček predstavljajo tri uganke —■ dve sta v obliki opek, ena pa je številčnica —• s končnimi rešitvami, ki so odraz nove samoupravne organiziranosti na Vevčah. Če boste upoštevali navodila za reševanje, vam najbrž ne bodo delale preveč težav! 1 2 4 6 7 3 5 u U U U U U _ I I I I I ' \ \ v Z N X V u z < X z / h h. v ' N V, V ^ \ < ) / \ X. J ' N < Z Z" N <. Z z S V z Z \ X z / N v. Z č \ <■ / 12 13 8 9 10 11 14 OPEKE I Uganka je sestavljena iz 14 opek, ki se ločijo med seboj z' debelejšimi črtami. V vsako opeko je treba vpisati po eno besedo s šestimi črkami. Prva črka_ vsake besede se začne v polju s številko, naslednje pa tečejo v smeri kazalca na uri. 1. Angleški fizik in kemik, ki je iznašel negativ in kopirni postopek pri fotografiranju (Willi-am H. F.), 2. veslaško ali jadralno športno tekmovanje na vodi, 3. naselje v Soški dolini z veliko cementarno, 4. dolinski svet, nižava, dolina, 5. lepotna posodovka iz Indije, kimava, tudi pralica, nož, majhen srp, 6. ime začetnika slovenske književnosti Trubarja, 7. usnje na zadnjem delu čevlja, 8. konec kake tvorbe, društva, stranke, armade ali države, propad, razsulo, 9. grški pesnik, ki je leta 534 pred našim štetjem baje uprizoril prvo tragedijo, K), vrsta kamna, poimenovanega po ribjem jajčecu, 11. mesto v BiH, središče jugoslovanske črne metalurgije, tudi očesna punčica, 12. ime številnih čeških kraljev, 13. zoževanje, tanjšanje, manjšanje, 14. vrtna lepotna rastlina, velik odolin, tudi sončna lisa, ki jo naredimo z ogledalom ali pa mladič zelo razširjene divje in domače živalice z značilno zgornjo ustnico in dolgimi ušesi. Črke na poljih, označenih s kvadratki, dajejo naziv ene izmed TOZD, črke v krogcih pa ime delovne organizacije. Začetne črke (to so črke na oštevilčenih poljih) vseh besed pa dajo dve dejavnosti, s katerimi se ukvarja prej omenjena TOZD. 1 2 3 L U J 5 6 7 8 OPEKE II Uganka je sestavljena iz 8 opek, v katere — upoštevajoč že prej omenjeno navodilo — razporedite besede naslednjega pomena : _ 1. slovenski pisatelj, avtor »Bajk in povesti o Gorjancih« (Janez), 2. hrvaško ime za mesec marec, 3. glavno mesto naše sosedne republike, 4. glavno mesto Irske, 5. oborožen odpor proti izkoriščevalcem, upor kakemu političnemu režimu ali državi, 6. glavno mesto Armenske SSR, 7. dolg, nališpan odstavek v govoru, ploha besed, prazno govoričenje. 8. hribovje v zahodni Evropi, kjer so bili- v obeh svetovnih vojnah hudi boji. Na označenih poljih dobite naziv temeljne organizacije s posebno dejavnostjo, vse prve črke besed pa dajo polno ime še ene take organizacije združenega dela, ki pa je pravzaprav njena uradna kratica. Zahvala Ob boleči izgubi naše mame, žene in babice, se iskreno zahvaljujemo sosedom, znancem in prijateljem za pomoč v težkih trenutkih. Prisrčna hvala za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni osebju ročne in strojne dodelave, posebno še sindikalni organizaciji in Pihalnemu orkestru Papirnice Vevče za spremstvo in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Posebej se zahvaljujemo lov. Trtnikovi za poslovilne besede. Še enkrat vsem hvala! Lorbkovi Številčnica Pri tej uganki morate najprej razrešiti ključ, nato pa z njegovo pomočjo poiskati končno rešitev. Pri tem seveda vsaka številka pomeni ustrezno črko. Ključ: 1 2 3 4 = rod zelnatih metulj ni c s stročjem, povrtnina, podobna fižolu, 5 6 7 8 = splošno ime za žival, ki je pokrita s perjem in leta po zraku, 9 10 11 = suh in topel veter, tudi aparat, iz katerega piha topel zrak. 6 10 4 11 78 11 7—<5357 2 = naziv za najštevilnejšo vevško TOZD, 123978 11 7 — 53572 = = ime še ene pomembne vevške TOZD. I. S. Rešitev magične križanke Vodoravno: 1. Količevo, 9. Vevče, 14. operater, 15. Irian, 16. Lebar, 17. Leonardo, 19. Iran, 20. testo, 21. Tet, 22. čar, 23. Dante, 24. važa, 25. et, 26. Tal j, 27. poen, 29. Velenje, 31. dlesk, 34. Orest, 35. lepenka, 37. otep, 39. epos, 40. ar, 41. vino, 43, odpor, 45. alt, 46. era, 47. Veles, 48. Brno, 49. Virta-nen, 51. aršin, 52. Čadež, 53. skal-nica, 55. enota, 56 kartonar. Planirani izleti Planinskega društva Vevče v letu 1978 VEVČE, MAREC — Iz leta v leto ugotavljamo, da se število udeležencev izletov veča. Če bi imeli evidenco obiskovalcev gora, ki se odločajo za izlete posamično ali v skupinah, bi bilo število še mnogo večje. Na podlagi takih ugotovitev, je bilo predlagano, da se aktivnost izletniške sekcije še poveča s tem, da predvidevamo še več izletov in da pridobimo na članstvu. Predlog programa izletov v letu 1978: Marec — pohod na Stol 26. 3. —• Katarina 9. 4. —• Grosuplje—Slivnica—Lipoglav—Repče— Podlipoglav — Vevče 30. 4. — Vransko—Dom na Čreti 7. 5. — Pohod ob žici okupirane Ljubljane 21. 5. — VIII. planinski tabor Rašica 10. 16. — Trebeljevo — razvitje prapora 11. 6. — Kovinarska koča na Za-sipski planini 18. 6. — Jezersko—Češka koča— Ledine 2. 7. — Velika planina—Konj— Kamniška Bistrica 16. 7. — Krvavec—Kokrško sedlo —Kamniška Bistrica 30. 7. — Stol — z Ljubelja preko Zelenice 13. 8. — Mangart 20.—21. 8. — Bovec—Visoki Kanin 26.—27. 8. —- Bohinj—Triglav 10. 9. —• Dom planincev—Raduha 16.—17. 9. — Komna—Krn—Komna 24. 9. — Tržič—Dom na Kofcah 8. 10. — Bled—Vintgar 22. 10. — v neznano 1 izlet v Dolomite — Italija KADROVSKA SLUŽBA POROČA . Papirnica Vevče KADROVSKO POROČILO ZA MESEC Februar Prišli: Potokar Franc — pomočnik vodje tiskarskega stroja Grujanovic Cedomir — razkladalec surovin Silahič Milena — prebiralka — štev- Vidič Paun — razkladalec surovin Tančič Radomir — paznik pap. stroja Avsec Branislav — pripravnik Škrubej Franc — pomočnik vodje prečnega rezal, stroja Jovanovič Cedomir — pospravljalec izmeta Ašanin Milutin — pospravljalec izmeta Antončič Stane — strojevodja V. pap. stroja Kocjančič Andrej — elektrikar Anžur Franc — etiketar Vida Jožef — nakladalec papirja Radojevič Rado j e — razkladalec surovin Jančar Marija — prebiralka — štev-ka Rupnik Jožica — prodajalka tapet Kneževič Zdravko — pospravljalec izmeta Odšli: Arbeiter Stanislav — pospravljalec izmeta Pirkmaier Andrej — vodja transportnega oddelka Berčan Mirko — pakiranje izmeta — v JLA Šekič Suvad — II. pomočnik dodel. stroja — v JLA Brenčič Kristina — prebiralka — števka — umrla Štrubelj Anica — dovažalka Lampič Doroteja — analitik — upokojena Vejzovic Ramo — razkladalec surovin Rodili so se: Kržin Francu in Luciji sin Borut ČESTITAMO! Slapar Bojan — vnašalec v HY Tatjana Cujnik — admin. in evid. teh. sek. Jankovski Milčo — vnaš. v HY Rauter Edi — vnaš. v HY Bajramovič Sead — vnaš. v HY Begič Abid — vnaš. v HY Porič Ekrem — vnaš. v HY Bonič Vinko — vnaš. v HY Roudi Branko — vnaš. v HY Bolhar Jože — ključavničar Dolinšek Vinko — ključavničar Grašič Miha — električar Hribovšek Vladimir — električar Rožič Miro — vnaš. v HY Djurinac Sofija — snažilka Pustotnik Anton — finomehanik Pavli Franc — stroj, ključ. Vasiljevič Miroljub — stroj, ključ. Grašič Silvo — stroj, ključ. V istem času odšli: Cerar Miran — paz. sita — v JLA Dragar Drago — vnaš. v HY — v JLA Klešnik Nada — ekon. tehnik — sporazumno Poljanšek Andrej — paz. sita — sporazumno Majdič Albin — lesni predelavec — upokojen Kotnik Janez — stroj, ključ. — v JLA Djordjevič Miodrag — les. delavec — v JLA Tič Milan — stroj, ključ. — v JLA Lapajne Franc — računovodja — sporazumno Poročili so se: Potokar Martina in Lapajne Franc dipl. oec. Čestitamo! Rodili so se: Lipovšek Ivanu sin Boštjan in Silvo Pantelič Dragu hči Vesna Flerin Karlu hči Danijela Majdič Jožetu hči Mateja Majdič Valentinu sin Janko Volf Stanislavu sin Igor Čestitamo! DAŠE DELO Izžrebani so bili: 10,—din JOZELJ Franc 10,— din STRGAR Zora 10,— din POTOČNIK Ciril 30,—din RŽEN Ivanka 60,—din BUČAR" Štefka Rešitve nagradnih ugank pošljite najkasneje do 13. 4. 1978 na uredništvo »Našega dela«. Dopisujte v svoj časopis! Poročili so se: Grigič Adam z Vrtarič Marico ČESTITAMO! Papirnica Kol ičevo Od meseca januarja so se zaposlili Ahčin Bojan — mehanik transpor. mehanizacije Pančur Bojan — strojni tehnik Kubel Miha — električar Pestotnik Daniel — čistilec delavnic Burndorfer Normbert — vnašalec v HY Kličič Mustafa — vnašalec v HY Avbelj Franc — vratar Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana in Papirnice Količevo — Izdajata ga delavska sveta — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Robida — Uredniški odbor: Milan Deisinger, Milan Korošec, Jože Marolt, Ljubo Milič, Tone Novak, inž. Danilo Skerbinek — Tehnični urednik Danilo Domajnko (Delavska enotnost) — Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 z dne 21. 1. 1976 šteje ta publikacija med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.