v Amerikanski Slovenec • «k List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 1«. ŠTEVILKA. J0LLET, ILLINOIS, 21. MARCA, 1911. LETNIK XX MILICA PROTI PREMOGARJEM. Mestece Gillespie, 111., v silnem strahu pred “inozemci” naprosilo vojaške pomoči. VZROKI ČUDNE VOJNE V MIRU. Vkljub vsem grožnjam in izzivanjem inozemski trpini mirni. Gillespie, 111., 23. marca. — Vkljub zaščiti po državni milici se delo v rudnikih 1 in 3 Superior Coal-kompanije ni spet pričelo. Člani tukajšnje pre-mogarske unije so sklenili v tajnem zborovanju, da hočejo iti spet na delo šele potem, ko se desetere stotnije milice spet odpokličejo. Oba rudnika je zasedla po ena stotnija irv ob potih, ki drže do rudnikov, so bili postavljeni topovi, da se zatro vsi izgredi, ampak delavci niso prišli. Kraj Benld so ponoči patrolirali miličarji, pomožni šerifi in posebni policisti. Polkovnik E. J. Lang, ki poveljuje milico, je rekel, da ne izprevidi, kaj more milica koristiti, in mogoče je, da se spet odpošlje domov. Stotnije, ki so bile poslane do rudnikov, so se vrnile v mesto. Gostilnice so še zaprte. Nič ne kaže na izbruh nemirov. Polkovnik Lang je rekel šerifu, da milica ne bi bila potrebna, ako se zapriseže več pomožnih šerifov. Trgovci v Benldu se protivijo prodajati blago miličarjem. Kako so nastali nemiri? Superintendent Reese je uvedel več izprememb in reform, katere so sprejeli štrajkarji med premogarji z nejevoljo. Nezadovoljstvo je doseglo svoj višek, ko je bilo pred desetimi dnevi devetdeset mož odpuščenih, češ, da so na vozove slabo nakladali. Zadnji teden so se državni uradniki illinoiške zveze “United Mine Workers” odločili proti štrajku, ki je bil uprizorjen, in so odredili, naj se štrajkarji spet vrnejo na delo. Inozemci so shod, ki je imel sklepati o odločitvi državnih uradnikov, spravili do naglega konca. Nato so unije rudnikov št. 1 in št. 3 zborovale in z veliko večino glasov sklenile, spet pričeti z delom. Ko so hoteli potem premogarji rudnika št. 1 iti na delo, jim je zastavilo pot 500 premo-garjev, ki so prišli iz Benlda ter se niso brigali za nobena povelja mestnih in okrajnih oblastev. Prišlo je večkrat do spopadov, pri katerih je bil B. F. Crawford udarjen s krepelcem. Od rudnika št. 1 so korakali demonstranti po glavni ulici mesta Gillespie in ven do rudnika št. 3. Ker tudi tam niso nikogar našli na delu, so se vrnili v Benld. Meščanje v Gillespie so imeli nato velik shod z Lee Sommersom kot predsednikom. Ker so se raznašale divje govorice, da se inozemci iz Benlda pripravljajo, ponoči prikorakati v Gillespie in kraj zažgati, so meščanje sklenili, naprositi guvernerja Deneena za pomoč. Meščani so prečuli vso noč. Ob 4. uri je bilo slišati več strelov v bližini rudnika št. 1, vsled česar je bilo celo mesto alarmirano. Kmalu nato so straže izporočile, da tisoč pre-mogarjev iz Benlda z italijansko godbo na čelu maršira proti mestu Gillespie. Ko so dospeli do mestne meje, so se okrenili in so korakali do rudnika št. 1. Inozemci so bili presenečeni, da ni tamkaj nihče delal. Izdano je bilo namreč povelje, izostati od rudnikov št. 1 in št. 3, dokler ne dospejo čete, pod katerih zaščito bi se potem spet pričelo z delom. Kmalu potem je prišel iz Springfielda polkovnik Edward J. Lang, ki poveljuje peti polk illinoiške narodne straže, in je prevzel stvar v roko. Če bi bilo treba, je polkovnik Lang pripravljen, proglasiti v Benldu vojno pravo, da zatre nemire. “Superior Coal Co.” lastuje tu tri rudnike, v katerih se pridobiva vsak dan 10,000 tonov premoga. V vseh treh rudnikih je zaposlenih 1,800 rudarjev. Superintendent John P. Reese je prišel iz Iowe v Gillespie pred tremi meseci, kot naslednik J. W. Millerja, kateri je storil smrt dne 4. oktobra v Benldu, ko je vlak skočil iz tira in je bilo usmrčenih štirideset oseb. Ballinger hoče tožiti. Washington, 21. marca. — Richard A. Ballinger, bivši tajnik notranjih stvari, ki je odpotoval od tukaj proti zapadu, hoče podati tožbo zaradi obrekovanja proti Gifford Pinchotu in drugim, bržko nekoliko odpočine po naporih zadnjih mesecev. Kaj imejte doma. Nič vas ne nareja tako popolnoma nesposobnega za vaš vsakdanji poklic — najsi je to kupčija, delo, zabava ali družabno opravdo — kakor glavobol. Na tisoče ljudi je spoznalo, da se glavoboli brž olajšajo s Severovimi Praški zoper glavobol. So lahko uživati —prijetni v svojih učinkih. Na prodaj v lekarnah. Škatlica z 12. praški za 25c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. 1-3 Poštne hranilnice uspešne. Washington, 19. marca, — “Naprava poštnih hranilnic se je obnesla u-spešneje, nego se je moglo po pravici pričakovati.” Tako je izjavil generalni poštar Hitchcock po pregledu poročila poštarjev v 48. mestih in krajih, kjer so uvedene poštne hranilnice izza dne 3. januarja tega leta. Poročilo se nanaša na dobo od 3. januarja do 28. februarja. Med to dobo je bilo otvorje-nih 3,923 hranilnih računov in vpisanih 6,861 oddeljenih vplačil. Povprečno vplačana svota je znašala $21.10. Med istim časom je bilo samo 259 računov završenih, tako da je bilo dne 28. februarja še 3,664 računov. Čista gotovina v blagajni dne 28. februarja je znašala $133,869. Če bodo med o-stankom tega leta vplačila in izplačila napredovala v istem razmerju, bodo znašala hranila koncem leta $803,214. Skupno prebivavstvo 48 mest in krajev, v katerih so uvedene poštne hranilnice, znaša približno 370,000 glav. Če se torej po vseh poštah, ki izdajajo denarne nakaznice, napravijo hranilnice, katerih se bi ljudstvo posluževalo v istem razmerju kakor sedanjih, potem bi znašala hranila po enoletnem obratovanju kacih $200,-000,000. Generalni poštar se bavi zdaj s tem, da ustanovi nadaljnjih 250 poštnih hranilnic, ker je kongres v svojem zadnjem zasedanju dovolil v to svrho $500,000. Imenik mest, v katerih se napravijo hranilnice, bo vkratkem objavljen. Devet rudarjev ponesrečenih. Pittsburg, Pa., 22. marca. — Devet moških je storilo smrt v Hazel-rud-niku Pittsburg Coal-kompanije v East Cannonsburgu, Pa. Bili so na poti do svojih mest v rudniku, ko se je zdajci vsulo od stropa kamenje, tako da je bil voz, ki se je v njem nahajalo 10 mož, napolnjen z njim. Motor so brž ustavili in drugi delavci, ki so se nahajali na vlaku, so hiteli ponesrečencem na pomoč. Kamenje je bilo odstranjeno in pod njim so našli trupla. Vsi so bili inozemci, izvzemši Američana David Donleya. Edini rudar od desetorice, ki se je rešil, se je nahajal na koncu voza. Ostal je popolnoma nepoškodovan. Pleskarji zaštrajkali. Pittsburg, Pa., 20. marca. — Tisoč pleskarjev in dekoraterjev je tu ostavilo delo. Zahtevajo $1 doklade k plači $3.40 za osemuren delavnik, kakor je veljal po pogodbi do dne 1. marca. 50 malih delavnic je doklado dovolilo, ampak večje tvrdke so se protivile. _____________________ Štrajk kurjačev. Cincinnati, O., 20. marca. — Tretji teden štrajka kurjačev na Queen & Crescent-železnici se je pričel, in obe stranki trdita, da sta z dosedanjim razvojem stvari zadovoljni. Železnični poslovodja Baker izjavlja, da spet vozi čimdalje več vlakov. Kurjaški odbor pa pravi, da bodo štrajkarji zmagali, posebno v svojih zahtevah glede kurjačev-črncev. Nedolžno obsojen. Pittsburg, Pa., 18. marca. — Andrew Toth je bil izpuščen iz kaznilnice, ko je za njenim zidovjem prežalo-val 20 let svojega življenja za hudodelstvo, na katerem je bil nedolžen. Toth je bil obtožen, da je umoril nečega sodelavca, in je bil obsojen v. dosmrtni zapor v kaznilnici. Predkrat-kim pa je bilo dognano, da je bil ob času dejanja pol milje oddaljen od prizorišča zločinstvu. Guverner John K. Tener je podpisal takoj njegovo pomilostitev. Štrajk voznikov končan. New York, 22. marca. — Štrajk voznikov in pomočnikov Adams Express-kompanije, ki se je deloma tikal tudi Wells Fargo-kompanije m United States Express-kompanije, je bil na shodu štrajkarjev proglašen končanim. Poprej je družba izjavila, da se bode pogajala z vozniki posamezno, ne pa z unijo. Vohuni na Nemškem. Hamburg, 20. marca. — Pet oseb, med njimi en inozemec, je bilo prijetih pod obtožbo vohunstva. Inozem-ca so že nekaj časa nadzorovali vladni tajni redarji, ko je potoval semter-tja med Hamburgom in Bremenom, kjer se gradi deset vojnih ladij raznih vrst. Bil je na sumu, da je poizkušal napeljati razmerje z zaposlenci vojnih ladjedelnic. Iz Berlina posebej odposlan tajni redar je aretiral inozemca in štiri druge osebe. Pravijo, da je neki drug inozemec aretaciji utekel. Štirje arestanti so zaposlenci ladjedelnic, in so obtoženi, da so izdali tajnosti o gradnji vojnih ladij. Inozemec je baje Anglež. TAFT PRIPRAVLJEN ZA POSREDOVANJE. Priznal, da bile čete odposlane v zaščito lastnine, če se razširi upor v Mehiki. DIAZ V NAJVEČJI ZADREGI. Vstaši baje ne odlože orožja, dokler vlada ne izpolni zahtev. Washington, D. C., 22. marca.—Dr. Vasquez Gomez, tukajšnji zastopnik mehikanskih vstašev, je javno naznanil, da uporniki nikakor ne odlože o-rožja, dokler ne bodo po njih zahtevane reforme dovoljene in jamčene. In poroštvo predsednika Diaza, njegove vlade ali kake druge posamezne osebe, kakor n. pr. finančnega ministra, jim ne zadošča. Gomezova izjava se glasi: “Revolucionarna stranka, ki je sestavljena iz najboljših mož v deželi, zdravnikov, odvetnikov, rokodelcev itd., je neomajna v svojem proglasu, da ne prične nobenih drugih mirovnih pogajanj, nego samo formalna (navidezna). Kot poroštvo nikakor ne more sprejeti obljub vlade, ki je že več nego trideset let obljubljala, ampak še nikdar izpolnila niti ene svojih obljub. Revolucionarna stranka ne more verjeti, da vlada izpremeni, svoje dolgoletne načine vladanja, načine, ki so bili ljudstvu vsiljeni z nasilstvom. “Revolucionarji mislijo, in po pravici, da bi takoj po odložitvi njihovega orožja mnogoštevilni njihovi voditelji umrli na skrivnosten način, da se ne bi dovolila nobena reforma in da bi bilo zatiranje večje nego kdaj. “Iz tega vzroka revolucionarji ne sprejmejo vladnih obljub kot poroštvo; pravtako malo sprejmo obljube Limantourja ali kake druge osebe kot poroštvo, kajti posameznik ne more in ne sme jamčiti za politično stranko, ki se bori za svobodo ljudstva, tembolj, če je tak mož desna roka zatirajoče vlade.” Končno izjavlja Gomez, da revolucionarna ne zahteva popolne odstranitve druge stranke, kajti opozicijo-nalne stranke so potrebne, da se deželi zagotovi pravična uprava. Ampak revolucionarna stranka zahteva zastopstva v državnih vladah, v kongresu in v kabinetu. Mesto Mexico, Mehika, 22. marca.— Priznavajoč, da se Mehiki bliža kriza celo večja, nego je mislil, je finančni minister danes izjavil, da vladi rfe preostaja druzega, nego nadaljevati vojaški program, kakor ga je začela. Vendar pa vlada misli tudi na reforme, katere so potrebne. Washington, D. C., 21. marca. — V vladnih krogih sedaj priznavajo, da je položaj v Mehiki skrajno resen m da bodo bržkone morale Združene Države posredovati v zaščito ameriških prebivavcev in koristi. Predsednik Taft je baje tako izjavil danes v Beli hiši. Ako bo treba posredovati, pa se o tem vpraša najprej kongres. Sedaj se odstrani visokih vladnih uradnikov le še malo prikriva, da je bilo odposlanih 20,000 rednih čet v Texas vsled naraščajoče revolucije v Mehiki in slabosti Diazove vlade v postopanju z uporniki. Kriza utegne nastopiti v nekaj mesecih, ako ne tednih. Z Japonijo mir. Washington, D. C., 12. marca. — Predsednik Taft je imel dfines iskren razgovor z japonskim poslanikom, baronom Uchido. Poslal je po barona, da mu čestita na potrditvi nove pogodbe z Japonijo. Zagotovil je poslanika, da ni bilo nikdar v zgodovini obeh dežel razmerje tako prijetno, kakor je danes, in nikdar ni bilo govoričenje o vojni bolj bedasto. Žrtev svoje dolžnosti. New York, 21. marca. — Dr. Edward F. Ashley, bakteriolog, je umrl v bolnišnici na Swinburne Islandu v newyorski luki za vnetjem možganske opne, katero si je nakopal, ko je preiskoval grške priseljence, okužene s to boleznijo. Čeprav so ga lečili s Flex-nerjevim serumom, je podlegel vnetju, ko je zbolel šele zadnjo nedeljo. “Tehtovita” osebnost umrla. Jacksonville, 111., 22. marca. — Jackson Titterton, “najtehtovitejši” mož v okraju Scott, ako ne v državi, je umrl v starosti 74. let. Tehtal je 530 funtov, čez pleča je bil širok tri čevlje. Ker v okraju Scott ni bilo dobiti krste, ki bi bila dovolj velika za njegovo truplo, so jo naročili v St. Louisu. Vsi mrliški vozovi v okolici so premajhni, da bi nesli tako veliko krsto in zato ga prepeljejo na pokopališče v ambu-lanci. Spet bomba. Chicago, 111., 22. marca. — Ko so si metavci bomb privoščili nekaj dni počitka, so se spet oglasili snoči ob 9:15, ko so razpočili dinamitno bombo v predsobi dvonadstropnega kamenene-ga poslopja št. 459 N. Carpenter st. Zločin je bil naperjen proti Franku Balzanu, blagajniku unije opekonos-cev št. 233, ki stanuje v gorenjem nadstropju, a ima v hiši št. 852 Halsted st. gostilnico. Bolzapo, ki leži začasno v postelji vsled revmatizma, je prejemal ¿sveč tednov pisma, v katerih je bil pozivan, položiti svote od $2,000 do $10,000 na označenih mestih. Pisma so bila opremljena z običajnimi narisi bodal, revolverjev, bomb in mrliških vozov ter podpisana s “Črna roka”. Vsled eksplozije je bil hišni vhod skoro popolnoma razdejan in vse šipe v poslopju so se zdrobile. Trideseteri stanovavci istega so preplašeni bežali na cesto, kjer se je kmalu zbrala tako velika, povečini iz Italijanov obstoječa množica ljudi, da se je prihitelim policistom komaj posrečilo, ogledati škodo, ki je cenjena na približno $500. Uro pozneje so tajni redarji prijeli 27 letnega Johna Gagliardo v njegovem stanovanju, št. 911 Townsend st., baš ko je potegnil revolver iz zadnjega žepa in ga vtaknil v svoj površnik. Razuntega so našli še dva revolverja in dva zaboja patron v njegovi spalnici. Gagliardo je poslovodja iste linije, kateri .pripada Balzano. Odločno zanikuje, vedeti kaj o atentatu z bombo, vendar ga pridrže v zaporu v svrho nadaljnje preiskave njegovih podatkov. $1,000,000 za novo kaznilnico. Springfield, 111., 21. marca. — Col. Ira C. Copley iz Aurore in James A. Patten iz Evanstona, kot člana nove kaznilniške komisije, sta se danes o-glasila pred zborničnim dovolitvenim odborom. Col. Copley in Mr. Patten sta zagovarjala takojšnjo dovolitev $1,000,000 za pridobitev novega stavbišča za jo-lietsko kaznilnico. Predložila in razložila sta tudi nov podroben načrt za novo kaznilnico, katere dograditev u-tegne stati $8,000,000. Imenovan je bil pododbor, da pregleda in prouči načrt ter izporoči o njem polnemu odboru. Naročilo za jeklarnice v Garyju. Chicago, 111,, 22. marca. — Ta teden se je pričel z neizpremenjenim položajem glede sirovega železa — miren trg, z ne tako živahnim povpraševanjem, kakor je bilo začetkom meseca. Nekoliko zanimanja vzbuja dodatno .naročilo Great Northern-železnice za 10,000 tonov trdnih tračnic za takojšnjo dobavo. Tračnice bodo izdelane v tovarni Illinois Steel-kompanije v Garyju, Ind. Bela vrana. St. Paul, Minn., 20. marca. — Presenečenje brez primere so doživeli zaposlenci v uradu državnega računovodje, ko je prišel A. A. Chriastian-son, prvi pomožni vratar v senatu, in je oddal $95, do katerih nima pravice, kakor se je izrazil, ker je bil v januarju in februarju 19 dni bolan m ni zaslužil plače. Spet ponočni jezdeci. Paris, Ky., 21. marca. — Ponočni jezdeci, kakršni so med “tobačno vojno” pred štirimi leti strašili pridelo-vavce tobaka, so snoči tu blizu spet razsajali. Zažgali so neko skladišče in požgali 15,000 funtov tobaka. J. C. Keller, ki se je protivil nenasadu White Burleyevega tobačnega ozemlja, je bil posestnik zgorelega skednja. Imenitna krava. Denver, Colo., 21. marca. — Neka coloradska krava, manj nego 2 leti stara, je dosegla svetovni rekord za mleko. Pasme je holandske, lastujejo jo bratje Hall, a vzrejena je na njihovi farmi blizu Denvera. Njen skupni iz-molzek za sedem dni je 436 funtov 4 unce, kar je 18 funtov 8 unc več nego prejšnji najboljši rekord. Da bo barva v licu čista. Ali vas nadlegujejo kožni opahki? Vsakdanje umivanje s Severovim Zdravilnim milom je najboljše odvra-čalno sredstvo proti kožnim boleznim in uravna mnoge neprilike, dočim se morajo trdovratni slučaji zdraviti s Severovim Kričistilcem. Ni ga boljšega mila za obraz, lobanjo ali otroško kopel. V lekarnah in prodajalnah; cena 25c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. 1-3 NEMŠKI CESAR PRIDE NA DUNAJ. Avstrijski prestolni dedič Karel Franc Jožef se baje zaroči z nemško cesarično. FRANC FERDINAND NEVOLJEN. Noče zastopati cesarja ob kronanju v Londonu. Vzrok? Zofija. Dunaj, 22. marca.—Začasne cenitve vseh izidov ljudskega štetja se glase, da znaša prebivavstvo Avstrije (brez Ogrskega) 28,567,898 glav, prirastek za 2,417,190 v zadnjih desetih letih. Budimpešta, 22. marca. — Članom časopisja je ogrski ministrski predsednik grof Khuen-Hedervary izkazal veliko priznanje. Priložnost k temu je nudila slavnostna pojedina, ki jo je priredilo pokojninsko društvo časnikarsko povodom svojega jubileja. Grof Khuen je podrobno govoril o velikem pomenu časopisja v javnem življenju ter zelo hvalil časnikarje kakor tudi vodstva časopisov. V Ostrogonu (Granu) ob Donavi vlada velika razburjenost, ker je izginil odvetnik stolnega kapitlja, Pial-gossy z imenom. Kakor se poroča, je poneveril četrt milijona kron in pobegnil v Ameriko. Dunaj, 21. marca. — Nadvojvoda Franc Ferdinand in njegova soproga, Zofija vojvodinja Hohenberg, rojena grofica Chotek, prekineta počitnice na jadranskem otoku Brioni, da bosta koncem tedna na Dunaju povodom navzočnosti nemške cesarske dvojice in prestolonaslednika z njegovo soprogo. Obisk nemškega cesarja je dal povod, da so spet oživele že poprej raznašane govorice o nameravani zaroki cesarične Viktorije Lujize z domnevnim avstrijskim prestolnim dedičem, 23 let starim nadvojvodo Karel Franc Jožefom, sinom pokojnega nadvojvode Oto Franc Jožefa. Govori se o tem, da bo navzočnost staršev cesaričnih in cesarične same dala priložnost za to zaročitev. Povpraševanju v Berolinu je sledil doslej kajpada samo odgovor, da tamkaj ni nič znano o takem zaročnem načrtu. Zadeva predkratkim uradno izvršene proglasitve nadvojvode Leopolda Salvatorja (Ivana Ortha) za mrtvega daje velikemu dvorskemu maršalstvu spet opraviti. Odvetnik Bachrach je kot zastopnik poglavarja kolena Tos-cana habsburške rodovine, nadvojvode Jožefa Ferdinanda, pri velikem dvorskem maršalstvu predlagal, ker je smrt Ivana Ortha sedaj brez dvoma dokazana, proglasiti dan 21. julija leta 1890. kot dan smrti. Knezo-nadškofu solnograškemu kardinalu dr. F. B. Katschthalerju, je po cesarjevem ukrepu podeljen veliki križec reda sv Štefana, najvišjega ogrskega reda. Franc Ferdinand. Dunaj, 20. marca. — Veliko pozornost vzbuja vest, da je nadvojvoda-prestolonaslednik Franc Ferdinand odklonil, prevzeti ponujeno mu zastopstvo cesarja Franca Jožefa ob bližnji slavnosti kronanja v Londonu. Vzrok odklonitve ni ostal prikrit. Nadvojvoda Franc Ferdinand je ozlovoljen nad-tem, da je belolasi vladar iznova odklonil, morganatično soprogo prestolonaslednikovo, Zofijo vojvodinjo Hohenberg, rojeno grofico Chotek, postaviti v eno vrsto z nadvojvodinjami. Cesar Franc Jožef je osebno otvoril razstavo, ki se vrši povodom slavnosti zlatega jubileja c. kr. fotografske družbe na Dunaju. Vse se je čudilo čvrstosti cesarjevi. Kakor poročajo iz Krakova, so učenjaki odkrili silno dragocen rudnik na Visoki Tatri, gorovju, čegar severni del leži v Galiciji. Odkrili so baje velik sklad radija ogromne vrednosti. V Pragi so bili peteri češki dijaki in inženirji dejani v zapor. Obtoženi so protivojaške agitacije. Budimpešta, 17. marca. — Ogromen škandal razburja tukajšnjo javnost. Ministrski predsednik grof Khuen-Hedervary je baje potrdil vest, da se valike svote denarja, nabranega za pogorelce v Oekoeritu, sploh niso izplačale. Vrši se baje preiskava. Dunaj, 18. marca. — Načrti za letošnje cesarske manevre so zdaj na merodajnem mestu izgotovljeni. Vojne vaje, ki se bodo vršile na Ogrskem, bodo trajale štiri dni in se prično dne 10. septembra. Glavni stan bo v Fel-soebiskoescu. Cesarski manevri bodo pod vrhovnim vodstvom nadvojvode-prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Prebivavstvo Indije. Kalkuta, Indija, 20. marca. — Kon-čnoveljavno začasno ljudsko štetje je pokazalo 315 milijonov skupnega pre-bivavstva v Indiji. To je pomnožitev za 20,500,000 proti štetju z leta 1901. REV. F. S. ŠUŠTERŠIČ UMRL. Ustanovitelj jolietske župnije sv. Jožefa in gl. urednik Am. Sl. Danes, v petek 24. t. m., dopoludne ob poldevetih smo prejeli naslednjo prežalostno brzojavko: Ljubljana, 24. marca 1911 — Father Šušteršič umrl davi. Škof Stariha.— Tako se glasi kratka vest, ki jo potrtega srca naznanjamo cenj. čitateljem in čitateljicam Am. Slovenca. Ni ga več med živimi najboljšega moža, kar smo jih imeli amerikanski Slovenci. Ustanovitelj slovenske župnije sv. Jožefa v Jolietu, soustanovnik K. S. K. Jednote in glavni urednik Am. Slovenca je mirno zaspal v Gospodu tam daleč za morjem, v premili slovenski domovini. Poleg svoje predkratkim umrle matere, katero je ljubil nad vse na svetu, je našel svoj prezgodnji grob----- Svetila nepozabnemu blagemu rajniku večna luč — in večna slava njegovemu spominu! ■ ,i. luiimimm—— Katol. slovenskim izobraževalnim in bralnim društvom, čitalnicam in drugim enakim organizacijam. “Amerikanski Slovenec” se- čita v mnogih naših čitalnicah, pri izobraževalnih in bralnih društvih ter drugih naših podobnih organizacijah. Nekatere nam pošljejo svojo naročnino, da se list pošilja, ali pa za nje list naroči kak njih dobrotnik, zopet druge, ki imajo bolj takorekoč napredne uradnike, pišejo nam ter prosijo, da bi se jim list pošiljal brezplačno, ker take organizacije niso ustanovljene za edinole gmotni dobiček, kot kake trgovske družbe, za to je tudi težavno za nje plačevati vsakoletno naročnino na listu. Onim vrednim organizacijam o-menjene vrste, ki pošljejo prošnjo za pošiljatev našega lista, isto prav radi uslišimo, in mnogo izvodov našega lista se pošlje v staro domovino vsak teden v te svrhe. Ker se pa včasih primeri, da tako društvo v nekaterem kraju le životari en par tednov, ali mesecev, in se nihče ne oglasi v listu o istem, za to bomo le takim čitalnicam in izobraževalnim društvom pošiljali naš list brezplačno, ki nas bodo večkrat, ali vsaj vsake “kvatre”, počastila s kakim dopisom ali člankom in nam tako naznanila, da še cvetejo in napredujejo, kar bo njim samim v korist, a mi bomo pa vedeli, 'da je naš list dobrodošel v njihove prostore — ne pa vsiljen ali izgubljen gost. “Amerikanski Slovenec” je prvi slovenski časnik v Ameriki, ter je ob enem edini slovenski kat. list v Zdr. državah. Ker pa se rojaki v stari domovini več ali manj zanimajo o svojcih v Ameriki, za to bi bil “A. S.” v naših čitalnicah in enakih društvih na Slovenskem gotovo prijazen in zanimiv gost. Če se bodo omenjena društva temu obvestilu povoljno odzvala in poslala prošnje za pošiljatev lista, bomo res imeli nekaj stroškov več, a to nič ne de! Vsako tozadevno prošnjo bomo prav radi uslišali in pošiljali bomo “A. S.” vsem, ki se oglasijo. Prošnja mora biti pravilno uradno podpisana, ker na posamezne osebe se ne bomo ozirali. Veselilo nas bode, če bo naš list zahajal v vsako tako slovensko družbo, in šteli si bomo v čast, ako nam bo mogoče čim več koristiti jim in kolikor mogoče pomagati v prospeh našega milega naroda. Upamo, da bomo dobili mnogo prijaznih odgovorov na to naše obvestilo. Uprav. “A. S.” Jolietske novice. — Za šolsko družbo sv. Cirila in Metoda se je spet nabralo $5.00 v torek zvečer “pri kebru”. Darovali so gg.: Geo. Rogina, Jos. Rogina, Fr. Metež, John Metež, John Simonich, Fr. Skole, Ant. IIorwat, John Horwat, Jos. Sitar in X. —Cenjene čitatelje opozarjamo na članek Rev. A. Sojarja na 4. strani. Zahvala. Tem potom javno izražam svojo srčno zahvalo mojim nepozabljivim amerikansko - slovenskim součencem Jolietske šole sv. Jožefa in prijateljem, ki so meni in gostom priredili banket in mi darovali krasno zlato žepno uro v spomin mojega imendana. Dobrotljivi Bog povrni vam stoterno nad mero vašega truda! Razvij tudi nam mladim v Ameriki rojenim cvetje ljubezni do matere Slovenije, podedovano po naših stariših, da postane cvetlica, katera bo drugim narodom v občudovanje, nam pa v ponos! Rev. Jos. F. Stukel. Joliet, 111., 22. marca. — Štirideset-urna pobožnost v čast sv. Rešnjega Telesa v naši cerkvi sv. Jožefa je bila zaključena v nedeljo zvečer kar naj-slovesneje. Dvanajst čč. gg. duhovnikov, z veleč, dekanom Dunne na čelu, je sodelovalo pri sklepu pobož nosti, ki se je zaključila s podelitvij papeževega blagoslova. V trajnem spominu ostanejo župljanom prelep pridige, ki so jih imeli tekom treh dni Rev. Ant. Sojar iz Chicage; Rev. Ven ceslav Šolar, O. S. B., iz Ladda, 111 Rev. Fr. Podgoršek iz White, Ind., in nadškofijski svetovavec Rev. Joh Kranjec iz South Chicage. Daleč znan je Rev. Sojar kot izvrsten cerkveni govornik in znan posebno Jolietča nom, katerim je več let oznanjeval besedo božjo; zato je bila v petek zve čer naša eerkev zasedena do zadnjega prostorčka pri njegovi pridigi, v kate ri je razpravljal sv. postni čas in spoved. Mogočen vtis je napravil na svoje prav tako mnogoštevilne poslu šalce Rev. šolar, ki je imel v soboto zvečer krasno propoved, v kateri je izpodbujal očete in matere slovenske naj svoje otroke vzgojujejo po naukih svete katoliške vere in v slovenskem duhu. S poudarkom je g. Šolar, bivši vojaški kaplan v armadi Z. D„ rekel “Če ste slovenski starši, pa Vaši troci ne znajo ali nočejo govoriti po slovensko, če se sramujejo od svojih pradedov podedovane slovenščine — kdo je kriv? Vi starši, oče in mati, ki jih niste prav odgojili! Če Vi hodite pridno v cerkev, a Vaši otroci pa ne — kdo je kriv? Vi starši, ki jih niste prav odgojili!” Med slovesno deseto sv. mašo v nedeljo, na praznik sv. Jo žefa, je imel propoved g. Podgoršek in Jolietčani smo spoznali v njem enega najboljših pridigarjev, kar smo jih še kdaj slišali. Tako klasično lepe slovenščine še ni bilo izlepa čuti v naši cerkvi — tako se je glasila splošna sodba. G. Fr. Podgoršek je doma iz zelenega Štajerskega in biva v Ameriki šele dobro leto dni; misijonarski duh ga je privedel v novo domovino in gotovo bo dobro došel povsod med Slovenci, kamor pride misijo-narit. In zaključno pridigo v nedeljo zvečer je imel g. Kranjec, ki je tudi znan kot govornik, da malo tacih. Ob sklepu 40urne pobožnosti je bila cer kev tako nabitopolna, da so morali mnogi zakasnelci stati pred vrati. Naš namestni g. župnik, Rev. A. M. Kra-schowitz, si je stekel največjo zaslugo za prelepi uspeh nepozabne slovesno sti. Sklepa sta se udeležila tudi Rev. John Plevnik iz Waukegana in domači pomožni duhovnik, Rev. Jos. F. Stu kel. Cerkveni pevski zbor se je spet odlikoval, da so ga tuji gospodje hvalili. •— Sedaj je čimdalje več dela v je-klarnici Illinois Steel-kompanije in pravijo, da je družba dobila več velikih naročil, tako da bo jeklarna “ro nala” s polno silo celo poletno dobo. Zaradi potrebnih poprav je “rod mili No. 2” ta teden zaprt, a zaposlenci so dobili do druzega tedna drugo delo, tako da niso ob zaslužek. — Društvo sv. Genovefe št. 108 K. S. K. J. priredi dne 20. aprila v Jed-notini dvorani veliko veselico s plesom, šaljivo pošto in drugimi zanimivimi točkami, kakršnih še ni bilo na nobeni slovenski veselici v Jolietu. — G. John A. Težak, naš rojak, in g. Alex F. Ross, dolgoletni foreman naše tiskarne, sta republikanska nominiranca za pomožna supervisorja na jolietskcm občinskem tiketu. Nominirana sta bila v ponedeljek zvečer na zborovanju stotriintridesetih delegatov republikanske stranke skoraj enoglasno. — Sv. Jožef nam je prinesel spomladansko vreme, da lepšega ne moremo želeti. Prehod od zime na spomlad se je doslej vršil pravilno in mraz je le polagoma odnehaval, tako da drevje še ni razbrstelo in je upati, da letošnje cvetje ne pozebe, ko pride na dan. Začetek spomladi je bil včeraj, dne 21. marca, pa prav vetrovit: celi oblaki prahu so se dvigali po cestah od jutra do večera, da gredoč nisi mogel gledati predse. Vremenski preroki pravijo, da je to dobro znamenje, češ, prah V marcu pomen j a travo in listje. — Poročilo o banketu, ki so ga priredili johetski slovenski fantje v čast svojemu nekdanjemu sošolcu Rev. Jos. F. Stuklu v ponedeljek zvečer, priobčujemo na S. strani te št. — “Prektihavajte vodo!” Tako spet opominja mestni zdravstveni komisar, ki je spet zasledil V vodi mestnega vodovoda zarodke vročinske bolezni, — Pisma na pošti koncept zadnjega tedna so imeli: Golob Martin, Lokče-vič Marko, Mikulac Petar, Minerich Mat, Stahira John, Tourasvič Mile. obiskala gospod sneg in gospa burja in potem sta tukaj prenočila čez noč nakar je vsakdo rekel, da tako mrzle noči še m bilo to zimo, kakor je bila ravno med 15. in 16. marcem, ko sta nas neljuba gosta obiskala iz države sneženih vetrov. — S pozdravom in velespoštovanjem vam udani Anton Demshar, zastopnik A. S, Chisholm, Minn., 14. marca. — Spo štovani g. urednik A. Slovenca! Na znanjam vam, da sem se premaknil iz Calumeta na Chisholm, Minn., ker pa rad prebiram A. S., zato Vas pro sim, da mi ga preslovite na novi na slov. Imam še dva druga lista, pa vsejedno najraje posežem po A. S. kadar pridem utrujen iz dela domu ker ta mi se vidi, da je edinole naj boljši list, kar na tisoče ljudi prizna va. Naročnina mi kmalu poteče, pa mislim, da je ne bom pozabil popla čati še za naprej. Prijateljem in znancem na Calume tu naznanjam, da se nahajam sedaj na Chisholm ter vsi, kateri imajo kaj z menoj govoriti, naj mi naslovijo pis ma na zdolaj omenjeni naslov. Obe nem se vsem zahvaljujem, kateri so mi kedaj kaj dobrega storili, posebno pa mojemu bratu in sestri. S tem končam svoj dopis in pozdravljam vse rojake in znance na Calumetu, kakor tudi vse bralce in bralke A. S. Tebi A. S., pa veiiko dobrih predplačnikov in naročnikov. Peter Barich, Box 575. Broughton, Pa., 17. marca. — Tukaj smo sedaj ustanovili novo pevsko društvo z 12. člani pod imenom Triglav. — Delamo sedaj tukaj prav po malem, le po en dan v tednu in prav malokrat se nam posreči, da delamo po dva dni v tednu. Potem je gotovo vsakemu znano, koliko se zasluži tukaj v tem mrzlem času, kakor je bil ravno dan 15. marca, ko sta nas Cleveland, O., 13. marca. — Slavno uredništvo A. Slovenca! Prosim, ako Vam ne bo preveč, da mi odločite nekoliko prostora in ta dopis na svitlo pošljete v tem našem listu, magari čeprav na zadnji strani; včasi sem že vi del bralca, ki je na zadnji strani naj prej pogledal, tako mislim sedaj tudi jaz. S tem hočem nekoliko rojakom in bralcem tega lista naznaniti o clevelandskem položaju. Da mi pa ne bo kedo zameril, ko pravim: položaju. Ravno to nam gre za pravo, pa na kak način, to bom takoj pojasnil vsaj nekoliko. Ker sem pa bolj trdih kmečkih kosti in razuma, bom pa tudi po tem geslu poročal. Vzemimo najprej o napredku naše fare sv. Vida! Res lepo napreduje že sedaj v par letih, posebno letos, ker si nameravamo postaviti krasno šolsko poslopje. V ta namen je izvoljen pripravljalni stavbni odbor, kateri si prizadeva s kolektiranjem po farni okolici na vse mogoče, da bi tem preje prišli do svote, katere je želeti, da se bo nabrala v svojem času. Posebna čast gre nekaterim tem našim odbornikom, ki so že dosti storili potov in časa zamudili, in pri tem še svoj denar potrošili, ali to jih ne oplaši. To so: John Mihelčič, John Gornik, Lovrenc Petkovšek, Jernej Knaus, Nik Vidmar, Fr. Suhadolnik, Fr. Zaver-šek in še nekateri drugi. Dasiravno sem tudi jaz pri tem, ali z nami gre bolj polahko, ker nam pride priložnost le o večerih obiskati rojake v bližnji okolici. Res velika je naša naselbina, tako da sedanja šola nikakor ne zadostuje in moramo si postaviti večjo, da potem ne bo treba naši deci po drugih šolah iskati učenja. Zatorej naj bi si vsak naš faran k srcu vzel in naj bi z veseljem položil dar vsaj po svoji moči za šolo. Ko bi vedel vsak, kaj stori, ko za šolo da, to bi bila vse preje zaželena svota skupaj. Seve, dobe se taki, ki pravijo: “Jaz šole ne potrebujem.” Zopet drugi: “Če mi ne boste vzeli otrok v šolo, lahko jih dam v 'public school’.” Ali to naj bi premislil vsak oče svojih otrok, da ima sveto dolžnost, podučiti Svoje otroke v svoji katoliški veri; kadar je že enkrat dobro v svoji katoliški veri podučen, potem pa se lahko da še v druge višje šole. Torej mislim, da mi ni potreba nadalje o tem govoriti, ker vsak nas to že dobro ve, če hoče. Ker se mi je precej zvišal ta moj skromni dopis, naj samo še omenim, da je zadnjo nedeljo priredil cerkveni pevski zbor, sicer mešani, igro “Čevljar”. So prav dobro izpeljali vsi, posebno čevljar Fr. Novak: ta ga je popolnoma izvrstno izpeljal, in njegov doktor in grof, tako da je bilo smeha in ploskanja po vsej dvorani. Seve, tu gre pa čast našemp vrlemu vodju Matej Holmarju, ker on se t^udi in prizadeva, da jih tako modro izuči naše mlade dečke in odrasle. Zapeli so nam tudi več krasnih pesmi, da nam je hitro čas potekel v nedeljo večer. Želimo zopet kmalu kaj tacega. Še eno, kar nas je prav presenetilo, ko smo zagledali pred začetkom igre na odru 6 let starega dečka družine Tutin, ki ga tako lepo učita. Ko je stopil na oder tako modro in zapel več lepih pesmi s svojim tenkim glasom, bil je dečko, kot bi ga iz voska dobil: belega obličja, črnomodrih oči in rudečih lic kot roža. In vsak se je srčno čudil ter si mislil: Kaj bo še iz tega otroka?! Bog ga ohrani zdravega in talent se mu razvijaj tako naprej ! Srčen pozdrav vsem faranom, društvom in čitateljem tega lista. Ino tebi, A. Slovenec, želim še več novih naročnikov pridobiti. John Rus, zastopnik A. S., 6527 Juniata Ave. Ijenem listu. Malokdaj se bere kak šen dopis iz našega kraja. — Vreme imamo tukaj zelo lepo. Kmalu bode mo lahko začeli sejati, ako se vreme nu kaj ne zamerimo. — Gospod Frank in gospa Johana Hudovernik iz Brock way sta prišla obiskat svoje sorodnike in prijatelje. Upamo, da se zopet kmalu kaj oglasita. — Naša vrla go spa Jera Gogala je zopet zbolela na neki stari bolezni. G. John Gogala je tudi predkratkim zbolel. Upamo, da oba kmalu okrevata. — Sklepom pozdravljam vse naročnike Amerikan skega Slovenca. Andrejeva. La Salle, 111., 19. marca. — Cenjeni g. urednik Am. Slov.! Prosim, priob čite teh par vrstic v predale nam pri ljubljenega lista. Poročati nimam po sebnega, kakor o slabih časih. Tu v naši okolici se prav slabo dela po vseh prenaogokopih. Dela se ko maj 2 ali 3 šihte v tednu. Kakor se izprevidi, so slabi časi povsod po Z D. ameriških. Ko prebiram dopise vidim, da skoro povsod se slabo dela Zato ne svetujem tudi jaz rojakom sem hoditi za delom, dokler^ se časi ne zboljšajo. V društvenem življenju stojimo na dobri podlagi. Imamo pa različna dru štva, spadajoča k raznim jednotam tako da se vsak rojak in rojakinja za varuje po svoji volji proti nesrečam ki nikoli ne počivajo. Tu pri nas La Salle so si tudi žene in dekleta u stanovile svoje podporno društvo sv. Ane, in so to društvo priklopile k naši slavni materi K. S. K. J. Res, to je bilo prav potrebno in tudi koristno za naše La Sallske žene in dekleta. Na Šim ženam in pa dekletom želimo dobrega napredovanja na novem dru štvenem polju. Še to omenim, da tudi pri nas v La Salle nismo zadnji, tudi pri nas se pri čne štindeseturna pobožnost sv. Reš njega Telesa. Pričetek bo 2. aprila in se konča 4. aprila zvečer. In sedaj ko je sv. postni čas, imamo tu pri nas v naši slovenski farni cerkvi sv. Roka vsako sredo v tednu lepo pridigo in sv. Rožnivenec, m ob petkih pa sv. križev pot, a ob nedeljah pa lepo pri digo in litanije vseh svetnikov. Res lepo se pripravljajo vsi verni kristjani na Veliko noč, da bo vse novo, ne staro. Sedaj pozdrav cenjenim čitalcem. Vrlemu listu pa prav obilen uspeh ter mnogo novih naročnikov in predplačnikov. Anton Štrukel. Kraintown, Minn., 13. marca,—Prosim za mal prostorček v tem priljub- Leadville, Colo., 19. marca. — Vele cenjeni mi urednik Amer. Slovenca1 Tudi jaz bi Vas enkrat prosil za maj hen prostorček v nam priljubljenem listu. Saj se le premalo čita o naši veliki slovenski naselbini, kjer smo vsi takorekoč na duši mrtvi. In prav gotovo pa še ni nihče čital nobenega mojega dopisa, ker jaz nisem nikakšen pisatelj. Tukaj pri nas v Leadvillu ni nič posebno novega. Z delom je bolj slabo, torej ne svetujem nikomur sem hoditi; ako pa kateri pride, mu pa zago-vim, da se bo kesal, ker tukaj ne bo našel druzega ko velik sneg. Nadalje si mislim, da ne bi bilo nič več ko prav, če bi nekaj omenil čitalcem tega lista, kar si mislim da bi e-nemu ali druzemu koristilo, kedar bi si mislil preskrbeti svoj dom v rajskem kraju in dvakrat rodovitnem polju na brežini države Texas. In predno več pišem, je moja dolžnost, da se srčno zahvalim g. Johnu Gričarju, ki me je uljudno sprejel na posta-Waller ravno o polnoči, sam g. Gričar in njegov sin Matija. Vsaki naj sam presodi, da vsak Slovenec ne bi tega storil. In ko smo prišli na njegov dom, eno miljo od mesta, je njegova soproga gospa Gričarjeva bila še pokonci in pričakovala je ptujca. In potem smo skup večerjali in potem! so mi dali lepo belo pregrnjeno posteljo, ker vsak sam ve, da človek rabi počitka, ko pride tako iz daljnega pota. Kajti tu je oddaljeno od Lead-ville, Colo., ali pa domače rečeno, od od Boga pozabljenega kraja”, kjer sneg leži 14 mesecev na leto, 12 sto in 60 milj!! — In kaj sem videl v jutro, ko sem vstal? Videl sem ravno polje, kar so moje oči nesle, tako prijazno, da še nikdar nisem kaj takega videl. Videl sem vsake vrste cvetice, katerih prijazni duh se je razprostiral po celi okolici, ker ravno ta “county” ima toliko cvetic, da bi zadostovale za celo državo, in tako lepe so, da nisem še nikdar takih videl. Videl sem vsake vrste ptice, katere so prijazno žvr-golele vsaka svojo pesem. Breskve so cvetele, salata v vrtiću velika za v skledo. Kaj si misliš, dragi bravec?! j To je bilo 20. januarja t. 1. in jaz sem si takrat preč mislil: Tukaj bo moj j dom, če bo le mogoče priti do kakega posestva! In res, ko so zame izvedeli agentje, preč so bili pri meni in so mene in ’ gospoda Gričarja en te^len okrog vo- [ žili; in enkrat bi se bili kmalu stepli, kateri bo naju peljal in kateri bo na- j ma prodal, ker agent vzame 5 odst. “komišen”. In ko sem zadosti videl,! sem jim pa rekel, da mi ni nič všeč, i da sem jih odslovil. In ravno isti ve- j čer sva jaz in g. Gričar kupila prijaz- i no farmo ravno zraven Gričarjeve na-1 ravnost od posestnika in je bil prav j vesel, ko nisva dala, da bi tisti rokov-1 n^ač kaj zaslužil, lako tudi Slovenec! včasi Angleže za nos potegne: torej j želim, da bi vsaki Slovenec, če bi šel j doli, ravno tako naredil, da ne bodo I rekli, da smo Slovenci dobre molzne ! krave za pitati tiste postopače. Tega vam ne bom opisal, kaj vse ! doli raste, ker je lahko vsaki videl v ! g. Gričarjevem dopisu v št. 14 A. S. in i kedor dvomi nad tem, kar g. Gričar piše v svojem dopisu, naj gre sam pogledat; in ako mu eno samo laž dokaže, mu jaz povrnem vse stroške. Ampak jaz vam hočem obkratkem o-meniti, kaka je zemlja v Waller county, Tex. Na površju je na primer 20 palcev črne zemlje, in spodaj je pa rumena ilanka, ki ni nikdar suha, in celo leto je zadosti dežja. In na 40 čevljev globoko dobiš povsod frišno pitno vodo. Torej rojaki, katerega veseli kmetija, bolj primernega kraja ne moreš najti kot je ravno ta v celi Ameriki. Katerega pa veseli štore puliti, naj gre pa v Missouri. Pa eden ali drugi bo rekel: Zakaj je taka zemlja tako po ceni? No, to je vse: Pred par leti tam ni bilo železnic in ta zemlja je bila vsa za pašnike. Tam se je tudi živine redilo, da smo lahko meso kupili po 3 cente funt. In zdaj je pa vsa ta zemlja rodovito polje in ne more biti toliko govedi, ti pa rad meso plačaš po 12^20, ako ga hočeš jesti. In prav gotovo v malem času bodo cene drugačne, da ne bo imel vsak priložnosti priti do svojega posestva v takem kraju! To naj bi bilo zadosti za danes. Torej h koncu mojega dopisa pozdravljam vse čitalce tega lista širom Amerike. In kedor bi rad še kaj več o tem izvedel, naj se pismeno name obrne, ker jaz bom vsakemu odgovoril preč; ali pa na g. John Gričar, Box 62, Waller, Texas. In preden končam, še enkrat lepo pozdravljam moje nove sosede, g. Johna Gričar in njegovo soprogo in njegove sine in hčere ter upam, da se kmalu vidimo. Tebi, časti vredni list Am. Slovenec, pa želim, da bi še mnogo let to zaupanje imel od slovenskega naroda kot danes, pa prav gotovo ostaneš na vrhuncu vseh slovenskih časopisov v Ameriki. Z Bogom! Anton Bukautz, 605 W. 3th St. Soudan, Minn., 10. marca. — Dragi mi g. ur. Am. Sl.! Prosim Vas za malo prostora v tem našem listu, ker mi ne da vest miru, da se moram oglasiti in pa razložiti, kako da se še kaj v tej na-šej mali naselbini imamo. Dosedaj se nismo imeli kaj “fajn” zaradi “štapa-nja”, ker je dosti ljudi bilo brez dela približno dva meseca, in delalo nas je samo kakih petnajst mož na šiht; no, sedaj jih bo pa spet jemal na delo tako okoli petnajstega tega meseca, kakor slišim od velikašev. In štapali smo pa samo zato, ker so šeft fiksali; no. pa sedaj bode zgotovljen in bomo začeli zopet šihte pobirati tako kakor smo jih pred dvema mesecema. To bode "fajn” zopet za našo malo naselbino. In zdaj še nekaj. V št. 13. A. m. sem prebral dopis od nečega čevljarja v Ely. Ampak v njegovi študirani svetilnici je menda zmanjkalo olja, ker se nič kaj ne vidi iz dopisa tiste učenosti, katere se je nasrkal v neki angleški šoli. Sicer pa upam, da ostane pri svojem kopitu in pusti pero pri miru — potem ga bomo vsi radi imeli učenega čevljarja. Pozdravljam vse prijatelje m znance, a tebi, Am. SL, pa obilo uspeha in dosti naročnikov. M—1 T r F k. Sutherland, Nebr. — Dragi mi Am. Slovenec! Prosim, da priobčite ta moj kratki dopis v predale nam priljubljenega lista, kjer čitam dopise iz vseh krajev Združenih Držav, zatorej se tudi jaz malo oglasim. Jaz sem se vdomovil v Nebraski leta 1905. Vzel sem si “homestead”, cel “section”, 640 akrov, township 16, Ranch 34, Sutherland, Nebr. In sem še zmiraj samec ali bečlar, ter sam Slovenec tukaj naseljen med “rof kedlmani” in “rof kavboji”. Zatorej mi je dolgčas. In nisem vedel, da se tiska naš slovenski list Am. Slovenec do novembra 1910. To sem tedaj izvedel, ker sem bil na obisku pri rojakih v Kansas City. Tam se mi je prav zelo dopadlo, ker imajo lepo slovensko cerkev sv. Družine in tudi vrlega duhovnika, kateri vodi vse v najlepšem redu. H koncu pozdravljam vse prijatelje v Kansas City, ki so mi lepo po domače postregli. Nadalje pozdravljam rojake v Jolitu, 111. in Chicagi. Ko prodam s;ojo novo domačijo, jih spet obiščem. Pozdravljam vse Slovence v novi in stari domovini, posebno domačine v Gribljah pri Črnomlju. Tebi, A. S., pa mnogo naročnikov in predplačnikov. Nikolaj Urich. Geo. Lopartz Grocerijska prodajalna N. W. telefon 808. 402 Ohio Street JOLIET, ILL. N. W. telefon 1257. Jos. Zeltiikar gostilničar 200 Jackson St., Joliet, I1L Prijateljem in znancem naznanjam, da sem kupil Mauserjev salun, kjer me lahko najdete vsak čas in se okrepčate. V zalogi imam najboljša vina in druge pijače. VSI DOBRODOŠLI! Waukegan, 111., 21. marca. — Gospod urednik, prosim, priobčite teh par vrstic v našem cenjenem listu. Kakor sem zadnjič poročal, da se je sprožila misel, sezidati si svoj lastni društveni dom. Ali kje da naj se sezida, je vprašanje! Vsak, ki količkaj opazuje tukajšnjo slovensko naselbino, mora reči, da očividno napreduje, vedno več je slovenskih družin. Fantje in dekleta pridno dajejo slovo “ledik-stanu" ter stopajo v zakonski jarem, seveda ne sedaj v postnem času, a se jih je mnogo vklenilo zadnji pred-pust in upam, da se jih bo tudi nekaj po Veliki noči. Da botra štorklja ne počiva, je samoobsebi umevno. Otrok je vedno več in otroki potrebujejo vzgoje, dobre krščanske vzgoje, in to moramo mi stariši tudi otrokom preskrbeti. Marsikdo bo porekel: “Ja, saj imamo svojo slovensko šolo in šolske sestre, da poučujejo naše otroke.” Res je, da imamo slovensko šolo, ki pa je žalibog že premajhna, kaj bo pa čez par let? Otrok se vsako leto več (Nadaljevanje na 7. strani.) Albert Weiss Land Ge. Red Rirer Valley Farme. 7 slavnoznanih Richland Co., Nbrth Dakota in Wilkin Co., Minn. Najlepše fane ia stein. In se prideluje vsevrste žito, pšenica, oves, koruza, ječmen, lan, itd., ter imamo farme v Woodsdae, Colo.; Rock Creek, Wyoming in San Antonio, Texas in nekatere teh farm so jako pod ugodnimi pogoju Torej rojaki pridite in vprašajte. Tudi lote in hiše imamo na prodaj v Jolietu. L EBERHART, glav. zastopnik za sev. države Illinois. Sobi 1 in 2, Fargo Bldg., Joliet, I1L Slovenski zastopnik, Anton Zelnikar, ZAL VAM BO ako še danes ne pišete po lep in zelo obširen ilustrovan slovenski cenik, prve in jedine slovenske trgovine te vrste v Ameriki. V njem najde vsak nekaj. Ljubitelji glasbe: grafofone in slovenske plošče, ljubitelji lova: puške, ljubitelji zlatnine in srebrnine: krasne ure, verižice, društvene prstane i. t. d. Pišite po cenik, v njem najdete vse to in še sto druzih stvari; prepričajte se! A. J. TERBOVEC & CO., ' (nasl. Dergance, Widetich & Co.) 1622 Arapahoe St., Denver, Colo. Navadne bolesti se utegnejo razviti v resne bolezni,^ampak olajšajo se po hitri rabi Severovih Zdravi». Z NOVO POMLADANSKO DOBO Vam je treba izgnati bolezenske snovi in nečistote, Vam je treba pregnati občutek onemoglosti, Vam je treba vzbuditi speče ustroje, Vam je treba čiste, obilne, zdrave krvi, Vam je treba uživati Severov Kričistilec. Napravlja velike izpremembe glede zdravja. Cena $1.00 NA PRODAJ V LEKARNAH. Ne pozabite povedati, da hočete samo Severovega in odklonite vsa druga zdravila, ki se Vam morda ponudijo zaradi večjega dobička za dotičnega trgovca. —T“ É : lœ Bi Bisse Purifier 10 W» CKbT. Vm iff it ■M ü AN EXCELLENT AN0 j. RttlABU SEMI9V ' II #!(§ fc-r Smùs» ■snJliïSiir, ; J ÄS(f4.vjr. Chrome fStfirxnt) 1 Sorct, Bnlarçai j ! Siît g.-*!?#*’ ; pl j real Viïixsa* g| 1 Retí the l'aaphiet issite j sutKcntfS» os r«K j J’J FEICE »l.OO. 1 ♦ j : vV. F. SEVERA CO. | 14 ! taiiteis? te.«* !j 4 , CIÏDAR BAW»S, - MWA. j. É0l3iSl¡l Promonljivo vreme če je vaš želodec v neredu. Ako je nečist, je čas uživati Severov Balzam za pljuča Uravnava neprilike prebavnega ustroja, izpodbuja jetra k delovanju in vzdržuje telesno moč. — Cena 75 centov. Vaš jezik kaže, donaša kašlje, vnetje grla, hripavost in težavno dihanje, ampak Severov Zivljenski Balzam. je varno in gotovo zdravilo za vse take neprilike. Dostikrat donese že prvi popitek dobrodošlo olaj- ’ šbo. — Cena 25 in 50c. Če potrebujete nasveta, pišite na naš Zdravniški oddelek (Medical Department). m CEDAR RAPIDS IOWA IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. — V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 25. februarja 6 Slovencev, 11 Hrvatov in 64 Macedoncev; dne 27. febr. 11 Hrvatov in 48 Macedoncev; dne 28. febr. 22 Slovencev. Iz Amerike se je vrnilo dne 25. febr. 160 Hrvatov in Slovencev, cjne 26. febr. 166 Hrvatov.^ fesije. Od 40,599 Avstrijcev je napisalo — Grajenje belokranjske železnice se bode pričelo v začetku meseca avgusta t. 1. Obhodne komisije nadaljujejo svoja dela. —Ljubljana. Ljudsko štetje je končano. Ljubljana ima 1863 hiš, med njimi 1769 obljudenih in 94 neobljudenih, 7887 strank in 41.727 prebivalcev, med njimi 38,661 civilnih in 3066 vojaških. Moških je 20,493, ženskih 21,-234. Trajno navzočih je v Ljubljani 40,323, začasno pa 1404. ^Od prebivalcev je 17,434 Ljubljančanov, 15,547 prebivalcev ima svojo pristojnost na Kranjskem, 7618 v Avstriji sploh — skupaj je torej Avstrijcev 40,599 ; 673 je Prekolitavcev, 22 Bošnjakov in Her cegovcev, 343 inozemcev, Rimsko-ka-tohške veroizpovedbe je 41,139 ljudi, grško-katoliške 20, starokatolikov je 10; 61 je pravoslavnih, 365 je protestantov, 109 Židov, 22 jih je brez kon-sije. Od 40,599 Avstrijcev je napisalo 33,846 slovenski občevalni jezik, 5950 nemški, 360 češki, 290 laški, 56 poljski, 95 hrvaški in srbski, 1 rusinski in 1 madžarski. — Poraz socialnih demokratov v Ljubljani. Pri volitvi v odbor bolniške blagajne v tobačni tovarni dne 27. februarja so zmagali kandidatje in kandidatinje slovenskega krščanskosocialnega delavstva, ki so dobili od 1642 do 1679 glasov, socialni demo-kratje pa so dobili samo 373 do 380 glasov. — Velika dedščina. Umrl je, kakor smo po starokrajskih listih že pisali, pred nekako 40. leti v Alžiru neki Marko Novak, ki je zapustil okroglo 160 milijonov frankov. Dediči se iščejo. Njegovi sorodniki se nahajajo v ribniški, dolenjevaški, sodraški, bloški, velikolaški in velikopoljanski fari. “Slovenec” je poročal pred kratkim, •da znaša zapuščina 60 milijonov frankov, iz originalnega pisma francoskega konzula pa se razvidi, da ista znaša 160 milijonov frankov. — Ljubljanski "Slovenec” poroča nadalje: Kaj je z bogato Novakovo dedščino? Na naše uredništvo je prišlo cel kup vprašanj o tej bogati dedščini. Vprašali smo o tej zadevi ribniško županstvo, ki je bilo toliko prijazno, da nam je dalo o tem one podatke, ki jih je doslej o tem sprejelo. To bodi za sedaj odgovor vsem onim, ki so nam v tej zadevi pisali. Ribniško županstvo nam piše: “Na Vaše cenjeno vprašanje glede Novakove dedščine Vam ne morem nič drugega sporočiti, kakor da je dobilo ribniško županstvo pismo od nekega notarja iz Bone v Algeriji, v katerem isti povprašuje po sorodnikih Jurija oziroma Marka Novaka. Županstvo je notarjevi želji ustreglo ter kolikor mogoče natanko te sorodnike, kolikor nam jih je znanih, vpisalo. Na željo nekaterih tu bivajočih sorodnikov smo še enkrat pisali v Bone, a dobili nismo do danes nikakega odgovora. Vsa zadeva je jako misterijozna, natančnega ni mogoče poizvedeti. Ve se samo, da je bil neki Jurij Novak iz Ribnice za časa francoske okupacije asentirán v francosko vojno, ta se je pozneje naselil v Marselju, kjer se je oženil z bogato vdovo ter imel veliko trgovino. Dopisoval je tudi svojemu sorodniku notarju Arkotu v Ribnici ter temu tudi za svoje ubožne sorodnike nekolikokrat denarne podpore pošiljal. Otrok pa s svojo ženo ni imel, pač pa enega nezakonskega sina, katerega je legitimiral. Ime mu je bilo Martinego Novak. Zapustil pa je ogromnega premoženja, a to že pred kakimi 45 leti. Nadalje se he ve ničesar natančnega. — Čujemo, da je soproga -gospoda poslanca Jakliča bližnja sorodnica omenjenega Novaka. Poslanec Jaklič se je baje po zunanjem ministrstvu obrnil na dotične konzulate.” Ko poizvemo za te po-drobnosti, jih priobčimo. —Preiskava. Mnogo aktov o graščini Thal je sodišče zaseglo dne 1. marca ob preiskavi pri odvetniku dr. Hudniku. Bili so zaprti v predalu pisalne mize, katerega je moral odpreti poklicani ključavničar. Denarja in drugih podatkov niso našli. — Zopet gospodarski polom na Kranjskem. Tovarnar Anton Hočevar, ki je imel skupno s trgovcem in županom Ogorevcem in veleposestnikom Smola iz Novega mesta krasno urejeno, toda pasivno opekarno in sicer v Žabji vasi pri N. m., je u-stavil vsa plačila in jo je popihal v Ameriko. Neposredna posledica Hočevarjeve insolvence je konkurz nad Ogorevčevim premoženjem. Ogorevc je odložil tudi župansko mesto. — Nadalje se poroča: Polom v Novem mestu je večji nego se je prvotno mislilo. Tovarnar Anton Hočevar ima, kakor čujemo, nad 300,000 K dognanega dolga, a prihajajo še vedno nova naznanila. Hočevar je pobegnil, doma je pa vse zapečateno. Občutno Prizadet je tudi župan in trgovec Ogo- reutz, za katerega se je bati, da pride v konkurz. Prizadetih je še celh vrsta obrtnikov in posestnikov iz Novega mesta in okolice. — Z dne 3. t. m. še poročajo: Izstopila sta iz zdravstve- nega zastopa 'novomeškega bivši župan g. Ogorevc in odbornik g. Karol Rozman. Govori se, da je g. Karol Rozman udeležen s 24 tisoč K. Pri tem polomu je prizadetih z večjimi vsotami še cela vrsta oseb. G. Ogorevc je včeraj napovedal konkurz. Govori se, da je pobegli trgovec Hočevar pisal v Novo mesto pismo iz Bremena. — Iz Novega mesta, 3. marca: Novomeški župan Ogorevc je danes svojo župansko čast odložil zaradi kon-kurza Hočevarjeve parne opekarne, katera je tudi njega v denarno krizo potegnila. — Jubilej gledališčnega umetnika g. A. Verovška. Slovenski umetnik g. Anton Verovšek praznuje letos 25 let, odkar deluje na odru slovenskega gledališča. Ne pretiravamo, ako rečemo, da je eden najzvestejših članov slovenskega gledališča, ker je posvetil svoje najboljše moči in najlepša leta predvsem domači umetnosti na ljubljanskem gledališču skozi toliko vrsto let. Njegovo ime je tesno združeno s slovenskim gledališčem; in njegovo vestnost, s katero je vedno na svoj umetniški poklic zrl, zna ljubljansko občinstvo dobro ceniti, kar je pokazalo dne 5. t. m., ko je imel g. Verovšek svoj slavnostni večer. Gledališče je bilo natlačeno do zadnjega kotička. Občinstvo je jubilanta sprejelo z burnimi aplavzi in ga obsulo z venci in darili. —106 let stara. — Petkrat omožena. V okolici Kočevja živi 106 let stara Marija Wiederwohl. Bila je petkrat omožena. Zadnjikrat se je omožila, ko je bila stara 99 let. — Smrtna kosa. V Spodnji Šiški je umrla ga. Marija Zorman rojena Dolinar. — V Sostrem je umrl posestnik Jožef Terškan, star 83 let, oče g. kaplana Štefana Terškana. — Umrl Je okrajni sodnik v pokoju g. Ignacij Mahorčič. — V Ljubljani je zadela srčna kap brezposelnega hlapca Janeza Ševšek, roj 1889 v Šent Rupertu na Dolenjskem. — Istotam je zadela kap na možganih železniškega čuvaja v pokoju Andreja Zajca, roj. 1849 v Šiški. — V Št. Vidu nad Ljubljano je umrla gostilničarka in posestnica Marija Kratkij. — V Ljubljani je u-mrl hišni posestnik na Karlovški cesti št. 6 g. Luka Gradišar. — V Spodnji Šiški je umrla ga. Pavla Božič. — V Ljubljani so umrli: Josip Žabkar, rudar, 48 let star; Karel Pirker, pleskar, 51 let; Franja Cepuder, kuharica, 35 let. — Grozna družinska tragedija. V Ljubljani se%je dne 2. marca zgodil strašen čin. V Rožni dolini stanujoči mizarski pomočnik Matija Vehar je prerezal vrat svojima otrokoma, 10-letnemu Jožefu in 5 letnemu Viktor.ju. Ko so prišli ljudje, je bil mlajši že mrtev. Vehar je pravil, da je prišel nek potepuh v hišo in ker mu ni hotel dati denarja za žganje, je vse tri napadel. Toda starejši sin Jožef, ki je bil pri zavesti in je slišal očetove besede, je z veliko težavo povedal, da je oče storilec. Očeta, ki si je tudi sam prizadjal nevarno rano na roki, so aretirali. Morilec je pristaš socialne-?le-mokratične stranke. Bil je vdovec. Po ženini smrti pred tremi leti je začel neredno življenje in je prišel v denarne stiskei V obupu je storil grozno hudodelstvo. — Na poti domov se je obesil v železniškem vozu dne 6. marca okoli 10. ure dopoldne 35 letni Martin Beljan iz Kostela, občine Banjaloka, v stranišču železniškega voza v dolenjskem vlaku. Samoumor so odkrili šele v Kočevju, ko se je vlak ustavil. Beljan, ki zapušča vdovo z dvema otrokoma, je krošnjaril v Mostu na Češkem, živel je v povoljnih razmerah ter je o svojem prihodu ženo celo brzojavno obvestil. Vrnil se je res k ženi, a — mrtev. — En dan poročen. Dne 27. februarja se je poročil v Medani gospod Peter Marinič iz Biljane z Jožefo Ma-riničevo. Ali kratka je bila doba zakonske sreče, kajti v torek večer je bil nesrečni mladenič že na parah. U-mrl je za vnetjem črev. Star je bil 26 let. — Poizkušen samoumor. Dne 28. februarja ponoči se je v duševni zmedenosti trikrat proti srcu zabodla in si žile na roki prerezala gostilničarka Ana Debevec na Bregu v Ljubljani, a bode okrevala. — Umrl je v Št. Vidu nad Ljubljano dne 28. februarja 1911 znani Mihael Belec, kleparski mojster, stric župana Anton Belca, star 73 let. Kot kleparski pomočnik je bil daleč po svetu med Jugoslovani, na Srbskem in v nemški državi veliko delal in si pridobil veliko bogatih skušenj, bil je zelo priden, soliden in spreten klepar ter prav miroljuben. — Jurij Štrucelj umrl. V Tuševem dolu je umrl po daljši bolezni gosp. sodni svetnik v pokoju Jurij Štrucelj. Pokojnik je bil mož stare korenine, poštenjak skozi in skozi, navdušen Slovan., Posebno se je rajnik zanimal za jugoslovansko gibanje ter je pred leti prepotoval vse jugoslovanske dežele. — Težka nesreča. Nedavno je odšel posestnik Franc Prešeren, p. d. Belej, iz Zabreznice pri Žirovnici v domačo klet. Tu je tako nesrečno iz-podtaknil, da je padel znak ob neki železni lonec in pri tem zadobil teško poškodbo na glavi. Ker nesrečneža nikakor niso mogli spraviti k zavesti, so poklicali zdravnika dr. Jelovšeka, ki ga je takoj obvezal. Stanje bolnika je jako kritično. Kakor se govori, ima lobanjo popolnoma prebito. — Uboj pred enajstimi leti( Izpred ljubljanskega porotnega sodišča.) Ambrož Obloušek, 36 let star, rojen v Lačni gori, steklobrusec, brez stalnega bivališča, je bil obdolžen, da je dne 12. novembra 1899. leta v Dolenji vasi Andreja Čermelja večkrat tako z nožem sunil, da je ta drugi dan v ljubljanski deželni bolnici, kamor so ga prepeljali, umrl. Obdc/lženec pravi, da ko je bil tri dni po tem dogodku iz preiskovalnega zapora c. kr. okrajne sodnije v Litiji izpuščen je zapustil svojo domovino ter se podal na Ogrsko, kjer je delal eno leto, odtod se je pa podal na Saksonsko. Vsled izdane tiralice se ga je posrečilo izslediti na Dunaju in ga aretovati. O uboju pravi obtožnica: Bilo je dne 12. novembra 1899. okolu 8. ure zvečer v Robavsovi gostilni v Dolenji vasi. Ondi se je nahajalo tam več steklobruscev in rudarjev. Pri eni mizi je sedel Obloušek s svojimi tovariši, med tem, ko je Andrej Čermelj, premogokop v Za-gorju, sedel s svojo ljubimko pri drugi mizi. Obloušek je stopil k Čermelju in mu zadal krepko zaušnico, na kar ga je ta s tako silo od sebe sunil, da je padel. Obloušek je pa urno skočil pokoncu in začel z odprtim nožem obdelovati Čermelja, na kar je njega ljubimka zavpila: “Jezus Marija, nož ima.” Neki premogar je skočil med nje ter prestregel še en udarec. To priliko je porabil Čermelj, da je stekel iz sobe, za njim pa njegova ljubimka; ker so mu rane izpirali in ker je bila nevarnost velika, so ga pripeljali v deželno bolnico. Zdravniki izvedenci so pri raztelesenju dognali, da je Čermelj umrl vsled notranje krvavitve, ker je en ubodljaj predrl med 10 in 11 levim rebrom hrbet, ter bila ranjena leva obist. Obdolženec taji, da bi bil on storilec, a zaslišani priči Miha Čobal in Rozalija Hočevar potrdite, da ste dobro videli, kako je obdolženec brez kakega prejšnjega prepira z odprtim nožem mahal po Čermelju. Obdolženec trdovratno tr< >IAli ^ li Kupuje in prodaj» ¿'"mljitča v mestu in na deželi Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali "Vug po škodbi. Zavauje tud življenje proti nezgodam in bole. itn Izdeluje vsakovrstna v notarsko «.oko spadajoča pisanja. 2» Govori nemško in angleško. '.V.,.W.,.W."AV,WAV.UW L AVSTRO - AMERIKANSKA ČRTA. Najpripravnejša in najcenejša paro. brodna črta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko. Brzi poštni in novi parobrodi na dva vijaka: MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA. Druge nove parobrode kateri čejo vozit 19 mil na uro se gradijo. Parniki odplujejo iz New Yorka ob sredah ob 1. popoldan in Trsta ob sobotah ob 2. popoldan proti New Yorku. Vsi parniki imajo brezžični brzojav, električno razsvetljavo in so moderno urejeni. Hrana je domača. Mornarji in lečnik govore Slovensko in Hrvaško. Za nadaljne informacije, cene in vozne listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na: PHELPS BROS. & CO. General Agents 2 Washington St., New York. ČITAJTE! Ukžižem V£m cestu k štastiu. Dokdzal som to tisiceTuđom a đokdžem to aj Vđm, akonado-budnuf štastia. Odpište mi svoju adressu a pošlite 2c štemp-lik a ja Vđm pošlem tiplny nd-vod a tajnosti, z čoho sa budete radovat. ELSDON NOVELTY CO. 3515 W. 51st ST., CHICAGO, ILL. SLOVENSKI PRAVNIK. R. F. Kompare ADVOKAT Telefon S. Chi. 439. SOBA 19, 9206 COMMERCIAL AVE. SO. CHICAGO, ILL. Edini slovenski samostojni kamnosek v Jolietu. Priporočam cenj. rojakom širom Amerike svojo veliko zalogo krasno izdelanih nagrobnih spomenikov iz graneta in marmorja, kakor tudi najnovejše vrste s trpežnimi zlatobliščečimi porcelanskimi slikami. Izdelujem kamenitne podobe in nimam agentov, zatorej so cene pri meni najnižje. Spomenike pošiljam tudi v druge dele Zjedinjenib držav kakor tudi obrise na izbero. Izdelujem ograjo (fene) za lote, kakor tudi vse druge v mojo stroko spadajoča dela. Kadar nameravate kupiti za vašega nepozabnega pokojnika ali pokojnico trajni spomenik, naročite ga pri rojaku ne pa pri tujcih, ki vas v sili ne poznajo. SVOJI K SVOJIM! Za obila naročila se priporočam, SiMOU SETIH A SLOVENSKI KAMNOSEK 1011 N. CHICAGO ST. JOLIET, ILL. KJE JE NAJBOLJ VARNO NALOŽEN DENAR? Hranilnih ulog je: 38 milijonov kron. Rezervenega zaklada nad Nad milijon kron. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4* *4 odstotka. Rentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar. Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovi ulici. Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak HtAHK SAKSER 12 Courtland Street, New York, in njegova bančna podružnica 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O, ****** K. S. K. ****** ****** JEDNOTA ****** Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. Glavni urad na: 1004 N. Chicago St., Joliet, Illinois. GLAVNI ODBOR. Predsednik:.......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111. I. podpredsednik:..........Marko Ostronich, 49 Villa St., Allegheny, Pa. II. podpredsednik:......Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo. Glavni tajnik:.................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik:............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City. Blagajnik:........John Grahek, cor. Broadway & Gran te Sts., Joliet, 111. Duhovni vodja:.. .Rev. John Kranjec, 9S36 Ewing Ave., South Chicago, 111. Pooblaščenec: ................. Josip Dunda. 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Vrhovni zdravnik.....Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111. Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Frank Opeka, Box 527, N. Chicago, 111. PRISTOPILI ČLANI. K društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 17304 Karol Klun, roj 1886, zav. za $1000, 2. razred, spr. 18. marca 1911. Dr. št. 80 članov. K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 17305 Ivan Marolt, roj 1887, zav. za $1000, 2. razred; 17306 Jožef Bregar, roj 1887, zav. za $1000, 2. razred; spr. 14. marca 1911. Dr. št. 299 članov. K društvu sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 17307 Ignac Gregorič, roj 1891, zav. za $1000, 2. razred, spr. 19. marca 1911. Dr. tš. 92 članov. K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 17308 Jos. Arko, roj 1881, zav. za $1000, 4. razred; 17309 Jožef Vidnevič, roj 1874, zav. za $1000, 5. razred, spr. 18. marca 1911. Dr. št. --- članov. K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 17310 Mihael Bertuncelj, roj 1886, zav. za $1000, 2. razred; 17311 Ivan Bertuncelj, roj 1883, zav. za $1000, 3. razred, spr. 21. marca 1911. Dr. št. 196 članov. K društvu sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 17312 Jožef Dežman, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred, spr. 16. febr. 1911. Dr. št. 84 članov. K društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 17313 Peter Kroteč, roj 1893, zav. za $1000, 1. razred; 17314 Štefan Jagetič, roj 1882, zav. za $1000, 3, razred; spr. 12. marca 1911. Dr. št. 197 članov. K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 17315 Alojzij Verhovc, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred; 17316 Anton Tekavčič, roj 1876, zav. za $1000, 4. razred, 17317 Anton Perhaj, zav. za $1000, 5. razred, spr. 21. marca 1911. Dr. št. 132 članov. K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 17318 Ivan Fidel, roj 1891, zav. za $1000, 1. razred; 17319 Jožef Kumše, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred, spr. 14. marca 1911. Dr. št. 237 članov. K društvu sv. Jurija 64, Etna, Pa., 17320 Jakob Skradski, roj 1891, zav. za $500, 1. razred; 17321 Anton Krajančič, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred; 17322 Jožef Pavlakovič, roj 1886, zav. za $1000, 2. razred; 17323 Franc Pečkaj, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred; 17324 Jakob Gjurgjevič, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred, spr. 18. marca 1911. Dr. št. 70 članov. K društvu sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., 17325 Franc Fišter, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred, spr. 21. marca 1911. Dr. št. 76 članov. K društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 17326 Ivan Joger, roj 1883, zav. za $1000, 3. razred, spr. 28. febr. 1911. Dr. št. 96 članov. K društvu sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., Mihael Kuglič, roj 1887, zav. za $1000, 2. razred, spr. 12. marca 1911. Dr. št. 75 članic. K društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 17328 Marko Makarič, roj 1878, zav. za $1000, 4. razred, spr. 12. marca 1911. Dr. št. 105 članov. K društvu sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, 17329 Alojzij Balant, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred, spr. 21. marca 1911. Dr. št. 25 članov. K društvu sv. Martina 126, E. Mineral, Kans., 17330 Ivan Bergant, roj 1881, zav.'za $500, 3. razred, spr. 12. marca 1911. Dr. št. 27 članov. PRESTOPILI ČLANI. Od društva sv. Jurija 64, Etna, Pa., k društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 13992 Josip Simčič, 13993 Martin Kostelc, 13995 Marka Simčič, 19. marca 1911, I. dr. št. 65 članov. II. dr. št. 104 člane. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 15959 Jos. Batista, 18. marca 1911. Dr. št. 229 članov. K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 10442 Ivan Glavan, 19. marca 1911. Dr. št. 206 članov. K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 16120 Franc Širca, 12. marca 1911. Dr. št. 138 članov. SUSPENDOVANI ČLANI. Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 6731 Ivan Rom, 22. marca 1911. Dr. št. 79 članov. Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo:, 13658 Ivan Glivar, 3/64 Anton Kočevar, 705 Franc Hren, 14. marca 1911. Dr. št. 297 članov. Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 9206 Jernej Intihar, 16348 Ivan Hiti, 22. marca 1911. Dr. št. 129 članov. Od društva sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, 15454 Franc Trebeč, 16646 Anton Trebeč, 16210 Josip Ivančič, 16. marca 1911. Dr. št. 44 članic. Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 8151 Martin Klarič, 10389 Matija Klarič, 8396 Ivan Pahor, 11519 Mihael Mirkovič, 20. mar. 1911. Dr. št. 84 čl. Od društva Marije Zdravje Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 9811 Florijan Rose, 12181 P#ter Mušič, 13. marca 1911. Dr. št. 43 članov. Od društva sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 16660 Anton Zajc, 15556 Ivan Kozlevčar, 11259 Martin Cernovšek, 22. marca 1911. Dr. št. 45 članov. Od društva sv. Družine 109, Aliquippa, Pa., 16309 Ant. Omahen, 15762 Karol Lampel, 16. marca 1911. Dr. št. 13 članov. Od društva sv. Roka 113, Denver, Colo., 11836 Matija Skubic, 16939 Alojzij Grajnarj 13. marca 1911. Dr. št. 50 članov. < PRISTOPILE ČLANICE. K društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 4869 Ana Zavodnik, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred, 4870 Ana Tostovršnik, roj 1891, zav. za $1000, 1. razred, spr. 18. marca 1911. Dr. št. 28 članic. K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 4871 Marija Plautz, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred; spr. 21. marca 1911. ^ _ v..Dr' ,*t' Dl članic. K društvu sv. Jurija 64, Etna, Pa., 4872 Filipina Krajančič, roj 1890, zav. za $500, spr. 18. marca 1911. _ Dr. št. 7 članic. K društvu sv. Ant. Pad. 72, Ely, Minn., 4873 Ivana Železnikar, roj 1892, zav. za $500, 1. razred,‘spr. 21. marca 1911. __ Dr. št. 22 članic. K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 4874 Lucija Šemrov, roj 1888, zav. za $10«), 2. razred; 4875 Marija Pavlič, roj 1885, zav. za $500, 3. razred; 4876 Katarina Lavrih, roj 1883, zav. za $1000, 3. razred; 4877 'Marija Križmančič, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred, spr. 12. marca 1911. II'ijM-?,' '"¿i 11 ! * Dr. ®t' 41 članic. K društvu Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 4878 Jerica Drašler, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred; spr. 19. marca 1911. Dr. št. 124 članic. K društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, III, 4879 Marija Makovec, roj 1886, zav. za $1000, 2. razred, spr. 12. marca 1911. Dr. št. 28 članic. K društvu sv. Srca Marije 86, Rocksprings, Wyo., 4880 Marija Kos, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred; 4881 Terezija Potočnik, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred, spr. 12. marca 1911. Dr. št. 36 članic. K društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 4882 Katarina Bradica, roj^ 1886, zav za $500, 2. razred, spr. 12. marca 1911. Dr. št. 18 članic. K društvu sv Ane 105, New York, N. Y, 4883 Mina Robič, roj 1884, zav. za $500, 3. razred, spr. 12. febr. 1911. Dr. št. 52 članic. K društvu sv Roka 113, Denver, Colo., 4884 Marija Prijatelj, roj 1888, zav. za $500 2 razred; 4885 Neža Arko, roj 1888, zav. za $500, 2. razred; 4886 Rozalija Koršič, roj 1880, zav. za $1000, 4. razred; 4887 Frančiška Bavdek, roj 1874, zav. za $1000, 5. razred, spr. 18. marca 1911. Dr. št. 6 clamc. K društvu sv. Ane 120, Forest City, Pa., 4888 Johana Kavčič, roj 1887, zav. za $1000, 2. razred, spr. 19. marca 1911. Dr. st. 39 clamc. K društvu sv. Ane 134, Indianapolis, Ind., 4889 Marija Perkon, roj 1891, zav. za $1000, 1. razred, spr. 18. marca 1911. Dr. st. 26 clamc. PRESTOPILE ČLANICE. Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., k društvu sv. Anne 139, La Salle, 111., 3458 Julija Sever, 320 Frančiška Meglen, 340 Marija Lušina, 14. marca J9U I. dr. št. 30 članic. II. dr. št. 17 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE. Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 2152 Marija Rom, 22. mar-ca 1911 Dr. št. 26 clamc. Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 16$6 Johana Ko«var, 401^ Johana Hren, 14. marca 1911. IZ URADA GL. TAJNIKA. Vsem cenjenim društvom, ki so naročila znake, tem potom naznanjam, da sem iste danes dne 22. marca odposlal. Da se je odpošiljatev malo zakasnela, je vzrok ta, da so nam znaki pošli in sem moral čakati, da smo novo naročene prejeli. Vsled' tega priporočam društvom, ki še nimajo znakov, da si jih naročijo. V zalogi imamo sedaj dvoje vrst znakov. Jedni so bolj veliki in drugi bolj mali. Mali znaki so zlati m so jako lepi. Blagovolite si jih torej naročite Dalje tudi naznanjam vsem članom in članicam naše slavpe Jednote, da šteje Jednota danes 11,458 beri: Jednajst tisoč štiristo petdeset osem članov in članic. Toraj naraščaj letošnjega leta znaša 249 članov in članici Zopet lep dokaz, kako spoštovana in priljubljena, kot poštena in čez vse potrebna in koristna je K. S. K. Jednota. Vsled tega izrekam vsem članom in članicam, ki so naraščaju pripomogli, najprisrčnejo zahvalo,.ter upam, da bodo tudi v bodoče delali za napredek Jednote. Nahajamo se v letu, ko se bode obvršavalo glavno Jednotino zborovanje. Vsled tega se obračam z prošnjo do vseh ljubih sobratov in sosester naše mogočne organizacije, ter prosim, da naj se vsak(a) kolikor mogoče potrudi in pridobi čim več mogoče novih in čilih članov in članic, tako, da bi do prihodnje jeseni, ko se bode vršilo zborovanje, štela naša slavna Jednota 12,000 (beri: dvanajst tisoč članov in članic. Jednemu samemu je nemogoče tega napraviti, toda če se vsi poprimemo in delamo roko v roki, nam bode lahko do tega priti. V vseh slučajih, kjerkoli je v moji moči kaj storiti ali pomagati napredku Jednote, sem vedno pripravljen Storiti in vsak-teremu pomagati. Torej če se rabi kako informacijo tičočo se Jednote, obrnite se brez skrbi na urad Jednote in takoj se Vam bode drage volje odgovorilo in pojasnilo. Delujmo torej na to, da se število članov in članic do prihodnjega Jednotinega zborovanja pomnoži in naraste na 12,000, kar bode vsem članom in članicam naše slavne Jednote v čast, korist in ponos. Torej na delo! Z bratskim pozdravom ostajam Vam vedno udani sobrat JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote. Willard, Wis., 20. marca. — Vsem elanom društva sv. Družine štev. 136 K. S. K. Jednote se naznanja, da se vsi brez izjeme udeleže prihodnje redne mesečne seje dne 2. aprila, ker imamo več važnih stvari na programu. Cenjeni člani so prošeni, da se gotovo udeleže prihodnje seje, da ne bo potem od strani kakega oporekanja, da to ali ono ni prav. Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. Jednote. Frank Perovšek, tajnik. Plačajo se vnaprej. Kdor išče dela, za enkrat.........$0.10 Kdor išče delavcev, za enkrat... 1.00 Kdor išče znanca itd., za enkrat. .25 Zahvale .......................... 1.00 Naznanila, od vrste, za enkrat... .10 Oglas—ime, stan in naslov, na leto $5. Oglasi v “A. S.” so najuspešnejši. >*C*0*0*0*00*0*0*040*v " Društvene vesti. Joliet, 111., 20. marca. — Naznanjam vsem članom in članicam društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. v Jolietu, Illinois, in okolici, da bo ta mesec trimesečni račun, in torej opozarjam tiste, ki dolgujejo, da poravnajo svoj dolg vsaj do 28. .tega meseca, da bom mogel dati račun. Z bratskim pozdravom, A. Korevec, tajnik. j je, da bi se vsi člani, katerim je le mogoče, udeležili tega skupnega sv. obhajila, ker to je gotovo društvu v čast, ako se člani polnoštevilno udeleže in opravijo svojo velikonočno dolžnost. Ravnotako naj si vsakdo preskrbi spovedno spričevalo, tudi članice niso izvzete, ker drugače se bode postopalo z njimi po pravilih. Z bratskim pozdravom! Math. Jereb, tajnik. Dr. št. 153 članic. Joliet, 111., 16. marca. — Naznanjam vsem članom društva sv. Frančiška Sal. št. 29 K. S. K. Jednote, da bodemo imeli skupno velikonočno spoved dne 25. marca in dne 26. marca pa skupno sv. obhajilo. Torej so vsi člani zgorajomenjenega društva napro-šeni, se udeležiti z društvenimi regali-jami točno ob polosmi uri zjutraj dne 26. marca v šolski dvorani, odkoder bomo skupno odkorakali k mizi Gospodovi. Nadalje opozarjam vse one člane, kateri se preselijo in svoj naslov pre-menijo, da to tudi društvenemu tajniku naznanijo, da zamorem s pismom naznaniti, ako je pri društvu kaj novega, ne pa čakati po dva ali tri mesece, preden naznani svoj novi naslov. Dalje opominjam člane, kateri so zaostali s plačilom društvenih prispevkov, da to vkratkem poravnajo; posebno pa one člane opominjam, katerim ni povolji, da jih pismeno opominjam, naj vsaki svojo dolžnost izpolni, pa ga gotovo ne bo potreba s pismom opominjati. Pozdravljam vse člane in članice naše slavne K. S. K. Jednote. M. Wardjan, tajnik. JOHN GRAHEK GOSTILNIČAR. ročim vedno sveže pivo, fino ornijsko vino, dobro žganje ite iv»ah «ajboljše smodke. 'rodaiam rudi trdi in mehki prerijo# TELEFON 7612. RUMAGE ŠALE (RAZPRODAJA stare šare) dne 25. marca na 1027(4 N. Collins St., Joliet, 111. It Chicago, 111., 19. marca. — Tem potom naznanjam vsem cenjenim sobratom društva sv. Štefana št. 1 K. S. K. J., da je društvo na seji 5. marca 1911 sklenilo in potrdilo pogoje, katerim se imajo vsi člani na potnem listu podvreči, in sicer: V slučaju, da priredi društvo kakšno veselico, se ima vsaki član (—če ni bolan, ali pa če se dokaže z zadostnimi izkazi -—) udeležiti veselice; če član ne pride na veselico, plača kazen, katero je društvo na seji odobrilo in potrdilo. Tudi če društvo naloži v posebnem slučaju kakšno posebno doklado, se morajo tej člani brez izjeme podvreči. Torej v slučaju, da član ne mara plačati kazni ali doklade, katero je društvo naložilo, se bode vsem onim jednostavno bolniška podpora odvzela! Kateri član pa s temi pogoji ni zadovoljen, dotični član lahko plačuje samo asesment, potem seveda tudi na bolniško podporo ne more nič računati, ker je ni deležen! Torej dragi sobratje, prosim, da upoštevate te pogoje, ker le potem so brezpotrebne sitnosti in delo meni in Vam prihranjene. Z bratskim pozdravom Leopold Jurjevec, I. tajnik, 1827 Blue Island Ave. Waukegan, 111., 21. marca. — Vsem slovenskim društvom tukajšnje naselbine se da na znanje, da so dr. Vitezi sv. Jurija, dr. Srca Jezusovega C. O. of F., in dr. Sokol zopet naredili pogodbo radi prostora za piknike med 13. in 14. cesto, North Chicago, 111., in sicer za dve leti. Torej tem potom naznanjam vsem društvom, katera nameravajo prirediti piknike na omenjenem prostoru, da se naj vkratkem preskrbe radi prostora, da ne bode potem kakega prepira, da ga niso mogli dobiti. Radi najemnine se zglasite pri predsedniku John Umeku in vam bode vse pojasnil. Torej ne zabite preskrbeti, dokler je čas! Jos. Hribar, zapisnikar. NAPRODAJ LEPA FARMA OB-stoječa iz 120 akrov dobre in rodovitne zemlje; 80 akrov je obdelanih, a 40 je pa neobdelanih. Blizu mesta, le 4 milje od mesta Fairchild, Wis. ter poleg slovenske farmarske naselbine. Lepa hiša, hlev, voda i. t. d., vse je lepo ograjeno. Na koncu farme je šola. Jako lepa prilika za onega, ki hoče živeti na farmi. Cena zmerna in primeroma lahki obroki. Za pojasnila vprašajte pri Mat. Gregorčič, 1222 N. Broadway, Joliet. NA PRODAJ—8 SOB HIŠA, LOTA 52 ft. front, 132 ft. dolga, na 718 Nicholson St. ali pa Chicago tel. 2085 L. KJE JE JOHN HUTAR? PRED dobrim tednom je odšel iz Jolieta. Prosim, da se mi javi radi društva, ker je važna zadeva. Ant. Košiček, 1151 N. Broadway, Joliet, 111. It ex* N. Broadway..... .JOLIET M Jos. Steblaj PRODAJALNA smodk, duhana, slaščic in mešanega blaga ZAVARUJEM PROTI OGNJU. Tajnik Slovenskega Stavbinskega društva. 1840 W. 22 St., CHICAGO, ILL. Edini Slovensko - Hrvaško Pooblaščeni Agent od vsib Parobrodskih Družb, za So. Chicago in okolico Je Frank Medosh 9483-85 Ewing Ave., So. Chicago, IH. le en blok od naše cerkve. Waukegan, 111., 18. marca. — Članom društva Vitezov sv. Jurija v Wau keganu, 111., naznanjam, da bode dne 26. marca naša seja, da bi se je blagovolili udeležiti zato, ker bo prišlo več važnih stvari na dan, in zato, ker se bojo tudi delala nova pravila. Zato prosim jaz tajnik tega društva, da naj nobeden ne izostane, ker za tistih par ur se vsak lahko odtrga, da pride na sejo in da odda glas vsak po svojem mnenju, da ne bode mogel nobeden nič oporekati. Zatorej bratje, pridite vsi od prvega do zadnjega, da se pogovorimo po bratovsko. Frank Ogrin, tajnik, 731 Market St. Waukegan, 111., 19. marca. — Naznanjam članom dr. Marije Pomagaj št. 79 K. S. K. J. v Waukeganu, 111., da ima društvo svojo skupno spoved v soboto dne 1. aprila in skupno sv. obhajilo pa v nedeljo 2. aprila, to je na Tiho nedeljo, kakor po navadi vsako leto. Torej naj se zberejo člani ob pol 8. uri zjutraj v šolski dvorani, odkoder bodemo skupno odkorakali v cerkev in k sv. obhajilu. Prinesite tudi seboj vsak svojo regalijo. Želeti Wenona, 111., 15. marca. — Naše društvo sv. Janeza Krstnika št. 60 K. S. K. J. ni bogve kako veliko po številu, in vendar obstoji dobro v gospodarskem stanju. Ker je precej naših bratov zunaj mesta se nahajajočih, ki so več ko po 40 milj proč od, društva, imajo si vzeti potne liste za pol leta in naprej plačati mesečni asesment, drugače ga ne dobe, ker jaz sam kot tajnik ne morem drugih zakladati; če so prav dobri udje društva in Jednote, pa vendar bi bili še boljši, ko bi delali popolnoma po pravilih društvenih in Jednotinih. Eni mislijo, da tajnik sam od sebe pisari in piše, kakor se mu poljubi; za odgovor včasi čaka cel mesec, preden zve, kaj in kako da je. Druzemu spet moram po tri pisma pisati in opominjati na društvene dolžnosti. Jaz moram ravnati po pravilih, drugače me društvo lahko izključi. Zatorej vas prosim, da kar je vas oddaljenih, da še preveč ne odstranjujete in ne odlašate; ko pride vam asesment za plaćanje in potne liste izpolniti, da vsak skrbi pred ko mogoče, ker vsak zunanji ud, če dolguje za dva meseca in ne da nobenega odgovora, se suspendira, kot pravila določujejo. Ker se bliža spomlad in pride čas opraviti vsakemu udu velikonočno spoved, naj vsak gleda, da spolni svojo dolžnost o pravem času; kadar jo bomo imeli doma, bom že naznanil kar je bližnjih; kateri imajo drugam bliže, naj se pa tam potrudijo, da spolnijo, kar veže vsacega zavednega brata in uda naše slavne Jednote. K sklepu /pozdravljam vse brate in sestre širom naše nove domovine J. R., tajnik. Allegheny, Pa., 20. marca. — Vsem članom društva sv. Roka št. 15. K. S. K. J. se tem potom naznanja, da bode zgoraj omenjeno društvo imelo skupno velikonočno spoved dne 1. aprila popoldne in v nedeljo dne 2. skupno sv. obhajilo. Torej so vsi člani na-prošeni, da se točno ob polosmih zjutraj z društvenimi regalijami zberejo v društveni dvorani na 57. in Butler cesti, odkoder bodemo odkorakali k mizi Gospodovi. Z bratskim pozdravom Jurij Vovk, I. tajnik, 877 Main St. Allegheny, Pa., 14. marca. — Naznanjam vsem članom dr. sv. Jožefa ft. 41 K. S. K. J. v Pittsburgu, Pa., da bo društvo imelo velikonočno spoved dne 25. marca in sv. obhajilo v nedeljo 26. marca. Z bratskim pozdravom vsem bratom društva sv. Jožefa in K. S. K. J. Josip Hočevar, tajnik. Aurora, Minn., 20. marca. — Društvo Marije sv. Rožnega Venca št. 131 K. S. K. J. ima sejo dne 26. t. m. Ker je to 3. seja v tem letu, morajo se vde-ležiti vsi člani. Kdor bi izostal, zapade kazni, kakor določajo pravila. Pozdrav vsem članom in članicam slavne K. S. K. J. Tebi, vrli list, pa obilo naročnikov in predplačnikov. Frank Keržič, tajnik. PRIPOROČAMO VAM DOKTOR IVEC (Water Doctor) kot najboljšega in najizkušenejga zdravnik«. On pozna bolezen na vaši vodi (scalini)! To-raj, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode on pregledali kemično in mikroskopično za natančno dia8*o so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem labor»/ toriju. Njegovi bolniki, katerih je že mnogis.-ozdravil, ga imenujejo kot “water doktor”. On je specialist za moške, ženske in otro&k« bolezni in operacije, ter hitro in zanesljivo odzdravi vsako bolezen mož in žena, ako je te-sploh mogoče. Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje, prehlajenje, katar, nervoznost, kilo ali bruh, srbečino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (galt-stones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mrzlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetri&t mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, pri-šče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni. Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno. Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, ia o* Vam bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako: DR. MARTIN J. IVEC, JOLIET, ILLINOIS 900 N. CHICAGO STREET Premestili smo se. Naistarejša tvrdka, ki prodaje društvene potrebščine, na zapadu. GEO. LAUTERER sedaj na 222-223 West Madison St. (Dvajset let smo bili na 1G4-16G W. Madison St.) CHICAGO, ILL. Mi izdelujemo vse potrebščine za društva. J. J. KUKAR Cor. Lade & Utica Sts. Phone 18‘i. WAUKEGAN, ILL. ZASTOPNIK vseh parobrodnih drnžb. Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom. Zastopnik za Besley Brewing Co. Razvažam pivo na dom. Postrežba točna. Prodajam tudi trd in mehak premog ter ga razvažam. Blago najbolje — po zmerni ceni. r Na robu propada. Češki spisal X, Čekal. Prevedel Rev. J. C. Smoley. (Konec.) “Ne vem, ne vem, li ne boš goljufal zopet samega sebe in nas,” menil je oče. “čez leto dni govorili bomo o tem več.” S tem so prenehali in začeli govoriti o drugih rečeh. Prihodnjo nedeljo šel je “kunstve-ber” v bližnje mestece, a v pondeljek prišel je k njemu nek tuj gospod s čr-no-žolto čepico na glavi. Čez dobro uro zapustil je kočo, in Penkava spremil ga je izza vasi ven. Bil je to “inspektor” od zavarovalne družbe. Izlet prostovoljnih gasilcev obnesel se je, vsaj kakor so poročali listi, lepše nego je bilo pričakovati. To poročilo spopolniti hočemo le v toliko, da je v največjem veselji in najlepši zabavi hitra ploha razgnala vso družbo, ki je hitela, kar se dalo, v razne gostilne. . V jedni izmed teh popival je “kunst-veber” Penkava. Bila je tu muzika in gasilci začeli so plesati. Ravno ko so bili v najlepšem veselji. oglasila se je trobenta, ki jih je klicala v vrste. Hiteli so k odhodu. Penkava je bil naglo s polno steklenico med njimi in jim začel napivati. “Nikamor ne hodite; to bi bili neumni, ko ste najbolj veseli.” “Moramo, to 'ne gre; dolžnost je dolžnost,” dejal je jeden. “Jaz mislim, ker ste prostovoljni gasilci, lahko prostovoljno delate, karkoli hočete.” “Ne, ne, pojdite tovariši, poveljnik se bo kregal.” Penkava začel se je zaničljivo posmehovati. “To ste junaki. Tujca morate poslušati.” Poveljnik Planinskih gasilcev ni bil tamošnji rojak, bival je v Planini še le drugo leto. A bil je veljaven, pameten mož, kateri je imel kaj reči, o čemur se je Penkava v bližnji bodočnosti v svojo škodo prav neljubo prepričal. “Eh, kdo pa vas kaj vpraša, je-li poveljnik domačin ali ni; mi gremo.” Penkavovo hujskanje ni imelo vspe-ha. Gasilci so poklicali natakarja, da bi plačali. Ta trenutek je Penkava porabil, da je skočil k godcem, da bi jedno zaigrali. Vedel je dobro, kaj bode. Prešerno se je nasmehnil, ko so gasilci, posebno mlajši, hitro poravnali svoj račun, in se zopet zvrteli v plesu. V tem je bil med vrati slišati ukaz: “Takoj v vrste! Niste li slišali signala?” Gasilci so takoj prenehali s plesom. Poznali so glas poveljnikov, ki je sam prišel klicat zgubljene ovčice. Neradi sicer, a brez odloga pokorili so se njegovemu povelju. “To ste mi fantje iz Planine? Tujega človeka morate ubogati kakor mali otroci?" kričal je Penkava, ki je bil precej napit. Penkava šel je za njimi. Ko so bili ven iz vasi, pridružil se je zadnjim vrstam, v 'katerih je opazil nekoliko tovarišev in znancev iz prejšnjih časov, začel jih je hujskati k odporu proti poveljniku, “privandrancu”, a da bi izstopili iz društva. V svoji gorečnosti dotaknil se je tu m tam vseh; rekal je, da je društvo le za parado, a da so gasilci “stari norci", ki se dajo “privandrancu” voditi “na sprehod”. “Vi, Penkava, sedaj je pa zadnji čas, da odlazite, sicer...” razljutil se je jeden bolj vročekrvnih gasilcev. “Kaj? Ti nam boš zabavljal in nas zmerjal? Kjer si se nažrl, tam bi bil ostal." Penkava tudi ni molčal. Začel se je prepir in, prodno bi se bil kdo nadejal,-zagrabilo ga je par krepkih rok in ga vrglo v jarek poleg glavne ceste. Tako je. imel nauk: Kdor veter seje, burjo žanje. Pobral se je in se vrnil v domačo vas. A to ni bil jedini slučaj, da je Penkava hujskal gasilce zoper njihovega poveljnika. Ponavljalo se je to tolikokrat, da je že vsem presedalo. K temu je še prišlo, da je dal Penkava nedavno temu zavarovati kočo in domačo živino, za kateri znesek, tega ni mogel nikdo zvedeti. IV. Gasilci iz Planine so bili zelo delav tli. Po leti so se učili na strehah, po zimi pod strehami. Na pustni pondeljek imeli so ples, kateri je trpel do poldneva v torek. Bil je v spodnji go stilni; da bi se pa nikdo ne mogel pritoževati, praznovali so pustni torek v zgornji gostilni. Marsikomu lezle so proti več,eru že oči vkup, a večina je vendar zdržala do jedne po noči. Poveljnik je ravno tako priš.el, da bi nikdo ne mogel reči, da z njimi ne drži. • V kotu blizu vrat sedel je “kunstve-ber” Penkava in pil, da bi bile gore obzelenele, dasi je bil šele prvi dan su-šca. Kadarkoli se je poveljnik bližal kraju, kjer je Penkava sedel, se je ta vedno zaničljivo zarežal. Gasilcem je napival, da, silil jih je piti, a to so bile močne pijače; kako so se preteklo poletje spopadli, da je ležal v jarku, nato je že pozabil. Nekateri so piii, dasi neradi: a večina je odklonila to Penkavovo “čast”. Takim se je Penkava porogljivo posmehoval kakor poveljniku. Ob jednajstih zapustil je gostilno. Ti, ki so slučajno stali zunaj, videli so ga iti v smeri proti svoji koči. V tej je danes čudno izgledalo: ‘kos’ je bil v stavu vzet ven, na postelji je bilo malo razmečkane slame; stena, na kateri je po navadi visela njegova in ženina jedina praznična obleka, kazala je danes prazne žeblje. Nič ni bilo drugače, kakor da so se Penkavovi hoteli preseliti. Okna so bila zagrnjena, kolikor mogoče, dobro s starimi cunjami. Otrok v sobi ni bilo, a Penka-vovka znašala je pri svitu leščerbe, katero je postavila v kot, slamo s postelje na tla. . Tresla se je po celem životu, kakor bi ji bile noge službo odpovedale; dihati si skoro ni upala. “Moj Bog, moj Bog, tako daleč je že z nami prišlo, k zločinu! Oh, čemu le hrepeni norec toliko po teh denarjih, zakaj se ne zadovolji s tem, kar nam da Bog? Povsod so ljudje, katerim gre še slabše kakor nam, a teh je precej, a vendar ne bi storili —” Poslednja beseda zastala ji je v grlu; zadušil jo je morda notranji nemir, nemara pretresla jo je groza. Uboga žena sesedla se je na stol za pečjo in je bolestno zdihnila. “A vsega tega sem morda jaz kriva. Čemu mu nisem pustila prodati polja, katero so nam potem drugi prodali? Čemu sem ga zvabila k loteriji? Zakaj ga nisem spodbujala, da bi bolj pridno delal? Zakaj nisem skušala, da bi mu to nesrečno misel izbila iz glave? -^-Pride-li to na dan, moj Bog, kaj bo potem z nami?”... Ni mogla misliti do konca; lahno trkanje na oknu jo je premotilo. Hitela je odpirat. Penkava, vstopivši v slabo razsvetljeno vežo, kjer je v kotu migljala le-ščerba, je jezno sam seboj godrnjal in gledal na luč. “Mislil sem, da si šla že pred menoj,” rekel je poluglasno, a njegove ustne je zopet preletel nek zloben smeh, ki je v poslednjem času sicer postareli in nagrbančeni, a vendar prijazni obraz Penkavov čisto predelal. Zena ni rekla nič, šla je za možem v sobo. Nekoliko trenutkov vladala je prav grobna tišina; slišal si jedino le jedna-komerni tik-tak starih ur, ki so še vedno visele na starem mestu. Penkava stopil je pred uro in dejal: “No, vsaj boš kmalu nehala rotati.” Obrnivši se k ženi, je dejal: “A ti pojdi in poglej k otrokom. Jaz si potem odprem zadnja vrata in se vležem. Zapomni si: Ko bo tri preč.” Mesto pa da bi storila po moževi volji, vrgla se mu je žena okoli vrata. “France, pri vsem, kar ti je sveto, te prosim, ne delaj tega!” Grozen smeh, ki bi celega človeka pretresel, bil je odgovor. “Pusti krik; pozneje bomo o tem premišljevali. A sedaj idi; jaz tako hočem imeti.” Penkava prijel je ženo za rame in jo na pol s silo peljal iz koče, zasukal je ključ in se vlegel oblečen in obut na postelj. Da bi vsaj zadremal, a ni šlo, kar je bilo pri njegovi razburjenosti umevno. A prost polet je dal svojim mislim; spominjal se je trpljenja polne preteklosti in si slikal lepšo bodočnost. Bo-li v resnici lepša? — V duhu je videl vso svojo preteklost. Videl se je priprostega delavca v tovarni vrhlabski, kjer je stradal in hranil groš h grošu, kjer si je zbiral izobrazbo in izurjenost za bodočnost; spomnil se je, kako ga je goljufala njegova prva Anica, ki živi sedaj v izobilju a se na njega niti ne spomni, razim da se kje slučajno srečata; prišel mu je zopet na misel dvom, li se ni začela njegova nesreča šele potem, ko se je ženitev razbila. Anica bila je uboga, siromašna kakor on, tako da bi se moral že pričetkom boriti z revščino in bedo. A nekaj je pozabil, da bi z njo vendar nekaj dobil, kar bi bilo več vredno kakor gotovi^ denar: dve zdravi, delavni roki. Teh Penkava pri vsej svo-jej umnosti ni znal ceniti. Bodočnost bi mu bila imela pokazati, da le delavnost vede k blagostanju, a nikdar prazno hrepenenje po denarju. —1 Vide! se je zopet kot nadepolnega, mladega moža svoje druge Anke. Nasmev, ne oni vsakdanji jezni, prešerni, marveč obžalujoč vzbudil mu je ta spomin. Vsaj je bil prvi čas njegovega zakonskega stanu pravi raj! Ženina ljubezen oslajševala mu je vsakdanje truda-polno delo za vsakdanji kruhek... Spomnil se je zopet razpora s starimi Šamalovimi, na ženino malomarnost in brezbrižnost v domači hiši, na njeno bolezen, na vse nesreče, katere so prišle nad njega; spomnil se je na nesrečne ženine sanje, na loterijsko strast; spomnil se je, kako si je z očetovo pomočjo zopet nekoliko opomogel, dokler ni prišel tja, kjer se nahaja sedaj — do prihodnjosti, ki se mu bo kmalu odprla. Roki, ki je imel preje sklenjene okoli glave, napravile so med njegovim razmišljevanjem, svojo navadno pot nekolikokrat po plešasti glavi; a ko je tu in tam pri kaki misli obstal, šle so ob vsej glavi do — vrat. Dobro je bojevalo z zlim poslednji boj v njegovem srci. Sedaj mu je namigavala nada, da bo prav po ceni in zlahka prišel do tega, kar je skozi leta m leta pri vsem naporu zastonj poskušal; na drugi strani predstavljal si je, kako blažena bi bila zavest, da je dagostanje svoje in svoje rodbine ¡am si ustanovil. S svojim prejšnjim dolgotrajnim razmišljevanjem in preudarjanjem, ;im preje priti do denarja, naj si bode že na kakršen koli način, si je Penkala to misel tako utrdil, da se mu je zdelo neumno, ako bi se še dalje obotavljal. A vendar mu ni dalo pokoja. Bode li na ta način gotovo in varno prišel do svojega cilja? Ne samo, da ga čaka ječa, ko bo prišel po zavarovalnino, še to, kar ima, bo uničeno! A prepozno si prišla, misel! Idi proč in ne straši! Zena in stariši vendar ne bodo šli na sodnijo, da bi ga naznanili? Dobro. On izpelje svoj namen, vse pojde po njegovi želji. Družba izplačala mu bo zavarovalnino. Uradno mu krivde sicer ne bodo mogli dokazati, toda, bode radi tega njegova 'krivica manjša? Ne bode-li on kljub temu. da se odtegne svetni pravici, vendar le zločinec? A kaj mu prinese še le večna Pravičnost?. Mu bode denar res prinesel blagoslov? — Penkava se ni mogel te misli otresti. Glavni a največji vzrok, da je padel tako globoko, bila je njegova pomanjkljiva vzgoja. Kruta osoda ugonobila je v njem vsak pošteni čut, a izmed vseh želj, ki so mu rojile po glavi, ostala mu je le ta: svoje imetje pokončati in tako na jeden udarec narediti konec svojega trpljenju. To mu je hodilo po glavi; a v srcu dremal je še vedno zarodek dobrega, čakajoč na svoje probujenje in vstajenje. Starinasta ura odbila je ravno dve po polnoči. Penkava se še vedno ni odločil. Leščerba je že skoro dogorela; čez cape, s katerimi je bilo okno zagrnjeno, posvetil je ravnokar vzišli mesec. Penkava je vstal s postelje; še je-denkrat potegnil je, kakor je imel navado, z roko po plešasti glavi, segel v žep, vzel žveplenko in jo vžgal. Poskušal je, da bi prižgal svetilko; a bil je tako razburjen, da se mu je roka tresla, kakor bi imel mrzlico. A leščerba ni hotela zagoreti. Jezno je vrgel žveplenko preč in si vžgal drugo; a bil je isti vspeh! “No, po tleh najdem v tmi, žveplen-ka bo tudi opravila.” Še jedenkrat se je ozrl po sobi, kolikor se je dalo videti v mesečni svetlobi. “Teh cunj pa vendar ne pustim tu viseti, da bi škoda ne bila prevelika,” zašepetal je sam k sebi in vzel “zagrinjala” raz okna, jih zvezal in vrgel zavoj za vrata. Stopil je k oknu in pogledal po zasneženi, dremajoči krajini. Tu so počivale pod belimi odejami hiše njegove rodne vasi, in v hišah v mirnem spanju pošteni, pravični sovaščani. Še malo časa in v kakem strahu se bodo prebudili! Penkava ozrl se je še dalje in zazrl vaško cerkvico. Mesec, ki je ravno priplul izza oblakov, posvetil je na pozlačeni križ na zvoniku. Penkava je še vedno zrl na to sliko, trda skorja njegovega srca začela se je tajati. Poglejmo v hišo starega Penkave. Vse je bilo po konci. On je sklepal roki, mati zdihovala, da je bilo groza, žena obupavala. Otroci pri takem jadikovanji niso mogli spati, zlezli so na peč in začeli tudi z jokom. “Ko bi se bil v začetku rajše držal stava in pustil mašino biti,” rekala je stara. “Kolikrat sem mu prigovarjala, a bilo je, kakor bi bob ob steno metal,” pritrjevala je mlada. “A prišla je ta moja nesrečna misel o loteriji. O moj Bog, kaj bo še z nami?” Stari Penkava ni govoril nič, a tiha žalost in solze, katere so mu silile iz oči, kazale so bolj ko vse drugo kruto bol, ki je razjedala njegovo srce. Sedaj je sklepal roki, da so členki pokali, sedaj je stiskal glavo v dlani, kakor bi se bal, da se mu razpoči. Videti je bilo, kako vsestransko premišljuje. Korakal je gori in doli po Sobi, a pri vsem jadikovanji žene in sinahe ni rekel nobene besede. Naenkrat obstal je sredi sobe, spel roki nad glavo in dejal skoro divje: “Zgodi se volja Božja, a požigalec moj sin, moj otrok, moja kri vendar ne bode.” Obe ženi pogledali sta naenkrat in začudeno na njega; kakor pograbi potapljajoči se za vsako bilko, tako ste se ženski poprijeli njegovih besed: “Kaj boš naredil?” “Kako to zabranite?” vprašali ste obe ob jednem. “To bote zvedele, ko se vrnem,” odgovoril je starec, vzel čepico in hitel od doma. Ravno je zbojeval hud boj sam se boj. Naj. li pripusti, da bi bil sin nje gov, njegova kri zločinec? Ali naj se zanese na sinovo hvaležnost in zaupa sinovim rokam? A kaj, ko bi sinovi načrti izpodleteli in se popolnoma razbili? Ne bode-li potem beraška pali ca njegov in njegove žene, a sinov in njegove družine delež? Bilo se mu je težko odločiti. Naposled premagala je ljubezen do sina. Stari Penkava se je bil odločil: Bog je pomagal, Bog bode pomagal še dalje, On ima še vedno več, kakor je že razdal. Sin Pen kavov, najmlajši, ne sme postati zloči nec! Stari Penkava šel je iz svoje hiše s trdnim sklepom, a bil je že zadnji čas, ura je ¿ila že tri odbila. Od sinove koče hitela je njemu naproti neka postava. Starec je v bliža jočem se mu možu spoznal svojega sina. Tako je torej že prepozno! Prepozno? Onesvestil se je skoro, prijel se za plot a zatisnil oči, da bi ne videl, ko se bode prvi plamen izpod sinove strehe posvetil. Mladi je dospel do očeta. (Nadaljevanje na 7. strani.) National Studio (R. PAWLOVSKI.) 515-517 N. Chicago Street, Joliet, 111. Vv' — ' Edina slovanske fotografija r Jolietu. Zmerne cene. Najboljše delo. Ko se mudite v So. Chicagi, ne pozabite se oglasiti pri meni. JOS. ANSIK slovenska Toztilna mesarija in grocerija. 8911 Greenbay Ave., So. Chicago, 111, Pri meni dobite vse kar želite. Postrežba točna, blago najbolje, a cene najnižje. in več stalnega 0 dnevnega dobička jamči-V mo našim agentom z im-W portiranimiavstrijskimi sli-kami. Brez opozicije ali nevarnosti. Vprašaj za podrobnosti.. .A. S. Silberman, 352 Pleasant Ave., St. Paul, Minnesota. Popolnoma varno naložen denar -JE PRI- Hranilnici in posojilnici za Mijo in okolico, REG. ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAZVEZO. Za varnost denarja jamči poleg rezervnega zaklada čez 2200 zadružnikov z vsem svojim premoženjem. Hranilne vloge se sprejemajo od vsacega če je njen ud ali ne, ter se obre. stujejo po 4J4 odstotke na leto brez odbitka rentnega davka, katerega plačuj« sama iz svojega ne da bi istega odtegovala vlagateljem. Hranilnica in posojilnica ima svoj lastni “Dom” v Kandiji pri Novem mestu. — Naslov: HRANILNICA IN POSOJILNICA V KANDIJI, KRANJSKO, AVSTRIJA R. Pilcher, predsednik. Fred Bennitt, podpredsednik. George Erb, kasir. F. W. Woodruff, ass’t kasir. ’ National Kapital 5100,000.00. Barber Building Joliet, I1L TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor bank« v stari domovini. 3% O OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolietu. J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Tel. 101 Joliet, 111. SLAVNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. 913 X. Scott St. Joliet, 111. Telefoni Clii. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 ft* ^ ft» ffr fjh <■%■* fl1» ffr Zgodnji znak sušice. Ta grozna bolezen, ki pomori tisoče naših ljudi, je skoraj ni mogoče spoznati, dokler že ni prepozno. Vsi zdravniki zatrjujejo pa, da je ozdravljiva, ako se jo pravilno zdravi in sicer v pravem času. Prvo znamenje jetike je bleda barva Ljudje pripisujejo bledost različnim vzrokom, toda nihče ne misli, da je to prvi znak sušice. Bledi ljudje vedo, in bi morali vedeti, da njih kri ni v redu, nima dovolj rudeče tvarine, da je preslaba, da bi zamogla prav rediti truplo. Koža izgubi svojo naravno rudečkasto barvo ter postane bleda, rumenkasta ali sivkasta. Živčevje in mišičevje oslabi, želodec noče več pravilno delovati in celo telo polagoma oslabi. Radi tega je potrebno ustvariti novo, čisto in bogato kri, vendar tega ni mogoče doseči, dokler želodec ne sprejema dovolj dobre in redilne hrane in dokler narava sama ne postane tako krepka, da zamore sama iz trupla pregnati vse ono, kar je škodljivega, ker le če se zgodi, se zamore'napravljati zopet čista in zdrava kri. Poznamo samo eno sredstvo, s katerim se to doseže, in to je: TrinerjevoZdravilnoGrenkoVino To zdravilo, ki je napravljeno iz dobrega rudečega vina in zdravilnih zelišč, koja so skrbno izbrana, okrepi želodec, tako da je zopet sposoben za pravilno delovanje. Po tem bodete zopet lahko jedli in prebavah vašo hrano. Vaša kri bode postala zopet čista’ in močna, vaša polt bo zadobila zopet pravo barvo in gladkost. Naj že bode vaši bledosti karkoli vzrok, rabite TRINERJE-VO ZDRAVILNO GRENKO VINO. Izguba teka Nepravilno prebavljanje Slabost po jedi Običajna zabasanost Glavobol Nahod Very,!** Kolika in krč Izguba moči Rumeuica Onemoglost Nekatere ženske bolezni Izbruhi so nekatere bolezni, ki se odpravijo z rabljenjem Trinerjevega Zdravilnega Grenkega Vina. To sredstvo je bilo na razstavi, v Seattle leta 1909, odlikovano s zlato kolajno in veliko nagrado (najvišjo nagrado) na razstavah v Londonu m Bruselju 1911. kemični laboratorij, 1333-1339 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL. frw'WWWWWWWWw ' JOSIP KLEPEC JAVNI NOTAH Izdeluje VBe v notarsko delo spadajoče listine j lOOB N. CHICAGO ST, JOLIET Čistenje za Velikonoč. Vehkanoč je skoro tu, za to se je treba pripraviti in očistiti svojo obleko. Nič ni prezgodaj sedaj, da vam sedaj očistimo o-bleko, krila, plašče in razno drugo moško n žensko blago. Ne čakajte zadnjega dne. Pokličite nas danes. Oba telefona 488. Joint Steam Dye House Professional Cleaners and Dyers STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass Street Branch Office Cor. Ottawa and Van Buren Streets. Bray-eva Lekarna Sepriporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta, Joliet John Stefanie M voglu Scott in Ohio cest, Joliet, IB Slovenska gostilna Kjer se toči vedno sveže pivo, I» vrstna vina in žganja ter prodajo pet jetno dišeče smodke. Northwestern Phone 34*. JOLIET Pozor Rojaki! Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih. Pridite k nam, da se pomenimo. IH. 1?. Schuster Young Building. FRANK ŽAGAR, KROJAČ, 703 N. Ottawa St., Joliet, 111. N. W. telephone 962. Šivam, popravljam in čistim obleke. O. W. MOONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet. Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. Gostilno ROJAKOM priporočam svojo „Phoenii r Buffel kjer se toči vedno sveže pivo, žgaaj' ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke. .A.n.t. SlSLOff N. W. Phone 009. 1137 N. Hickory St., JoliM Frank Terlep NOVA GOSTILNA 1134 N. Hickory St., Joliet, 111. Chicago tel. 1387 R Svojim mnogim znancem in prijateljem naznanjam, da sem otvoril lep moderen salun na vogalu N. Hickory in Ross ulic, kjer me lahko posetite. Postrežem vam z najboljšimi pijačami in smodkami. Vsi dobrodošli 1 Na voglu Chicago in Clinton alii RAZPOŠILJA DENAR NA VSž KRAJE SVETA Kapital in prebitni sklad $100,000.00. ROBT. T. KELLY, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik C. G. PEARCE, kasir SLONET Šivam,popravljam in gladim obleke 918 N. Chicago St , Joliet Ul. 04044040t040»0404040t0404040»040404C404040404040HHOj Joliet Citizens Brewing Co. North Collins St., Joliet, 111. JPijte E13s. IBreLn.ci" piNro \ Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. \ •«•«0*0»iic. Phone 4531. N. W. Phone 1113 STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljei in firnežev. Izvršujejo se vsa bar varska dela ter obešanje stenskegi papirja po nizkih cenah. exander narast Chi. Phone 376. J'J N. W. 927. KiriiičičBros Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom se toplo priporočamo. PREMOG. PRODAJA PREMOGA. Najboljši Lump, Egg in Nut premog po $4.00 tona. NAJBOLJŠI PREMOG ZA GRETJE M. PHILBIN 515 Cass St., Joliet, 111. Oba telef. 5. Chi. tel. stanov. 2191 M4. FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke. Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na slovanskega odvetnika JOHN J. WELLNITZ, Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, 111. Z njim se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan. Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor in to je le i. W. Fleier Drag Go. LEKARNARJI. lor. Bluff and Exchange Street JOLIET. ILU 4i izpolnimo naročila vseh zdravniko» na pravi način. (Nadaljevanje s 6. strani.) “Kaj delate tu zunaj, kjp je žena?” vprašal je naglo, skoro v jedni sapi. “Šel sem k tebi, a bil sem prepozen. Ni mi bilo dano, da bi najhujše zabra-nil.” “To sem zabranit sam. Rajši se bom preživljal kot navaden dninar. A sedaj pa gremo k vam, da se še po noči preselimo z ženo in otroci domu.” Med jokom objel je stari svojega sina in hvaležno pogledal' proti nebu. Roko v roci vračala sta se domu, kjer sta ju ženi v obupnem strahu pričakovali. Prej nego so prvi solnčni žarki posijali po sneženih temenih krkono-ških velikanov, bila sta mlada dva zopet z, vsem v svojej ubogi, raztrgani, od vseh strani podprti kočici. Otroci so mirno spali; žena pa je solznih očij kuhala skromen zajutrek, a to niso bile solze žalosti in obupa, ampak solze zahvale Najvišjemu in solze radosti. Zdelo se ji je, kakor bi ne bila rešena koča, ampak ona sama z otroci vred gotove pogube. Penka-va pa je začel zopet z namiznimi prti, s katerimi je bil včeraj že prenehal, kljub temu da ni spal celo noč. Uro potem slišati je bil iz koče zopet jednomerni, pravilni klopot tkalskega stava. Na pomlad pa je prodal Penkava na začudenje vseh Planincev svojo dobro zavarovano kočo. Zastonj so se tolažili gasilci, da bodo na njegovi koči kmalu imeli prvo “glavno vajo”. Veliko ni dobil za kočo, bilo je nekaj čez dvesto goldinarjev. Najel si je prostrano sobo v novo sezidani hiši ob glavni cesti in kupil še dva stava; s tem je bil pa njegov skupiček za kočo tudi že porabljen. Stari'Penkava je pa tudi spolnil sklep, katerega je storil v osodnej noči na pepelnično sredo, in prodal ravno tako svojo kočo. Za denar kupil je preje in niti za začetek. Najel je dva redna delavca, katera je Penkava pripeljal iz gor; z domačimi se ni hotel ukvarjati. Kdor je srečal prej tako čmernega in odurnega Penkava, bi ga sedaj skoro ne bil spoznal, tako se je spremenil v tem kratkem času. Mir notranji mu je odseval iz lica, gube po obrazu so se poizgubile. Ko bi ne bila pleša na glavi, bil bi videti Penkava kakor mladenič. Vse je kazalo, kakor bi bil sedaj še le v svojem življu, kateri ga je napravil srečnega, veselega, zadovoljnega. Ravno tako je žena postala čisto drugačna. Na njej je bilo zreti, kaj premore domači hišni red, snažnost in čistost. Stara dva stanovala sta pri mladih. Oče je pomagal pri delu sinu, mati sinahi. V poznem poletji oddala je Penka-vovka skrb za otroke in domačijo stari materi, sama pa šla po svetu prodajat izdelano robo. Bilo je po žetvi, ko je po deželi najlepše; po žetvi, ko se najlepše kupuje in prodaja. Vzela je seboj precej raznovrstnega blaga, v nekoliko dnevih prodala je vse do zadnjega kosa. Ko je pa prišla domu m na mizi preštela skupljeni denar, zablesketale so se “kunstvebru”, kakor so ga porogljivo po vasi imenovali, oči, sedaj še le sta tudi stara dva začela verjeti, da sinovo “modrovanje” le ni slabše ko nič. V. Kdor izmed cenjenih čitateljic in čitateljev te moje pripovedke bi danes obiskal Planino—izletnikov prihaja v Krkonoše leto za letom več — moral bi se, ko bi ne hotel, ozreti na lepo, jednonadstropno hišo, stoječo na gornjem konci vasi. Pred pročeljem križate se dve cesti: stara, ki se vije skozi celo vas, a nova katera gre trdo mimo ravno imenovane hiše. Pročelje hiše, izpeljano v pristnem renesanskem slogu, nudi krasen pogled. Stransko krilo ob pritličji z zamreženimi okni kaže, da je to skladišče. Dvorišče obdano je zidom, a iz dvorišča peljejo vrata na ukusno urejeni vrt. Na vrt vas sedaj popeljem, dabote poznali lastnike posestva in njihovo družino. Koncem vrta sedi pri mizi z mra-mornato ploščo in kadi kratko pipico in pije kavo nekako šestdesetletni mož, ob strani njegovi vidite gospo, njegovo ženo in mater dveh deklic, devetnajstletne Anice in razvijajoče se še le Marije. Kdo bi sedaj rekel, da je to “kunst-veber”, njegova žena in hčeri? In vendar je temu tako. Dvajset let neutrudljivega dela in neumorne pridnosti spo jene z bistrim umom provedle so to premeno, naredile iz siromakov premožne ljudi. Izdelki Penkavovi postajali so, ko je oče prodal svojo hišico in denar, ki ga je skupil, tako rekoč sinu daroval, da je mogel začeti z delom na treh strojih, vedno priljubljeneji. Penka-vovko videli so povsodi radi, v mestu in na deželi, kupovali so radi zasebniki in veliki trgovci. Prejemki in izdelki so se množili, dela že naprej naročenega in plačanega bilo je toliko, da je moral delavnico razširiti. Že po dveh letih delal je na desetih strojih, katere je postavil mesto prvih treh, ki jih je imel v najemu. To je trpelo deset let, a naročila so se tako pomnožila, da je pokupil sosednje tri hiše in postavil sedanjo stavbo. Kakor je to že na svetu navada, ra-stla je s premoženjem tudi veljava Penkavova; marsikateri teh, ki je pomilovalno, da zaničljivo govoril o Penkavu, gledal je sedaj s spoštovanjem na njega. Sovaščanje pokazali so mu svoje zaupanje, da so ga volili v občinski za-stop, a Penkava tega častnega mesta ni hotel sprejeti; hotel je živeti le svojemu zavodu a gledati na prospeh trpinov v obče, a nikoli ne edino le v omejenem krogu občinskega zastopstva. Penkava ni samo hotel, on je tudi v resnici delal v prospeh trpečega ljudstva. Roka njegova bila/ je vedno odprta tem, ki so v resnici bili potrebni in so iskali pri njem pomoči. Razun imena izvrstnega obrtnika pridobil si je še ime dobrotnika in prijatelja revežev. Novo stavbo, v koje pritličji je bilo postavljeno petindvajset strojev — prvo nadstropje bilo je urejeno družini v stanovanje — otvorili so posebno slavnostjo. Župnik, že star gospod, pravi naslednik Kristusov, a resnični služabnik Gospodov, je rad ustregel Penkavovi prošnji in stavbo slovesno blagoslovil. Slavnosti same ne bom opisoval; mislim, da zadostuje, ako povem, da je bila to slavnost za celo Planino in okolico. Slavnost končala je banketom, h kateremu je povabil Penkava na željo župnikovo tkalce iz cele Planine. Pokazal je tako najlepše, kako časti sam stan, iz katerega je on zrastel, a kateri ga je pripeljal do takega blagostanja. Stara dva nista dolgo preživela o-tvoritve novega doma. Nekako v pol letu šla sta oba, skoro drug za drugim, mirna in srečna v večnost. Najstarejši njegovih sinov je vodja velike tkalske tovarne v Angliji, a mlajši pripravlja se na obrtni šoli za svoj poklic. Z mladega Penkava postal je tekom časa stari Penkava, iz “kunstvebra” postal je veletrgovec. Sin postavil si je že veliko tovarno. To je bila posledica poštenega, pravičnega, pridnega neumornega dela. Trpljenjem, pomanjkanjem, revščino, bedo, preganjanjem, zasmehovanjem celo obupom bil je brušen demant življenja Penka-vovega, ki je nekoč že stal na robu propada. (Nadaljevanje z 2. strani.) vpiše v šolo, izstopi jih pa malo. Gotovo vsakega očeta v srce zaboli, ko pride na zborovanje tega ali onega društva v šolsko dvorano in vidi ondi postavljene klopi za šolske otroke, ker šolske sobe so že premajhne, torej so naši otroci primorani v dvorano, sko-rej bi rekel: v klet, k poduku hoditi, in tam cele dneve v vlažnem in zaduh-lem prostoru prestajati, da si bodo o-troki še bolezen nakopali v takem prostoru. Ali niso tudi naši stariši vse za nas storili, da smo imeli dobre učitelje, da smo imeli zračne velike šole, da nam ni bilo treba predaleč v šolo hoditi i. t. d.? Zatorej, dragi stariši, je sveta maša dolžnost, da preskrbimo našim otrokom dobre zračne sobe! Šolska dvorana ni dobra za naše otroke, ker je tri čevlje v zemlji, torej je treba šolo povečati, da se bodo naši otroci na svežem zraku poučevali, kakor smo se tudi mi, ki so nam tudi naši starši preskrbeli, zato moramo tudi mi našim otrokom. Na društveni dom bi pa skoraj pozabil. Da nam je treba velike hale,-to se je že večkrat pokazalo pri raznih slovesnostih. Dasi je Mr. Slanova dvorana precej prostorna, je vendar premajhna, to vsak dobro ve. Zidati si krasni dom, je prijetna misel, a to stane denarja. Kakor se iz zgoraj o-menjenega razvidi, bode treba tudi šolo zidati, tudi za šolo bo treba denarja. Torej denarja za dom, denarja za šolo: tu bo treba mnogo denarja! Eno samo bi še šlo, ali dom ali šolo; dvomljivo je za oboje. Kako bi bilo pomagano obema, je vprašanje, na katero ni lahko odgovoriti. Najbolje bi bilo, da bi se vsa društva zjedinila ter šolo razširila, seveda ne po ribniško. Prostora je dovolj! V pritličju bi si naredili halo toliko, da bi se jim zdela dovolj velika za veselice, igre in druge reči; na enem kraju bi se naredili prostori za Slovensko narodno čitalnico, kakor tudi prostor za telovadno orodje Slovenskega Sokola, da ga ne bi bilo treba vedno premikati; nad dvorano bi se pa šola vzdignila v dve nadstropji. Tako bi bilo vsem ustreženo, našim otrokom in našim društvom. Mnogokteri rojaki se bodo smejali temu dopisu, a to nič ne de. Te vrstice sem napisal rojakom, posebno pa starišem v pomiselk, da pred dobro premislijo, predno se odločijo za tako važno stvar, ter da bodo složno delovali v prid slovenskega naroda. Opazovalec. Mfenona, lil., 15. marca. — Dragi mi Am. Slovenec! Ker je bolj malo slišati od naše naselbine, se še jaz malo oglasim, kajti dobil sem že nekatera pisma, kako se kaj dela tukaj. Do-sedaj ni bilo še tako slabo. Do IS. januarja smo delali vsak dan, potem naprej pa bolj pomalem, komaj po 3— 4 dni na teden, pa mislim, da bo še bolj pomalem. Kompanija rabi delavcev res zmeraj, ali delo ni tako dobro: prihajajo sem zmeraj, pa dela par tednov in pusti, mu ne dopade. Posebno sedaj je došlo obilo “Skačmanov”, ne vem vse odkod. In tudi naši rojaki se zmeraj oglašajo, eni se ustavijo, drugi grejo naprej. Za vse ni tukaj prav, kot drugje ne. Zatorej jaz ne svetujem rojakom preveč sem hoditi: delo se res dobi, zasluži se bolj teško, zakaj kdor ima dober “plac”, ga ne pusti; na slabem je pa dela dosti pa zaslužek slab, kot vsak izkušen delavec zna. S tem sklenem to mojo pisavo in pozdravljam vse brate in sestre naše slovenske matere širom Amerike. J. Rudolf. (Nadaljevanje na 8. strani.) POZOR, ROJAKI! Moderno gostilno National Buffet v katerej bodem točil najbolji* po; terjevo pivo, izvrstno žganje, dome vino in prodajal dišeče smodke Prodajam premog. ANTON T. TERDICH, 203 Ruby St. N. W. Phone 825. Joliet. I?* ------ ZA NAJBOLJŠI ------- PREMOG po primerni ceni telefonajte do nas: M. Trilby & Son. Chicago tel. 241. N. W. tel. 61. Wilmington Lump, tona po $4.00 Pena, tona po........$3.50 Wash Nut, tona po....$4.00 Metropolitan Drug Store N. Chicago & Jackson Sts. Joliet, Illinois. Slovanska lekarna Kadar rabite kaj zdravil ali pojasnila v bolezni oglasite se pri nas, kjer se domenite v domačem jeziku. Tom Stefancich N. W. Phone 392. 1000 N. Chicago St., Joliet, Ills. Gostilno Kadar se želite okrepčati, dojdite M meni, da vam postrežem s finhml pijačami Pozor ! Josip Bozioh J01 Itdiana St. N. W. Phone 384 Joliet, 111 N. W. telefon 577. Libersher & Kirincich gostilničarja 1014 N. Chicago St., Joliet, 111. Rojaki in rojakinje, da me ne brste pozabili obiskati na dan sv. Jožefa in mojega {¿odovanja. K*r bo sv. Jožefa letos na nedeljo, za to bom praznoval svoje godovauje v sob*'to 25. marca. Imeli bomo izvrstno zabavo n dober prigrizek. Igrala bo i zborna godba popoldan in zvečer Upam, da me boste polnoštevilno obiskali ob tej priliki. PIJAČA HO TA DAN PRI MENI ZASTONJ Naznanjava rojakom, da svo otvorila moderno gostilno ali salun, kjer točiva najboljše pijače. Veseli nas, če nas ob priliki posetite. ANDREJ KOLUDROVIČ. Kadar hočete barvati hišo ali pre-meniti papir, se oglasite pri meni. Mo je delo je jamčeno, ceno in hitro. JOS. J. BENEDIK slovenski barvar in dekorater Chicago tel. 3891. 1820 N. Broadway, Joliet, Illinois. KADAR POTREBUJETE kaj lesa za stavbo ali drugo, vprašajtt za cene Lyons Bros. LES ZA STAVBE — IN PREMOG — Oba telefona 17. Washington St., JOLIET, ILL. G. A. Koludrovič ni kandidat kake politične stranke za kak “ofic”, temveč je še vedno uposlen v našej veliki prodajalni “The Eagle”, ter je bil pred kratkim povišan v vodjo oddelka čevljev naše velike prodajalne. Ta oddelek “The Eagle” prodajalne se je mnogo povečal, za to je ta treba moža, ki bo gledal da bo blago in vse v tem oddelku v najlepšem re- du. Oni njegovi prijatelji, ki so ga že te dni obiskali pravijo, da ima prodajalna “The Eagle” največjo zalogo najboljših čevljev, kar jih je mogoče kupiti v Jolietu. Ker se bliža Velikanoč in pomlad, za to si bo vsakdo kupil kaj novega blaga. Ko pridete v našo prodajalno in hočete kupiti čevlje ali kaj drugega, vprašajte za “Andreta”, ki vam bo prijazno postregel. Ce boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre, desk in šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mi te bomo zadovoljili in ti prihranili denar W. J. LYONS Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS. EDINA SLOVENSKA TVRDKA Zastave, regalije, znake, kape, pečate in t>e potrebščine z društva in jednole. DELO PRVE VRSTE. CENE NIZKE F. KERŽE CO. 2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ ANTON VOGRIN, ČREV LJ AR 210 Ruby St. Joliet, Illinois. Popravljam in izdelujem moške, ženske in otroške čevlje po zmerni ceni. TROST &KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so naie "The U. S.” lOc. in “Meerichaum” Sc Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson Street. Joliet, 1U Frank Opeka gostilničar Corner State and llth Street, NORTH CHICAGO, ILL, Telephone 213. Prodaja na drobno in debelo najboljša californijska vina. Mi hočemo tvoi denar ti hočeš naš les. Ostane Stolypin? Petrograd, 22. marca. — Ministrska kriza se je danes obrnila v prid Stoly-pinu, ki ostane prvi minister, kakor je slišati. Sedanji finančni minister Ko-kovcev je sicer že imenovan prvim ministrom, pa imenovanje še ni uradno razglašeno. Stolypin je bil osebno podal carju svojo ostavko. Njegov odstop je povzročila zavrnitev zemstvene predloge odstrani državnega zbora, po kateri se je imela dati deveterim zapadnim pokrajinam samouprava. Ruski poslanik usmrčen. Kolonija, 21. marca. — Brzojavka na “Koelnische Zeitung” iz Pekinga tudi poroča, da je bil v Pekingu usmrčen gospod Korostovec, ruski poslanik za Kitajsko. Ista govorica je bila razširjena tudi v Petrogradu, a doslej ni bila potrjena. NAPRODAJ HIŠA Z 1 AKROM zemlje, ter krava. H. Rother, Lake view, zapadno od Bush Parka, No. Rockdale, 111. Ugodna prilika za varčevanje Vzajemno Podporno Društvo 19 Kongresni trg. v LjtibjEt i reg. zadruga z omej. jamstvom. Ustanovljeno 1.1893. Sprejema in obrestu je hranilne vloge po % Denar se zamore pošiljati naravnost, lahko ga se vloži tudi pri vsaki večji amerikanski banki PROTI draftu na “Kreditni zavod za trgovino in in obrt” v Ljubljani. Darft naj se potem pošlje NAM, mi pa Vam nato pošljemo hranilno knjižico. Lastno društveno premoženle Koncem L1910 K, 407.520, Stanje hranilni! vlog Koncem 1 1910 okoli K 3,156.206.83. Vina naprodaj Rojakom priporočam moja izvrstna vina, novo vino muškotel ali črno vino po 30c gal., resling 35c gal., rudeči zin-fandel 35c ga!., vino iz šampajn grozdja 40c gal., vino od leta 1909 muškotel ali črno vmo 40c gal., resling 45c gal., staro belo vino SOc gal., drožnik ali tropinovec $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in SO gal. Vinograd in klet St. Helena, naslov za naročila: “Hill Grit Vineyard” Stefan Jakše, lastnik. Box 657, Crockett, Cal. zastonj: tobak med svojimi prijatelji, bomo dali ta najmoderneji fonograf brezplačno, najboljše vrste stroj, ki govori. Če bi hoteli imeti godbo doma zastonj, ne le godbo na en instrument ah en glas temveč godbo, orkester in pesmi, koje ste slišali doma, opero in skoro vse kar želite. Pošljemo $6 vrednega avstrijskega, turškega, ruskega in bosanskega tobaka. Mi hočemo, da nam pomagate oglašati naš fini tobak za cigarete in pipo med svojimi prijatelji. Na ta način ga boste pokazali. „ Za tobak računamo $6; pošljite SOc znamk vnaprej, ostalih $5.S0 placate eksp. agentu ko boste pregledali duhan in fonograf. Če pošljete $6 vnaprej, Vam pošljemo ZASTONJ fino starokrajsko pipo z blagom. Dobite vse kot pravico, ali se povrne denar. Mi smo zanesljivi, ne čakajte, pošljite naročilo danes, da dobite fonograf zastonj. — Rabimo agentov. EUROPEAN TOBACCO CO., 33 Leonard St., Dept. 102, New York City (Nadaljevanje s 7. strani.) Vranoviče, Belakrajina, 4, marca.— Cenjeno uredništvo Amer. Slovenca! Prosim za malo prostora v našem priljubljenem listu, da malo sporočim o mojem potovanju iz Chisholma, Minn. v staro domovino. Chisholm zapustil sem dne 6. febr. in na mojem potovanju ogledal si sem še razna mesta, na primer Chicago, Joliet, Pittsburg in New York. V New- Yorku ostal sem štiri dni in sem si prav dobro ogledal velikansko mesto in krasna poslopja. Bil sem tudi prav dobro postrežen pri gospodu in gospej Ausenik, za kar jim na tem mestu izrekam prav srčno zahvalo, za gostoljubno in prijazno postrežbo.-New York zapustil sem dne 16. febr. ob 10. uri zjutraj na “La Provence”. Vožnja bila je še precej prijazna na morju. Slovencev nas je bilo enih 20, največ pa je bilo Hrvatov, Črnogorcev in Italijanov. Vožnja na morju je trajala približno 7 dni. V Havre se nismo nič mudili, ker nas je že poseben vlak čakal in smo takoj odrinili v Pariz. V Parizu sem se mudil en dan ter sem si dobro ogledal krasna poslopja in tudi pariške dame v novih krojih, da mi je srce igralo od radostnega veselja. Zapustil sem Pariz ter se obrnil proti beli Ljubljani, v kateri sem imel še mnogo spominov od mojega triletnega službovanja pri 17. pešpolku. Pariz zapustil sem dne 23. febr. ob uri 11:19 zvečer, in dospel v Ljubljano dne 25. febr. ob 11:20 zvečer. Vlak vozil je počasi proti Ljubljani, jaz sem pa dremal in še celo zaspal proti Ljubljani. Pa kar zaslišim glas kondukterja, ki zavpije: “Laibach — Ljubljana!” Takrat skočil sem pokonci kakor zajec, in streslo me je od radostnega veselja. Brž “popokam” svojo prtljago, in ko stopim na kolodvor, tam so me že čakali moja dva brata, štirje gospodi in par gospic, ter me spremili v stanovanje bratov. Tam smo se zabavali, da ni bilo kraja ne konca; pa tudi petja ni manjkalo. Drugi dan ogledal sem si Ljubljano v spremstvu mojih bratov in več gospodov in gospic. Bil sem povsod prijazno in gostoljubno sprejet. Ljubljana se je veliko izpremenila, odkar je nisem videl in je sedaj “eno izvrstno” mesto, z lepimi poslopji. A žalibog: slovensko mesto, in sicer glavno mesto na Kranjskem, pod oblastjo nem-čurjev! Pač žalostno, da se imenuje “bela” Ljubljana: kjer je lepša ulica, napis slovenski a notri so Nemci; kjer je lepše poslopje, nemško; kjer je lepša prodajalna, nemška; kjer je lepši hotel, nemški; kjer je kaj boljšega, vse nemško! Pač hud udarec za Slovence na slovenski zemlji!!... V Ljubljani imel sem veliko zabave. Stanoval sem notri le par dni, in potem sta me brata spremila v Belokra-jino, in sicer na Vranoviče. Doma našel sem stariše, enega brata in eno sestro, zdrave vse, in veseli so me pričakovali. Bilo je velikansko veselje. Trije bratje obenem domov priti: kaj tacega še ni bilo na Vrano-vičah! Bratje ostali so doma le par dni, in potem so se vrnili zopet nazaj v Ljubljano. Jaz pa ostal sem doma, da se nekoliko pozdravim. Kakor hitro pa se ozdravim, odrinem od tukaj. Vreme je prav lepo, toplo, da si boljšega ne morem želeti sedanji čas. Kmetje delajo po polju m največ po vinogradih. Vina imajo bolj po malo, pa še to, kar imajo, je bolj ostro-trp-ko. Upati je, da bode to leto boljše, ako ne bode slabega vremena. Ker se je pa moj dopis že preveč^ zavlekel, ga s tem skončam ter prosim, gospod urednik, da ga ne vržete v tisti nesrečni koš. Pozdravljam vse zavedne Slovence in Slovenke po A-meriki in Evropi. Tebi, Am. Slov., pa obilo uspeha. Na zdar, in na veselo svidenje! John Z. Schveiger. Je neko mesto, kjer v nekaj trenot-notkih lahko hodiš v četverih državah in ozemljih. To je tam, kjer se vežejo Colorado, Utah, New Mexico in Arizona, kacih 50 milj od mesta Durango, Colo. INFLUENCA Pravi “Pain-Expeller” se je izborno izkazal pri nastopu zavratne influence. Glavni pogoj je seveda, da se ga rabi pravočasno, predno nastopijo komplikacije z pojavi vročinske mrzlice. Prva znamenja so navadno bolečine v glavi, v udih, mrzlica, šumenje v ušesih, splošna oslabelost vsega telesa, utrujenost v nogah in stegnih. Ne odlašajte, ampak rabite pri takih pojavih takoj pristni "Pain-Expeller”, ker zabranite s tem večtedensko bolehanje. Navodilo za rabljenje je priloženo vsakemu zavitku. Varujte se ponaredb. 25 in 50 centov steklenica. F. AD. RICHTER & CO. 215 Pearl St., New York, N. Y. N. B. — Richterjeve Congo pilule proti zaprtju. ANGLEŠČINA brez učitelja! Sloven sko-Angleška Slovnica, Tolmač in An gleški Slovar stane samo $1.00, in jt dobiti pri V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y Največja zaloga slov. knjig. Pišite po cenik! Popravljamo Delo jamčimo KLOBUKE kupljene pri nas urejujemo brezplačno NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU. Brennan & Olander 305 Jefferson St., Joliet, Illinoit POTREBUJEMO LONG WALL COAL MINERS v Wenoni, 111., le 70 milj zapadno od Jolieta. Ni štrajka ali kake sitnosti. Plačamo visoko ceno za delo. Delo vsak dan. Rudarji morajo imeti certifikate. Elektric haulage za odvažanje premoga od rudarjev, ki pospešuje delo in viša zaslužek. Pridite preč. WENONA COAL CO., 11 Wenona, Illinois. Če imate opraviti s sodnjo pojdite do Garnsey, Wood & Lennon Advokati. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET. ILL Spomeniki Najboljši čas naročiti nagrobni spomenik za nepozabne drage, če hočete da bo postavljen do Decoration dneva, je sede j. Imamo jih vsake vrste. E. Wunderlich Granite Co 804-806*808 North Hickory Street, Joliet. Čevlji za može in dečke. MOTOR LASI Mi imamo najboljše čevlje kar jift more denar kupiti. Toraj ima gotovo naiboliše in naidražje, kot najceneje čevlje naprodaj. Najboljši čevlji svoje vrste. To so čevlii. ki se sami hvalijo od začetka pa do konca ko ste jih razdrli. To je torej vzrok, da naši odjemalci ostanejo vedno z nami. Glejte naša okna. THE EAGLE. Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje ter je najboljša pijača. E. Porter Brewing Company Oba telefona 405. S. Bluff St., Joliet, 111. ;