138281 Kolekcija vsebuje 12 najljepših in najbolj znanih bajk: 1. Vile 2. Pepelka 3. Zlatolaska 4. Sinja ptica 5. Trnjulčica 6. Rdečebradec 7. Princ s čopkom 8. Palček 9. Rdeča kapica 10. Obuti maček 11. Lepotica in pošast 12. Oslova koža CHARLES FERRAULT PEPELKA Izdani e »Narodne prosvjete« Sarajevo Za mladino priredil štamparski zavod Ognjen Priča«, Zagreb PEPELKA Živel je bogatin, ki mu je na jesen umrla žena. Imel je z njo edino hčerko, ki je bila pridna, dobra in le¬ pa. Ko sta prišla v deželo sonce in pomlad, se je bo¬ gataš drugič oženil. Ta žena je pripeljala v hišo dve hčeri. Bili sta si¬ cer zalih liic, a grdih in črnih src. Hudi časi so te¬ daj nastopili za ubogo pa¬ storko. Mačeha in njeni hčeri so ji nalagale težaška 3 dela, vstajati je morala že zgodaj pred zoro, nositi vo¬ do, pomivati posodo, kuhati in pospravljati sobe. Od¬ vzele so ji njene lepe oble¬ ke, namesto njih pa je mo rala nositi raševinasto sta¬ ro krilo iii obuti lesene cokle. Mačehini hčeri sta jo za¬ sramovali in ji prizadevali mnogo hudega. Stresali sta ji lečo in grah v pepel, da ju je morala izbirati pozno v noč. Zvečer ni smela spa¬ ti v postelji, marveč je mo¬ rala leči poleg ognjišča v pepel. Bila je revica vedno zaprašena in umazana. Za¬ to so ji dali ime Pepelka. 4 Uboga deklica je potrpe¬ žljivo prenašala vse gorje in ni se pritoževala niko¬ mur, niti lastnemu očetu nes ker se je bala mačehe in njenih hčera. Zgodilo pa se je, da je kraljev sin nameraval pri¬ rediti slovesnost, ki naj bi trajala dva dni. Na veseli¬ co sta bili povabljeni poleg vseh lepih deklic v deželi 5 tudi mačehini hčeri. Kaj dobre volje sta bili obe de¬ kleti, ko sta zvedeli, da poj¬ deta na slovesnost. Takoj sta se začeli pripravljati za sprejem na dvoru. Pepelka jima je morala urejati lase, osnažiti čevlje in pritrditi zaponke, da bi bili čim lepši. ' »Oblekla bom rdečo svi¬ leno obleko z angleškimi čipkami,« je rekla starejša. »Jaz pa bom šla na slav- ' je V preprosti volneni ob¬ leki, ogrnila pa si bom zato krasen plašček z zlatimi ro¬ žami, na glavo pa si bom dala venček iz diamantov,« je dejala mlajša. 6 Pepelka je ubogljivo de¬ lala vse, kar sta ji naročili po pol sestri, zraven pa je jokala, ker bi tudi sama ra¬ da šla na ples. Od veselja sestri nista dva dni ničesar jedli, ker sta stali samo pred ogledali. Slednjič je prišel zaželeni dan. Sestri sta odšli na za¬ bavo, Pepelka pa ju je spremljala z žalostnim po¬ gledom. Ko sta se ji izgu¬ bili iz vida, je zajokala. Njena botrica, ki je prav takrat prišla na obisk, jo je sočutno vprašala, kaj ji je. »Tudi jaz bi rada... ra¬ da bi...« 7 Pepelka ni spravila več be¬ sede iz sebe, le mukoma in kr¬ čevito je ihtela. Botrica, gorska vila, jo je vprašala: »Rada bi šla tudi na ve¬ selico, kaj ne?« »O, in še kako rada,« je vzdihnila Pepelka. »Pomagala ti bom. Pojdi na vrt in mi prinesi bučo.« Pepelka je takoj ubogala, izbrala najlepšo bučo in jo prinesla botrici. »Kako mi bo ta buča po¬ magala, da bom šla na ples?« je začudeno vprašala. S Ta je izdolbla bučo -prav do lupine, nato pa jo je na¬ rahlo udarila s svojo paliči¬ co. In glej čudo! Buča se je spremenila V krasno po¬ zlačeno kočijo. Nato je šla k mišnici, v kateri je bilo ujetih šest živih miši. Pe- pelki je naročila, naj od¬ pre mišnico, sama pa je vsako miš, ki je prišla na dan, udarila s paličico. Vseh šest miši se je na mah spre¬ menilo v šest iskrih konj. Vi-t je pričarala še kočijaža in šest ipažev v, 9 blestečih oblekah. Nato je rekla Pepelki: »Evo ti kočije, s katero se pelji na zabavo. Si za¬ dovoljna?« »Seveda sem, ali sram me je v teh cunjah.« Botrica se je samo dotak¬ nila Pepelkinih grdih cap, pa so se spremenile v naj¬ lepšo srebrnozlato obleko, posuto z dragimi kamni. Nato ji je dala lepe svilene šolenčke, obšite z belim krznom, kakršnih do takrat še ni videl nihče. Tako lepo oblečena je Pepelka stopila v kočijo. Pred odhodom ji je vila na- 10 ročila, naj nikakor ne osta¬ ne na zabavi čez polnoč, ker bo sicer njena kočija po¬ stala zopet buča, konji pa mišk Tudi 'kočij až in paži bodo izginili, njena krasna obleka pa bodo zopet cunje. Pepelka ji je obljubila, da jo bo poslušala, in se je vsa vesela odpeljala. Kraljevega sina so obve¬ stili, da je prišla neka nad¬ vse lepa, nepoznana prin¬ ceska. Hitel ji je naproti, ji podal roko, da je izstopila iz kočije in jo odvedel v slavnostno dvorano. Ko sta vstopila, je nastal molk. plesalci so obstali in godci so prenehali igrati. Vsi U so bili preseneCeni, tako prelepa je bila neznanka. Kraljevič jo je peljal na najčastnejše mesto, nato pa jo je zaprosil za ples. Na¬ vzoči so samo občudovali lahkotnost in ljubkost nje¬ nega plesa. Bogate večerje se mladi princ niti ni do¬ taknil, ker je samo gledal in gledal nepoznano lepo¬ tico. Pepelka je sedela bli¬ zu svojih po pol sester in se razgovarjala z njima zek) ljubeznivo. Ti sta bili zelo presenečeni, ker princeske nista poznali. Ko je Pepelka taiko kra¬ mljala, je zaslišala uro, ki je odbila tričetrt na dva- 12 najst. Hitro je vstala, se globoko priklonila, odšla iz dvorane, stekla po stopni¬ cah, poklicala kočijaža in se odpeljala. Doma jo je čakala botrica. Pepelka ji je povedala, ka¬ ko je bilo na plesu in se ji je lepo zahvalila. Prosila jo je še, če bi lahko tudi jutri šla na ples, ker jo je kra¬ ljevič povabil. Vila ji je obljubila, da ji bo poma¬ gala. V tem sta prišli do- 13 mov tudi njeni po pol se¬ stri, ki sta trkali na vrata in Pepelka jima je šla od¬ pirat. »Dolgo vaju ni domov,« jima je rekla zdehaje, ka¬ kor bi se pravkar prebu¬ dila. »Ce bi bila z nama, bi ne bila zaspana,« ji je rekla ena od obeh. »Tam je bila neka lepotica, ki ji ni ena¬ ke na svetu in ki so jo vsi občudovali. Z nama je bila zelo ljubezniva.« Pepelki je bilo to prav pogodu. .Vprašala ju je, ka¬ ko je ime lepotici. Pa so ji odgovorile, da je ni nihče 14 poznal in da je sam kralje¬ vič na vse načine posku¬ šal zvedeti, kdo je, pa ni uspel. Pepelka se je nasmehnila in rekla: »Ali je res tako lepa? Blagor vama, ki sta jo vi- » deli. Toda, kaj bit je ne mogla videti tudi jaz? Bo¬ di tako dobra, sestra, parni posodi svojo rumeno oble¬ ko, ki jo nosiš vsak dan.« »Glej, glej!« reče mlajša sestra in se obme k starej¬ ši, »svojo obleko naj poso¬ dim Pepelki! Menda sem še pri zdravi pameti.« Pepelka je pričakovala tak odgovor in ji je prišel 15 kar prav, ker bi se sicer znašla v precej neprijetnem položaju. Naslednji dan se je ve¬ selica znova začela. Obe po pol sestri sta odšli z do¬ ma. Za njima se je odpeljala tudi Pepelka. Ko se je pri¬ kazala v slavnostni dvora- * ni, so zopet vsi ostrmeli nad njeno lepoto. Bila je še lep¬ ša in dragocenejše obleče¬ na. Kraljevič jo je čakal, da je prišla, jo takoj prijel za roko in plesal samo in edinole z njo. Pepelki je bilo tako lepo, da je po¬ polnoma pozabila, kaj ji je naročila vila. Ko je ura udarila polnoč, se je šele 16 zavedla, se izvila kraljeviču iz rok in zbežala kot srna iz dvorane. Princ je skočil za njo, pa je ni mogel več ujeti. Med tekom ji je 'pa¬ del z noge šolenček, ki ga je kraljevič našel in ga po¬ bral. Pepelka je vsa upe- ‘ bana pritekla domov brez kočije in pažev v umaza¬ nih capah. Od dragocenega oblačila ji je osal samo še šolenček, prav tak kot ga je izgubila. Zastonj so spra¬ ševali stražarje pri grajskem izhodu, če so videli, kdaj je odšla iz gradu 17 neka princesa. Odgovorili so, da do sedaj ni še nihče odšel razen neke grdo oble¬ čene kmečke deklice. Ko so prišle Pepelkine po pol sestre domov, jih je ta vprašala 1 »Tudi danes ste se gotovo dobro zabavale. Ali je bila na veselici tudi lepa nezna¬ na princesa,« Odgovorile so ji: »Seveda je bila. Še lepšo obleko je imela kot včeraj. Ko je odbila polnoč, pa je zbežala tako hitro, da je izgubila čeveljček, kate¬ rega je našel kraljevič. 18 Do konca zabave princ ni več plesal, ogledoval je sa- mao šolenček in ga polju- boval. Močno se je zaljubil v priceso, katere obuvalce je držal v roki.« In prav so imele. Kra¬ ljevič je že drugi dan ozna¬ nil, da bo vzel za ženo tisto deklico, ki bo lahko obula dragoceni šolenček. Vse princese in vojvod- kinje, pa tudi druge dekli¬ ce v deželi so pomerjale šo- lenčftk, a niti ena ga ni mogla obuti. Zato sta se razveselili obe sestri, ko 90 prišli prinčevi odposlanci s/ 19 * šolenčkom, da ga pomerita tudi oni dve. Vsaka je tiho . 3 ' Irr' upala, da ga bo * lahko obula, ker sta imeli obe majhne lepe noge. Trudili sta se in napenjali, vendar vse zaman. Šolenčka nista mogli obuti. Pepelka, ki ju je opazovala in poznala svoj šolenček, je rekla smej e ; »Poizkusila bi še jaz, mor¬ da ga bom pa obula.« Po pol sestri sta se za¬ hihitali in se pričeli nor¬ čevati iz Pepelke. Kraljevi¬ čev odposlanec je postal 20 pozoren nad dekličino iz¬ redno lepoto čeprav je bila v grdi in umazani obleki. Naročeno mu je bilo, da morajo pomeriti šolenček vsa dekleta v deželi, zato je rekel Pepelki, naj sede in o- buje čeveljček. Noga je de¬ klici z lahkoto zdrknila v obuvalce, ki se ji je prile¬ galo kot ulito. Njeni po pol sestri sta zijali od začude¬ nja, posebno ko je Pepelka vzela iz žepa še drugi šo¬ lenček in si ga obula. V tem trenutku je v sobo vstopila njena botrica — vila. Dotaknila se je s svojo 21 paličico Pepelkine obleke, ki je postala še lepša kot njene dosedanje obleke, v katerih je bila na plesu. Takrat so vsi navzoči spoznali v njej lepotico iz zabave na gradu. Sestri sta padli na kolena in jo pro¬ sili odpuščanja, ker sta rav¬ nali tako grdo z njo. Pe- pelka ju je dvignila in ob¬ jela. Odpustila jima je vse z željo, da bi odslej živele v medsebojni slogi in lju¬ bezni. Odposlanci so nato odpe¬ ljali Pepelko k mlademu princu. Spoznal jo je takoj, 22 opazil pa je tudi, da je še lepša, kot je bila takrat, ko jo je prvič videl. Kmalu se je poročil z njo. Pepelka, ki je bila prav tako dobra kot lepa, je poklicala k sebi na dvor svoji po pol sestri in ju omožila s kraljevima dvorjanoma. 23 030056924