NOVEMBER 15 P Albert Mag. 10 T Edmund 17 S Gregorij, žud. 18 C Roman © 19 P Elizabeta * 20 S Feliks Val. 21 N 27. pobink. 22 P Cecilija 23 T Klement 24 S Janez od KriJa 25 C Zahvalni dan 26 P Silvester + 27 S Maksimij 28 N Prva Adventna 29 P Saturnij 30 T Andrej, apostol Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST K AMERIKI SetU; Za vero in narod — ta pravico in resničo — od b9ja do maWtl GLASILO SLOV. KATOIL DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOOETU; S P. DRUŽBE SV. MOHORJA S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V D ENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENffl DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organization*), as* ■AJSTAKBjfll IN WAJBODJ FRIIrJUBLJKH ILOVEMSE1 um BDRUŽEHIH DKŽAVAM AMERIŠKIH. SE. STEV. (NO.) 229. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 27. NOVEMBRA — SATURDAY, NOVEMBER 27, 1937 LETNIK (VOL.) XLVI. Dva francoska diplomata odideta v London na konferenco. Šlo bo za usodo Čehoslovaške in Avstrije. — Anglija hoče pridobiti prijateljstvo Hitlerja ter mu zato izločiti kontrolo nad srednjo Evropo. — Vprašanje, kaj stori Francija. London, Anglija. — Prihodnji teden se bodo vršile v tukajšnjem mestu konference, katerih izid utegne odločilno vplivati na politični razvoj držav v srednji Evropi in od katerih mogoče odvisi bodoča u-soda Čehoslovaške in Avstrije. Te konference bodo posledica razgovorov, ki so se vršili zadnji teden med Hitlerjem in angleškim min. podpredsednikom, Halifaxom, ki je v ta namen šel na obisk v Nemčijo. Kaj se je pri teh razgovorih pravzaprav razpravljalo, se ne ve natančno; gotovo je le toliko, da je morala Anglija napraviti Hitlerju kake ponudbe, če se ta odtuji Italiji in Japonski, in da se te ponudbe nanašajo na centralno Evropo. In zdaj, ko se je bruseljska konferenca srečno končala, z rezultatom enakim nič- NEVARNO IZZIVANJE Fašisti izzivajo začne vojno. Francijo, naj Rim, Italija. — V fašističnem časopisju je ta četrtek nenadno izbruhniila silovita proti-francoska kampanja, in sicer v BANDITSKI NAPAD M VLAK Uslužbenci in potniki obvladali roparja. Deming, N. M. — Po načinu 'divjega zapada' sta dva ban-dita ta četrtek izvršila napad na neki osebni vlak, ko je vozil preko puščave New Mexico. Dočim sta ustrelila nekega železniškega uslužbenca, se je pa njun napad temeljito ponesrečil. Stopila sta na vlak, oblečena kot "cowboys" in z li, in je Anglija odnesla iz nje fašisti potrebna in da bodo tonu pravega pobalinskega orožjem ustrahovala sprevodni-zmerjanja, ki gre v tako skraj- ke in potnike ter jih začela ro-nost, da dobesedno izziva Fran-1 pati. Ko pa sta nameravala žarijo, naj začne vojno proti Ita- pustiti voz, je neki uslužbenec liji. Ljudstvo je ta kampanja ta- enemu podstavil nogo in ga ko nahujskala, da so morale spravil na tla in istočasno so na-oblasti obdati tukajšnji franco- valili še na drugega. Kmalu sta ski konzulat z močno stražo, bo- bila obvladana in zvezana ter na ječ se napada nanj. Kakoj se tr- prihodnji postaji izročena obla-di, je ta napad odgovor na bese- stem. Identificirala sta se kot de francoskega mornariškega 22 letni H. Lorenz iz Manito-ministra Campinchija, kij jih je wac, Wis., in 27 letni H. Dwyer baje izrekel pred par tedfii in s iz Kanade, katerimi je trdil, da je \Jojna z celo kožo, ne, da bi se preveč zamerila Japonski, je dovolj časa za drugo konferenco, kjer se bo lahko barantalo za kožo drugih narodov. Tako sta bila povabljena na to konferenco francoska diplomata, min. predsednik Ch|.utemps in zun. min. Delbos. Kakor omenjeno, bo šlo pri tej konferenci predvsem glede usode Čehoslovaške in Avstrije. Anglija nima v teh dveh državah posebnih interesov in ki ji ne povzročalo dosti skrbi, ako bi jih Hitler zasedel. Končno bi ji bilo bržkone to še ljubo, ako bi se ji na ^a način posrečilo, pomiriti in ukrotiti Hitlerja ter ga pridobiti za prijatelja, predvsem Pa, ga premotiti, da bi pozabil na svojo zahtevo po bivših nemških kolonijah. Vse drugače pa je s Francijo. Ta Hitlerju ne zaupa, na Cehoslovaško pa se zanaša kot na svojo zaveznico. Bržkcf-116 torej ne bo pristala na no-ben načrt, ki bi utegnil škoditi tej njeni zaveznici. V tem slučaju se bo Anglija lahko o-Prala vse krivde pred Hitler-■tevimi prijatelji doma in pred Hitlerjem samim, češ, "Franca noče!" Nasprotno pa, ako bi Francija, kar je skrajno Neverjetno, pristala na. razkošje Čehoslovaške, bi Angli-zopet vrgla vso krivdo na nJ°» češ,da je francoska diplomacija to zahtevala in da sta Ce,o dva diplomata v London Prišla v to svrho. Političnim o-Pazovalcem se zdi nerazumno, da Francozi ne vidijo te spletke Anglije, in da se ho-£eJo sploh spuščati v kake konference glede te zadeve. Vprašanje Avstrije je nekaj P°dobnega. Ta mala država takorekoč nekako v zraku visi °časno in ne ve, kam naj se Uasloni. Predno se je sklenila ®zJa italijansko-nemška zveza, 10 Je imela Italija pod svojim Pokroviteljstvom, toda izza easa omenjenega pakta jo po Polnoma zanemarja in bi se ocividno ne protivila dosti,ako bi * -- - -— njej fašisti prisiljeni na kolena. Campinchi trdi, da je vse to izmišljeno, češ, da ni nikdar kaj takega izrekel. -o- TA SE LAHKO POSTAVI Z REKORDOM , Chicago, 111. — Z nekakim ponosom je obtoženec Edw. Rockwood poslušal obtožnico, ki se je pred nekaj dnevi na kriminalnem sodišču čitala in v kateri so bili našteti njegovi nenavadni čini. Rockwood je kradel, toda pri tem se je lotil takih stvari, ki bi le malokomu na misel prišle. Tako je nekemu podjetju izmuznil 15 tonsko dvigalo z 90 čevljev dolgim tramom. Nekje drugje zopet garažo *za tri avtomobile. Nato se je s svojimi možmi spravil nad neko veliko podjetje za drobljenje kamenja in stroji so drug za drugim izginevali iz njega. Ko je zopet iz nekega drugega podjetja pobral vse, kar je bilo v njem, se je spravil še nad poslopje samo. Pri tem "tajnem" delu je bil končno zasačen in postavljen pred sodnika ter obsojen ria eno do deset let v jolietski kaznilnici. Njegovo prošnjo, da bi bil čez praznik izpuščen pod poroštvom v svrho ureditve osebnih zadev, je sodnik odklonil, češ, da bi med tem časom utegnil obsojenec odnesti sodno poslopje samo. AMERIKANCA UBITA V ŠPANIJI Madrid, Španija. — O dveh Amerikancih, ki sta se borila na strani lojalistov in q katerih se je poročalo, da" sta v februarju bila med boji1 jugovzhodno od Madrida ujeta, se je zdaj ugotovilo, da sta bila ubita. Njuna imena sta Leo Targoff iz Brooklyna in Wm. Hathaway iz Illinoisa. NADALJEVANJE MIR DELA ZA Washington, D. C. — Na svoji konferenci s časnikarji ta teden se je predsednik Roosevelt izrazil, da bo njegova vlada nadaljevala s svojim delom za svetovni mir, četudi pri tem ne bo vedno uspela. Pripomba glede neuspeha se je gotovo nanašala na sedanjo konferenco v Bruselju, katere neuspehi so v resnici razočar-ljivi. PRITISK NA DELNIŠKO BORZO Washington, D. C. — Vladna borzna komisija je izdala svarilo delniškim borzam, da se morajo nemudoma reorganizirati, drugače bo vlada podvzela nad njim strožjo kontrolo. Žigosa se jih, da niso ničesar ukrenile, da bi za ustavile nedavni padec vrednosti. -o- TRDA ŠOLA ZA VODITELJE Sonthofen, Nemčija. — V tukajšnjem bavarskem mestu se je pretekli torek otvoril eden štirih gradov, ki so določeni za vzgojo bodočih na-zijskih voditeljev. Ob tej slovesnosti, kateri je prisostvoval tudi Hitler sam, se je objavil načrt za vežbanje mladih voditeljev. Po tem načrtu se bo izbralo vsako leto 4000 najboljših nemških dečkov, starih 12 let, katerih vzgoja za voditelje bo trajala celih 17 let. Do 18. leta bodo hodili v "Hitlerjeve šole," v katerih bodo dobivali vso oskrbo. Nato bodo morali stopiti v živ ljenje in si sedem let služiti kruh, kakor si bodo sami iz- KRIŽEMSVETA — Moskva, Rusija. — Na zapor 25 let sta bila pretekli torek obsojena dva tujezemca, Paul Zilberhorn in Irving Klein, in sicer pod obdolžbo špijonaže in sabotaže, katero sta vršila po naročilu nekega tujezemskega konzulata v Leningradu. — Hamilton, Bermuda. — Raziskave so dognale, da so škodljive mravlje termiti napravile na drevesih in poslopjih na tisoče dolarjev škode. Načeta od njih je katedrala in skoraj vsa druga stara poslopja. — Berlin, Nemčija. — Kakor se je objavilo, se bodo ob baltiškem morju zgradili trije novi počitniški resorti za nemške delavce. Z enim, ki je že zgrajen, bo prostora v vseh za 80,000 oseb. -o- PREDLOG ZA OBDAVČENJE VSTOPNIC Chicago, 111. — Pri iskanju potrebnih skladov, da se bodo lahko povišale plače mestnim uslužbencem, tukajšnji aldermani ugibajo o raznih j Pa bodo smela biti po- OBSOJA DE-NARMSISTEM Sedanji zastoj le začasen, pravi Ford — in trdi, da bi se morala produkcija le v svrho dobička prenehati. Detroit, Mich. — Henry Ford je imel zadnjo sredo razgovor s časnikarji, v katerem je izrazil mnenje, da je sedanji gospodarski zastoj le nekaj začasnega in umetnega ter da je samo odmor pred novim korakom navzgor. Krivdo za sedanji padec je vrgel Ford na tiste podjetnike, ki mislijo, da padec na borzi pomeni že depresijo. Sploh vse preveč važnosti se polaga na denar, je dejal, češ, denar ni bogastvo, ampak bogastvo je to, kar se lahko z denarjem kupi. Sedanji sistem producira blago zato, da se lahko kupijo, dolarji; potrebujemo pa nasprotno tak denarni sistem, da se bodo produ-cirali dolarji, s katerimi bo mogoče kupiti dovolj blaga. Doklej* pa se bo vršila produkcija le zaradi dobička, ne bo mogoče doseči trajnega izboljšanja. Kdo bi le skušali Ford in njemu podobni drugi finančni veljaki ta njegov nauk praktično uresničiti! >■ o LICENCA ZA TABORIŠČA "TRAILERJEV" Chicago, 111. — Mestni odbor se pripravlja, da naloži posebni davek, najmanj $200 na leto, na taborišča, kjer bo dovoljeno prebivati v avtomobilskih trailerjih. Taka tabo- iz Jugoslavije Tragična usoda pridnega delavca Povšeta, na katerega se je v bližini Zagorja zvrnil naložen voz in ga pod seboj pokopal. — Domača produkcija bombaža se leto za letom dviga. — Smrtna kosa in drugo. novih davkih. Tako je eden od njih predlagal, naj bi^se na vsako gledališko vstopnico naložilo eden ali dva centa davka. brali; med tem časom pa bodo morali prebiti dve leti v armadi in pol leta v delavskih četah. Najboljših 1000 bo nato dobilo štiriletno izobrazbo v raznih šolah. Kdor bo še to prestal, ga čaka posebna višja šola nazijske stranke. stavljena le v trgovskih delih mesta in s privoljenjem okoliškega prebivalstva in bodo morala odgovarjati sanitarnim določbam. -o- ŽIVALSKA RAZSTAVA Chicago, 111. — V mednarodnem amfiteatru, 43. in Halsted, se otvori to soboto mednarodna razstava domačih živali, ki bo trajala skozi celi prihodnji teden. Vrednost razstavljene živine se računa na 'okrog pet milijonov dolarjev. JAPONSKA STRAŽA V ŠANGHAJU Jo Nemčija zasedla. pa je toliko previden, da brez odobritve zapadnih velesil tega ne bo storil, in prihodnji teden se bo videlo, kaj se bo Hitlet-rodilo iz tega mešetarenja. Ko so Japonci zavzeli mesto Šanghaj, so razpostavili v njem po hišnih strehah številne straže, da so pazile na morebitne pojave upora. Gornja slika kaže neko tako stražo, ki se je pri svojem delu poslužila tudi psov. Pred vozom je izdihnil Zagorje 2. nov. — V nedeljo zjutraj so v Kosci pokopali 32-letnega Jožeta Povše-ta, ki je umrl tragične smrti. Povše, ki je prejemal invalidsko rento, je v petek na bratovem domu naložil voz sena, nakar so voz skupno peljali na dom. Zaradi slabih potov je Jože podpiral voz z nevarne strani. Nesreča je hotela, da se je naloženi voz zvrnil na njegovo stran ter ga pokopal pod seboj" ob cestnem jarku. Samo dvakrat je Jože še zaklical: "Pomagajte !" — potem je umolknil. Ko so voz z veliko težavo vzdignili, je bil Jože že mrtev. Pokojnik je dalje časa delal pri Birollovih apnenicah v Zagorju ter se je ob neki priliki ponesrečil in postal invalid. Ker je bil dober in varčen delavec, si je prihranil lep denar, za katerega je kupil lično hišo v Sklendrovcu. Hišo je nedavno prenovil in se je nameraval to jesen oženiti. Tragična smrt je pretresla vse prebivalstvo, ki se je v velikem številu udeležilo pogreba. Prebivalstvo Košce ima zaradi skalovitega in strmega kraja slaba pota in mnogo težkega gospodarskega dela. -o- Pridelek bombaža Ljubljana, nov. — Produkcija bombaža v naši državi se je letos precej dvignila. Površina bombažnih kultur je v prejšnjem letu znašala 1&00 ha, letos pa se je že povzpela na 3500 ha. Letošnja letina je bila prav dobra in je znašal povprečni pridelek surovega neočiščenega bombaža 700 kg na ha, kar ustreza 200 kg očiščenega bombaža. Skupni pridelek se ceni na 800.000 kg očiščenega bombaža. Doslej je znašal največji naš pridelek očiščenega bombaža samo 300.000 kg. Kljub temu bo letošnji pridelek kril le 4% celotne potrebe. Pridelovalci bombaža imajo posebne ugodnosti glede cene, ki je domačemu bombažu določena precej višje kot uvoženemu, kakor je odredil trgovinski minister v sporazumu s kmetijskim ministrom. Vsled tega so se bambažna polja precej razširila. Kakor poročajo iz Novega Sada, so letos tudi v Vojvodini napravili poskuse z bombažnimi kulturami in sicer v okrajih Vršča, Kikinde in Novega Bečeja. Podobne poskuse so napravili v Dalmaciji in Črni gori. Kakor se zdi, so se ti poskusi dobro obnesli in se bo v prihodnjem letu površina bombažnih nasadov še znatno dvignila spričo okolnosti, da je pridelovalcem zajamčena ugodna cena. Za letošnji neočiščeni bombaž dobe pridelovalci okrog 5 Din za kg, kar ustreza ceni 17 do 18 Din za kg očiščenega bombaža, zadruge pridelovalcev pa so dobile tudi že stroje za čiščenje bombaža, ki so bili kupljeni na breme fonda za pospeševanje bombažnih kultur, kamor se stekajo dohodki od kontrolne takse pri uvozu bombaža in izdelkov iz bombaža. -o- Novo zavetišče V nedeljo 31. oktobra je ljubljanski škof dr. Gregorij Rozman slovesno blagoslovil temeljni kamen za novo otroško zavetišče Vincencijeve konference Srca Jezusovega v Ljubljani. Zavetišče bo stalo v tako imenovani Zeleni jami. -o—— Smrtna kosa Na Barju je umrl Jakob Doli-nar, mizarski mojster, star 42 let. — V Domžalah je umrl Jakob Oberwalder, industrijalec. — V Ljubljani je umrla Marija Teran, stara 54 let. -o- Jubilej Dne 12. novembra je pote* ki o 50 let, ko so prišli delovat v Ljubljano očetje družbe Jezusove ali jezuiti. -o- Stopetdesetletnica Letošnjo jesen obhaja župnija Mekinje 150 letnico svojega obstoja- Ta jubilej je župnija slavila nad vse svečano z raznimi verskimi in kulturnimi prireditvami, katerih se je v velikem številu udeležilo tudi prebivalstvo iz drugih župnij. -o- Žrtve napadalcev V Lembergu pri Novi cerkvi sta dva moška .napadla 25 letnega kovaškega pomočnika Mihaela Lampreta in 26 letnega tesarja Martina Cigelška iz Lemberga ter ju obdelala z nekim železnim predmetom. Lampret je dobil hude poškodbe na glavi, Cigelšek pa ni bil tako hudo poškodovan. — Na Gomilskem je neki moški napadel 39 letnega kolar-skega pomočnika Franca Pi-kla iz Mozirja ter ga poškodoval z ročico po glavi, z nožem pa po rokah. — Vsi se zdravijo v celjski bolnici. -o- Nevarno vasovanje Pri Devici Mariji v Brezju se je odpravil 30 letni delavec Martin Hanuš vasovat pod okno svoje izvoljenke. Ker se pa dekle na dolgo klicanje ni zbudila, se je fant vsedel pod okno in zaspal. Med tem ko je spal je prišel mimo okno neznanec in zabodel spečega Martina z nožem pod rebra. Reševalci so morali ranjenca spraviti v mariborsko bolnico, za napadalcem pa poizvedujejo orožniki. -o- Dve nesreči Neznan avtomobilist je na cesti pri Št. Juriju ob južni železnici podrl na tla 84 letnega delavca in ga močno poškodoval. — V Gornjem gradu je oje udarilo 24 letne-1 ga hlapca Jakoba Kugovška v brado s tako silo, da mu je razbilo spodnjo čeljust. — Oba sta mora.la v celjsko bolnico. -\ Stran 2 Amerikanski Slovenec AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 27. novembra 1937 Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Na&IdV uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chisago Telefon: CANAL 5544 Naročnina • ..$5.00 _ 2.50 Za celo leto ....................... Za pol leta ......................... Za četrt leta ____________________________ 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto _________________„.$6.00 Za pol leta ______„______________3.00 Za četrt leta _________________________1.75 Posamezna Številka ..................... 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: Foi one year ________________ For half a year ____________ For three months_______ .„.$5.00 2.50 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year________________$6.00 For half a year___________3.00 For three months______________1.75 Single copy _________________________ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do Četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Enttred as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Vsenarodni napredek vsled dela nezaposlenih miljonov Kakor je razvidno iz nedavnih poročil o federalnem Vorks Programu, več kot 40 vladnih ustanov sodeluje z 7orks Progress Administracijo (WPA) v zaposlovanju delavcev, vzetih iz relifnih seznamov. Federalni urad za javne ceste (Bureau of Public Roads) je samo vsled projektov, izvedenih s pomočjo Works Programovih skladov, prispel h gradnji skoraj 10,000 milj cest in k odpravljen ju več kot 1,000 nevarnih križišč, pri čemur je bilo vporabljeno veliko število nezaposlenih delavcev. Bureau of Reclamation razvija s pomočjo Works Programovih skladov 23 irigacijskih projektov (vodnin gradenj), največji izmed katerih je Grand Coulee jez v državi Washington. Inženirski kor vporablja delo nezaposlencev za zboljšanje notranjskih vodnih cest in naprav proti povodnjim. Coast and Geodetic Survey je s tem, da je vporabljal nezaposlene delavce, pospešil svoj program izdelovanja map za 150 let. National Park Service je svoj program razvijanja narodnih parkov pospešil za 25 let naprej. Public Health Service ceni, da je vsled rabe nezaposlenih delavcev njegovo delo za odpravo malarije napredovalo za 30 let. Civilian Conservation Corps, ki je bil rekrutiran iz vrst nezaposlene mladine, je ohranil vire narodnega bogastva potom zopetnega pogozdovanja, preprečevanja gozdnih požarov in erozije prsti, obvarovanja divjačine in obširnega izboljševanja narodnih parkov in gozdov. Public Works Administration je koncem 1. 1936 zgradila 1,400 javnih poslopij, več kot 200 sistemov odvodnih kanalov, skoraj 400 vodovodov in 41 projektov najemninskih hiš za nizke cene. V mesecu februarju tega leta so PWA projekti zaposlovali več kot 101,000 ljudi, večinoma iz relifnih seznamov. WPA je nerazmerno največji delodajalec za to skupino, kajti je zaposloval skoraj tri četrtine vseh delavcev, katerih delo je bilo zagotovljeno iz Works Programovih skladov. To pripomožno delo je vzrok, zaka j ta narod sedaj izhaja iz depresije z novimi in izboljšanimi javnimi gradnjami in postrežbami v vsakem mestu in okraju. Kakor so naši narodni gospodarji poudarili, narod niti v časih prosperitete ni imel nikdar zadosti dobrih cest, zadosti dobrih cestnih tlakov, zadosti šolskih poslopij, zadosti vodnih in odvodnih sistemom, zadosti parkov in igrališč ali zadosti zračnih pristanišč. Nikdar nismo imeli zadosti konservacijskega dela, da bi obvarovali vire našega narodnega bogastva. Nikdar nismo imeli zadosti knjig in knjižnic, zdravstvenih poslug ali šolskih priložnosti. Kakor dokazujejo raziskave, ki jih je izvedel Bureau of Labor Statistics od Department of Labor in Bureau of Home Economics od Department of Agriculture, naše prebivalstvo, v splošnem vzeto, nima še primerne hrane in blačil. Naše prebivalstvo se je nadalje pomnoževalo te-vom depresije in naše narodne potrebe so se nadalje po-množevale. Lokalne občine so imele manj in manj denarja, s katerim bi gradile, razširile in popravile javne naprave in posluge. Bilo pa je na miljone ljudi, obupno po-trebujočih delo, ki so mogli napraviti vse, kar je bilo potrebno. V vrstah nezaposlencev so bili zdravniki in bolničarke, mehaniki, pisarji, učitelji, gradbeni delavci, znanstveniki, gospodinje, neizurjeni delavci in delavci v stoterih strokah. Njihova izurjenost in izkušnja je ostala nerabljena, ni jim bilo dano delo na javnih projektih za dobro vse javnosti. S pomočjo federalnega Works Programa je bila vojska nezaposlencev prelevljena v vojsko delavcev, ki so povzročili resničen narodni napredek v mnogih pogledih. Zapiski javnih posredovalnic dela pokazujejo stotine tisoč nezaposlencev nazaj v privatnih industrijah, kjer so v stanu držati svojo službo, ker jim je federalni Works Program dal-pripomožno delo, katero je ohranil njihovo sposobnost za delo. KAKO JE MED ROJAKI V PEN NA Strabane, Pa. Iz take naselbine kot je na ša, bi moralo vsekako biti malo več poročil v Amerikan-skem Slovencu. Ne vem kako je to, da se tako malo oglašajo. Zato pa jaz poročam par novic. — Prva je ta, da želimo skorajšnjega zdravja Mr. Franku Kralu starejšemu, da bo zopet zdrav med nami. Sedaj se namreč zdravi v Washington bolnišnici.— Poleg njega imamo pa še druge bolnike in vsem želimo, da bi skoraj okrevali in se veselili trdnega zdravja. Naj še omenim, da se vrši v naši fari sedaj sv. misijon v angleškem jeziku. Bog ve, ke-daj ga bomo imeli samo za Slovence. To bi rad videl in doživel. Prejšnja leta je bil sv. misijon vsaj tri dni za Slovence, da smo vsaj nekoliko bili deležni misijonskih govorov v slovenskem jeziku. Kako lepe so besede slovenskega misijonarja, kako lepo doni misijonski zvon, ki opominja zemljana, da naj reši svojo dušo. Ob takih trenutkih nam spomini najraje silijo v staro domovino, kjer nas je tudi vabil misijonski zven. Tudi tukaj vabi misijonski zvon. le poslušajmo njegov glas in nikar ga ne zamujajmo. Naj je misijon slovenski ali ne. Nihče se naj ne izgovarja, češ, če bi bil slovenski bi že šel. Tudi pri tem misijonu se rešujejo duše. Upajmo pa, da bomo še kedaj doživeli slovenski misijon v Strabane, kot je bilo nekdaj, ko so slovenski duhovniki večkrat prišli v našo faro, h kateri spadamo Slovenci. Nekdaj smo bili Slovenci prvi. Sedaj bi pa radi, da bi zopet enkrat slišali božjo besedo v svojem milem jeziku, saj nismo imeli samo slovenskega misijona že celih 17 let Kako bi bili veseli, če bi kar naenkrat kaj takega doživeli. — Pozdrav bralcem Ameri-kanskega Slovenca. M. Tomšič, zast, -o- V SPOMIN ROJAKINJI Milwaukee, Wis. Žalostno so zapeli zvonovi iz zvonika cerkve sv. Trojice in naznanjali,da je zopet prenehalo biti človeško srce. — Zopet je ena duša splavala pred prestol vsevednega sodnika. Naznanjali so, da je izdihnila svojo dušo dobra žena Uršula Raly, zvesta članica cerkve presv. Trojice. — Dne 10. novembra so bili njeni telesni ostanki položeni k večnemu počitku na Holy Cross pokopališče. — Ker je bila pokojna kakor je zgoraj omenjeno zvesta in marljiva članica cerkve sv. Trojice, jo bomo zelo pogrešali. Pokojna Uršula Raly ni bila posebno poznana med Slovenci po Milwaukee, ker ni hodila po dvoranah, ne po teatrih in gledališčih, ne po partyjih. Njeno veselje je bilo doma in v cerkvi. Redno vsaki dan je bila pri sv. maši in le redki so bili dnevi, da bi ne bila tudi pri sv. obhajilu. Koliko ur je sama premolila v cerkvi. Vsaki torek in petek večer je bila v cerkvi, če ne pri sv. Trojici, pa v cerkvi sv. Petra na Washington St. — Bila je verna žena, ki je spoštovala duhovnike, bila zvesta sv. katoliški cerkvi in trdno verovala v posmrtno življenje. Vsled tolikega spoštovanja do katoliške cerkve in njenih služabnikov1, je ; bila tudi deležna častnega katoliškega pogreba, kakoršnega še ni imela slovenska naselbina v Milwaukee. Njenega pogreba se je udeležilo pet čč. gg. duhovnikov frančiškanov; in trije gg. duhovniki so se udeležili tudi pogrebnega sprevoda na pokopališče in sicer Father Victor, ki je tudi opravil zadnje pogrebne obrede, nadalje Father R. Urajnar in Father Vladimir Vlahovich iz Gary, Ind. Ko je pokojna ležala na mrtvaškem odru, jo je prišlo krepit na stotine ljudi, ki so izrekali prizadetim iskreno so-žalje. Prvi večer so imele Krščanske matere svoje molitve in je molil Father Victor naprej sv. rožnivenee in lita-nije Srca Jezusovega, ker se je bila pok6jna posvetila Srcu Jezusovemu in je vsaki prvi petek v mesecu sprejemala sv. obhajilo. — Drugi večer je imela Ženska zveza svoje molitve, katere je zopet naprej opravljal Father Victor. — V sredo pred pogrebom je zopet prišel Father Victor in o-pravil molitve za umrlo pre-dno so rakev zaprli. Kakoršno je bilo njeno življenje, taka je bila njena smrt. Previdena s sv. zakramenti za umirajoče je mirno v Gospodu zaspala v navzočnosti svojega soproga in ene bolniške strežnice v bolnišnici. Za časa ko je bila pokojna še v bolnišnici zelo bolna, je bil k njej poklican Father Victor, ki ji je takoj podelil sv. poslednje olje, kajti izgledalo je, da lahko vsak čas izdihne. Takoj po opravljenem maziljenju, je pa odprla svoje oči, se prijazno nasmehnila in z obema rokama prijela za roko č. gospoda ter rekla navzočim, naj poslušajo Father Victorja. Trenutek na to je še rekla, da ne bo treba več dolgo čakati na njeno smrt.— In res, tako je tudi bilo, kajti kmalu potem je ugasnilo njeno življenje. — Vsi, kateri so bili takrat, ko je to govorila v bolniški sobi, so bili presenečeni nad njenim smehljajem in sam č. g. Father Victor je rekel, da je bil že v mnogih slučajih ob strani umirajočega, pa je doživel sedaj šele drug tak slučaj, da bi se umirajoči smehljaje poslavljal s tega sveta. — Naj bo pokojni-ci lahka zemlja, njena duša naj pa uživa slavo božjo. X. PLESNA ZABAVA DR. KRALJICA MAJNIKA Sheboygan, Wis. Pri nas bomo imeli plesno zabavo, katero priredijo mlade članice dr. Kraljice Majni-ka in sicer v soboto večer 27. novembra v Standard dvorani. — Naša dekleta se priporočajo za obilno udeležbo. Njih prošnji se pridružuje tudi ves društveni odbor, ki je pripravljen storiti vse za korist društva in članstva. Slovenska mladina, ki je rada vesela, rada obiskuje tujerodne zabave. Zakaj bi se torej ne odzvali tudi povabilu prisrčnih deklet članic našega društva!? — Priporočamo torej obilno udeležbo. Odbor PISMO IZ JUŽNE ZEMLJE Buenos Aires, okt. 1937 Oni večer, 30. sept. namreč, je moj tovariš iskal z radijem. Saj veste kakšni so radioamaterji. Kar ni, da bi jih kdo gledal in še manj poslušal,ker prav tedaj ko je nekaj zadetega, se mu že zazdi, da bi rad kaj boljšega. Tako je vrtel oni večer, ko je bila pri nas že devet proč, tam v domovini pa že 2 zjutraj. Jaz sem pa imel druge nujne o-pravke, čeprav bi me zelo zanimalo, kakšne novice lete sem čez lužo skozi Berlin... Pa priteče: hitro, kak jezik bi bil...in sem stopil, in pozdravila me je hrvaška beseda. Prav lepo in jasno se je razumela in potem še pesmi in še kaj. Prvič sem ta dan imel priliko slišati besedo prav iz domovine. In tako lepo jasno, da je človeku res v veselje. Napovedal je za novo leto tudi lastno oddajno postajo na kratke valove, toda kdo ve, če nam bo tako dobro služila kot berlinska. Dogodek zelo pomemben za našo kolonijo se je odigral oni večer, ko se je za tri mesece poslovil g. minister dr. Cankar. Odpotoval je domov, da osebno uredi nekatere zadeve, ker papirnate bombe nikoli ne "eksplodirajo." Ob 8 zvečer je odhajala "Oceanija" in ob tej pozni uri smo prihiteli tako da je v množici skoro naša beseda prevladala. Gotovo je bilo čez 300 odraslih in kakih 80 belo oblečenih otrok (tukaj so namreč v modi za šolske otroke beli mantelčki) ki so s svojimi živio klici in mahanjem zastavic obrnili nase pozornost vse množice. Žal da v tisti pozni uri ni bilo mogoče vzeti nikake fotografije te živahne skupine otrok, toda gospodu ministru bo ta slika pač ostala v spominu in ga za božič zopet pričakujemo. Malo žanje hvaležnosti delo na takem položaju, kot ga ima naš g. minister, toda g. dr. Cankar je mogel videti, da njegovo delo lepo uspeva in da že tudi sadove kaže. Predsedniške volitve s6 sedaj že podale svoj rezultat. Izvoljen je Ortiz,oficielni kandidat. Nasprotniki seveda vedo povedati, da je bilo po "muli" ...po goljufiji. Nemara je kaj res na tem. Pa je že od nekdaj bila navada taka, da je premagani svoj poraz skušal opravičiti . . . Dobil je 200 tisoč glasov večine. Premagani trdijo, da so zmagovalci — fašisti. Nemara, da imajo res nekaj takega duha. Toda oni sami trdijo, da so prav oni branilci "prave demokracije" ... Naj se le gledajo. Človek je vesel, da se mu ni treba vtakniti v njihove komedije. Vsekako je pa zanimivo dejstvo, ki so ga listi zabeležili, da so delali za Alvearja, ki je sedaj poražen, reklamo celo iz Moskve in je verjetno, da je bila ona moskovska propaganda zanj ravno najbolj u-sodna. Nemara, da še niste zvedeli novice, da so se naši premaknili tudi v Braziliji. V San Pavlu so pričeli s slovensko šolo, ki se seveda mora boriti z vsemi težavami. Gospa Ka-dunčeva in Cotič sta prevzeli dolžnosti učiteljic, toda sedaj ni nikakih knjig. Ti ljubi abecedniki ki se valjajo zavrženi tam okrog doma, kot zastareli. Tukaj bi pa še bili v modi, pa jih ni. Hladnik Janez Dogodki Slovenci pa Ameriki NEVARNOST KOPIRNEGA SVINČNIKA Kopirni anilinski svinčnik je nevaren, česar ne vedo vsi ljudje. Že po majhnih ranah, v katere pride kakšen delec tega svinčnika, lahko hastane rečna škoda. Delci barvila namreč uničujejo tkivo v okolici rane, iz rane teče spočetka stalno gnoj, saj se tam nabirajo bela krvna telesca, in zavoljo pritoka krvi se razvijejo iz tega steklina in vnetje. Bela krvna telesca hočejo vsrkati tujo snov in jo prenašajo v telo, da bi se barvilo tam uničilo. Toda v telesu je strup kopirnega svinčnika še vedno učinkovit ter utegne povzročiti nadaljnje telesne motnje. Ozdravljenje gre zelo počasi. Tudi majhne rane s kopirnim svinčnikom torej ne smemo prezirati. Mazila in kopeli v takšnih primerih ne zadustujejo,, rano mora zdravnik izrezati, da ostrani vse strupeno barvilo. Cim prej se •izvrši ta operacija, tem prej boš ozdravil. ITALIJANSKA ENCIKLOPEDIJA ZAKLJUČENA Troccani, izdajatelj nove italijanske enciklopedije, je Mussolini ju izročil zadnji zvezek tega obsežnega dela. Pred devetimi leti so začeli enciklopedijo izdajti in izšlo je 35 knjig. Vsake tri mesece je prišla n^ dan Prva nagrada Cleveland, O. — Tukajšnja "The Cleveland Press" je zadnje čase objavljala sil-huetične slike raznih moških in ženskih filmskih zvezd. Kdor bi te "zvezde" najbolj natančno uganil, bi dobil primerno nagrade. Pa se je zgodilo, da je prvo nagrado dobila Slovenka Miss Josephine Bavec s 1097 East 67 ceste. Dekle v prvem trenutku kar verjeti ni mogla, da jc je zadela ta sreča. Nagrada je namreč prosta vožnja iz Clevelanda v Hollywood California in zopet nazaj, potom zrakoplova in je vredna najmanj $200.00. Časopisna uprava je k temu pritegnila še stotak, . za razne potrebe na potovanju. Nesreča rojaka Strabane, Pa. — Pri delu v premogovniku je bil precej pobit tukajšnji rojak Frank Kralj, Sr. Kos premoga mu je med delom priletel v oko s tako silo. da mu je za nekaj časa popolnoma ugasnilo.Upanje je,da končno vendar okreva in bo zopet videl. Zastrupil se je Milwaukee, Wis. — 'Na njegovem stanovanju so našli v nedeljo 14. nov. zjutraj mrtvega rojaka Joe Kožuha. Zastrupil se je s plinom. Kaj ga je gnalo v smrt ni znano, domneva se pa, da je to storil v duševni zmedenosti. — Pokojni zapušča v Ameriki dva brata in tri sestre. Doma je bil iz Gornjega grada v Savinjski "dolini in je bil star 54 let. Pred dobrimi desetimi leti je vodil in lastoval v Denver-ju, Colo, hotel. Podlegel poškodbam Cleveland, O. — V Huron bolnišnici je 13. nov. podlegel po kodbam rojak Frank Rebec v starosti 78 let. Neke noči se je namreč zbudil in šel k oknu pogledat, kaj naj pomeni ropot v hiši. Pri tem se je preveč nagnil skozi okno in padel kakih 20 čevljev globoko. Pri padcu je dobil tako hude poškodbe, da jim je podlegel. Dcma je bil iz Sežane v zasednem ozemlju. ena knjiga. . Enciklopedija obsega osnove fašističnih, korporacij in italijanskega imperija. Stroški s° znašali 15 milijonov lir. Delo s o izdali doslej v 25.000 izvodih oziroma 900.000 zvezkih. Ob izročitvi zaključne^ zvezka se je Mussolini zelo P°* hvalno izrazil o delu in dej"'' da je vse poedine zvezke, kakd' so izhajali, prečital, kolikor je bilo pač mogoče. -o- Katoliška družina brez ka toliškega časopisja, je breZ varuha proti laži-tisku. TARZAN NA RAZISKOVANJU" (2) . (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BlllTOUghS Tarzanovo obličje sc jc silno zresnilo, ko je iz Muvirovih ust zaslišal o kakor duh in sililo hudobni. Ta drhal pride in gre, a ne pusti za seboj nobene sledi!" ......jju-hki Sobota, 27. novembra 1937 • AMF.RiKANSK! SLOVENEC' Stran 3 I Družba v drž. Illinois maja 1915. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. 'KSKJSE* Sedež: Joliet, M. Nape geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St Joliet, ML 1. podpredsednik: Joseph Klepec, SO Woodruf Rd Jol . Ill. 2. podpredsednik: Kathrine Bayuk 528 Lafayette St., tawa, 111. Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 301 Lime Street, Jol.et 111. Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway St., Jol.et, I1L Duhovni vodja: Rev. Anzelm Murn So Chicago 111 Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, VUG N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1748 W. 21st St., Chicago, 111. Jakob Strukel, Rout No. 1, Plainfield, 111. Joseph L. Drasler Jr., 925 Wadsworth ave„ Waukegan, 111. POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 1101 — 5th St., La Salle, Illinois. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg, Penna. Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd„ Chicago, Ill- Do dne 1. januarja je D.I D., izplačala svojim članom in Ranicam, ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin, ter doi-niških podpor v znesku $155,757.00. Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 in $1000.00. g V mladinski oddelek se otroci sprejemajo od rojstva pa do 16. leta ^ in so lahko v tem oddelku do 18. leta. g Rojaki(inje)! Pristopite k Družbi sv. Družini! CENTRALIZACIJA SIGURNA PODPORA. - D. S. D. 100% \ SOLVENTNA. i S DVA DIPLOMATA Sovjetski zun. komisar Litvinov (na levi), ko se pred svojim odhodom s konference v Bruselju razgovarja z angleškim zun. ministrom Edenom. ftninini!nini:i;inni!itiiuii[niii:nniiiiiiniiniiiniMiit:iiimiiii;m gr---—-"k a Dopisi lokalnih društev Duu'iuiiiinniuiii'.siiuiinsuiiuiuuiiiiiiiuiuuuiu'iuiuiiiuiimiicd 12 URADA DR. SV. DRUŽINE ŠT. 1, DSD. Joliet, III. Cenjeni člani in članice našega društva se uljudno vabijo, da se udeleže redne društvene seje id bo 28. nov. v navadnih prostorih. Omenjena seja je zelo važna, zato vas opozarjam, da se je prav gotovo udeležite kolikor mogoče Vai da skupaj vredimo važno Zadevo; sklep zadnje konvencije,ki se je vršila letos v Chi-cagi; v splošno zadovoljnost in V korist članstva ter DSD. Ob enem vam tudi naznanim, da bo na tej seji naš Mr. Coyle, ki vam bo na željo Marsikaj raztolmačil. Premerili si boste lahko svoj certifikat, kakoršnega si boste želeli, da bo namreč nosil denar-n° veljavo. Vse to vam bo Mr. Coyle razložil v vašo zadovoljnost. Ob tej priliki vas Prosim, da vsak član in članica premeni svoj certifikat, da bo potem vse vrejeno za vse in videli bote, da bo ta sprememba v splošno zadovoljit in pa v korist vam samim, v korist društvu in DSD. Nadalje apeliram na vse ti-ste člane in članice, ki nimate še svojih otrok zavarovanih Pfi DSD., da jih vpišete čim Preje. Pokažimo, da smo za-l'°s za napredek društva naše dične organizacije DSD. — Sedaj se vam nudi priložnost, da lahko vzamete več različ-nih certifikatov, bodisi v od-l'astlem ali mladinskem oddelku. Lahko vzamete dvajsetlet-n° zavarovalnino ali "Endowment policy." Ko bote dvaj-Set let plačevali, bete imeli vaš certifikat izplačan in lahko dobite gotov denar za vaš C(*tifikat. Sedaj imate pridnost za to. Ponovno tudi prosim vse ti-ste, ki še niste poravnali svo-•"h mesečnih prispevkov, da to nemudoma storite, ker ko-nec leta se približuje in bi rad videl, da bi bile do tega casa vse knjige v redu. — Nasanjam vam tudi, da so je naca prireditev kard party Prav povoljno obnesla, zato s° čutim, da me veže dolž-n°st, zahvaliti se v imenu celokupnega odbora vsem delav-tem, moškim in ženskam, ki 550 ta večer pomagali; in se ob enem lepo zahvaliti vsem da-r°v tlcem raznih daril kot Mr. *>ank J. Wedicu in Mr. Joseph Gersichu za velikega pu- rana, katerega je dobila Mrs. Mary Papich na N. Broadway St. Tudi naš glavni tajnik je ta večer dobil velikansko go-sko, — če morda ni gosak. Prav lepa hvala tudi muzikan- tudi udeležil zadnje konvencije DSD. Oba nam bota natančno pojasnila, kaj se je sprejelo na zadnji konvenciji; koliko se bo plačevalo in kaj se bo dobilo od DSD po sprejetih novih razredih. — Naznanjam vam, da se je sprejel razred 20 letne zavarovalnine aktivni oddelek. Zato prosim za mladinski in odrastli ali vsakega člana in članico, udeležite se seje vsi. Na seji lahko tudi vsak sam vpraša kolikor bo od sedaj naprej plačeval in koliko mu je pričakovati v slučaju potrebe. — S pozdravom in nasvidenje na seji v soboto zvečer ob 8 uri. John Densa, tajnik krov krste, pretrgal vrvi, s katerimi so spuščali krs^o v groo in pomolil iz krste roke, cla so ga prestrašeni pogrebci potegnili iz groba. ko nekaj, kapljic atrophia, sei 30 I j udi. Na vrh s'blpa bodo dvigala goste tri nagla dvigala. Ka- nj ego ve zenice razširijo se 4 ure po smrti. Preprosto ljudstvo pripoveduje, da so mnogi slišali, kako je mrlič vzdihnil. Teh po- V splošnem velja tudi v dan- znanstveno še nihče ni po- jasnil. Najbrze gre za pline, ki PRIMERI DOZDEVNE SMRTI Ob priliki zadnje velike portugalske revolucije sta bila kralj in prestolonaslednik ustreljena. Kmalu potem se je pojavila v časopisju vest, da je kralj nenadoma oživel. Ko je ležalo njego- tom Mr. Rozmanu in Mr. Hor- j Vo truplo na mizi, da ga obduci-vatu, Jr., za lepo godbo in se rajo, se je začel navidezno mrtvi jima še nadalje priporočamo. — Hvala lepa za elegantno darilo ki smo ga dobili iz Chi-cage od urednika Amer. Slo- kralj baje v strašnih mukah zvijati in klicati na pomoč. Ker je pa bila rana, ki mu jo je zadal prosekutor, smrtna, so morali venca g. J. Jericha. Eog živi nesrečnemu kralju baje takoj njega in celo družino in želimo mu veliko uspeha v njegovem delovanju. — Hvala vsem tistim, ki so nam kaj darovali za naš lcard party. Bog jih živi in blagoslovi! Posebno pa lepa hvala našemu vrlemu Mr. pomagati na oni svet. Koliko je resnice na tem, se, seveda, ne da ugotoviti. Presenetljiv p'rimer dozdevne smrti se je pripetil v poljski vasi Smorgon, kjer je neki kmet podlegel srčni kapi. Pred pogre- J. Russu, ki je prav iz luštne-, bom je prišel v dotično hišo va ga kraja, od Radovice doma in j gki brivec> ki je hotei mrliča o-hvala vsem, ki so kaj pripo- j briti. Komaj je pa mrlič začutil mogli za lep uspeh našega na sebi ostrino britve, se je na- kard party, ki je bil v korist društvene blagajne. — Z bratskim pozdravom. John Barbich, tajnik -o- IZ URADA DR. SV. IVANA KRSTITELA ŠT. 13, DSD. Chicago, 111. Dragi sobratje in sosestre. — Kakor sem že v zadnji številki našega glasila omenil,ponovno prosim, da se prav gotovo udeležite naše seje v soboto 27. nov. namesto v nedeljo. Seja bo v navadnih pro- Kot dogodek te vrste lahko navedemo tudi žalostno usodo slavne igralke Rachel, ki je ležala že 11 ur v krsti, pa se je zopet zavedla. Leta 1866. je pripovedoval kardinal Donnet v francoski zbornici, da so ga že pred 40 leti proglasili za mrtvega. Leta 1826 mu je postalo nekega dne slabo in moral v posteljo. Zdelo se mu je, da so mu vsi udje otrpnili. Bil je pa pri popolni zavesti in!jut0 današnjih časih načelo, da nastopi pri človeku smrt tedaj, ko neha utripati srce in ko človek več ne diha. Dihanje in utripanje srca ne preneha vedno istočasno. Cesto srce deluje, ko je umirajoči že izdihnil. To se pripeti zelo pogosto pri novorojenčkih. Pri raznih živalih so naravoslovci ugotovili, da so se usta odpirala in zapirala še dolgo potem, ko je bila glava že odrezana od trupla. Pri ribah je ta pojav splošno znan. Pri ljudeh so ugotovili ta pojav v nekaterih primerih obglavljenja. Telo obglavljenega zločinca je drgetalo še 10 minut po usmrtitvi. Za popolnoma zanesljiv znak smrti smatrajo mnogi i tako zvane steklene oči. Ako pa vbrizgamo mrliču v se nabero po smrti v pljučih. Tudi barva obraza ni odločilna za smrt. Mnogi mrliči imajo rdeča lica. Pri zastrupljenju s plinom ali ogljikovim kisikom je to običajen pojav. Velik strah pred dozdevno smrtjo je dal povod, da so začeli ljudje razmišljati o raznih varnostnih ukrepih. Tako se je že opetovano pripetilo, da so-na-taknili mrliču na prst prstan, ki so ga spojili z električnim zvoncem. Pri takih poskusih se rado pripeti, da električni zvonec naenkrat zapoje, kar pa seveda ne pomeni, da je mrlič oživel. Ta pojav se da razlagati na ta način, da se mišičevje po smrti krči. RAZNOTEROSTI slišal je dobro vse, kar so govorili v njegovi bližini. Tako je moral poslušati posvetovanja o pripravah za svoj pogreb in vendar se ni mogel ganiti, niti za-kričati, da še ni umrl. Zdravnik dr. Haberda je predaval svoj čas v Nemčiji o primeru dozdevne smrti, ki ga je doživel v svoji zdravniški praksi. Neka strežnica v njegovem zdravilišču je zaužila poldrugi gram morfija in 5 gramov vero-nala, ker se je naveličala živ- "KRALJA" SO OBSODILI Iz Londona poročajo: Sodišče je končalo čudno zamisel jčloveka, ki si je ustanovil miniaturo kraljestva na malem otoku Lundy v prelivu Bristol. — Uslužbenec nekt izvozne tvrdke v Bristolu Martin E. Harman se je dal po prebivalcih Lundyja, ki sestoji iz 10 revnih ribiških družin, skupaj 50 oseb, z nekakšno "volitvijo" izbrati za "kralja." Vendar je predaleč segala njegova pustolovščina, ker je celo znamke izdajal, si dai denar kovati, imel je svejo va-puffin," skratka, ustvar- enkrat prebudil in vstal. Taki primeri so znani že iz najstarejših časov. Starorimska' ljenja. Tako velika porcija po pisatelja Plinij in Apolonij pri-: meni za vsakega človeka neizo-povedujeta v svojih spisih o doz-! 2ibno smrt. Samomorilko so na-devnih mrličih, ki so jih prezgo- šli v bližnjem gozdu in vsi so daj pokopali. Zelo pogoste so bi- mislili, da je mrtva. Srce ji sploh le take usodne zmote v srednjem ni utripalo in tudi na zrcalu, ki veku za časa razsajanja kuge.; so S& ji postavili pred usta, ni Tudi v 18. stoletju je v Evropi bil° videti nobenih znakov diha-opetovano razsajala kuga. Zna- »Ja- Kljub temu pa zdravnik ni meniti zdravnik Franco je napi- m°SeI ugotoviti smrti. Zato si je sal leta 1797. razpravo, v kateri hotel pomagati s starim preiz-pravi, da so za časa kuge poko-j kuševalnim sredstvom. Nakapal pali mnogo živih bolnikov, ki so ie mrtvi na prsa razgretega volih smatrali za mrtve. Tudi ve- ska- Koža Pa 111 PostaIa rdeča, štorih in se prične ob osmi liko razsajanje kolere v prete-! Zato ie vaški zdravnik odločno uri zvečer. Asesment bom za- klem stoletju je zahtevalo mno- rjavil, da je strežnica mrtva, čel pehati že ob sedmi uri g0 takih človeških žrtev. Franco- j Delavci, ki so odnesli njeno tru-zvečer. — Ta seja bo jako ski zdravnik Josat je svoječasno P10 v mrtvašnico, so pa opazili, važna za vse člane in članice izdal statistiko, iz katere je raz-'da samomorilka diha. Zdravniki nagega društva, ker se bo kot vidno, da so pokopali v Franciji so se vrnili k m res s0 5° 2 sem zadnjič omenil, udeležil tudi v normalnih razmerah let-te seje glavni tajnik sobrat no 30 do 40 dozdevno mrtvih, v Wedic in Mr. Coyle, ki se je Italiji pa celo 65. OBUPNA ŽALOST MATERE umetnim dihanjem kmalu spravili k zavesti. V Angliji so imeli po svetovni vojni šest. primerov dozdevne smrti. V Leedsu je neki božjast-nik med pogrebom dvignil po- jal si je svojo samostojno državo. Ker se pa kaj takega ne ujema z angleškimi zakoni so Harmana nekega dne aretirali. Sodišče je "Martina I." obsodilo na dva meseca, a pogojno, ker je sicer prej vedno pošteno živel. Zdaj je otok naprodaj. . -o- NENAVADEN SLUČAJ V okolici Brna so rasli 65 letnega kmeta Vladimira Ju-raka v njegovi postelji mrtvega. Zdelo se je, da je postal žrtev zločina. Brnski detektivi pa so stvar drugače pojasnili. Ena izmed desk v stropu Ju rakove spalnice se je sčasoma zrahljala. V enem izmed zad. njih večerov se je plazila domača mačka po podstrešju kar so mogli točno ugotoviti po njenih sledovih, in pri tem je desko sprostila, da je padla spečemu kmetu na glavo. Zarjaveli žebelj, ki je molel iz deske, se je zabodel nesrečnežu v oko in v možgane ter povzročil njegovo takojšnjo smrt. -o-- STALIN SE DOBRO ZAVAROVAL Berlin, Nemčija. — Neki dunajski zdravnik, ki se je vrnil iz Moskve, pripoveduje o nenavadnem doživljaju, ki se mu je tamkaj pripetil. Kot špecijalist je bil poklican v Moskvo, da zdravi diktatorja Stalina. Ko pa je prišel tja, je bil postavljen pred šest enakih gnož, vsi podobni Stalinu in vsi so tudi nosili brke, lca-korene ima Stalin; govoril ni nobeden nič. Nekateri od teh molčečih mož so bili popolnoma zdravi, dočim so imeli drugi to ali drugo bolezen. Zdravnik je zdravil vseh šest - skozi deset dni, toda še danes ne ve, kateri od njih je bil pravi Stalin. NAJVIŠJI BETONSKI STOLP Kakor znano, imajo v Parizu Eifflov stolp, ki je najvišji stolp iz železne konstrukcije na svetu. Ta rekord pa hočejo doseči Švedi tako, da bodo zgradili najvišji stolp iz železobetona. V Stockholmu namreč nameravajo nekaj takega, česar ni še nikjer drugod na svetu. Po načrtih konstrukterja bo stolp 380 metrov visok ter ga bodo postavili na starem razstavišču v Stockholmu. Načrt je izdelal profesor Asplund, ki je določil, da bo na vrhu tega stolpa razgledna ploščad, s katere bo lep razgled po mestu in okolici. V višini 80 metrov bo velika restavracija, h kateri bodo gostje prišli v naglih dvigalih. Ta restavracija bo tako velika, da bo v njej naenkrat lahko obedovalo 430 ljudi, medtem ko bo na vrhu narejen bar, v katerem pa bo porstora le za kor že rečeno, bo novo velikansko poslopje zgrajeno vse iz cementa. Financirala pa ga bo švedska cementna družba "Skansk Cement". Potemtakem bo novi velikanski stolp le velika in precej draga reklama za njen cement. Katoliški Slovenci naročajte in podpirajte svoj lastni list "Amerikanski Slovenec" 23 LET IZKUŠNJE Spregleduje oči in predpisuje očals$ IfillM .1 SMET At! A? OPTOMETRIST > 1801 So. Ashland Avenue v; TeL Canal 0523 Uradne ure rsak dan od 9. zjutraj^ i|do 8:30 zvečer. VELIKO naci. Neka španska mati, ki jo je prevzela žalost, ko je po bombnem napadu jonalističnih acroplanov na mesto Lerida našla svojega sina ubitega na cesti ......., H ~ ~ „š i tliasmkovo | BOŽIČNA DARILA vašim domaČim v starem kraju bodo dostavljena hitro in točno brez kakega odbitka na najbliž-nji poštni urad njihovega bivališča. Odpravite vaše pošiljke pravočasno. Včeraj so bile naš( cene: V ITALIJO: Za •$ 6.50.................... 100 Lir Za $ 12.25................... ZOO Lir Za $ 30.00.................... 500 Lir Za $ 57.00...................1000 Lir Za $112.50....................2000 Lir Za $167.50....................3000 Lir V JUGOSLAVIJO: Za $ 2.55.................... 100 Din Za $ 5.00.................... 200 Din Za $ 7.20.................... 300 Din Za $10.00.................... 420 Din Za $11.65.................... 500 Din Za $23.00....................1000 Din Pri večjih svotali poseben popust. ZA IZPLAČILA V DOLARJIH: Za $5.00 pošljite............$5.75 — Za $10.00 pošijte............$10.85 Za $25.00 pošljite'............$26.00 Vsa pisma pošijlte na: JOHN JEEJCM 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois ZA LETO 1938 Smo ravno prejeli. Kakor vsako leto je tudi letošnja zelo zanimiva. Krasi jo več slik. Naročite jo ta koj, dokler ne poide. S poštnino stane 25 centov Naroča se od: KNJIGARNA AMER. SLOVENEC 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. ZAHVALA Willard, Wis. Zdolaj podpisana si štejeva v prijetno dolžnost, da se lepo zahvaliva našim sorodnikom, prijateljem in znancem za tako imeniten "surprise party", ki ste ga nama napravili dne 27. oktobra za 30 letnico najinega zakonskega življenja. Istega večera ste naju prav pošteno potegnili, kajti vsa stvar je bila pod vodstvom že znanih strokovnjakov presenetilnih zabav, Mr. in Mrs. Joseph Rakovec in njih pomočnikov, zelo spretno speljana. Isti večer se je nama sporočilo, naj se kar najbolje pripraviva za party našega dobrega prijatelja in soseda za 25 letni jubilej Mr. in Mrs. John Zupančiča, kar sva tudi v najini ljubezni do dobrega prijatelja po najini najboljši moči storila. Ko prideva z istim namenom v dvorano, pa v najino veliko začudenje zadoni po dvorani surprise ! in že sva dobila šopke cvetic. V resnici sva bila tako presenečena da v istem trenutku nisva vedela, kaj se vse godi okrog naju. Naenkrat zagleda va med drugimi prijatelji že tudi Mr. Zupančiča ko mu je tudi od presenečenja pot tekel raz čela. Naj na tem'mestu bo izrečena iskrena zahvala v prvi vrsti najinim otrokom, Johnu, Eddie, Antonu in njegovi soprogi Jo-sie, ter Annie in njenemu možu, John Snedicu, Jr., za trud in lepa darila, s katerimi so se'naju spomnili. Nadalje najlepša hvala številnim prijateljem in znancem za darila, trud in častitke, ki ste jih ob tej priliki nama skazali in ti so sledeči: Mr. in Mrs. John Snedic ml., Mr. in Mrs. Joe Bukovec, Mr. in Mrs. Joe Rakovec st,, Mr. Go-sar in družina, Mr. in Mrs. Louis.Koščak, Mr. in Mrs. Anton Zupančič, Mr. in Mrs. Frank Zupane, Mr. in Mrs. John Gre-gorich, Mr. in^Mrs. John Snedic st„ Mr. Frank Kokel in družina, Mr. in Mrs. Val. Yeras, Mr. in Mrs. Mike Artach, Mr. in Mrs. John Brezic, Mr. in Mrs. Joe Trost, Mr.- in Mrs. Matt Der-ganc, Mr. in Mrs. Matt Ruzich, Mr. in Mrs. Peter Žagar, Mr. in Mrs. John Vershaj, Mr. in Mr . John Zupančič, Mr. in Mrs. Anton Debevc, Mr. Lamovec in družina, Mr. in Mrs. Seliška;*, Mr. Louis Arh in družina, Mr. in Mrs. Frank Parkel, Mr. in Mrs. Mike Podobnik, Miss Mary Lesar, Mr. in Mrs. Hugo Quast, Mr. in Mrs. Ignac Cesnik ml., Mr. John Rovtar ill družina, Mr. in Mrs. Anton Fortuna, Mr. in Mrs. Anton Merkun, Mr. in Mrs. Frank Lesar, Mr. in Mrs. John Morgel, Mr. in Mrs. Frank Morgel, Mr.* in Mrs. Ludvik Pa« rušek, Mr. in Mrs. Joseph Pekol, Mr. Vincenc Ruzich, Mr. in Mrs. Ivan Ruzich, Mrs. Jennie Horvat, Mr. in Mrs. Joseph Godec, ter muzikantu John Kuclerju. Še enkrat iskrena zahvala vsem, ki ste na kakoršen koli način pomagali, da se je v najino veliko veselje vse tako lepo in spomina vredno izvršilo. Obenem vas prosiva, ako je katero ime pomotoma izpuščeno, da nama blagohotno oprostite. Pomnite, dragi prijatelji, da nama bode ta lepi večer ostal trajnpm spominu do konca, dni našega življenja in Vam bova skušala po najinih najboljih močeh ob priliki povrniti vašo do-brotljivost, ljubezen in radoda> nost. Ostajava Vam hvaležno udara Mr. in Mrs. ANTON in ANA TRUNKEL. (Ogl.) StBSrt 2 AMERIKANSKI SLOVENIJO Sobota, 27. iiovemfei 1937 1 ROMAN Spkala B. Orczy Prevedel Paulus Kruto se je smehljal veliki neukrotljivi republikanec, ko je naravnaval gube hudo* pomečkanemu. umazanemu papirju Tn jih gladil na svoji nežni, snažni dlani. Robespierre ni imel navade da bi preklinjal. Robespierre vobče nikdar ni izgubljal praznih besed in ni tratil nepotrebnega vznemirjenja. Pač pa je vtaknil listič v svojo srebrno tobačnico in poslal posebnega sela k državljanu Chauvelinu ter ga prosil, naj pride še tisti večer krog desete ure k njemu v tuillerijsko palačo, v stanovanje nekdanje kraljice Marije Antoinette. Pol enajstih je bilo. Chauvelin in Robespierre sta sedela drug drugemu nasproti v zapuščenem budoarju. Med njima na mizi, prav pod lojeno, brlečo svečo, je ležal ves zamazan in ves zmečkan listič papirja. Skoz mnogo nesnažnih rok je šel list, preden so mu naravnali gube Robespier-rovi nežni beli prsti in ga položili pred oči Chauvelinu. Toda Chauvelinove oči niso zrle na papir, tudi niso zrle na bledi, brezsrčni obraz pred seboj —. Chauvelin je imel oči zaprte in za trenutek ni videl temne, zanemarjene sobe, niti Robespierrovega nemirnega pogleda, tudi ne golih sten in nesnažnih tal —. Chauvelin je za trenutek pozabil na bu-doar kraljice Marije Antoinette, pozabil na Robespierra, pozabil na Pariz —. Njegov duh je pohitel daleč tja čez "Rokav", v Anglijo, v London —. Gledal je v duhu razkošno razsvetljeno dvorano zunanjega ministrstva angleškega in lepa Margareta Blakeney je stala sredi sijajne družbe, vesela, ponosna, občudovana —. Pahljače so drhtele, svila je šuštela, vabljivi zvok godbe so plaval v ozračju, ples je šumel. In sred tega mamečega in drhtečega vrveža je ponavljal zaspan, dremav in bebast glas besede, ki so stale na zmečkanem, zamazanem lističu tam-le na mizi pod brlečo lojeno svečo: "Iščejo jo tamkaj, iščejo jo tod, Letajo za njo Francozje vsepovsod: Kje se nam je skrila, kam se izmuznila Drzna, zvita, neugnana "Dušica" — ?" Kakor blisk je prešla slika. Spomin na neizbrisne prizore preteklih dni —. In drugo sliko je videl Chauvelin, ko je z zaprtimi očmi sedel pred Robespier-rom —. Videl je v duhu samotne, temne skale obrežja, par ur od Calaisa —. Slišal je isti dremavi glas, pel je angleško državno himno "(God save the King!", čul je prasketanje pušk, obupni krik Margarete Blakeney —. In stare rane so se odprle —. Spomnil se je pekočega ponižanja, grenke prevare —. XV. CHAUVELIN. Robespierre je mirno čakal. Prav nič se mu ni mudilo. Cisto ravnodušno bi bil sedel poleg molčečega Chau-velina tudi do ranega jutra in gledal, kako se njegova žrtev zvija pod težo neljubih spominov iz preteklih dni. Nikdar se ni neukrotljivi vodja revolucije bolje zabaval ko kadar je gledal človeka, ki se bori z brezupnim položajem in čuti, da se mu pogubna zanka tesneje in tesneje ovija krog vratu. In ko se je Chauvelinu njegovo sladko čelo zabriženo nagubalo in ko so se njegovi tenki suhi prsti nervozno stisnili v pest pred njim na mizi, je Robespierre zadovoljno vzdihnil, se naslonil nazaj na stolu in s prijaznim smehljajem dejal: "Saj priznate, državljan Chauvelin, da je tak položaj, za nas nevzdržen — ?" In ko Chauvelin ni odgovoril, je nadaljeval s slišno ostrejšim poudarkom: "— in kako grenka je zavest, da bi tega človeka lahko že zdavnaj imeli pod guil-lotino, če bi ne bili vi preteklo leto ustrelili — takega strašnega kozla!" Robespierrov glas je bil trd in presunljiv kakor nož, o katerem je tako rad govoril. Pa Chauvelin je molčal. Kaj bi naj bil tudi odgovoril? , "Državljan Chauvelin,—kako hudo pač sovražite tega človeka!" Tedaj šele je Chauvelin pretrgal trdovratni molk. "Hudo —!" je dejal z nedvomno vne-tostjo. ',Čemu pa se torej ne potrudite, da bi popravili pogrešek, ki ste ga lani storili?" je vprašal Robespierre nedolžno. "Republika je mnogo potrpela z vami, državljan Chauvelin, in vam je do skrajnosti prizanašala —! Pač zato, ker je uvaževala vaše številne zasluge ter vaš dobro in splošno znani patriotizem. — Toda sami veste", je pridejal pomenljivo, "da brezposelnih postopačev ne potrebuje!" Chauvelin se je iznova ogrnil s svojo neprodirno, mračno molčečnostjo. Robespierre je naredil zadnji poskus, da bi ga vzdramil. S svojo značilno nedolžnostjo je nadaljeval : "Če bi jaz bil v vaši koži, državljan Chauvelin, niti ure bi ne izgubil, — nemudoma bi se maščeval za ponižanje in za neuspehe —." "Ali sem imel kedaj priliko —?" je tedaj zavrel Chauvelin s slabo prikrito raz-draženostjo. "Kaj pa naj storim — sam in brez moči? Vojno stanje je med Francijo in Anglijo. Saj ne smem na Angleško, če me ne pošljete tja izrecno in službeno. Godrnjate in se jezite tod in če je bila tista prokleta "Dušica" spet kje na delu in če vam je izmaknil par tucatov aristov prav iz pod noža guillotine, — pa škripate z zobmi in preklinjate, ukrenete pa ničesar pametnega in odločnega, da bi ujeli in pobili sitnega Angleža in njegove pomočnike." "No no, državljan Chauvelin —! Ne pozabite, da smo mi, kar nas je pri odboru za javno varnost, veliko na slabšem nego vi! Vi govorite jezik teh ljudi, mi ne! Vi poznate njihove navade in običaje, veste, kako mislijo, kaj delajo, — mi vsega tega ne vemo in ne poznamo! Videli ste na Angleškem ljudi, ki so člani tiste lige, ste govorili z njimi, videli ste tudi tistega človeka, ki je njihov vodja, in dobro ga poznate, — tistega, ki ga imenujejo "Duši- ca , mi ne —!" POZOR! Na svetu so nastale zopet zelo napete razmere. AU vi sledite tem razmeram ? Zgleda, da bo vsak čas lahko nastala splošna svetovna vojna. Naš list "AM. SLOVENEC" prii>aša o vseh svetovnih dogodkih točna in zanesljiva poročila. Poleg teh vse vrste poučne članke in razne razprave. Posebno zanimiv je v listu roman. Iz domovine in iz slovenskih naselbin po Ameriki prinaša vse razne dogodke in novice. Veliko važnih dogodkov gre mimo vas, če ne citate dnevno našega lista. Jesenski in zimski večeri so tukaj. Naročite si list "Amer. Slovenec" in krajšajte si z Čitanjem istega dolgočasne zimske večere. List stane na leto $5.00, za Chicago in inozemstvo $6.00 in za pol leta $2.50, za Chicago in inozemstvo $3.00. Naročnino pošljite na: UPRAVO "AMER. SLOVENCA", 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois. ~ Ogenj brez dima. — Metka je zbolela. Imela je hudo vročino. Ko je prišla teta na obisk, ji je mama potožila: "Ne vem, kaj bo z Metko. Vsa je v ognju!" Metkina mlajša sestrica Ančka je mamo začudeno po- STENSKI . • KOLEDARJI Kdor želi imeti v stanovanju VELIK STENSKI KOLEDAR za leto 1938 si ga lahko naroči po pošti za ceno 25 centov. Koledarji so velikosti 20x28 inčev in zelo razločni radi velikih in jasnih številk. Mnogi jih tudi vsako leto naročijo za svojce v stari kraj za isto ceno. Naši odjemalci v Cle-velandu jih dobijo zastonj za svoje stanovanje. Pišite na: A. Grdina in Sinovi, 6019 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. gledala in jo vprašala: "Pa kako to, da ni nobenega dima?!" videti Družinska pratika ZA LETO 1938 je dospela. Zanimiva je kakor vsako leto. Ima 16 strani krasnih slik. Posebno zanimive so slike o pogrebu pok. nadškofa prevzv. Dr. Jegliča. Pratika stane s poštnino samo 25 centov Naroča se od: Knjigarna AMER. SLOVENEC 1849 West Cermak Rd., Chicago, 111. IZRAZITE božična i n novoletna voščila potom "Amer. Slovenca"! Že večkrat smo bili opozorjeni zakaj ne uvedemo v božični številki "Amer. Slovenca" posebne rubrike, v kateri bi rojaki iz raznih krajev Amerike objavjali proti mali odškodnini svoja božična in novoletna voščila in pozdrave svojim dragim domačim v stari kraj. Letos smo sklenili, da to poskušnjo napravimo. Zato bo v božični številki našega lista na razpolago toliko prostora, kolikor bo kdo hotel, za objavo takih božičnih in novoletnih voščil. Za prostor se bo računalo Vesele božične praznike in srečno Novo leto želim predvsem moji dragi materi, mojim bratom in sestra ter vsem sorodnikom ter prijateljem in znancem v moji rojstni vasi Malence pri Mariboru, kakor tudi po1 drugih krajih. Naj Božje Dete vse obilo blagoslovi! FRANK POZNAN, Barberton, Ohio. strankam za take objave le toliko, da bo to krilo stroške za prepisavanje, za stavo ter porabo papirja. Cena za objavo takih voščil je: Voščilo do 50 besedi .... 50 centov Voščilo do 75 besedi .... 75 centov , Voščilo od 100 do 125 besedi . . $1.00 Za daljša voščila kakor 125 besedi, za vsakih 50 besedi po 25 centov več. Da vidite, koliko prostora zavzame voščilo okrog 50 besedi, objavljamo v okvirju tega oglasa vzorec. Tako voščilo je okrog 50 besedi in stane za objavo 50 centov. — Spišite voščilo, potem preštejte besede in z naročilom pošljite potrebni znesek, vse drugo bomo uredili mi. OUlSf^ICltf PRIPOROČAMO, da naročite našo bo-" _ žično številko, ki bo vsebovala več lepih zanimivih božičnih povesti in mnogo drugega zanimivega čtiva, vašim domačim v stari kraj. Posamezna številka božične izdaje STANE S POŠTNINO VRED ZA co*v»r\ 1 flr» STARI KRAJ.......OdlllU -HJC. kar pošljite vred z zneskom za objavo voščila. Zraven pošljite natančne naslove za stranke, katerim bote naročili božično številko. Z božično številko bote naredili svojim domačim in prijateljem v starem kraju obilo veselja. — Naročila pošljite na: Uredništvo "Amer. Slovenca 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Louis J. Zefran 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canžil 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DANi — Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja, Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne. No — thanks. Na sebi nimam ničesar zoper to, da se pobira za kako ambulanco, in naj bi bila ta prav za Madrid, ako e-a pobira za ambulanco, za olajšanje potreb v borbi na Španskem. Borba je pa druga umara. Tudi v Pueblu so pobirali. Sosed J. Hočevar štokne slovenske duhovnike pod nos, ako ne pomagajo — demokraciji, da smo na jasnem. Tako nas štokn)e: "'Zato bi (bilo Veiliko bolje, da bi slovenski duhovniki pomagali španski lojali-stični armadi španskemu ljudstvu, ki hrepeni po svobodnem življenju na svobodni zemlji, kot pa ščuvali in zavajali ljudi. Saj lahko daste, kar imate. In še nikoli niste stisnili mišic, še nikoli se znojili za vaš vsakdanji kruh. Čigav kruh uživate? Vi ga ne zaslužite!" Hardinohamol, če obvelja sosedova, še ta sirko-va polenta in ta strgana mav-harija ni zaslužena. Bogec je dober, in tudi brez takih sosedov bo še nekaj mešte in malo cunj. Za ambulanco... naj bi bilo nekaj, za — špansko lojali-stično armado.^niti polente ne. J. Hočevar je zapadel propagandi, slovenski duhovniki ne bodo. Že omenjeni Gault MacGo-wan je bil v Španiji in videl, česar naši spropagandirani "Španci" ne vidijo. Kaj je videl ? Pravi: With my first walk abroad, all my preconceived ideas vanished. I saw despoiled and desecrate churches. I saw the charred and twisted co'ts where pious women had once slept peace fully in their convents. I saw great red banners fluttering from ruined church towers to advertise the work of the Communist youth of Spain. Everywhere in the streets I heard loud speakers blaring forth doctrines of Marx and Lenin. I read the obituaries of lawyers and business men assassinated because they were not of the political faith of the Russians. I saw the once smart Hotel Colon in Barcelona blatantly labeled "International Communist Headquarters." I was warned to expect no salute but the clenched fist and to forget the traditional Spanish adios. To say that word instantly rendered you suspect. Everything was so arrogantly Communist that I was obliged to conduct a special inquiry to discover why the truth was being kept from the world outside. The cause of this I tracked down to the Communist propagarida machine. The official propagandists knew that, to make their cause popular outside, they had to win the sympthy of the democratic nations of the United States and the British Empire. They were succeeding triumphantly, mainly owing to the absence of counter-propaganda. In "Loyalist" Spain today class is set against class and creed against creed. Indeed the people ai'e being rail- roaded into the atheism of Communist Russia. In Barcelona I visited the Red War Museum. There I saw cases full of war medals and decorations of many kinds, taken from dead Nationalist officers. Some of those medals were Civil Orders, awarded for distinguished social, charitable or educational services. Some were military medals. A few were Papal decorations. There was a label announcing to the visitor: "These awards, taken from the bodies of dead Fascist officers, show that the Pope and the Church are fighting against the people of Spain." The lie in this method of j propaganda is that the casual visitor, whether Spanish or foreign, is unlikely to realize that the exhibits are such distinctly national orders as the Portuguese Military Order of Christ, the Italian Order of the Annunziata, the Norwegian Order of St. Andrew, or the Spanish Order of St. James of Compostella. Seeing the saintly Catholic names borne by the medals and ignorant of the fact that those names are derived from the ancient Orders of Chivalry, the gullible visitor accepts this as one more evidence "that the Church is encouraging and rewarding the rebels to kill the good Spanish people." Later, I discovered that the Reds are sending out what they call a bulletin of religious information. It is printed in English and has the symbols Alpha and Omega and the monogram of Christ on the cover. This official bulletin bears a message from the President of the Republic, assuring the readers that his ideal is to "defend the rights of conscience." Še več čednih reči je videl z lastnimi očmi ta dopisnika!") naši slovenski "Španci" vidijo le propagando in so ji zapadli. Je njih zadeva, ko bodo odpirali nekoč oči. DR, H. M. LANCASTER DENTIST 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Tel. Canal S817, CHICAGO, ILL.. PIJTE SLOVEČE rivo...... na vaših partijah, društvenih veselicah in piknikih, katerega vam pripelje VAŠ ROJAK JOHN KOCHEVAR West Side Distributor of MONARCH BEER 2215 West 23rd St. Tel. CANal 6177 Chicago, 111. DR. J. E. URSICH ZDRAVNIK IN KIRURG 1901 W. Cermak Road CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in ? —8 zvečer izvzemši ob sredah. RezidenSni telefon: La Grange 396® Uradni telefon: Canal 4918 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. ROJAKI SLOVENCI! Kadar želite o-krasiti grobove svojih dragih, ne pozabite, da imate n« razpolago lastnega rojaka. Postavljam in izdelujem vse vrst® nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Jena zmeraj* delo jamčeno, postrežba solidna. ®® iriporočaml Kadarkoli nameravate kupiti n»" grobni spominski kamen, pišite ® podpisanega za vsa pojasnila in * cene. V Valo korist bo. Joseph SlapniČar SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 2 - 4787