AÑO (LETO) XXII. (16) No. (štev.) 48 ESLOVENTA LIBRE BUENOS AIRES 28. novembra 1963 John Fitzgerald Kennedy umorjen za predsednika leta 1960 je bil star komaj 44 let, prvi predsednik katoličan in prvi predsednik irskih potomcev, ter 'četrti predsednik, ki je v ZDA padel kot žrtev atentata. Pred njim so umrli enake smrti dne 14. aprila 1865 prvi ameriški predsednik Abraham Lincoln, potem ko je v tej državi odpravil suženjstvo, drugi Jakob Abraham Garfield dne 19. septembra 1881, tretji pa William Me Kinley, na katerega je bil izvršen atentat 6. sept. 1901, umrl pa je na posledicah zadobljenih ran 14. septembra istega leta. ATENTATOR Ko je umorjeni predsednik še ležal na operacijski mizi, se je v predsedniškem letalu izvršila zaprisega novega predsednika Lyndona Johnsona. Zaprisegla ga je sodnica krajevnega sodišča. Pri tem dejanju je bila navzoča tudi Kennedyjeva vdova Jacqueline, ki je nemo sledila vsemu, kar se je tu dogajalo. Novi predsednik je nato odletel v Washington, Kennedyjeva vdova je pa ostala v Dallasu in je potem spremljala krsto s truplom svojega umorjenega moža, ki so jo prepeljali v Washington z veliko letečo trdnjavo. Med poletom se ga. Jacqueline ni ločila od krste. Ves V petek 22. novembra 1963 je v prvih popoldanskih urah svet pretresla grozna novica: ameriški predsednik John Fitzgerald Kennedy je padel kot žrtev zločinskega atentata. Vtis tega sporočila je bil tako strašen, da je svet ob njem za trenutek obnemel. Kajti nihče ni mogel verjeti, da bi se mogel najti tako hudoben človek in umoriti moža-državnika, ki je bil glasnik bratstva in ljubezni med narodi, neustrašen borec za enakost ljudi vseh ras, za socialno pravičnost, neutrudni branilec svobode in demokracije. Pa se je le kmalu izkazalo, da se je našel tak človek in kruto pretrgal nit življenja komaj 46-letnemu velikemu državniku, ki mu je ves svet vzdel takoj naziv „predsednik-mučenik“ in ki bo šel v zgodovino kot eden največjih ameriških predsednikov ter bo stal častno ob strani prvemu ameriškemu predsedniku Lincolnu in drugim velikim krmarjem usode ameriškega naroda in države. čas je bila ob njej. Neizmerno bol je Po atentatu na predsednika Kenne-! skugala premagovati s silnim naporom. dfta je bila vsa policija na nogah, da j toda solze so ^ venomer polzele po licu. bi izsledila morilca. Kmalu za tepi so, Ko g0 jo spremljevaici in prijatelji tei res prijeli človeka, ki se je na begu j sotjela.VCi pokojnega predsednika nago-pred policijo zatekel v neki kino ter je j varjali> naj bi gla malo počivat, je vse stražnika, ki ga je zasledoval in hotel tQ odklanjala. Prav tako vse tiste) ki sC aretirati, tudi ubil. Ostali stražniki so j} gkugali otirati solze 2 lic. Tem je de_ ga zgrabili in odvedli v zapore. Je bili jala; f)Pustite, pustite. Je že prav tako.“ to Lee Harwey Oswald, uslužbenec ne- j kega založniškega podjetja šolskih j knjig. Po navedbi policije je po polit DALLAS MESTO ZLOČINA John F. Kennedy je bil s soprogo Jacquelino, podpredsednikom republike Lyndonom Johnsonom in njegovo soprogo ter guvernerjem države Texas, Johnom Conallyjem in njegovo soprogo na potovanju po tej južni zvezni državi. Pred prihodom v mesto Dallas je bil že obiskal mesta San Antonio,. ge yecia Houston in Fort Worth. Ob prihodu v ! Dallas ga je sprejelo in pozdravilo nad 250.000 ljudi. Njegovi soprogi so dame izročile kito krasnega cvetja. Vzklikanje ljudstva med sprevodom po mestu je bilo tako navdušeno, da nihče ni mogel niti slutiti, da bi se moglo zgoditi kaj hudega. Med vsem sprevodom sta bila slišna samo dva protestna vzklika proti Kennedyjevi politiki za enakost ljudi v ZDA in po vsem svetu; neki moški je pa imel v rokah napis „Kennedy socialist. Preziram te.“ Kennedy je na določenem mestu govoril, nato pa bil z vsem spremstvom na kosilu. Ko se je zatem vozil v sprevodu, v katerem je bilo kakih 50 avtomobilov, v drugi del mesta, se_ je takoj potem, ko je avtomobilska kolona prišla izpod cestnega podvoza, zgodil zločin, ki je ves svet spravil v globoko žalost. Iz visokega poslopja je na ta trenutek čakal z naperjeno puško z daljnogledom atentator ter oddal v avtomobil, v katerem , se je vozil predsednik, tri strele. Vsi so zadeli. Predsednik je dobil dva: enega v glavo, drugega v vrat, tretjega pa guverner Conally. Smrtno ranjeni predsednik se je nagnil in padel v naročje svoje žene Jaqueline, ki je vzela njegovo krvavečo glavo med obe roki in vrgla iz sebe bolesten krik: „Oh, no, no, no,.“ V zmedi, ki je nastala med ljudmi, je policija začela iskati atentatorja. Obkolila je vse okoliške ulice. Predsednikov šofe> je med tem vozil z vso brzino proti najbližji bolnišnici Parkland, kjer pa zdravniki smrtno ranjenemu Kennedyju niso mogli rešiti življenja. Pred smrtjo sta predsedniku podelila sv. poslednje olje dva katoliška duhovnika. Kennedy je umrl ob 15. uri popoldne po argent, času, t. j. pol ure po izvršenem atentatu. Bil je 35. ameriški predsednik, najmlajši predsednik, kar jih je imela doslej Severna Amerika, kajti ob izvolitvi prepričanju komunist, ki je bil pred ičasom v Moskvi in se poročil tudi z Rusinjo. Pripadal je neki filocastrovski organizaciji Čista igra s Kubo. Pri zasliševanju je zanikal, da bi bil on tisti, ki bi bil ubil predsednika. Po atentatu na Kennedyja je splošno prepričanje tako v ZDA, kakor tudi v svetu, da je bil Kennedy umorjen zaradi svojih načel, ki jih je kot predsedniki uveljavljal v svojem delu tako v domači, kakor v inozemski politiki. Zato vse z nestrpnostjo pričakuje iz-sle4kov preiskave, če bo mogla odkriti pravo ozadje, tiste temne sile, ki so naročile ta umor bodisi zaradi gotovih slojev v domači državi, ali pa tistih elementov v svetu, ki jim ne gre v račun, da bi se razmere v svetu uredile, da bi se utrdil svetovni mir in da bi ZNOVA V WASHINGTON^ Leteča trdnjava je pripeljala krsto s truplom umorjenega predsednika Kennedyja v Washington v prvih jutranjih urah v soboto, 23. novembra. Na letališču so jo sprejeli člani Kennedyjeve vlade, predstavniki vojske, letalstva in mornarice ter novi predsednik. Tihi žalni sprevod se je z letališča pomikal proti Beli hiši, v kateri so krsto položim na mrtvaški oder in jo pokrili z ameriško zastavo. Tu jo Kennedy ležal do nedelje popoldne. Tega dne dopoldne je Kennedyjeva vdov:., pripeljala pred mrtvaški oder tudi 6l>a svoja otroka: triletnega Johna Fitzgeralda in petletno hčerko Karolino, katerima je tudi sama povedala, da nimata več očeta. Hčerka Karolina je pomen te strašne novice dobro razumela, sinček John je pa samo dejal, da je „ata ubil hudoben človek“, se nadaljevala politika podpiranja go-1 Oba Kennedyjeva otroka sta dobila tud’ spodarsko manj razvitih držav po zamislih pok. Kennedyja. Skrivnost, J?i zavija smrt predsednika Kennedyja, je od prejšnje nedelje kajti dozdevni atentator na Kennedyja Lee Harwey Oswald je bil med prevozom v druge zapore ubit. Iz revolverja mu je poslal kroglo v trebuh neki Jack Ruby, lastnik dveh nočnih lokalov v Dallasu, z besedami: „To imaš, pasji sin.“ Oswald se je smrtno zadet zgrudil na tla in kmalu zatem umrl, ne da bi izdal skrivnost Kennedyjeve smrti. Morilca atentatorja, ki pravi, da je ubil Oswalda samo zato, da je maščeval Kennedyjevo smrt, so zaprli. Spričo takega stanja, je pravosodni minister Robert Kennedy, brat umorjenega predsednika, izjavil: „V Dallasu se dogajajo čudne stvari.“ Odredil je svojega posebnega inšpektorja z nalogo da teme ijito preišče vse, kar je v zvezi z umorom njegovega brata predsednika in dozdevnega atentatorja nanj. Tudi novi predsednik Johnson je naročil policiji, da mora razčistiti to zagonetko v Dallasu. PO UMORU PREDSEDNIKA Truplo predsednika Kennedyja so v operacijski dvorani bolnišnice Parkland v Dallasu pripravili za prevoz v Washington in za pogreb. Položili so ga v bronasto krsto. Predno so jo zaprli se je od svojega moža še zadnjič poslovila njegova življenjska družica ga. Jacqueline. Z okrvavljeno obleko po levi strani in nogavicah je negibno stala ob krsti in nemo zrla v bledo obličje svojega umrlega moža. Sklonila se je nadenj in ga za slovo poljubila na usta, s prsta pa je snela poročni prstan, ki ga je dobila od njega za poroko in ga nataknila na prst svojega mrtvega moža. V krsto je položila tudi tisto kito cvetja, ki jo je prejela ob prihodu v Dallas. Ta prizor je tudi opazoval Henry González iz mesta -S. Antonio. Izjavil- je, da ga jc tako presunil, da ni mogel več vzdržati v operacijski dvorani. Ves skrušen se je umaknil iz nje in pustil Kennedyjevo vdovo samo s svojim umorjenim možem. pismeni sožalji od novega predsednika Johnsona. Ti sožalni pismi sta bili tudi prvi pismi, ki jih je napisal in podpisal novi predsednik. PREVOZ TRUPLA V CAPITOL V nedeljo popoldne je umorjeni predsednik za vedno zapustil Belo hišo, v katero ga je leta 1960 s takim navdušenjem poslalo ljudstvo, in iz katere je vodil politiko, ki naj bi narodu doma in v svetu zagotovila lepše in srečnejše življenje. Krsto z njegovim truplom so v slovesnem žalnem sprevodu prepeljali v rotondo kapitolske palače ter jo postavili na mrtvaški oder, da so ga lahko prihajale kropit množice ljudstva. V sprevodu je bila tudi pokojnikova vdova z obema otrokoma v spremstvu pokojnikovih bratov Roberta, ministra za pra vosodje, in senatorja Edvarda. Pogled na junaško ženo, ki je vodila na vsaki strani po enega otroka za krsto svojega umorjenega moža, je bil tako ginljiv in pretresljiv, da se ljudje niso mogli vzdržati ter so jim solze zalivale oči. Prav tako ob spominskem govoru, ki ga je govoril v palači zakonodajne zbornice v slovo predsedniku Kennedyju senator Mike Mansfield ZADNJE SLOVO OD KENNEDYJA Od nedelje popoldne; pa vse do ponedeljka, do dneva pogreba, so hodile kropit umorjenega predsednika nepregledne množice in člani številnih delegacij, ki so prihajale v ZDA iz vseh delov sveta, da s svojo udeležbo pri pogrebu izkažejo čdst neustrašenemu predsedniku, ki je padel sredi dela za svoj narod in vse človeštvo. Ob 9 dopoldne v ponedeljek so vrata kapitolske palače zaprli. Bližala se je ura pogreba. Krsto so dvignili predstavniki vojske, mornarice in letalstva iii jo ponesli na .topovsko lafeto, v katero je bilo vpreženih 6 belih konjev. Vojaška godba je zaigrala žalostinko, pevski zbor mornarice pa intoniral' • žalne pesmi. Predsednik Kennedy je nastopil zadnjo zemsko pot proti Beli hiši in nato proti bližnji kat. katedrali sv. Mateja, zatem pa na pokopališče Arlington. Za krsto je bila v prvem avtomobilu Kennedyjeva vdova z obema otrokoma. Z njo sta bila tudi oba predsednikova brata pravosodni minister Robert ter senator Edvard, Kennedyjeva mati in dve njegovi sestri. Njegov oče, stari Jožef Kennedy, se pogreba zaradi zelo slabega zdravja ni mogel udeležiti ter je potek pogrebnih slovesnosti spremljal ob televizijskem aparatu. Pokojnikovi družini in njegovim najožjim sorodnikom so sledili v pogrebnem »sprevodu novi ameriški predsednik Lyndon Johnson z ženo, bivša ameriška predsednika gen. Eisenhower in Truman, člani ameriške vlade, senata in poslanske zbornice ter vrhovnega sodišča, predstavniki oboroženih sil, za njimi pa dolga, dolga vrsta avtomobilov s člani zastopstev skoro vseh držav na svetu. Bilo jih je toliko, da vseh zaradi pomanjkanja prostora ne moremo navesti. Povemo samo, da je bil to doslej največji zbor državnih poglavarjev in predstavnikov držav, kar jih je sploh bilo doslej zbranih v zgodovini narodov. Bili so kralji, predsedniki republik, prestolonasledniki iz severnih evropskih držav in Japonske, predsedniki vlad, zun. in vojni ministri. Med drugim so padali v oči: predsednik Francije gen. De Gaulle, princ Filip Edinburški, zastopnik angl. kraljice, predsednik angl. vlade Alec. Douglas Home, preds. lab. stranke Harold Wilson, preds. Nemčije Heinrich Luebke, preds. vlade Erhard, zun. min, Schroeder in min. za obrambo ter ber-linsjd župan Brandt, prvi podpredsednik sovjetske vlade Mikojan, bélg. kralj Baldoin, grška kraljica Friderika, etiop-, ski cesar Haile Belasie. številna zastopstva ameriških držav. Iz Argentine: podpredsednik dr. Oskar Perette, zun. min. dr. Zavala Ortiz, drž. tajnik za vojsko gen. Avalos in veleposlanik y Washing-tonu dr. Aleman. Iz Jugoslavije sta bila preds. zveznega izvršnega sveta Petar Stambolič in zun. min. Koča Popovič. Tako številna zastopstva držav vsega sveta so najzgovornejši dokaz, kako silno je odjeknila smrt preds. Kennedyja v svetu, na obeh straneh železne zavese, in kako globoko ga je prizadela. V bližini Bele hiše so vsi izstopili iz avtomobilov in zatem na poti do katedrale sv. Mateja peš spremljali' Kennedyja na njegovi zadnji zemski poti. V katedrali je opravil slovesno za-dušnico bostonski nadškof kardinal Cushing, osebni prijatelj pokojnikove družine. Kardinal Cushing je leta 1953 tudi poročil Kennedyja in njegovo ženo Jacquelino ter je tudi krstil vse njune otroke. Cerkveno opravilo je bilo pretresljivo. Že sami obredi, ki so se v vsej dosedanji ameriški zgodovini prvič opravljali za prvega predsednika kat. vere v ZDA, so napravili na pripadnike drugih ver silen vtis. Posebno ginljivo je bilo petje tenorista, ki je v grobni tišini odpel pesem Ave Maria. Prav tisto, ki jo je pel med poroko Kennedyja in Jacqueline. Med zadušnico je Kennedyjeva vdova in več pokojnikovih sorodnikov pristopilo tudi k obhajilni mizi. Po opravljenih molitvah Reši me, so predstavniki ameriških oboroženih sil, med katerimi so bili tudi črnci, znova dvignili krsto ter jo ponesli iz cerkve na topovsko lafeto. Ko so jo nesli mimo pokojnikove vdove sta prestano gorje in bolečina za trenutek premagala to junaško mlado ženo, ki jo je v teh dneh strašne življenjske preizkušnje občudoval ves svet ter z njo sočustvoval in delil žalost nad izgubo dragega in ljubljenega bitja. Sklonila se je naprej in si začela z robcem brisati solze, ki so ji ob pridušenem ihtenju zalivale oči, hčerkica Karolina je bruhnila v krčevit jok in otroka vso pot do pokopališča niso mogli potolažiti. Sinček John, ki je prej večkrat jokal v cerkvi in ga' je morala mama tolažiti, je pa na stopnišču stopil v pozor ter v zadnji pozdrav salutiral svojemu očetu. Izpred katedrale sv. Mateja se je pogrebni sprevod napotil proti pokopališču Arlington. Tu je Kennedyju blagoslovil zadnje zemsko bivališče kardinal Cushing in opravil pogrebne obrede. Nad pokopališčem je ob strahotnem brnenju letelo 50 letal na reakcijski pogon ter izkazalo poslednjo čast vrhovnemu poveljniku največje oborožene sile, kar jih sploh pozna svet in kar jih je bilo doslej v zgodovini. Topovske baterije so za gričem oddajale 21 strelov, vojska pa je v zadnji pozdrav umorjenemu predsedniku izstrelila trikratno salvo s puškami. S krste so sneli ameriško zastavo in jo izročili gospej Jae-quelini. Tedaj je vojaška godba zaigrala v pozdrav in slovo predsedniku Kennedyju ameriško narodno himno, Kennedyjeva vdova je pa med tem prižgala večno luč, ki bo neprestano gorela na grobu njenega moža. Vsi dostojanstveniki so se približali krsti pred odprtim grobom, in izkazali zadnjo čast umorjenemu ameriškemu predsedniku. Ti trenutki so bili tako presunljivi, da ni bilo nikogar, ki ga ne bi bili prevzeli in ne bi ob pogledu na mlado vdovo z obema otrokoma, občutil vse teže udarca, ki jo je zadela s smrtjo ljubljenega življenjskega tovariša in ljubečega ter skrbnega očeta. Zlasti ob dejstvu, da je bil Kennedyjev pogreb prav na triletno obletnico rojstva njegovega sinčka Johna in dva dni pred šestletnim rojstnim dnevom hčerke Karoline in ko so Kennedyjevi imeli v načrtu, da bodo skupno preživeli te družinske praznike s svojimi starši in ostalimi sorodniki. VTISI KENNEDYJEVE SMRTI V SVETU Novica o atentatu na Kennedyja je globoko prizadela ves svet in ga zajela v iskreno žalovanje, kajti umorjeni predsednik je imel tako doma, kakor v svetu neprimerno več prijateljev in zagovornikov svoje politike, kakor pa nasprotnikov. To potrjuje dejstvo, da Skoro ni države na svetu, ki je ta smrt ne bi bila prizadela, in ki te žalosti ne bi na viden način izpričala s tem, da je ali poslala posebno odposlanstvo na pogreb ali pa proglasila uradno žalovanje v svojih državah. V Argentini V Argentini so n. pr. vse radijske postaje ob novici o atentatu prekinile redne oddaje in zatem oddajale resno glasbo vse do predsednikovega pogreba. Predsednik dr. Illia je sklical člane vlade na sejo, na kateri jih je obvestil o tragični smrti predsednika Kennedyja, zatem je bilo sklenjeno, da bo narodna zastava 8 dni visela na pol droga, da bo na, dan pogreba slovesen rekvijem za pokoj duše umorjenega predsednika. Predsednik dr. lilija je nato osebno obiskal ameriškega veleposlanika McClin-točka na am. veleposlaništvu ter mu v svojem in v imenu argent, vlade in naroda izrazil sožalje nad izgubo velikega prijatelja Argentine in držav Latinske Amerike. Z njim je bil tudi zun. min. dr. Zavala Ortiz. Ti ;e imel za petek zvečer napovedan govor po radiu o argent, zunanji politiki. Takoj ga je odpovedal, ob napovedani uri je pa imel spominski govor o Kennedyju. V njem je v Kennedyjev spomin izrekel naslednje besede. Umrl je umorjen sijajen mlad borec svobodnega sveta, neustrašen branilec človeške osebnosti in socialne pravičnosti, odločni poppeševatelj razvoja vseh narodov, prijatelj Amerike, junak v vojni in miru in veliki predsednik ZDA. Vse svoje sposobnosti in svoje srce je posvetil stvari svobode; sedaj je dal še svoje življenje. Kot Abraham Lincoln je umrl z najboljšimi ideali človeštva. Kot Abraham Lincoln se ne spreminja samo v mučenika lastnega naroda, ampak v mučenika vseh narodov. Kajti vsi vemo da ni padel zaradi osebne stvari, ampak zaradi stvari vseh. Argentinski narod, ki je ob nastopu njegovega predsedstva zrl nanj z upajočim veseljem in ki ga je spremljal s čistim spoštvovanjem v borbi proti tiranijam, v njegovih govorih za pravico, v obrambi miru, v potrjevanju varnosti človeške osebnosti, objokuje njegovo smrt. G. predsednik Illia, tolmač bolestnega presenečenja argentinskega naroda, sporoča po meni, da spremljamo severnoameriški narod in njegovo vlado s solidarno bolečino in sprejemamo njuno c/ Stran 2 XAy&- noiom iiffvaiia Buenos Aires, 28. novembra 1963 Največji dogodek sedanje dobe Nobena generacija človeštva še ni bila priča tolikih ter po obsegu in učinku tako izrednih dogodkov in dejanj v svetu kot naša. Druga svetovna vojna; vse, kar se je dogajala v času njenega trajanja; nezaslišan napredek tehnike. Uspehi Sovjetske Rusije v tekmi prodiranja v vsemirje; porast komunizma do take višine, da je izgledalo, da se bo vsak trenutek razlil po vseh kontinentih. Temu nasproti sta zrelost narodov svobodne Zahodne Evrope in spretnost njihovih državnikov, s pomočjo ZDA postavili obrambni zid in dokazala, da je v svobodi možnost gospodarskega in socialnega napredka mnogo večja, kakor pa v diktaturi ko- j munističnega socializiranja. Ta dokaz j zahodnega sveta je podkrepil komuni- j stični svet sam, ko mora priznavati j svoje gospodarske neuspehe, ki so naravnost kastrofalni, n. pr. v kmetijstvu, Tudi nemoč komunistične ideologije pri reševanju družbenih problemov je vedno očitnejša. Pri teh dogajanjih duhovna sila krščanstva ni bila brez pomena. Spričo materialistične doktrine komunizma duhovne dobrine krščanstva postajajo vedno bolj zaželene tudi tam, kjer je bilo do nedavnega še znak nekakega nazadnjaštva. Veliki in nepozabni papež Janez XXIII. je spoznal silen pomen vsega krščanskega sveta in prav posebno se je zavedal, da naj krščanstvo kot duhovna enota poseže v krčevito iskanje izhoda iz nesrečne teme, kamor žene človeštvo materializem vseh oblik in izvorov. Papež Janez XXIII. je 25. januarja 1959 presenetil svet z napovedjo sklicanja II. vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora. Ta je bil slovesno otvor-jen 11. oktobra 1962 ob navzočnosti 85 diplomatskih misij in 2540 koncilskih očetov. Silen dogodek v zgodovini krščanstva in v zgodovini človeštva. Zbornik Svobodne Slovenije za leto žegnanje v Slovenski hiši v Buenos Airesu uslužb. komunalnega podjetja v Mengšu. uiica“ (Ksaver Meško). — Potem je prišla na vrsto kitara Kristine Durič s sopevkama Silvo Durič in Mojco Prešeren. Zapele so „Mamica, reci, odkod“ in „Mamica je kakor zarja“. — Zatem je Helena Jeločnik gladko in občuteno recitirala „Brez matere“. Naslednjo točko izbranega in pestrega sporeda je pripravila gdč. Renata Sušnik, ki poučuje 3. in 4. razred: „Voščilo mamicam“ (dr. Tine Debeljak). ■V imenu obeh razredov so voščili: Feri Cestnik in Marjetka Durič, Tatjana Jeločnik, Nežka Kastelic, Irena Opeka, Polonca Pintar, Marija Potočar, Franci Schiffrer in Mimi Vesel. — Nato je zapela vsa srednja in višja skupina pod vodstvom voditeljice slovenskega tečaja, učiteljice Anice Šemrov (ki je tudi vso proslavo naštudirala in vodila): „Kaj bi le ptičica“ in „Krasno je sonce“. — Sledili so „kuharji“ (Marko Fink, iTanci Habat, Marko Hrovat, Franci Klemenc, Tonček Marin, Joško Novak, Lojze Opeka, Jurček Pintar, Niko Potočnik in Ladko Telič) v svojih originalnih „uniformah“. Ti so povabili vse mame na gostijo, ki jo je pripravil krajev, šol. svet, za štiri dni in noči... A mamice so se odzvale le za eno dc dve uri, ker so jih razne dolžnosti, pri katerih jih .nihče ne zna nadomestiti, klicale domov. Med okusno gostijo so srečne in zadovoljne kramljale o prisrčni in uspeli proslavi ter darovih, ki so jih prejele med prireditvijo od svojih otrok. Nižja in^vfšja skupina (ki ju poučuje gdč. Šemrov) je namreč podarila materam svoje slike, ki jih je napravil po izredno nizki ceni g. Mari- Vsak teden ena GORETI HOČEM . .. France Balantič Goreti hočem sebi, novim dnevom! Že moja pesem v plamen se spreminja. Na naklu smrti srp pozvanja, že v žoltem snopju groze plapolam... Naj bom še dolgo bakla nema, ki potnikom samotnim v noč gori! jan Šušteršič, srednja skupina (gdč. Sušnik) pa je podarila svojim mamicam iz blaga narejene kokoške. Vsi nastopi so bili dobro in skrbno pripravljeni ter zelo ljubki. Gotovo sta vse presenetila poleg drugih zlasti Marjetka in Feri. Marsikatera točka nam bo ostala nepozabna... Tesen prostor za zavesami za toliko nastopajočih otrok ni prav nič motil celotnega poteka pri občinstvu, čeprav je precej ovijal prireditelje. Roditelji smo globoko hvaležni obema gospodičnama za ves napor, zlasti gdč. A. Šemrov, ki že 14 let požrtvovalno vztraja in se ne ustraši nobenih žrtev. (Posebno nas veseli, da polagata poleg učnih uspehov važnost tudi na vzgojo, da negujeta pri naših otrocih, kakor je učinkovito pokazala ta proslava, predvsem ljubezen in spoštovanje do staršev. Naša iskrena zahvala razen gospodičnama za uspešno in zaslužno delo v korist našim otrokom in v naše veselje tudi kraj. šolskemu svetu in vodstvu Slomškovega doma, ki rada nudita tečaju vse, karkoli moreta! S L 0 AVSTRALIJA V J N C I P 0 SVETU SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES Na skupni izseljenski proslavi, ki bo v nedeljo, 1. decembra ob 17,30, bo slov. skupino predstavila drugim narodom folklorna skupina fantov in deklet iz San Justa. Na programu bo najprej sv. maša in sicer v cerkvi sv. Janeza Evangelista, ki jo bo daroval škof msgr. Carreras, predsednik izseljenskega odbora, nato pa bo v dvorani proslava. Kraj: ulica Olavarria 486, Boca, Buenos Aires. Dohod je takle: Iz San Justa in R. Mejia kol. 223; iz Primera Junta kol. 23 in 25 — ulica Almirante Brown 1300 in Olavarria. Rojaki toplo vabljeni! Slovensko petje v Remedios de Escalada Preteklo nedeljo, ob priliki farnega žegnanja, je gostoval zbor priznanih Bren o Baragi Tak je naslov knjigi, ki je izšla kot •vi zvezek zbranih spisov dr. p. Huma Brena o škofu Frideriku Baragi, oral jih je in uredil dr. Filip Žakelj, je tudi napisal številne opombe. 'V »liki zmoti bi bil tisti, ki bi po naslo-i ali kako drugače sklepal, da je ta ijiga namenjena le kakemu ožjemu :ogu. Nasprotno! Po vsebini in po >eh osebnostih, kateri obravnava, za-uži, da pride v vsako slovensko hišo. ajprej je bil dr. Hugo Bren taka ;ebnost, da bi jo moral vsaj v glav-h potezah poznati vsak slovenski iz-djenec. Nič ne pretirava dr. Filip Ža-jlj v uvodu knjige, ko pravi: „P. dr. ugo Bren je bil tako pošten človek, ko iskren Slovenec, tako globok kri-jan, kot frančiškan tako zelo evangelj- j :ega duha, tako vnet duhovnik in ta-> velik Baragoslovec, da bi zaslužil meljit življenjepis v debeli knjigi.“ \ Da je ta trditev resnična, dokazuje ■atek življenjepis dr. Brena, ki sledi rodnim besedam. Kot povest se bere pis njegovega življenja od rojstva ta 1881 na Rovišah pri Litiji do vsto-i v ljubljanske šole, in še posebej naj-jgatejši del njegovega življenja, ki >si naslov: frančiškansko življenje. Že i kratek življenjepis daje slutiti, da je 1 dr. Hugo Bren velik misijonar, pri-ubljen pisatelj, odličen govornik in )ber človek. To dokazuje njegovo delo Evropi, kakor tudi v Ameriki, kamor i trikrat potoval. Bil pa je tudi velik Baragoslovec . Bernard Ambrožič, ki je Hugonovo ‘lo za Barago precej od blizu gledal, : o njem trdili „P. Hugo je bil prvi tovenec, ki je z vso resnostjo vrgel v ret zahtevo po delu za Baragovo bea-fikacijo. Če je zahteva premočna be-;da, zamenjajmo jo s pobudo. Stvar se ni takoj prijela. Ko pa danes gledamo nazaj, ko stavljamo toliko nade v delo za Barago, zlasti v okrilju Baragove zveze v Združenih državah in drugod, je treba ugotoviti, da je vse to delo izšlo iz pobud in zamisli p. Hugo-na.“ Dalje navaja knjiga, da so se podobno izražali o Iiugonovem delu za Barago dr. Alojzij Odar, p. Prešeren Jože Košiček, p. Robert Mazovec, Jože Gregorič in drugi. Najbolj zgovoren dokaz gorečnosti p. Brena v delu za beatifikacijo škofa Barage, so njegovi spisi o Baragi, katerih prvi del je glavna vsebina te knjige. Iz teh spisov zvemo polno zanimi-, vosti o osebnosti škofa Barage ter o njegovem delu in življenju. Iz teh spisov zvemo tudi razne druge zanimivosti. Med drugim to, da je bil, v kolikor je dosedaj ugotovljeno, prvi Slovenec Jci je prišel v Ameriko, jezuitski misijonar p. Marko Anton pl. Kapus. Eno niegovih pisem, ki'jih je pisal iz Amerike, je iz leta 1699. Prva Slovenka, ki je šla v Ameriko, pa je bila sestra škofa Barage Antonija, ki je leta 1837 odšla z bratom kot misijonarka, ko se je ta vračal iz obiska v domovini nazaj v misijone. Takih in podobnih zanimivosti je v teh spisih mnogo. To delo, ki ga je opravil dr. Filip Žakelj, da je zbral in uredil te spise, ie res zaslužno delo in lep doprinos k popularizaciji Baragove osebnosti. Je pa ta knjiga tudi lep spomin 10-letnice smrti p. Hugona Brena. Knjigo, ki je izšla kot drugi zvezek Baragove knjižnice, je izdala Južnoameriška Baragova zveza, tiskala pa tiskarna Editorial Baraga, S. R. L. Cena knjigi je $ 200 in se dobi v Duš-nopastirski pisarni 4158, Buenos Aires. pevcev naše slovenske skupnosti. Pel je latinsko mašo, med njo pa je zadonela s cerkvenega kora tudi naša lepa cerkvena pesem. Po maši je bil zbor deležen s strani župnika, msgr. Casanove, in drugih uglednih cerkvenih sodelavcev lepega priznanja zai.petje irietT malo. Farani so zbor po maši lepo pogostili. Župnik, msgr. Casanova, ki je star prijatelj Slovencev, se je v družbi pevcev zadržal do njihovega odhoda domov — šele, ko: so mu obljubili, da ga obiščejo pra\ kmalu, ob priliki župniškega slavja. Osebne novice Družinska sreča. V družini Antona Andrejaka in njegove žene ge. Jože roj. Šturm se je rodila hčerka Martina Lucija. Čestitamo! Poroka. V župni cerkvi v Ramos Mejii sta v soboto. 23. novembra t. 1. sklenila sveti zakon Vinko Tomazin in gdč. Magdalena šter. Priči sta bili: že, ninu njegova sestra ga. Jožica por. Tušek, nevesti pa njen oče Alojzij Šter Poročne obrede je opravil slovenski dušni pastir v Ramos Mejia g. Janez Ka lan. Mlademu paru ob vstopu v novo življenje želimo mnogo božjega blagoslova. t Ema Požar. V Ramos Mejii je dne 12. nov. t. 1. umrla v 68. letu starosti g-a Ema Požar. Za njo žalujejo hčerki Roza por. Špeh in Norma por. Beretta brat Ricardo, zet Janez Špeh in vnukinja Majda. Vsem izrekamo sožalje, rajni pa želimo večni mir in pokoj. RAMOS MEJIA Materinska proslava. Otroci slovenskega tečaja Antona Martina Slomška so v soboto, 9. novembra, povabili svoje mamice v Slomškov dom. Polnoštevilno so se zbrale matere (pa tudi očetje ih drugi ljudje) proti večeru v domu. Ker je nagajalo vreme, so morali opustiti misel na lepi oder na prostranem vrtu in napraviti zasilnega le z zavesami v dvorani. Zbrane matere in vse ostale je pozdravil predsednik krajevnega šolskega sveta Franc Pergar, posebej še g. kateheta Matijo Lamovška, mladinskega referenta Zedinjene Slovenije Aleksandra Majhna in predsednika Slomškovega doma Janeza Brulo. Prvi so pridirjali na „oder“ konjički (Feri Cestnik, Marko in Tonček Marin, Joško Novak, Rudi Potočnik in Franci Schiffrer) po, pesmi „Hi, konjiček, hi!“ —- Naslednji je bil prizor „Voščit gremo“. Sodelovali: Feri Cestnik, Franci, Marjetka in.Silva Durič, Jožica Kržišnik, .Helena in Marta Medved, Mimi in Neda Vesel. — Nato je prav lepo zaigral na harmoniko Edi Nagode „Jaz pa grem no zeleno travco“ in „Navzgor $e širi rožmarin“. — Ladko Telič jt pogumno* recitiral „Tvoji koraki, ma- ; Mednarodno priznanje slovenski emigrantki v Avstraliji. Mednarodna katoliška , vseljenska komisija International Catholic ' Migration Commission s sedežem v Ženevi razpiše vsake leto nagradni natečaj za esej. Letošnji je imel naslov: Kaj šem prinesel deželi, ki me je sprejela? Omenjena komisija je prejela 69 sestavkov iz 13 držav Prvo nagrado 100 dolarjev je dobil italijanski naseljenec v Brazilu Luigi Pes-seto, nagradi Mednarodnega vladnega odbora za evropsko imigracijo — International Committee for European Mi gration po 50 dolarjev sta dobila Cri stel Barber, nemška naseljenka v Kanadi in Rodolfo Roldan^ španski naseljenec v Brazilu. /Nagradi Visokega komisarja za begunce Združenih narodov pa sta prejela Anica Sernec iz Mel- bourna v Avstraliji in neki Andrej Ber-tete Menschoy, ki je po poročilu omenjene komisije tudi begunec iz Jugoslavije. Po prihodu v novo deželo je pričel z najnižjimi deli, toda s pridnostjo in vztrajnostjo je prišel do profesorskega mesta na agrikulturnem institutu v Rio Grande Do Sul v Brazilu Anica 'Sernečeva je vneta delavka v slovenski skupnosti v Melbournu ter ? njej vodi slovenski šolski tečaj. V mestu Adelaide je umrl star komaj 50 let Peter Markič. Pokopali so ga 21. oktobra na pokopališču v Hind-marschu. Slovenci v Melbournu bodo odslej imeli dva slovenska duhovnika. G. p Baziliju bo namreč prišel v pomoč p. Odilo iz Sydneya.'.’-, Slovensko društvo v Sydneyu bo priredilo miklavževanje 1. decembra t. 1 ZBORNIK SVOJ. SLOVENIJE 1964 s 34O stranmi presega vse dosedanje. Vsebinsko je tako bogat in pester, da bo zadovoljil slehernega bralca. Je tudi bogato ilustriran. V prednaročilu in predplačilu stane do 8. decembra 1983 samo 470 pesov. Po pošti v Argentini 500 pesov. V redni prodaji po 8. decembru bo cena $ 570,— za izvod, po pošti, v Argentini 600 pesov Ne zamudite te izredne priložnosti! če ga še niste naročili, storite to še danes! Hrbard pri Novi predsednik zahodnonemške vlade Ludwig Erhard je svoj prvi obisk v tujini napravil pri De Gaullu v Parizu. Na dvodnevni konferenci sta raz"-pravljala o francosko-nemškem sodelovanju ter o drugih svetovnih problemih. Erhard je izjavil, da smatra fran-cosko-nemško sodelovanje ter evropsko enotnost za prve korake k večji atlantski skupnosti, ki bo obsegala politične, gospodarske, vojaške in socialne zadeve. Erhard je tudi izjavil, da je fran-cosko-nemško sodelovanje temelj njegove. politike ter dodal: „Smatram to pot litiko za svoj cilj.“ Ugotavlja, da je prišlo sicer do' manjšega zastoja \ ustvarjanju skupne evropske politike in to zaradi razlik glede oblike integracije. Vendar smatra, da bo morala Evropa ustanoviti skupne politične institucije, da bi zmogla zahtevati položaj, ki ji pripada v svetu. > Erhard je nadaljeval: „ZDA, ki sodelujejo z nami, imajo pravico zahtevati priznanje, da so vedno zagovarjale in pomagale pri ustvarjanju evropske skupnosti. Sodelovanje in zveza med Evropo in ZDA' predstavlja v sebi najboljše zavezništvo in dobrobit tudi ostalemu svetu.“ „Kar tiče prijateljstva med Zahodno Nemčijo in Francijo, pa nihče ne De Gaullu more biti temu prijateljstvu bolj naklonjen kakor jaz; toda ne bi bil odkrit, če ne bi priznal, da more prijateljstvo najsigurneje počivati le v Evropi, ki bi bila vsa svobodna in ta povezana v trdno zavezništvo čez Atlantik na političnem, gospodarskem, vojaškem in social-nejn področju.“ V tem pogledu, namreč tesnega sodelovanja z ZDA, se z Erhardom ne strinja De Gaulle, ki hoče združeno Evropo kot neodvisno in svobodno področje, proč od vsakega ameriškega vpliva. Kljub temu pa so govorniki Erhar-da in De Gaulla izjavili, da so njuni razgovori bili „odlični, plodonosni in zanimivi.“ V skupnem poročilu sta De Gatlllt in Erhard potrdila nujnost francosko-nemškega sodelovanja na podlagi pogodbe, ki sta jo letošnjega januarja podpisala De Gaulle in Adenauer. Do-, dajata, da „pogodba ni izključujoča, pač pa odprta za druge evropske države“. Glede razdeljene Nemčije državnika v skupnem poročilu poudarjata, da ima „nemški narod pravico do samoodločbe“. Izrekata upanje na uspešen zaključek razgovorov v Ženevi za zmanjšanje gospodarskih ovir med SET-om, ZDA in drugimi gospodarskimi področji. Stran 4 SVOBODI h SLOTlim Buenos Aires, 28. 11. 1963 - No. 48 Slovenski dom v Sun Martinu toplo vabi vse rojake na PEVSKO-GLASBENO PRIREDITEV dec., popoldne točno ob 15 v dvorani kolegija , Cordoba 124 (nasproti Slovenskega doma) ki bo v nedeljo, 1. „Sagrado Corazón' ,Kar po domače“! Otroci, kanite staršem Fantovski odsek in Dekliški krožek NAŠEGA DOMA V SAN JUSTU sta dobila od Sv. Miklavža J sledeče uradno sporočilo: ^ V Naš dom pridem v soboto, 7. de-i> cembra ob 20 z vsem spremstvom ^ Moj tajnik bo za pogovore urado-1 > val že od 16 dalje. | | „... jutri bo praznik otrok in moj dan.“ i > F. Balantič | | SLOVENSKI ŠOLSKI TEČAJ j [ i | FRANCE BALANTIČ * '» ! i |; 20-ietnica njegove mučeniške smrti !! j | zaključek šolskega leta 1963 j ! 11 v nedeljo, 1. decembra « j ! Ob 8. uri: zaključr i i" riška maš j — pojejo otroci j | Ob 16. uri: proslava 1 > (i , {L j| NAŠ DOM - SAN JUSTO PO ŠPORTNEM SVETU Branko Vivod, član celjskega Kla-divarja je kot prvi Slovenec preskočil 2 metra, 10. oktobra pa je premaknil mejo: 202 cm — nov slovenski rekord v skoku v višino. Nov višek je postavil tudi Pikula v metu krogle s 16,11 m. Košarkarsko moštvo Slovana iz Ljubljane je nov član jugoslovanske državne lige, drugi član pa je Split. Tako Slovenijo po nekaj letih presledka spet zastopata dve moštvi v državni ligi: Olimpija in Slovan. Za uvrstitev v ligo so bile v Velenju kvalifikacijske tekme, za vstop pa so se borili: Ivan-grad (črna gora), Rabotnički (Skopje), Sloboda (Beograd), Mlada Bosna( Sarajevo), Split in Slovan. Prvo mesto je zasedel brez poraza Slovan. V moštvu Slovana igrajo: Peterka, Dolinšek, Brišnik, Smolčič, Samaluk, Stražar, Oblak, Strehovec. ( Ženska ekipa Slovana se je pa .borila za vstop v ligo v Sarajevu, toda letos še ni uspela. Premagala jo je sarajevska Bosna. Jesse Owens je prav gotovo še ve-dne eden najbolj znanih lahkoatletov. Posebno je njegova zvezda blestela na olimpijadi v Berlinu leta 1936. Tedaj je odnesel kar tri zlate medalje in četrto v štafeti 4x100. Tedaj je dosegel na 100 m 10,3 na 200 m 20,7 in v skoku v daljino 8,06 .Čeprav je od tega že 27 let in je Owens 12. septembra praznoval že 50-letnico, so vendar ti rezultati še vedno izredni in so redki atleti, ki jih presegajo. Verjetno pa ni enega atleta, ki bi v vseh treh disciplinah Owensa presegel. Kakor smo že omenili v prejšnji številki, je Jugoslavija dosegla na evropskem košarkarskem prvenstvu samo tretje mesto. V predtekmovanju je brez poraza zasedla prvo mesto v skupini. Sovjetska zveza pa v svoji. Jugoslavija je premagala: Nizozemsko 107:62, Izrael 80:73, Italijo 71:69, Turčijo 79:67, Belgijo 95:62, Madžarsko 82:73, Bolgarijo 76:66. V polfinalu pa jo je premagala Poljska s 83:72, v drugem polfinalu pa je SZ odpravilo Madžarsko _ s 89:51. V tekmi za tretje mesto je Jugoslavija premagala Maržarsko s 89:61, Sovjetska zveza pa je osvojila prvo mesto z zmago nad Poljsko s 61:45. O BVESTILA Prvo sveto obhajilo slovenskih otrok bo v nedeljo, 8. decembra, na praznik Brezmadežne, ob 9,30 v Slovenski hiši. XV. kulturni večer SKA bo v soboto, 30. t. m. ob 19 pri Bullrichu, Saran-di 41, Capital. Predavata Ruda Jurčec in dr. Vinko Brumen: „Pogled nazaj po 10 letih delovanja SKA“. V Slovenski vasi bo v nedeljo, 1. dec., ob 16 zaključek slov. šol. tečaja „škofa Friderika Barage“. Na sporedu je petje, deklamacije, prizorčki. Vabljeni! V Carapachayu bodo 1. decembra lanuški igralci uprizorili Gospodovo uro. Vsi prijazno vabljeni, tudi okoličani. Šalski tečaj škofa Antona Martina Slomška bo zaključil šolsko leto v nedeljo 1. decembra 1963 ob štirih popoldne s šolsko akademijo in razdelitvijo spričeval. Vsi starši in rojaki iz Ramos Mejie vabljeni! Sanmartinski mladinski orkester, sestavljen iz melodik in flavt, ki ga vešče vodi g. Boris Pavšer, bo v nedeljo, 1. decembra nastopil na pevsko-glasbe-ni prireditvi v San Martinu. 20-letnice smrti našega največjega sodobnega pesnika Franceta Balantiča se bomo spominjali v nedeljo, 1. decembra. Zjutraj ob 8 bo sv. maša za zaključek šolskega leta, jopoldne ob 3 pa proslava, na kateri bo govoril pisatelj in pesnik med nami begunci — Igor- Adolf škrjanec. Proslava bo v prostorih Našega doma v San Justu. Miklavževanje v Slovenski vasi bo v četrtek dne 5. decembra ob 20, takoj po šmarnični pobožnosti v cerkvi. Paketi se bodo sprejmali od 18. ure naprej v društvenem domu. Slovesni zaključek šolskega leta v slov. tečaju v Berazateguiju bo v soboto, 7. decembra ob 18,30 v Slov. domu. kjer bo razstava zvezkov. Po šolski prireditvi nas bo obiskal sv. Miklavž. Odbor Našega doma v San Justu razpisuje mesto hišnega oskrbnika. Zainteresirani se lahko prijavijo osebno ob sobotah zvečer in nedeljah dopoldne ali pismeno do 15. decembra 1963 na naslov: Naš dom, Hipolito Irigoyen 2756, San Justo T.E. 621-1760. Za upoštevanje želj pri obdarovanju in obisku sv. Miklavža v Slomškovem domu, bo zastopnik sprejemal prošnje v soboto, 7. decembra popoldne in v nedeljo, 8. decembra do 18. ure. Prav tako bomo hvaležno sprejeli vsak nov dar za našo tombolo. Na Pristavo bo prišel sv Miklavž v nedeljo, 8. decembra, ob 7 zvečer. Darila bo njegov tajnik sprejemal v soboto popoldne in v nedeljo dopoldne. Vse rojake, zlasti člane in prijatelje Slomškovega doma naprošamo, da za tombolno prireditev darujejo pecivo in ga dostavijo v osoboto in na dan prireditve v dom. V nedeljo, 8. decembra bo vrt Slomškovega doma gotovo poln dragih gostov iz vseh krajev Velikega Buenos-Airesa. Pridite tudi Vi, da se skupno snidemo in morda zadenemo kak lep dobitek! Več tablic, več upanja! Nabavite si še več tablic za IV. tombolni dan. Razvitje in blagoslovitev slovenskega skavtskega prapora bo v nedeljo, 22. decembra s celodnevnim programom. Na Slovenski pristavi se bomo poslovili od letošnjega leta v nedeljo, 29. decembra, popoldne in zvečer. Pripravljamo vesel spored. Izlet Družabne pravde na otok Hiawatha bo v nedeljo 29. decembra. Podrobnosti bomo še objavili. Vedno več rojakov zaupa svoje prihranke SLOVENSKI HRANILNICI, ker so se prepričali, da so tako varno nalo-dvignejo, kadar hočejo, ženi, dobro obrestovani in jih lahko Informirajte se še Vi v naši pisarni: Avda. San Martin 263, Ramos Mejia, pol kvadra od Slomškovega doma, ob sobotah od 16 do 20. V SREDIŠČU BARILOČ ■ Stanovanje in zajtrk. Sobe z zasebno in skupno kopalnico : ■ a Priporoča se JOŽKO SIMČIČ Avda Elflein 507 T. E. 2816 \ <> > .a iS. C. de Bariloche-Rio Negro ■ Za slovenske turiste in izletnike ; posebne cene! ADVOKAT DR. JOŽE LOŽAR Tucumán 1438 T. E. 46-5458 in 40-5353 planta bajía ofic. 2 Knjitie za otroke in odrasle Gramofonske plošče AGENCIJA „ B L ED“ (Simon itajer) Montevideo 451/IX, Capital Federal T. E. 45-1469 Vsak dan od 9—18; ob sobotah od 9 do 13. ure JAVNINOTAR Francisco Raúl Cascante Escribano Público Pta. baja, ofic. 2. Cangallo 1642 T. E. 35-8827 Bueno« Air«« Vse rojake prisrčno vabimo na IV. tombolni dan, ki bo v nedeljo, 8. decembra. Pričetek prireditve je že ob 12. Na vrtu našega doma bo vsem gostom na razpolago dobro kosilo. Klicanje številk ab 15. Svetujemo Vam, da si tablice nabavite pravočasno. Na razpolago je le omejeno število. Vsaka nova tablica v Vaših rokah pomeni za Vas upanje ve^! Izredno lepo število tombolskih dobitkov praktične vrednosti bo razdeljenih med tiste, ki bodo povečali možnosti „zadetkov“ z nakupom novih tablic. Po končani tomboli vprizo-ritev ljubke otroške igrice Milana Skrbinška „ZLATI OREHI“ in prihod sv. Miklavža z darili za drobiž in tudi odrasle. V primeru slabega vremena bo prireditev 15. iecembra. PRIDITE! Letovanje v Bariločah po najnižji ceni! S hrano ali brez hrane — po dogovoru. Domača postrežba in vsa oskrba Priporoča se PEPCA BAVDAŽ Calle 9 de julio (ob Plan. stanu) Poštni naslov: Casilla Correo 5149 San Carlos de Bariloche Rio Negro ESLOVENIA UBRE Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Airea T. E. 69-9503 Argentina o 9 »z« «eŠS »go < FRANQUEO PASADO ^ ConecaÍMi N’ »775 TARIFA REDUCIDA Couceai«« N S8M Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 770.902 Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1963: za Argentino $ 650.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, z« pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev- Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estada« Unidos 425, Bs. Aires. T.E. 33-7213 ¡Lastniki motorne žagice z najožjim listom (caladora indus-trial) naj sporoče upravi „Svobodne Slovenije“, če morejo prevzeti večje naročilo. PORAVNAJTE NAROČNINO „Rote l L a q o “ VILLA RUJRIPAL (Calamuchito) Lastnik: Ljubomir in Daria Vučkovič Lepa lega, 100 m od jezera, evropska kuhinja, sobe s kopalnico, velik park. Informacije: Av. de Mayo 616, T. E. 30-3966 Starši, kupite otrokom: „Kar po domače“/ Se necesitan SERENO DE NOCHE PORTERO AYUDANTE TDABAJOS GENERALES LABORATORIO para la Industria Gráfica en la Capital Federal Tejedor 244 — T. E. 923-7583 Marijan Marolt 2 Andrej i „Oče pravijo, da je baronova pisarna zdaj zadaj; prej jo je imel spredaj, pa ni mogel v miru delati, ker se je vedno kdo pripeljal v grad, pa mu radovednost ni dovolila, da bi ne pogledal, kdo prihaja. Ti bo že kakšen stražnik pokazal, kje je pisarna barona tega in tega.“ „Potem ti bom prišel povedat, kaj in kako sem opravil. Saj boš čez kakšno uro, dve. še doma, Valerija, kaj ne da?“ „Kar rada bi šla s teboj. Oče mi je že večkrat pripovedoval, kako je v gradu, pa še nisem mogla priti noter.“ In ko je Andrej stopil v park, je prvemu stražniku samo pokazal pismo kneza Windischgraetza baronu temu in temu. Takoj je prihitel drugi stražnik in mu pokazal prava vrata. Tam je stal tretji stražnik in ko mu je Andrej Fare-nik ponovil, s kakšno pošto prihaja, je stražnik vstopil in prišel takoj nato javit, naj vstopi tudi prišlec. Stražnik je vodil Andreja mimo raznih pisarniških pomagačev v posebno sobo, kjer je sedel baron ta in ta, bolj imeniten in načičkan kot knez Windischgraetz. Brezbrižno ga je vprašal, kaj ima. Andrej je povedal svoje ime, šaržo in naslov regimenta, v katerem je služil, pa baron ta in, ta ga ni poslušal, ampak je pismo kar vzel in ga zelo površno prebral, kot bi bila knežja pisma njegov vsakodnevni opravek. z Konjic „Torej ti boš še nekaj časa pri njegovi svetlosti. Ko te bo njegova svetlost odpustila, pridi sem, pa ne v popoldanskem času kot danes, ampak ob enajstih dopoldne. V obleki si lahko civilni ali vojaški; ti jo bomo že tukaj premenjali. Odstopiti!“ in avdijenca pri baronu temu in temu je bila končana. Andrej, ki je zaslutil, da bo sprejet v službo pri nadvojvodu Maksimilijanu, se je strumno vzravnal, rahle priklonil, obrnil in odšel. Računal je, da morda le ne bo treba iti učiteljevat v štajerske hribe in se zadovoljno muzal. šel je spet k Martelančevi Valeriji in ji povedal, kako je opravil in kako je šlo vse gladko od rok. Pripomnil pa je, da je knez Windischgraetz vse bolj domač kot baron ta in ta in Valerija je pripomnila, kako oče pripoveduje, da je nadvojvoda Maksimilijan še dosti bolj priljuden. „Ne vem še, Valerija, kaj me čaka; a če bo dobro, si bom čez leto ali dve upal stopiti pred tvojega očeta in ga prositi zate.“ „še več kot dve leti te bom čakala in če boš v gradu, me boš večkrat videl,'kot doslej, ko si žulil komis na drugem koncu mesta. Videl boš od blizu, kako zvesto te čakam.“ Še marsikaj lepega sta si povedala, potem pa se poslovila z vrsto poljubov kot se za živo Tržačanko in postavne- ga štajerskega peba spodobi in Andrej je na ordonančnem konju odjezdil v kasarno. Knez Windischgraetz je drugi dan povedal Andreju, da v gradu že vedo, da fant lepo piše in mu bodo dali temu primerno službo v cesarjevi bližini, „Cesarjevi?“ se je Andrej močno začudil. „Da, cesarjevi! Dovčerajšnja cesarska visokost je bila izbrana za cesarja Meksike. Ne vem sicer dobro, kje je to, menda nekje v Ameriki, a ta Me-ksika je še večja kot naša Avstrija. Mislil sem, da boš gotovo rad spremljal novo veličanstvo čez morje in zato so te takoj v službo sprejeli.“ „Njihova knežja svetlost so moj največji dobrotnik. Potrudil se bom, da bom njihovega knežjega priporočila vreden.“ „No ne mudi se še ne zelo; lahko se še premisliš.“ „Nikoli, svetlost!“ 2. Čez kakšnih štirinajst dni se je podal Andrej Farčnik v civilni obleci v dvorec Miramar. Da ne bi takoj pretežko nosil po miramarskih vrtovih, je zabojček s svojo kramo spravil pri Martelančevi Valeriji. Baron ta in ta je takoj, ko je Andreja zagledal, poslal suhega pisarniškega pomočnika po nekega Žana, ki je prišel ves v zlatu v pisarno in odvedel Farčnika v gorenje prostore. „Mladi mož“, je nagovoril že sivi Žan Andreja, „določen si za osebno službo pri njegovem veličanstvu, me- ksikanskem cesarju. Da se boš pa znal ■ pravilno obnašati, ostaneš danes pri j meni; jutri te bom pa predstavil nje- i govemu veličanstvu, če boš že kaj znal.! Pri nas se po možnosti vse hitro na- : učimo; ne maramo imeti nobenih sitno- \ sti z malenkostmi kot na dunajskem dvoru.“ Andreja je učil, kako se mora visokemu gospodarju prikloniti, kako mora pasti na eno koleno, če je treba nje- j nemu veličanstvu, cesarici išarloti čevelj hitro zavezati, pa ni nobene ženske v bližini, kako mora vprašati ve-| ličanstvo ,če ni česa razumel in kako mora stopiti vsakega prvega v mesecu k blagorodnemu gospodu temu in temu, da dvigne mesečno plačo. Ker je bil j Žan že o vsem obveščen, je vedel, da bo Andrej prvega potegnil približno j petkrat toliko, kot bi znašali njegovi začetni učiteljski mesečni prejemki. „Valerija, sva že skupaj!“ si je mislil Andrej in v mislih še dodal: „Kdaj se bom smel ženiti, bom pa pozneje enkrat vprašal, da ne bom kazal preveč neučakanega ženina.“ Opoldne je pokazal Žan Andreju, kam naj stopi h kosilu. V veliki sobi so sedeli okrog mize sami obriti fantje in možje, da se je Andrej prijel za obraz, če je tudi On dobro obrit. Žan je ostalim predstavil Farčnika, da bo odslej njim enak. Nekaj stolov je bilo! nezasedenih in Andrej je zvedel, da manjkajoči danes strežejo njegovemu veličanstvu pri obedu .Zapazil je, da so : livreje ostalih gospodov nekoliko manj; nove, kot njegova in ne tako zlate, kot I Žanova. Zvedel je tudi za dnevni red. Eden je vsak dan pred cesarjevo sobe dnevničar, če je treba hitro kam steči in na koncu kosila je vprašal Žan Andreja ,če se je odločil, da bo spremljal njegovo veličanstvo v Meksiko. Ko je Andrej to potrdil, je Žan nekam potrto izjavil. „Ti lahko, jaz sem pa že prestar.“ Andrej je že prej zapazil, da ima Žan zelo močne zalisee, ostali pa ne. Zvedel je od svojega soseda, da imajo po Odredbi barona tega in tega zalisee lahko samo starejši lakaji, pa še to le tisti, ki imajo res dosti las v bradi. Slabobradati jih ne smejo nositi, zlasti če niso sivi. Kosilo je bilo dobro in obilno. Tudi vina ni manjkalo, vendar je eden sosedov povedal, da tisti, ki je popolnoma dodeljen Maksimilijanu ali Šarloti, ne sme piti vina, da ne bo po njem zaudarjalo; baroh ta in ta pride včasih h kosilu ali k večerji nadzorovat in se potem rad nad starim — stari je bil Žan — usaja. Stari se baronu temu in temu spoštljivo klanja, misli si pa Bog ve kaj, ker se Maksimilijan ni še nikoli pritožil, da bi komu po vinu slabo dišalo. Baron ta in ta si vedno kaj novega zmišljuje. Andrej je slišal dosti hvale o novem cesarju in cesarici in dosti zabavljic čez barona tega in tega. Cesarja in cesarico so imenovali kar s krstnima imenoma, vendarle so Andreja svarili, naj se ne zmoti in ju pred tujimi ljudmi ne imenuje tako. Govorili so nemško, vendar je bilo med lakaji tudi nekaj Lahov in Poljakov;