štev. 25. Poltnin« ' «ototinl Ljubljana, dne 23. junija 1926.
Leto VIII.
Knat, delavec In obrtnik naj bodo narodu vodniki
lzlia|l v.ako Kredo. Naročnina:
M celo leto Din 5«--W »« pol leta . 1S -aa Inoie-m.tvo Ta celo leto Din 50"-Insaratl po tarifa. • Pt» menici vprnft.ntcra na| »e prlloSi znamko .a odgovor. — Netranklrana gtiama sa ne sprejemajo.
metski
Vsakdo užival vse sadov« svolega deli In marljivosti I
Glasilo »»Slovenske Kmetske Stranke14.
Kokoplat se na vra-ta|o. - PlaCa ta toH aa v Ljubljani. — Ured-ntltvo in upaava fa v Ljubljani v Kolodvorski ulici He*. 7. — Telefon Inter. M. 90«. - Ratan pri poM. Čekovnem a%> voda H UJM. e
Politične in gospodarske
Zborovanje okrožnega odbora ^Slovenske Kmetske Stranke" za Štajersko In Prekmurje v Mariboru
dne 13. junija 1926.
Okrožni odbor »Slovenske Kmetske Stranke« za Štajersko s Prek-murjera je zasedal v nedeljo dne 13. junija v Mariboru. Bil je prav dobro obiskan. Navzočih je bilo tudi precej predsednikov in tajnikov krajevnih in okrajnih organizacij, slkupaj 60 zaupnikov. Kljub temu, da je bil ta dan izjemoma lep in brez dežja, pa so ljudje porabili to jo za delo^ Jd ga ob številnih letošivjiih deževnih dneh ne morejo izvršiti. Iz Ljubljane sta prispela kot odposlanca strankinega načelstva podpredsednik tov. A. Prepe-luh in tajnik tov. dr. Drago Maru-šie. Zbor je otvoril in ga vodil tov. PrepeMi, ki je toplo pozdravil vse, opozoril na sedaj voljavni organizacijski statut stranke ter poudaril potrebo sistematičnega dela in discipline. Stranka, ki ni dobro organizirana, lahko vsak hip doživi presenečenja, kakor armada, ki ne pozna discipline in enotnega duha. Delo, ki je pred nami je ogromno. Izvesti je treba politično organizacijo po vseh krajih, začenši pori vaseh do mestnih okrajev. Pri tem pa se ne sme pozabiti tudi na druge panoge javnega življenja.
Mladinska organizacija.
Silno važna je mladinska organizacija, ki ima velik svoj kulturni program, zlasti pa med našim podeželskim ljudstvom. Zato !bo treba vporabiti vse zmožne in vporab-Ijive sile pri »Zvezi društev kmet-skih fantov in deklet« ter »Kmet-sko-delavskih Slogah«.
Delavska strokovna organizacija.
Važna je Itudi naša delavska strokovna organizacija »Slovenska delavska zveza«, ki je šele začela i delom. Njej pripada danes tako zelo potrebno praktično socijalno delo. V gospodarskem pogledu se bo treba intenzivneje kot doslej baviti z zadružništvom. Ponekod so se zadružništva polastile ozke sebične klike, kar ljudstvu ni v prid. V takih krajih bo treba novih za-
družnih organizacij. V političnem ozku bo treba s shodi in sestanki povzdigniti današnjo precej nizko politično izobrazbo ljudstva, brez demagoštva im tako, da se vselej pove resnica. Z današnjim zborom naj to delo započne. Zavedati se moramo, da bo bodočnost našega pokreta odvisna od temeljev, ki jih položimo takoj spočetka.
Nato se je prešlo na dnevni red, ki je obsegal sledeče točke: 1. Politično poročilo; 2. Gospodarsko poročilo; 3. Organizačno poročilo; 4. Konstituiranje okrožnega odbora in 5. Slučajnosti.
Naša politika.
Politično poročilo je v izredno lepem govoru podal tov. Prepeluh, ki je med drugim rekel: Naša država od svojejga početka trpi na notranjih sporih. Ko je propadla Avstrija, smo Slovenci govorili o narodnem osvobojenju, ki ga niso pojmovali toliko državnopravno kot pa socijalno in politično. Toda prišlo je drugače iti kar je prišlo, je bilo zlo. Dosledno in brez prikrivanja se je uveljavila teorija, ki ni imela na seibi nič bratovskega, tudi nič socijalnega, ki je bila enostavno kruta. Njeno geslo je bilo: Gorje premagancem!
Mi smo poudarjali, da je ta država povsem nova. Z drage strani se je odgovorilo, da je to stara država. Praktična posledica tega je bila, da se je državljane razdelilo na dva velika tabora »zmagovalcev« in »premagancev«. Zato smo Slovenci in Hrvati v raznih oblikah, tako z izmeno denarja kakor tudi s pomočjo izredno hude in neprizanesljive davčne prakse vse do danes plačevali davek za nacijonalno osvobojenje. To je rodilo hud odpor in politično se je zato prebivalstvo organiziralo po teh velikih gmotnih interesih. Srbi so se v pretežni večini podali pod okrilje narodne radikalne stranke, ki je bila naturna in tradicijonalna zastopnica sirbskih interesov. Hrvati so se zbrali skoro v celoti v svoji »Hrvatski seljački strapkk, katere
ideolog in umstveni vodja je Stjepan Radič. Slovenci smo stali ob Strani. Naši dve gosposki stranki ste se v Beogradu pričo vsega sveta obdolževali nelojalmostij in zahrbtnih namenov, podpirali ste protikmetsko in protisocijalno politiko ter tako končno pripravili i Srbe i Hrvate do telga, da so začeli na naš slovenski rod gledati s prebiranjem. Zapravili ste ti dve stranki ves poprejšraji naš ugled in nam s tem napravili veliko škodo. Za svoj uspeh med ljudstvom se niste strašili nobenega demagoštva. Tako smo videli i SLS i SDS v obleki socialno krvoločnega komunista kakor trudi v obleki najbolj zakrknjenega konservativca. Politika ene in druge stranke je bila zgolj strankarska, nikoli pa resnično ljudska im narodna. Danes ima SLS večino slovenskih mandatov v svojem žepu, a to je Slovencem kot celoti v veliko politično škodo, ker ne uživa ta stranka prav nobenih simpatij in zaupanja niti v Beogradu niti v Zagrebu. To pa je velika politična in gospodarska pogreška, ako vpoštevamo dejansko stanje v državi.
Mi smo realisti.
Z Vidovdansko ustavo je bil ustanovljen politični in gospodarski centralizem, katerega sedež je daleč od nas. Slovencev je v tej državi komaj za eno dvanajstinko. Sami torej nikoli ne bomo številčno tako močni, da bi mogli potom parlamentarizma uveljaviti svoje želje in potrebe. Poiskati si moramo prijateljev in zaveznikov, ki imajo enake ali vsaj sorodne potrebe in enako čutijo. Vse slovenske politične stranke so še danes prikrojene za prilike velike in narodnostno številne Avstrije, katere gospodarska enota je segala od češke severne meje do Kotora ter je objemala vso vzhodno obal Adrije. Izjemo tvori edino le naša stranka, ki ni in naj ine bo zgolj politični, ampak tudi socijalni in kulturni pokret slovenskega ljudstva, ki ga je treba organizirati kot narod. Ta na-
rod pa tvorita kmet in delavec, ki se jima pridružuje tudi naš pridni mali obrtnik. Naše kmečko ljudstvo, katerega politične današnje meje so nenaravne, ker so bile nasilno obsekane, ima velike socijal-ne križe in težave. Zemlja Slovenije je revna, bregovita, peščena in le redke in male so dolinice z rodovitnimi polji. Naše dobro in zaupljivo delavstvo veliko trpi, ker mu je vladajoča gospodarska kriza vzela možnost dela, pa je zato izpostavljen bedi. Ta revna zemlja je vedno izvažala poleg živine in lesa tudi ljudi. Zato je število Slovencev v Ameriki v primeru z drugimi narodi tako velikansko. Danes izvažamo ljudi v francoske rudnike, v Belgijo, a celo v francoskih armadah v Maroku in Siriji si našel mnogo ljudi iz naših vasi. Naša gospoda az socijalna vprašanja nima dbčutka. Prezrla je potrebe našega podeželana, ki mora pod ceno prodajati svoje produkte, a vse kar potrebuje — in to je veliko, ker smo zapadno evropsko civilizirani — drago plačevati. Zato je našel veliki socijalni pokret, katerega nosilka je bila »Hrvatska seljačka stranka«, tudi v Sloveniji močan odmev. Pri zadnjih volitvah 8. svečana 1925 se je bila velika bitka, ali bo zmagala v državi teorija o »zmagovalcih« in »premagancih« ali pa načelo narodnelga in socijalnega sporazuma. Volitve so bi'le nasilne in zlasti tovariši s Štajerske vedo veliko o tej žalostni dobi, ko se je na debelo potvarjala ljudska volja.
Sporazum.
Po volitvah sta radikalna in hrvatska kmetska stranka sklenili »sporazum« ter prevzeli vlado. Se-ve je ta vlada še danes šepava, ker v njej še ni prodrla enakopravnost v vseh pogledih, kar čutimo. Toda mi vemo, da je to šele začetek. Dosegla se je odprava neprikrite politične nasilnosti in strankarske pristranosti, načelo se je vprašanje korupcije in izenačbe davkov. Sedaj je treba nadaljevati s pozitivnim in konstruktivnim delom. Nam
2
Nobena ideja in nobena misel ni zmagala brez žrtev.
Slovencem v tej situaciji ne preostane drugega kot da se z vso silo in zmožnostjo poskušamo uveljaviti v državi, in primerno naši številčni, gospodarski in kulturni moči del državne oblasti prevzeti na sebe! Če pa hočemo to doseči, mora poprej pasti političui mandat SLS v Sloveniji. Slovenci moramo v današnji situaciji imeti korajžo, ki jo je imel v oktobru 1. 1917 Lenin. Ko je padel režim mehkega in neodločnega Korenskega, se je v petro-grajskem sovjetu reklo, da ni nobene ruske stranke več, ki bi imela pogum prevzeti vlado. Vstal je Lenin in dejal: Reklo se je tu, da ni stranke, ki bi imela pogum prevzeti vlado. To ni res! Mi, boljševi-ki, smo ta stranka.
Mi zdaleka nismo boljševiki, toda njihov pogum moramo imeti. In ga imamo. Govornik opisuje na to, kako je nastala moskovska seljačka internaoijonala in kako je prišel Stjepan Radič v Moskvo. To je bilo iskanje široke ruske duše, ki bo dala svetu Še marsikaj, kakor je dala že ped carji občečlovešiki kulturi Tolstega in Dostojevskega. V diktatorskih vladavinah odločajo glavč, v parlamentarnih vladavinah številke. Mi živimo v parlamentarni vladavini, zato moramo to činjenico priznati in se po njej ravnati. V tej državi moramo biti politični realisti. >Klerikalizem« nima v tej državi bodočnosti. Ne samo zaradi anacijonalnosti temveč tudi zaradi strankarsko socijalne bi-stvenosti, ki je zapopadena v nadvladi enega samega stanu. Velika laž se ponavlja neprestano v naši politični in kulturni literaturi, ko se trdi, da je naš narod narodno zaveden in organiziran. Naše ljudstvo je bilo doslej organizirano predvsem cerkveno. Narodne zavesti je še malo, a socijalnega občutka potrebne vzajemnosti še ma-nje. To težko nalogo izvesti, je se-naj naša dolžnost. V političnem boju zadnjih mesecev so padale velike glave, ena za drugo. Vemo, da je to šele začetek. Vemo tudi, da ni nikogar škoda, aiko zahteva to korist domovine, naroda in ljudstva. Bližamo se novi volilni bitki. Naj izpade tako ali drugače, vedeti moramo, da se kolo časa ne more zaustaviti. Boj bo še težak in dolgotrajen, toda izid, vemo, bo donesel trajne dobrine. Pri tem, seveda, ne gre držati rok križema, temveč nadaljevati moramo v vstrajnem, smotrnem in kulturno-naprednem delu. Nočemo biti in ositati heloti, hočemo biti enakopraven, svoboden in kulturen narod, ki hoče in zna rešiti težke, velike probleme sedanjosti. Naše zdravo in dobro slovensko kmetsko — ljudstvo bo to razumelo in se po tem ravnalo v smislu velikih socijalnih in kulturnih ciljev našega ljudskega pokre-ta. Pri tem ne moremo pogrešati delavstva, ki je pri nas številnejše kot drugje v tej državi. Ne samo da je številnejše, ampak je tudi bolj kulturno in civilizirano. Največje naše upanje pa je mladina, ki je poklicana, da bo jutri ali po-jutranjem naš gospodar, naša gospodinja, naš narodni vodnik. V političnem življenju je kakor v gospodarstvu: Kamen do kamna —
palača, zrno do zrna — pogača! Zato je potreben boj za kruh ki svobodo vsega našega ljudstva, ki danes gospodarsko silno trpi, socijalno propada, a se kulturno komaj vzdržuje.
Buren aplavz je sledil političnemu poročilu tov. Prepeluha, ki je bil res mojsterski in tudi retorično popoln. Mnogi so govorniku še posebej čestitali.
Gospodarsko poročilo.
K tej točki dnevnega reda je poročal tov. dr. Drago Marušič. Njegovo poročilo je bilo silno intere-santno. Izvajal je:
V trenutku, ko zborujemo, se vrši v Mariboru shod radikalne stranke. Nikoli nisem razumel, kako je mogoče Slovencem pripadati srbski radikalni stranki, današnji shod, na katerega so prišli od radikalne stranke v'Beograd sami Pa-šičevci, še najbolj jasno dokazuje, kako politično nezreli smo Slovenci, ki se pustimo izigravati od neslovenskih strank, ki nimajo, niti poznavanja slovenskih potreb niti srca za iste. Spominjam se na važen dogodek, ki se je odigral na mirovni konferenci, pri katerem igra važno vlogo ravno ta Velizar Jankovič, bivši večkratni minister, ki danes predvodi delegacijo radikalne stranke iz Beograda in na katerega so padli tako težki očitki radi korupcije. Tov. Prepeluh Vam je govoril o usodepolni mentaliteti zmagovalcev napram premagancem. V reparacijski sekciji naše delegacije na mirovni konferenci je stavil na neki plenarni seji 1. 1919 Velizar Jankovič predlog, da se naloži vojna odškodnina ne samo Nemčiji, Avstriji in Madjarski, temveč tudi vsem pokrajinam, ki so pred vojno bile del avstro-ogrske monarhije, torej tudi Slovencem, Hrvatom, Bosancem, Vojvodincem itd. utemeljujoč ta svoj predlog s tem, da bo na ta način vsota reparacij večja in da bo vsled tega tudi delež Srbije večji. Ta predlog je že iz finančnega stališča največja glu-post, ki dela malo časti bivšemu finančnemu ministru, ki je menda prezrl, da bi teoretično bil sicer delež Srbije na vojni odškodnini večji, da 'bi pa od tega večjega deleža samo 5% kolikor znaša kvota naše države, ostalo doma, 95% pa bi si od tetga razdelili Italijani, Francozi itd. Iz državnega stališča in iz stališča enakopravnosti državljanov naše države pa je ta enakopravnost državljanov naše predlog naravnost velaizdaja. Zdi se, da je tako naziranje bilo vodilno skozi vso dobo od prevrata sem in da nas še vedno smatrajo za državljane drugega in tretjega reda, za polomijo, katera se mora izko-rišqpvati.
S tem sem se dotaknil dveh velikih vzrokov sedanje gospodarske krize, ki grozi zlasti v Sloveniji, da privede vse na beraško palico in ki pritiska predvsem na našo podeželsko ljudstvo. Prvi vzrok je korupcija, ki nas tlači, tudi če abstra-hiramo od njene nemoralne strani, v dvojnem oziru. Predvsem imamo vsled korupcije ogromne državne izdatke, ker moramo vsled razinih posrednikov in bakšišov plačevati
svoje državne potrebe, ki si jih nabavljamo bodisi v tu- ali inozemstvu neprimerno večje vsote, kakor bi bilo potreba. Vse to gre iz žepa davkoplačevalca. Dalje se gospodari tudi z državnim premoženjem, katero je ogromno, ker si je država prisvojila tudi vse premoženje, ki je bilo prej last deželnih avtonomij, kakor svinja z mehom, plačujejo se iz njega razne partijske usluge posameznikom, tako da od ivsega tega premoženja, ki je cenjeno nad 2 milijardi zlatih dinarjev država nima nikakega dohodka. Molčim o trnjevi in dragi poti, katero ima vsakdo, kdor hoče dobiti iz Beograda rešene še tako opravičeno zahteve ali celo kako še tako opravičeno in pošteno koncesijo.
Proti korupciji.
Zaslurja Radičeve stranke, s katero je Slov. Kmetska Stranka v zvezi, ie, da je vprašan je korupcije postavljeno na dnevni red in ono ne izgine z dnevnega reda, dokler ne bo popolnoma razčiščeno in dokler se ne vrne zopet poštenost v upravljanje z državnimi dohodki in varčnost z denarjem, ki si ga davkoplačevalec tako težko pritrga. To je ogromno vprašanje, čegar pomen ni samo gospodarskega značaja, temveč se lahko reče, da je vprašanje obstoja in razvoja same države, kajti jasno je, da država, ki sloni na gnjilih temeljih, nima obstanka, ampak postane prej ali slej plen grabežljivih sosedov.
Razume se, da so takoj pritekle razne stranke, ki so hotele iz tega vprašanja kovati politični kapital in prihitele postaviti svoj lonček juhe k temu ognju. Toda vprašam Vas, kje so bile te stranke celih sedem let? Saj korupcija ni od danes in zlobni jeziki v Beoeradu govorijo celo, da so korupcijo začeli Slovenci že 1. 1919 z izvoznicami. Mi vemo tudi, da takozivana nacionalizacija podjetij in stvarna demobili-zacija zelo smrdi, toda to so stvari, o katerih molčita tako klerikalna kakor liberalna stranka, dasi bi obe vedeli povedati o tem mnogo zanimivega.
Posledica korupcije je bila, da so nekateri posamezniki vzeli v zakup celo gospodarsko politiko države in jo izvajali, kakor je bila po godu tej maloštevilni, a finančno poučeni kliki. Tako se je zgodilo, da je eminentno agrarna država, kakor je naša, vodila velekapitali-stično gospodarsko politiko, forsi-rala ustanavljanje industrije, naj je bila za življenje sposobna ali ne, protežirala velebanke na škodo zadrug', tako da je končno ves denar odšel iz rok producenta v roke ne-producenta, ki je lahko v danih okolnostih potreben, ali ki je v tem položaju postal naravnost parasit na narodnem telesu. Prišli smo do absurda, da smo uvedli carino na izvoz poljedelskih proizvodov in pa naravnost prohLbitivno carino za uvoz fabričnih izdelkov, mi. ki fa-brikatov skoraj nimamo, katerih obstoj pa je vezan na izvoz testa, kar nam ustvarja žuljeva kmetska roka. Poglejmo rezultat te gospodarske politike. Dočim staneio danes stroji, manufaktura itd. 300 do 400% več nego pred vojno raču-
nam v zlatu, držijo se pri nas cene kmetskim proizvodom komaj na predvojni ceni v zlatu, z drugimi besedami, kar kmet proda, proda po istih cenah, kakor pred vojno, kar pa kupi, mora trikrat in štirikrat toliko plačati nego pred vojno.
Pa tudi delavstvo nima ničesar od take gospodarske politike. Ravno nasiprotno. Ker se je prezrlo, da se vse gospodarsko življenje mora organično razvijati, moralo je vsled nesmotrenega forsiranja industrije priti do krize. Danes tovarne in rudokopi odpuščajo delavce, Amerika je zaprta, Rusije ne priznavamo. Kam naj se naš človek obme. Mari v francosko tujinsko legijo? Bobni pojejo po celi Sloveniji svojo žalostno pesem in ni je druge pomoči, kakor da slednjič enkrat zasidramo svojo gospodarsko politiko na zemljo, iz katere živi ogromna večina celega naroda, da omogočimo malemu kmetu, obrtniku in delavcu obstanek in šele potem bomo videli, ali kaj ostane za gospod-sko politiko. Slovenska kmetska stranka si je postavila kot temelj v svojem programu boriti se za dosledno izvedbo kmetske demokracije, ki vsebuje skrb za slehernega našega malega človeka, ki končno tvori to kar imenujemo narod in ki je organiziran v državi.
Gospodarska neenakopravnost.
Drugi vzrok neznosnega gospodarskega stanja, v fcate>v««a. a^ nahajamo, je gospodarska neenakopravnost. Tovariš Prepeluh je omenil politično neenakopravnost. Po- ' sledica te je gospodarska neenakopravnost, ki se zlasti občuti v neenakomernem obdavčenju posameznih dežel. Mi Slovenci smo pri tem najbolj udarjeni. Plačevati moramo davke, o katerih se Srbijan-cem niti ne sanja. Splošna kultura in civilizacija, urejene zemljiško knjižne razmere itd. imajo za posledico, da smo udarjeni tudi pri taksah, katerih plačujemo procen-tualno gotovo najmanj dvakrat več nego ostali kraji naše države. Na ves glas moramo reči, da smo že davno prekoračili skrajno mejo naše plačilne zmožnosti in da nevzdr-žema padamo v čim dalje večjo bedo, ker smo prisiljeni trositi več kakor zaslužimo.
Načelo vsake pravne države je, da imajo vsi državljani enake pravice in enake dolžnosti. V prvi vrsti je zato potreben enoten davčni zakon za celo državo. Tudi v tem pogledu imati Radičeva in naša stranka ogromno zaslugo, da je končno vendar enkrat načrt občnega davčnelga zakona pred skupščino.
Ni potrebno posebej podčrtava ti pomena tega dejstva. Dosedaj smo stokali sami pod pezo davčnih bremen. Ako bomo vsi enako obdavčeni, pa naj bodo davki tako visoki kakor so, bomo lažje dosegli znižanje, ker v borbi proti previsokim davkom ne bomo sami, ker se bodo Srbi ravnotako borili, kakor mi. Z enotnim davčnim zakonom je dvojno mogoče, ali ostane državni, budžet v isti višini kakor dosedaj, v katerem slučaju bodo Slovenci
jaS^ Kmet, misli z lastno glavo!
3
manj davka plačevali, ker se za Srbijo davek zviša, ali pa ostanejo davki kakor so, v katerem slučaju bedo že Srbi skrbeli, da se znižajo, ker jih ne bodo mogli zmagovati.
Gotovo ni izenačenje davkov Srbom simpatično. Mnogi izmed njih bodo z veseljem porabili priliko, ako se jim bo ponudila, da zakon zopet zavlečejo, kakor so ga zavlačevali sedem let. Vsled tega se tudi naša stranka ne bo spuščala v de-taljno kritiziranje tega zakona, dasi tudi on ni brez napak, da izbijejo vsak izgovor, češ, da zavlačujemo sklepanje o njem. Nevarnost pa je, da bodo naši klerikalci in demokrati napeljali vodo na radikalni mlin in da s svojo opozicijo preprečijo, da se ta zaton sprejme. Nič ni lažjega, kakor vsako posamezno točko izrešetati in na drugi strani je zelo prirodno, da bodo radikali lahko rekli: Opozicija ima prav, treba zakon vnovič preštudirati. Tako je lahko potem vnovič študiran sedem let. Že so demokrati in klerikalci dvignili agitacijo proti načrtu zakona. Da bomo vedeli, kdo je kriv, ako ne pride do glasovanja I
Ta izvrsten govor je izzval polno in navdušeno odobravanje vseh navzočih. Govorniku so čestitali. Seveda smo mi prinesli samo izvleček, zaradi malega prostora.
Poročilo o organizaciji.
K tej točki je poročal tov. J. Škrabar, ki je v svojem temeljitem poročilu navedel tudi podrobnosti o sf§nju naših političnih organizacij na Slajerskem. Njegovo poročilo prinesemo prihodnjič.
Debata.
4
Nato se je vršila živahna debata. Tov. Ivan Roj s je nastopil zelo lepo, govoreč o zadružništvu. Temu delu se moramo posvetiti z vso močjo in poštenostjo. Zadružna misel je med našim narodom trdna. Žalibog pa je vojna s svojimi posledicami tudi v zadružni organizaciji zapustila svoje nelepe posledice. Kjer so se polastili zadružništva sebični posamezniki ali sebične klike, tam je treba z delom poseči vmes, tam je treba novih zadružnih organizacij z novimi ljudmi. Zavedati se je treba, da je v zadružnih organizacijah uveljaviti načelo, da bodi vse delo brezplačno, vse funkcije častne in da se tega skupnega dela v ljudsko prid ne sme izkoriščati v korist posameznikov. Na Štajerskem v mnogih krajih obstoječe zadružne organizacije ne služijo več ljudstvu in tam je treba zastaviti. Kjer pa je zadružništvo ostalo zdravo, tam ga ne smemo rušiti, temveč podpreti. V tem pogledu imamo še veliko neobdelano poljano pred seboj. Želeli bi, da napravi »Zveza slov. zadruge v Ljubljani na Štajerskem svojo ekspozituro. Ponekod obstoječi denarni zavodi uboge ljudi silno odirajo z neopravičeno visoko obrestno mero. Treba bi nam bijo čim največ novin kreditnih zadrug.
Govoril je Še tov. R. Bende i drugi, na kar se je debata zaključ la ter se e nresln k
konstituiranju okrožnega odbora.
Pri tej točki je nastala živahna debata, ki je pokazala razveseljivo borbenost za idejo in voljo do dela okrožnega odbora. Udeležili so se je zlasti tov. Luc, Klemen, Bende, Lipovšek, Prepeluh, Lipovšek, dr. Marušič, Simonič, švikaršič, Hajdrih, Roškar in drugi.
V načelstvo okrožnega odbora za Štajersko in Prekmurje so bili izvoljeni sledeči tovariši:
Predsednik: Matko Kelemina. Podpredsedniki: Štefan Dobnik, Avgust Pen, Hartner Geza (za Prekmurje), Kralj Josip (za »Slovensko delavsko zvezo«); tajnik R. Bende. V organizacijski odsek okrožnega odbora so bili izvoljeni: tov. Fr. švikaršič, Anton Lipovšek in dr. R. Faninger. V finančni odsek tov.: dr. Rajer, Zabavnik in Hartner. V tiskovni odsek: tov. dr. Novačan, dr. Rosina in Lorber.
Po končani izvolitvi je tov. Prepeluh oddal predsedstvo Zbora novemu okrožnemu predsedniku
tov. Matku Kelemini,
ki se je zahvalil za izkazano mu zaupanje. Mlad sem še, je dejal, in zato nimam še velikih življenskih izkušenj. Obljubljam, da bom poverjeno mi nalogo vršil vestno in objektivno in storil vse, kar mi bo mogoče v prospeh naše stranke in našega lepega pokreta. Prosim pa tovariše, da me vsestransko podpirajo z nasveti in dejanji. Prosim tudi tov. Lipovška, ki ima kot dolgoletni predsednik okrožnega odbora veliko prakso in mnogo izkustev, da me podpira v našo skupno korist.
Tovariš Fr. švikaršič prebere nato nastopno resolucijo in predlaga, da se jo sprejme:
Okrožni odbor »Slovenske Kmetske Stranke« za Mariborsko oblast,
zbran na konferenci v Mariboru dne 13. junija 1926, izjavlja:
Gosposke stranke v Sloveniji nadaljujejo z vsemi sredstvi svoje škodljivo razdorno delo med ljudstvom, boječ se svoje popolne politične propasti. Zlasti raznašajo neresnice in laži o našem mladem ljudskem pokretu s pomočjo svojega številnega časopisja, iki ga zastonj dele med ljudstvo po vaseh in mestih. Okrožni odbor znova svari ljudstvo pred tem zastonjkar-skim časopisjem, za katerega se ne ve, kdo troši zanj silne novce, ki gotovo niso izdani v korist in prid našdga naroda. Mi ne moremo sproti pobijati številnih laži in neresnice, ki jih troši med ljudstvo v ta namen sovražno SLS in SDS časopisje, ker razpolagamo le z neznatnim tednikom, za katerega moramo skrbeti, da se čimbolj razširi.
Okrožni odbor izreka željo, da se ustvari v svrho propagande naših idej med ljudstvom, čimprej toliko nam potreben tednik v Mariboru v smislu sklepa druge seje predsedstva bivše »Zveze slov. kmetskega ljudstva, in sklepa zbora zaupnikov bivše SRS v Mariboru z dne 8. decembra 1925.
Resolucija je bila soglasno sprejeta in je sedaj naloga tiskovnega odseka, da jo vzame v pretres.
S tem je bil dnevni red izčrpan in ob 3. uri popoldne je tov. Matko Kelemina zaključil zborovanje pozivom na sistematično delo v prospeh našega kmečko - delavskega naroda.
Sedaj je naloga, da začno tovariši na dobri štajerski njivi delati in organizirati na vseh poljih javnega življenja, kajti le delo nas bo zadovoljilo in nam prineslo veselje in dobre volje. Pustimo na strani mala nesporazumljenja in glejmo, da se bomo v veliki skupnosti pokazali kot resni in požtrvovalni možje. Naprej do končne zmage!
Delo na Izboljšanju
m Si-
Pod zgornjim naslovom je priobčil državni podtajnik v ministrstvu financ Mirko Neudorfer sledeči članek:
V naši državi obstoja v glavnem 5 davčnih sistemov, ki so bili izdelani še pred vojsko v različnem času v in različnih okoliščinah. Vsled tega niso bili samo poedini deli naše države različno obremenjeni z davki, ampak so postali davki tako mnogoštevilni, da se v njih niso lahko znašli niti davčni uradniki, kaj šele navadni davkoplačevalci.
Zato ni čuda, da so se pri obdavčevanju godile številne krivice.
Hrvatski kmetski stranki je bilo posebno ležeče na tem, da to-neenako in .zapleteno davčno stanje preneha in da se uvedejo enaki in enostavni davki za celo državno davčno področje, v katerem se lahko vsak znajde, a razen te^a, da se obdačenje izvršuje tako, da se omo-mogoči davkoplačevalcem stvarno sodelovanje in kontrolo pri obdavčenju in tudi uspešno brgmbo v slučaju krivice.
Zato je HSS napela vse sile, da se v finančnem ministrstvu čimprej naredi takšna osnova in predloži narodni skupščini. Delo ni bilo lahko, ker je mnogo takih, ki imajo pri tem veliko besedo, ki pa so dobro shajali pri današnjem neizena-čenem davčnem stanju.
Končno je vendar uspelo predsedniku HŠS Štefanu Radiču in Hrvatskemu kmetskemu klubu, da so se pri sestavi vlade zedinili s predsednikom vlade Uzunovičem, dalje s fin. ministrom Peričem, ki dobro pojmujeta važnost tega zakona, da se osnova novega »zakona o neposrednih davkih« takoj predloži ministrskemu svetu, a potem narodni skupščini.
To je tudi storjeno in sedaj se pred posebnim odborom, izbranim v to svrho pred narodno skupščino, razpravlja ta zakonski predlog. V glavnem vsebuje:
1.	Davek na dohodek od zemljišča (prejšnji zemljiški davek);
2.	davek na dohodek od zgradb (prejšnji hišni davek);
3.	davek na dohodek od delavnic, in poklica;
4.	davek na rente;
5.	davek na nodjetja, ki polagajo javne račune;
6.	davek na skupni dohodek (dohodnina).
Kar se tiče zadrugarstva, mu daje ta zakonski predlog tako davčno podporo, ki kaže popolno pojmovanje vrednosti in potrebo zadrugarstva in HSS je lelala na to in tudi uspela, da v tem zakonskem predlogu pride neodvisnost zadrugarstva do popolnega izraza.
Še je za (kmete važen davek na skupni dohodek. V načrtu je dose-daj oproščen dohodek do 3600 Din, toda že pri hišnem davku je omenjen eksistenčni minimum 4800 dinarjev, in je podan migljaj, da se bo povzpel tudi tu tako visoko. Do-sedaj je bil eksistenčni minimum 2500 Din in bo po novem dvakrat večji od sedanjega, tako, da bode od tega davka oproščenih mnogo več kmetov.
Končno je važno omeniti, da je postopek pri obdavčenju tak, tla imajo glavno besedo sami davkoplačevalci in (la so protizakonitosti izključene od strani uradnikov tam, kjer se bo narod sam brigal za obdavčenje.«
Potem popisuje borbo za ta predlog v odboru, k jer navaja, da je proti glasoval tudi Hohnjec, kljub temu da je trgovska in obrtna zbornica v Ljubljani smatrala ta načrt za najboljšega izmed vseh sedanjih in tudi od onega, na katerega so se sklicevali klerikalci. Da pa so ti glasovi proti, si moramo razlagati takole: Na vsakem zborovanju, na vsakem sestanku so nas vprašali, kdaj bo prišel zakon o izenačenju davkov. Sedaj ko je prišel in ko je tako narejen, da bo ustvaril pravično razdelitev in omogočil stop-njema znižati davke ter tako popravljati sedanje slabo stanje, sedaj ko to vidijo, glasujejo proti. Strah jih prešinja, ker HSS marljivo dela in stoji na stališču, da se narodu pomaga, zato mislijo, da je bolje da nič ne prodre, kakor pa da prodre najbolje, če naredi to HSS. Nič zato, prišla bo sodba narodova.
Kakor vidimo je ostalo v glavnem staro dbdavčen je po dohodku ali realni davki, medtem ko je od osebnih davkov ostal davek na skupni dohodek, a davek na imovino je odpadel, naš predlog od leta 1925. ne velja.
Razlika v obdavčenju je edino pri davku na dohodek od zgradb. Tu je ukinjen takozvan razredni hišni davek in se bo obdavčevalo po številu sob. Za slučaj, da se da v najem, po najemnini.
Na vasi ne bodo plačevali hišni davek vsi oni, ki nimajo eksistenčnega minimuma, ki za sedaj znaša 4800 Din, tako da so siromašni kmetje oproščeni od tega davka. V Srbiji tega davka ni bilo.
V izračunavanju teh davkov je šlo za tem, da so čim enostavnejši in da na te davke ne bo doklad, ki so povsem onemogočili, da se človek znajde v izračunanju njemu odmerjenega davka.
Za zemljiški davek ostane čisti katastralni dohodek, od katerega se vzame 20%. Čisti katastralni dohodek se izračuna tako, da ise vsi
4
Razširjajmo misel zedinjenja slovenskega, hrvaškega in srbskega kmeta !
stroški za obdelovanje odbijejo od vrednosti pridelkov. Tako se odbije oranje, vlačenje, okopavanje, žetva, mlačev, gnoj in vse ono, kar se rabi pri dobrem gospodarstvu, da se dobi dober dohodek.
Ugovori naših gospodarskih krogov, izraženi po trgovsko-obrtnih zbornicah, očitajo, da v tem novem predlogu najbolje shajajo kmetje, toda oni pozabljajo, da kmet ne more prevaliti davek na drugega in aa na žalost ceno njegovim produktom
postavljajo drugi in često taki špekulanti, ki imajo nasprotne interese s kmetskim.
Sedaj se bo vodila razprava v odboru o poedinostih zakona, a nato pride zakonski predlog pred ple-num narodne skupščine.
Hrvatska seljaška stranka bo vse storila, da ta zakonski osnutek postane zakon še to leto in ker tudi radikalna stranka pravilno ceni važnost tega zakona, se lahko smatra to tudi gotovim.
Javno vprašanje na g. direktorja gradbene direkcije!
Iz zanesljivih virov smo zvedeli, da je lansko leto zapadlo pri Gradbeni direkciji v Ljubljani okrog dva milijona dinarjev kredita, določenih v proračunu za naše ceste. Vprašamo gospoda direktorja, ali je to res ali ne in ako je res, zakaj se je to zgodilo?
Dalje vprašamo javno gospoda direktorja, zakaj se ne prične graditi cesta Kostanjevica—Oštrc, za
katero je tozadevni kredit določen?
— Dalje vprašamo gospoda direktorja, zakaj ležijo nekatere prošnje občin za podporo za popravljanje cest, naslovljene na Ministrstvo gradjevin, že več kot tri mesece pri gradbeni direkciji v Ljubljani?
Prosimo gospoda direktorja, da nam za enkrat na ta vprašanja odgovori v interesu naših cest, gradbene direkcije in centralne vlade!
Za nas je v' tem pismu na jvažnejše to, da g. dr. Kukovec priznava, da so se samostojni demokrati
—	čeprav po njegovem zatrdilu ne vsi — že pred enim letom začeli vpraševati, kaj bo ž njimi, če ne najdejo kakšnega izhoda iz svoje zavožene politike. Do takega obupnega razmišljanja so prišli celo najvišji cesarski demokratarski generali, ki so resno mislili na zvezo z
—	Radičem, s tistim Radičem, na katerega so zlili prej in zlivajo še danes v svoji zaslepljenosti cele škafe najbolj smrdljive gnojnice, ne meneč se niti za osebno niti za politično čast človeka, ki mu je izkazalo svoje neomejeno zaupanje
nad pol milijona Hrvatov in Slovencev!
In ti ljudje, ki so sami mislili na zvezo z Radičem, — o, kako so pisali o tov. Puclju in Prepeluhu zaradi te zveze! Sedaj je vzrok njihove razjarjenosti odkrit. Oni psujejo in se hudujejo na tov. Puclja, ker oni sami niso dosegli tega, kar so dosegli pametnejši ljudje.
Ali more po objavi dr. Kukovče-vega pisma še kdo verjeti ljudem, ki prerokujejo dan za dnem »razpade SKS samo zato, ker ise oni sami ne morejo rešiti iz svoje razbite politične barke v »Radicevo torbo«? Čimprej bo SDS likvidirala, toliko bolje bc!
Kdor ne verjame ~
naj bere
!
V zagrebškem »Jutarnjem listu«' z dne 20. t. m. je objavil 'bivši minister g. dr. Vekoslav Kukovec to-le pismo:
»Z ozirom na brzojavko, objavljeno v pondeljek dne 14. t. m. v Vašem cenjenem listu, v kateri poročate, da sem se sestal z g. Prepe-luhom po seji njegove organizacije HSS v Mariboru (ne HSS, ampak SKS, op. ur.), kateri sestanek se je baje mnogo komentiral kot moj vstop v HSS, čast mi je poslati Vam zaradi pojasnila to-le izjavo:
Iz popolnoma fizičnih razlogov zadnja tri leta nisem nastopal aktivno, toda kot rodoljub pazljivo zasledujem dogodke in sem v zagrebškem »Obzoru« meseca oktobra p. 1. zavzel odkrito stališče napram HSS in njenemu prehodu na pozitivno delo v parlamentu. Rekel sem, da moremo tudi mi slovenski demokrati ta preokret pozdraviti s stališča domovinskih interesov. Tako pa nisem razumel stvari jaz sam in edini med demokrati v Sloveniji, čeprav tega mnogi drugi zaradi ožjih strankarskih razlogov niso smeli in mogli javno povedati, — česar še danes ne smejo im ne morejo. Jaz nisem nikdar tajil ali prikrival svojega prepričanja in ga tudi ne bom. V omenjenem članku sem pohvalil članek nar. poslanca g. Pivka, ki ga je ta objavil v mariborskem »Taboru« 1. oktobra 1925, in v katerem je g. Pivko v nekem svojem svetlem trenutku izjavil, da se moramo vrniti nazaj k Slovanstvu iz dobe ilirizma. Tudi glavni direktor največjega demokratskega organa v državi — ljubljanskega »Jutra« — g. dr. Kramer ni mogel osebno nič ugovarjati mojemu stališču, čeprav ni smatral za vredno, da ponatisne imenovani moi članek, ki je takrat izšel v nevtralnem »Ob-
zoru«, pač pa mi je pisal pismo, v katerem pravi, da je treba počakati do konca 1. 1925, češ da bo teren za Slovence takrat ugodnejši, na vsak način pa da ie treba dosedanje napeto razmerje nanram g. Radicu polagoma likvidirati. On, dr. Kramer, da si bo prizadeval, da naši časopisi v osebnem cziru ublaže ton napram g. Radicu, jaz pa da naj spoznam, da sem Hrvate prezgodaj pozdravil ter zato on tudi ni ponatisnil članka dr. Pivka.
Vem, da niti g. Pivko niti g. dr. Kramer ne bosta zadovoljna, da to pišem, toda jafz sem miren, ker ni zanja nobena sramota, da sta tako pisala — čeprav se prerokovanje g. dr. Kramerja ni popolnoma izpolnilo.
Moj slučajni razgovor z g. Prepe-luhom dokazuje le, da postavljam domovinske interese nad interese vsake stranke in da cenim vsako pozitivno delo. Ni treba, da zaradi tega prestopam ali h komu pristopam. Mislim, da je najslabše, če > postane javno delovanje torišče po-| sameznih klik in če se hoče vsake-Iga človeka z odličnimi koncepcijami pognati z batom s politične po-zornice.
Meni je pisal pokojni idealni vodja celjskih Slovencev dr. Ivan Dečko pred 25 leti kot dijaku v Gradec, ko sem se mu bil prijavil za javno delovanje: »Drago mi je, da bomo z vami dobili človeka, ki želi javno delati za svoje prepričanje.« Zato tudi jaz nisem nikdar nikogar odbijal od pozitivnega dela v javnosti in tako je umljivo, da se inte-resiram tudi za delovanje g. Prepeluha.
Zahvaljujem se uredništvu za ljubeznivost in ostajam s spoštovanj"1	Dr. V. Kukovec.
Maribor, 17. junija 1926.
politične vpsti
Ali je SLS verska stranka ali ne? Pretekli teden je zapisal »Narodni Dnevnik« na naslov SLS opomin, da je skrajni čas, da se lajizira, to se pravi, da se preosnuje tako, da ne bodo o njeni politiki — o veri ne govorimo! — odločevali samo cerkveni dostojanstveniki, ampak tudi posvetnjaki. Doslej namreč je prevladovalo in še prevladuje mnenje, da je SLS v prvi vrsti verska stranka, kjer imajo tudi v politiki gg. duhovniki prvo in odločilno besedo. Na ta opomin »Narodnega Dnevnika« pa je odgovoril »Slovenec« z besedami: »Kdaj je SLS rekla, da je verska stranka«, in »da je njej cerkveni program prva točka?« — S temi besedami hoče »Slovenec« pač povedati, da SLS ni verska stranka, ampak — ja, kakšna pa? Ni še dolgo tega, ko so odlični zastopniki SLS z vso odločnostjo branili verski značaj SLS in celo zahtevali, naj se pristaši SLS s ponosom imenujejo »klerikalce«, sedaj pa pride »Slovenec« s trditvijo, da SLS ni verska stranka! Ta trditev mora imeti prav gotovo svoj vzrok, in sicer političen vzrok, sicer je »Slovenec« ne bi bil zapisal in se tudi ne bi skliceval na besede, ki jih je izrekel dr. Korošec na protikorupcijskem shodu v Ljubljani, da je namreč pristaš SLS lahko tudi druge vere, ne samo katoliške. Tako pa je govoril dr. Korošec zato, da zabriše vtis onih člankov, ki so izšli nedavno v »Slovencu« in v katerih trdijo pisci z več ali manj določnimi besedami, da je SLS izrazito katoliška, torej verska stranka. O katoliški verski stranki pa merodajni gospodje v Beogradu ne slišijo, nič kaj radi. in tako je prišlo, da se je dr. Korošec podvizal, čim je slabi vpliv omenjenih člankov v »Slovencu« v Beogradu opazil, da prekliče trditev, da je SLS verska stranka, samo, da se prikupi v Beogradu! Iz tega se vidi, da bi dr. Korošec zatajil menda tudi samega Boga, če bi videl, da me-rodajnim gospodom v Beogradu ni všeč, da verujejo pristaši njegove Stranke v Boga! Po besedi dr. Korošca in >Slovenca« očividno SLS danes sama ne ve več, kaj je, ali je verska, ali je brezverska aH je turška ali kakoršnakoli stranka!
Kapitulacija dr. Korošca. V parlamentu je nedavno dr. Korošec pe
kel eno o kralju. Nekako tako, da naš kralj ni naš kralj, ampak srbski, kakor so poročali slovenski listi. Ko je pa videl učinek svojih nepremišljenih besed, je hitel na vso moč, da jih prekliče in vtis svoje prve izjave popravi, če ga je sploh mogoče popraviti. — Z vrst Jugoslovanskega kluba v beograjskem parlamentu je snel cirilski napis in ga raztrgal. To je Srbe seveda silno ujezilo. Ker pa se brez sporazuma s Srbi ne da priti v vlado, kamor bi dr. Korošec silno rad zlezel, je hitel zatrjevati na protikorupcijskem shodu v Ljubljani, »da Slovenci ne sovražimo srbskega naroda!« — Ko je končno še opazil, da preostro naffla&anje verskesa zna- , čaja niegove stranke merodajnim h gospodom v Beogradu tudi nič po- i sebno ne diši, je zopet zlezel pod I klop in sedaj zatrjuje preko »Slo- 1 venca«, da SLS ni verska stranka! ! In vse to, kar počne g. dr. Korošec, j se ne imenuje — kapitulacija, pač ■ pa bosta dr. Korošec in »Slovenec« j še naprej vrtela lajno o »kapitulaciji« — Stjepana Radiča ...
Ponarejena ali podtaknjena pis- j ma. »Slovenec« in »Jutro« imata zopet svojo posebno senzacijo. Grel namreč za neko pismo, ki ga je po , zatrdilu poslanca dr. Kulovca pisal dr. Žerjav, ko je bil še minister za gozdove in rudnike, ministru vna-njih zadev dr. Ninčiču, in v katerem zahteva dr. Žerjav, naj se naš tedanji konzul v Dusseldorfu (v Nem- t čiii) dr. Barle premesti kam drugam, češ da je klerikalec. Da je pismo s tako zahtevo dr. Ninčiču res , pisal, tega tudi dr. Žerjav ne taji in v tej točki sta dr. Kulovec in dr. Žerjav složna. Gre pa sedaj še za nekaj drugega. Poslanec dr. Kulo-J vec trdi, da je zahteval dr. ŽeriavJ v svojem pismu, naj pošlje dr. Nin-* Čič v Diisseldorf nekoga, ki obvladuje tudi »slovenački dijalekat« (narečje), dr. Žerjav pa trdi, da on ni nikdar rabil besede »dijalekat«, ampak da je zahteval od Ninčiča, na i pošl je v Dusseldorf nekoga, ki ^obvladuje naš domači pismeni slovenski jezik.« Vsak vidi, da se tukaj nekaj ne vjema: Ali je dr. Kulovec pismo slabo prepisal (ali kakor trdi »Jutro«, morda celo nalašč »slabo prepisal«, samo da obesi dr. Žerjavu eno za vrat), ali pa je prvotno pismo izginilo in je bilo
-
nadomeščeno z drugim pismom, tjei stoji beseda »jezik« namesto Idijalekat«. Nekaj mora biti, ali eno ali drago! Dr. Kulovec se sklicuje (na priče, ki bodo njegovo trditev otniile, dr. Žerjav pa je dal objaviti v »Jutru1« fotografijo origi-.alnega (po zatrdilu dr. Kulovca dtaknjenega in popravljenega) ima, ki daje seveda zopet njemu rav! Za nepristranskega opazoval a je danes jako težko oziroma je aravnost nemogoče ugotoviti, kdo »moti« — eden se! Jasno pa je dvoje: Prvič je jasno, da je dr. Žerjav res pisal dr. Ninčiču pismo, kjer ahteva premestitev dr. Barleta, češ a je klerikalec«. Niti besedice pa e pove o tem, kaj in kje je ta »kle-ikalec« zagrešil, in za to se gre! Za državnega uradnika je glavno, Ida vestno in pošteno opravlja svojo službo — politično prepričanje njegovo je ali bi vsaj moralo biti za vsakogar postranska stvar. Poli-tano prepričanje ne sme biti v demokratični državi nikdar povod za Jreganjanje. Označevati pa koga re>t pristaša nasprotne politične stranke in na podlagi te označbe ahtevafti zanj neko kazen, to je de-luncijantsfvo, ki ostane vedno sramotno, če se še tuko skriva in zavija v nekakšen »državotvorni« ali
Razširjajte zavest o potrebi kmetske politične samostojnosti!
vore o političnem položaju. Skeniti pa niso mogli nič. To je popolnoma razumljivo, če pomislimo, da male države prav malo pomenijo, kedar se prepirajo med seboj velike sile. Male države lahko sklepajo, kar hočejo, delati morajo pa končno le tako, kakor ukazujejo velike države.
Dobri preroki. Upokojenec nam piše: Gospod urednik! ...Ker sem tako srečen, da mi ni treba živeti samo od pokojnine, časa pa imam dovolj, sem naročen na tri dnevnike, ki jih tudi spravljam. Ob deževnem vremenu je namreč prav prijetno brskati po starih številkah. Takrat človek šele lahko presodi, koliko je kakšen dnevnik vreden, če ga pregleda za nekaj mesecev nazaj. Te dni sem pregledoval »J u-Od novega leta naprej prerokuje dan na dan, da bo RR-vlada padla, da s sporazumaško politiko ni nič in tako naprei. pa vendar še danes obstoji RR-vlada. in tudi sporazum! To so slabi preroki! Meni se zdi, da svoje pristaše popolnoma zastonj tolažijo z upanjem na padec sedanje vlade, kajti tudi če sedanja vlada pade, ne pridejo samostojni demokrati za sestavo kakšne nove vlade nikdar več v poštev. Državni nameščenci naj torej dobro premi-
Jakob Kušar,
kmet vi Notranjih Goric.
Prvi predsednik bivše Samo g to j nt Kmetijske Stranke in sedanji pred»edniik l(julb-lijanekega okrožnega odbora Slovenske Kmetske Stranke.
»patrijotski« plašč! Ali niso ravno slijo, na kateri strani stoje in naj
pristaši dr. Žerjava se najbolj spod-tikali nad denuncijacijami v bivši Avstriji? Ali se niso tudi takratne denuncijacije skrivale pod krinko ! /patrijotizma«? In to je, kar smo | hoteli povedati: da se namreč naši današnji demokratarski >državo-tčvweU tudi za las ne razlikujejo v 1 svojih pottufcnih metodah od nek-I ilanjih »avstrijakantov«! In kakor so se nekdaj pošteni nemški gospodje na Dunaju zgražali nad slovenskimi denuncijanti vseh barv in [vrst, da so od studa in gnusa pljuvali sploh na vse, kar ie bilo slovensko, tako se po pravici zgražajo 1 nad slovenskimi denuncijanti tudi gospodje v Beogradu! — Zanimiva pa je tudi druga točka. Dr. Žerjav se silno brani očitka, da je prekr-i stil slovenski jezik v »dijalekat«. Zakaj se tega brani? Ali ni več pravoveren »Jugoslaven«, za kate-| rega morajo biti sploh vsi slovan-| ski jeziki na Balkanu samo »narečja«? Kaj neki more biti vzrok, da g. dr. Žerjav sedaj naenkrat taji .svojo staro »jugoslavensko« vero? Pa ne, da bi uvideval, da hočejo I Srbi ostati Srbi in Hrvati to, kar so in tudi Slovenci, to kar so? Po
se ne dajo slepiti s praznim upanjem, da bo Pribičevič še kdaj vladal ali pa dr. Žerjav.
Učiteljem, ki agitirajo za obisk samostojno demokratskih shodov, bodi povedano, da te vrste agitacija
Izenačenje davkov in SLS. V finančnem odboru je nastopil z vso odločnostjo proti zakonu za izenačenje davkov posl. SLS g. Puše-njak. S svojim nastopom je pa storil Slovencem in prečanom sploh jako slabo uslugo, pač pa so njegov nastop in njegovo nasprotovanje proti novemu zakonu pozdrav-
ne bo sicer nikomur v škodo z naše ijali vsi, ki so proti izenačenju. To
strani, ne more pa nikakor služiti kot posebno priporočilno pismo. Gospodarski pouk, vzgledni šolski vrtovi itd. je veliko lepše izpričevalo in priporočilo kakor politična agitacija.
Volilni red. »Slovenec« svetuje,
so predvsem veliki gospodje, ki bodo po novem zakonu najbolj prizadeti, dočim je zakon za takozva-ne male ljudi razmeroma jako ugoden. Mogoče misli g. Pušenjak in ž njim vred cela SLS, da bo on za-
Popisi-
Kranjsko.
Šmartno ob Savi. Odkritje spominske plošče. V nedeljo 13. t. m. smo imeli pri nas slovesno odkritje spominske plošče v vojni padlim 20 vojakom. Udeležba je bila obilna tako iz domače, kaikor tudi iz sosednih župnij. Zahvalimo se tem potom vsem darovalcem, ki so žrtvovali, da je bilo mogoče vzidati to svetinjo spominov, ki krasi zunanjost naše cerkve. Lepa hvala č. g. župniku. Iskrena hvala g. vojnemu kuratu Bonaču, ki nam je v svojem živem govoru orisal pomen plošče in s tem poživil ljubezen do naših trpinov. Dalje lepa hvala g. predsedniku Z. S. V. majorju Colairiču, ki je s svojo prisotnostjo povečal našo slavnost. Slavnosti je prisostvoval tudi korporativni odbor podružnice Z. S. V. Štepanja vas, Hru-šica in Bizovik. Časit mu! Med slav-nostjo je sodeloval domači moški pevski zbor, ki je v lopo ubranih glasovih zapel tri žalostinlke: Blagor mu, Vigred in Oj Doberdob. Po končani slavnosti je otvoril g. predsednik Z. S. V. major Colarič v gostilni g. Kebra v Šmartnem zborovanje vseh bivših vojakov iz Šmaritna, Obrij in Hrastja. Po lepo uspelem zborovanju je bila ustanovljena podružnica Z. S. V., kateri želimo obilo uspeha. Da ne pozabimo našega dobrega kamnoseka, g. Ivana Irta iz Stopanje vasi, ki nam je izdelal spominsko ploščo po vsem zadovoljivo, katerega priporočamo vsem, ki imajo kaka slična naročila.
Drašiči. Izjava. V nedeljo, dne 13. junija je imel vodja SDS min. n. r. Svetozar Pribičevič svoj političen shod v Metliki. Med njegovim govorom sem jaz zaklical: Živijo Pucelj i Radie, živela Slovenska kmet-ska stranka, na kar mi je odgovo-
Shodi in razne pri-
St. Lenart nad Laškim. Občni zbor krajevne organizacije Slovenske kmetske stranke bo v nedeljo
dne 27. t. m. ob 3. uri pop. v pro-naž^ mnenju dr7 Žerjav sluti, da f.^ Stilne Ftra'lca Kneza v Ma"
d	'	In h I	h at o n t-i \/ nhiim mnint.
mu pri prihodnjih volitvah ne bi dali dovolj kroglic tisti Slovenci, ki I jih po njegovih naukih sploh ni ali i bi jih vsaj dolgo več ne smelo biti, pa je zato rajeipočenil lepo na tla in , danes dokazuje na levo in desno, Ida je zahteval uradnika, ki zna J »slovensfki (zakaj ne »slovenački«, i kakor govore v Beogradu?) pismeni jezik k 0, kaj vse ne naredi skrb za ljubi mandat! — Iz cele afere pa bodo vsi pametni ljudje spoznali, j da je najboljše dati vsem starim ostankom, liberalcem in klerikal-I cem, enkrat za vselej slovo!
j Konferenca Male antante na Bledu. Pretekli teden so se zbrali ministri v takozvani Mali antanti združenih držav na Bledu, da se pogo-
kon popravil tako, da bo brez vsa-tov. ministru Puclju, naj si pogle- ke napake. Če tako misli, se jako da tisto določbo volilnega reda, ki ; moti, že zato, ker se na mnenje
govori o poslancih, ki so izvoljeni!SLS v Beogradu čisto nič ne ozi- .. x..	.	,
z ostankom. Ali so mar pri »Slo-1 rajo. Zato je nastop posl. Pušenja- r" ^ Kref,: 1)ol> 8 k™e?om> a vencu« tudi že gledali tisto določ- i ka proti zakonu za izenačenje dav-1 uc|*ell *ranc Span iz Drašič je pn-bo, da jo tako dobro poznajo? i kov do skrajnosti ponesrečen. J)6lJai orožnikov m nebroj orpi-
iiasev, da me odstranijo m areti-rijo, jaz se pa nisem dal, sem naprej klical: Živijo Pucelj in njegova stranka! Tudi me je prijel eden od rajne policije za mojo ranjeno levo stran. Ker sem 100% invalid, sem ga opozoril na svojo invalidnost, on mi je pa rekel, da mu ni mar za kmeta in za vojne žrtve. Jaz sem mu nato odgovoril: Kmet je dober, da plača invalidski davek, a invalidom se ne izplačujejo njihove po zakonu določene pokojnine. Hotel sem z več svojimi tovariši iti do ministra Pribičeviča vprašat, kaj je z invalidskimi pokojninami, pa so mene in moje tovariše prijeli in odstranili, več pa so jih aretirali. — Metlika, dne 20. junija 1926. — Alojz Stankovič.
Iz Belekrajine. Mesec dni pred shodom Pribičeviča je SDS najela ljudi, da vsakega, kateri se bi oglasil proti Pribičeviču, pretepejo. Govoril sem z enim, ki je dejal: kričal bom »Živijo« ali volil bom Radiča. Poplavili so celo Dolenjsko s plakati. Poročali so, da pride 200 Orju-našev. Ko je prikorakal sprevod same gospode v Metliko, je nastalo strašno kričanje: Živijo Pucelj, Živijo Radič! Doli batinaš! Vzklika-
lih Grahovšah. Vabim pristaše na gotovo udeležbo. — J. Deželak, predsednik.
Stari trg v Belikrajini. Zborovanje Slovenske kmetske stranke in občni zbor kraj. org. bo v nedeljo, dne 4. julija po drugi sv. maši v Starem trgu pri tov. Marku Majerle. — Peter Veselic, tajnik.
Shod SIot. kmetske stranke za
šmarski, rogaški in kozjanski okraj se vrsji v nedeljo, 11. julija dopoldne na Mestinjah. O politični in gospodarski situaciji bo poročalo več govornikov. Udeležite »e vsi tega shoda!
Ljubno. Zborovanje krajevne organizacije sloven»ke kmečke stranke se vrši v nedeljo, dne 4. julija ob 1. pop. pri tov. Podpeča-nu. Zborovanja »e udeleži tov. Prepeluh.
ki doslej še niso poravnali naročnine za letošnje leto, opominjamo, da to store čimpreje, sicer se bo nadaljna pošiljatev lista vsakomur že z mescem julijem ukinila.
Kmet, ljubi zemljo in in brani svoje pravice!
nje je bilo tako silno, da sploh ni bilo slišati nobenega govornika. Vsak je vedel, da bo shod razbit, ali se pa završil zelo klavrno. Pri-bičeviču je padel šop rož iz strahu iz roke. V tej ni učni situaciji se je obrnil do orožnikov in jih zaprosil za pomoč. Orjunaši domačini so v galopu zagnali konje med kmete in tepli z batinami, orožniki pa so 4 naše tovariše odgnali. Dva stroja sta vlekla 20 praznih vagonov, kadar je pa sejem, se pa mi kmetje na strehah vozimo. Avtomobili so frčali z gospodo, da smo se popra-ševali, od kod ta denar. Seveda naši žulji. Vse to so spremljali gromki vzkliki: živijo Radič in naš Pucelj! Da ste videli kako lepi kmetje so prišli. Najnovejša moda v svili. To so bile kmetice. Pa pravimo, da nam gre slabo. Joi. kakšne Obraze so delali, ko so slišali vzklikanje Hadiču in Puclju. Seve učiteljstvo je bilo na strani Pribičeviča. V mirnem času smo imeli štiri učne moči, sedaj jih je 15. Vzemite jih deset stran, bo naša občina plačala 250 tisoč dinarjev manj na leto. 0 tem drugič. Za naš shod na Brodu ni bilo ne plakatov, ne reklame in je bilo več ljudi kakor pri otvoritvi železnice, ko je dobil vsak zastonj pijačo. Pribičevičev shod s tako reklamo ni zbobnal 300 svojih pristašev, kajti v Metliki so 4 do 5 rodbin in še te živijo od naših žuljev. In ta gospoda, ki jo mi živimo, se vprašuje, kako je mogoče, da se upa kmet ugovarjati. Gospodje, kmet bo šele sedaj pričel govoriti. Učiteljstvo naj bo v šoli, ker ga mi plačamo. Živijo Radič, živijo Pucelj, živijo Slovenska Kmetska Stranka.
Grosuplje. Izjava. V »Domovini« z dne 28. maja t. 1. je v dopisu z Grosupljega, da je kot blagajnik k. o. SDS izvoljen Ivan Rus iz Grosup-lja. Izjavljam, da z navedenim gospodom nisem identičen, ker sem bil in ostanem pristaš SKS. — Grosuplje, 20. junija 1926. — Ivan Rus, posestnik, Stranska vas pri Grosupljem.
Iz Belokrajine. Kakor smo slišali, je naš minister Pucelj dovolil Metliki veliko vsoto podpore za vodovod. Ker so bili tisti, ki so prosili za vodovod pri ministru Puclju, pozneje tudi nekateri pri sprejemu Pribičeviča in njih hčerke izročile šopke in cvetje, prosimo prav odločno tov. ministra Puclja, da takoj prekliče podporo, dokler ne dobimo kmetje zadoščenje za kruto in veliko žalitev od metliških demokratov, ki so kričali doli s kmeti in nas pretepali. — Kmetje iz Belokrajine.
Iz Metlike. Z enourno zamudo je prispel z avtom v Metliko g. Pri-bičevič. Množica ga je sprejela z vzkliki »Živijo Radič, živijo Pucelj! Živijo slovenska kmetska stranka! Doli z batinaši!« Batina-ši so pričeli vpiti: »Doli s kmeti, proč s kmeti. Komaj je začel Pri-bičevič govoriti je zopet zagrmelo: »Živijo Radič, živijo Pucelj!« Na shodu je bilo navzočih 1000—1200 ljudi od teh 200—300 demokratar-jev iz Ljubljane, Novega mesta, Črnomlja, Gradaca itd. Orjunaši so se med klici »Živijo Radič!« zakadili med množico in pričeli divje pretepati. Tudi z govorniškega odra so se čuli klici: »Dol s kme-
tom!« Nekateri, ki so klicali »Živijo Radič in Pucelj«, »Živela kmetska sloga!« so bili aretirani, tako Martin Deržaj iz Kamne vasi, Ivan Hlačar, Jurovski brod, Janez Kokalj, Trnovec. Pribičevič je govoril take oslarije, da se jih ne izplača ponavljati. Po shodu je bilo ljudstvo silno razburjeno, ker takega nasilstva v naših krajih nismo vajeni. Pribičevič je s tem izgubil še tiste pristaše, ki jih je imel, ker so se celo njegovi ljudje nad tem zgražali. Kmetje pa smo imeli lep primer, kaj imamo od gosposkih strank pričakovati. Združimo se vsi v naši stanovski kmetski stranki. Le združeni si moremo priboriti boljšo bodočnost in spoštovanje kmetskega ljudstva. Živijo kmetski pokret. Živijo voditelji kmetskega stanu! — Pristaš slov. kmet. stranke.
štajersko.
Jarenina. Kmetski dnevi v Mariboru 13., 14., 15. avgusta 1926. Pod tem naslovom piše »Slov. Gospodar«, oziroma lažiklukec v 20. številki z dne 20. maja t. 1. takole: Po naših vaseh je žalostno. Primanjkuje stare vere in starega poštenja; nič več ni stare zvestobe in stare ljubezni, nič več starih šeg in stare noše, nič več stare pesmi in stare besede, nič več ni starega veselja. Kdo bo ljubil polje in travniik, ko požirajo iabrike in mesta naše fante in dekleta? Kdo bo ljubil gorice in lesove, ko se po kmetskih domovih šopirijo mestne razvade in poje boben in rubežen? Ko so pa naši stari očanci še več trpeli z gruntom, pa so imeli vendar več ljubezni do grunta. Ko je bilo nekoč dežja, toliko tudi krvi in solz po brazdah, pa je bilo vendar več veselja po naših vaseh kakor danes itd. — Vse te gori navedene vrstice so res lepe in do srca segajoče, pa vendar si drznem kot priprost kmet ugovarjati, kajti tudi našemu ubogemu kmetsko-delavskemu ljudstvu se že odpirajo polagoma oči ter ni več daleč čas, ko bo naše ljudstvo obračun ilo z vsemi tistimi političnimi sleparijami, ki so ga tako daleč spravile, kakor piše »Slov. Gospodar«. Čudno je to! Na kmetske dneve vabijo profesorji in advokati. Ti dnevi niso namenjeni v hasek in v pomoč naših pobožnih romarjev, ki pridejo od blizu in daleč na božjo pot k materi milosti v Maribor, ampak iz teh dnevov si hoče naša gospoda Skovati političen kapital, da
bi nas še naprej vodila na vrvici ter rezala jermena po naših hrbtih. Toda naše ubogo ljudstvo že polagoma spoznava vso gospodo in spoznava tudi njen lažnivi časopis »Slovenski Gospodar«. Zato vas opominjam, dragi kmetje, proč s »Slov. Gospodarjem«, ki ga pišejo tisti gospodje, ki nas najbolj sovražijo ter si naročite list, ki ga pišejo kmetje, obrtniki in delavci, to je »Kmetski list«, ako tega ne storimo, bodemo ostali večni sužnji. — Kmet iz Slovenskih goric.
Sv. Vid niže Ptuja. Kraj. organizacija SKS opozarja in razglaša vsem iz Št. Vidske fare, ki so nasprotniki našega kmečkega pokreta in jih poziva, da naj pridejo na dan z vsemi dokazi in ne samo z meglenimi trditvami proti odboru naše kraj. organizacije, ki sestoji iz samih kmečkih in delavnih članov. Naša SKS je edina prava boriteljica za kmečlke pravice in poštenje. In ker ikot taka zadobiva čim dalje več razmaha med kmečkim ljudstvom, Vas peče in boli. Zadnjega sredstva se poslužujete proti delovnemu odboru SKS, češ, da je odbor iz oseb, ki so tičali med vojno pod sodnijskimi pravicami. Pozivamo Vas, da pridete v javnost. Mislite in š{>ekulirate na razkol v naših vrstah, toda hudo se motite. Hočemo, da se vse pred sodiščem razčisti, koliko leži na Vaših klevet-vah resnice. Toda tu ni samo odbor, ampak redni člani enih misli in programa. Toda umirajočo proti-kmetsko SDS in SLS ne reši nobena stvar več. Veliki kmečki duh in jasna in trdna zavest od mučenika Matje (iubca do velikega voditelja Stepaua Radiča gre zmagovito čez slovenske hribe in doline ▼ vsa poštena kmečka srca, ki se združujejo v slovenski kmetski stranki. — Odbor.
Kozje. Odbor za postavitev spomenika v svetovni vojni padlim vojakom v Kozjem obvešča cenj. občinstvo kozjanskega okraja kakor tudi vso širšo javnost, zlasti; bivše vojake iz svetovne vojne, da se vrši v nedeljo, dne 4. julija — v mesecu 121etnice napovedi svetovne vojne — odkritje in blagoslovitev »spomenika v svetovni vojni padlim vojakom« za občine trg Kozje-Veternik-Zdole. Opozarjamo že sedaj na to zgodovinsko slav-nost, da se posebno bivši vojaki iste v obilnem številu udeležijo. — Spored cele slavnosti objavimo v časopisih in s plakati. — Odbor.
ZA SMEH.
Nesporazumljenje. V Št. Vid,
pri Stični imajo kar tri vasi z inu nom Kal: Lučarjev, Rdeči in ce Farški Kal. Pa je bila pozvana n koč iz ene teh vas; neka ženska sodniji. Ker je bil domači sodni na dopustu, ga je nadomestoval sto tuj sodnik, ki vpraša med dr gim to žensko: Odkod ste doma1? Žena: Iskala s'm rdiečga Sodnik: Jaz vas ne vprašan kaj ste iskali, temveč odkod s doma.
Žena: Iskala s'm rdiečga Sodnik (jezen); »Slišite vi, z stran mene lahko iščete tudi črn ga, ali jaz hočem vedeti, odkod s doma!«	' - _
Žena: />Gasput, sej s'm že dvj krat pavejdala, de s'm z Rdieq Kala.^
1
MLADINSKI VESTNIK.
Maribor. V nedeljo 13. t. m. se je vršil ustanovni občni zbor Društva kmetskih fantov in deklet v Mariboru. Po poročilih tajništva Zveze društev kmetskih fantov in deklet (tov. dr. Rosina) ter obraz-loženju in sprejetju pravil zveze (tov. škraber) je bil enoglasno izvoljen odbor društva s predsednikom Andrejem Turnšekom na čelu. Novoustanovljeno Društvo kmetskih fantov in deklet v Mariboru priredi prvo svoje predavanje v petek dne 25. junija ob pol 8. uri zvečer v dvorani I. nadstropja gostilne »Rotovž« na Rotovškem trgu. Predava pisatelj dr. Anton Nova-čan: »Poskusi slovenske državno-
sti v srednjem veku«. Ker piše naš tovariš in prijatelj dr. Novačan o sorodni temi Celjskih grofov znano trilogijo, bo predavanje že po osebnosti predavatelja samega nadvse zanimivo in je pričakovati udeležbe najširših krogov mariborskega razumništva.
Društvo kmetskih fantov in deklet Šmarjeta oh Pesnici priredi s sodelovanjem Jareninčanov dne 27. junija t. 1. v prostorih gost. Kram-berger v Šmarjeti šaloigri »Kakršen gospod, tak sluga« in »Ljubosumnost«. Razen tega je na sporedu prosta zabava z ribolovom itd. Začetek ob 3. uri popoldne. K obilni udeležbi vabi odbor. Predsednik Kramberger.
Dobro vrnil. Pri Sv. Ani ali kji
— v Slov. Goricah je župnikova svoje dni župnik Suhač, šaljiv go spod, ki ga imajo ljudje še dane v spominu. Med drugimi je priše nekoč k velikonočnemu izpraševa nju tudi kmet Vrabl (na Kran skem pravijo temu ptiču vrabec ki je bil izredno velike postave:
»Tak' velikega, vrabla pl še s'm nej vida,« se pošali z nji: župnik po domače, ko stopi Vral v sobo.
»Jaz pa tak' debelega su hača še s'm nej vida!« se odre: Vrabl in vse prasne v smeh.
Avša. Grdinova dekla Urša, kje! so ravno imeli čevljarje »v št€ svojim prijatefjicafii: "teuo v
kako je to, da mene naši šuštarji j tako obrajtajo«. Če le blizu pn dem in me kateri doseže, pa mi tla j eno s kneftro po hrbtu!«
Razporoka. Mlakarica se kar ni mogla več razumeti s svojim možem. Prišlo je tako daleč, da je resno mislila na razporoko. Že par-krat je šla k župniku, da bi ju raz-poročil, a ta ni hotel o tem nič slišati. Mlakarica pa ni dala miru in toliko časa je nadlegovala župnika, da se je končno le udal. — »Pridita torej z možem ta in ta dan, pa bomo naredili,« ji je na ročil. — Določeni dan sta Mlakarjeva reu prišla k župniku. Ta se je oblekel kakor za poroko, vzel v desnico prav primerno palico, v levico pa debelo knjigo in peljal oba zakonca pred oltar. Poklekniti sta morala tako, da je bil on na desni, ona pa na levi strani, in stvar.se je začela. Župnik se je obrnil k njima in mrmral ner; umljive latinske besede iz knji Po par stavkih je krepkeje stfenii palico, rahlo udaril Mlakarja po hrbtu, potem pa prisolil Mlakami prav pošteno. Brad je še vedno na prvi strani, a Mlakarica je imela že tri skeleče rane na hrbtu. Seveda se je že bridko kesala, da je tako silila k »razporoki r. Ko ji je pa lica četrtič priletela čez hrbet, a« je vendar ojunačila in vprašala, če bo ta obred še dolgo trajal. Ko bom celo knjigo prebral, pa bo konec — »Oh, gospod župnik, potem pa raje ostanem pri možu!« vzdihne Mlakarica in odvede moža izpred oltarja. Poslej je bil mir in nikdar ni Mlakarica ved silila k razporoki.
HT* Naročajte in razširjajte »KMETIJSKO MATICO«!
7
Naša kraljica 31arija je prišla pre-[ teki i petek na Bled s kraljevičem Petrom.
Princ Pavle je prispel 15. t. m. s svojo soprogo v Bohinj, kjer se je s nastanil v kraljevi vili. f Ministrstvo za šume in rude je določilo 7 milijonov dinarjev za pogozdovanje.
Premestitev. Dosedanji upravi-; tel j državne žrebčar ne na Selu pr i Ljubljani živ. zdr. Ignac Šlajpah je imenovan za direktorja drž. žrebčarne v Dušanovu pri Skoplju.
Sv. Andraž v Slovenskih goricah. Odkritje spominske plošče. Dne 29. junija slavimo eno izmed največjih ! slavnosti v naši fari, oziroma v Slovenskih goricah. Odkrili bomo spominsko ploščo našemu velezasluž-nemu nadučiteJju Ivanu Strelecu, ki i ki je služboval na naši ljudski šoli nad 20 let, bil vzor učitelja, delal povsod, kjer je bilo kaj dobrega ter . bil Slovan takšen, da so se ga bali celo ptujski nemčurji še pod Avstrijo. Poznalo ga je vse od Mure do Drave. Bil je veseljak in izvrsten pevec. Slavnost se začne 28. t. m. s slovesno mašo, katero bodo brali njegovi trije učenci, po maši odkritje in slavnostni govori, igra »Veriga , godba iz Gornje Radgone na čelu g. Janko čirič in potem prosta zajeva na vrtu g. Rudolfa Rola, kateri bode gotovo preskrbel za dobro kapljico. Predvečer bakljada, umetni ogenj in slavnostni banket, j Čisti dobiček je namenjen v prid šolske mladine na tukajšnji šoli. K obilni udeležbi vabi odbor.
Sv. Barbara v Halozah. Pogorelo je na binkoštni ponedeljek db 1. uri ponoči Ani Kranjc, vdovi v Cir-kuljanah štev. 18, hišno poslopje ter vsi domači pridelki in živila do tal. Gospodinje ni bilo doma. Bila je ramo isti večer na obisku pri svojem ljubljencu v oddaljenem kraju. Ko se vrne, najde k nesreči doma samo zgorelo lesovje in golo zidov-je, a drugo pa vse uničeno. Kako je nastal ogenj n,i sledu za poži-galcem. Pač pa je bila ena poštena oseba po nedolžnem 3 dni v zaporu in je cela okrajina žalovala za njim, ker on ni bil kriv požara. — Farani.
Županstvo občine Št. Janž na Dolenjskem naznanja, da se vrši v pondelejk dne 28. junija velik živinski in kramarski sejem v Št. Janžu. — Pripomni se, da si je tuk. županstvo nabavile novo mostno tehtnico.
Sokol n;> Vačah priredi v nedeljo |dne ti. julija svoj javni nastop z veselico. Za jedila in pijačo je preskrbljeno. K obilni udeležbi vabi ; — odbor. 1
V Mavčičah se vrši veselica prostovoljnega gasilnega društva v nedeljo dne 27. jun. ob 3. uri pop. na vrtu g. Zevnika. Na sporedu so zanimive točke kakor ribolov, ples itd. Svira naša priljubljena godba iz Zabnice. Vabite se okoličani k obilni .udeležbi. -Ker je čisti dobi-
ček namenjen za spomenik v vojski padlim gasilcem, se preplačila hvaležno sprejemajo.
V Kamniku se bo vršila v nedeljo 27. junija velika Vidovdanska proslava z veselico v mestnem parku, ki jo priredi gasilno in reševalno društvo v Kamniku pod pokroviteljstvom srezkega poglavarja g. svetnika dr. Ogrina. Sodeluje pri proslavi krajevni odbor Udruženia Vojnih Invalidov v Kamniku. 27. junija vsi v Kamnik! — Odbor.
Kraj. organizacije »Slov. kmet. stranke«, katere še nimajo štam-piljk, naj jih naroče potom tajništva v Ljubljani. To pa radi enotnosti kakor tudi radi cene.
Požar. Preteklo sredo je uničil požar 4 posestnikom vsa gospodarska poslopja pri Sv. Kungoti nad Mariborom. Vsled pomanjkanja vode niso mogle požarne brambe preprečiti popolne upepelitve. Škoda je ogromna.
Boj proti malariji. Ministrstvo za narodno zdravje je določilo 4 milijone dinarjev za pobijanje in pro-učavanje malarije.
Borba s kačaki. Te dni je vdrla 22 mož broječa tolpa kačakov iz Albanije na naše ozemlje. Ko so prišli do kraja Korošice, so ustrelili na polju kmeta Husein Šabana, ki je obdelaval polje s svojim bratom Vasilijem. Brat je tekel domov, vzel puško, zlezel na gosto poraščeno drevo in čakal vračajoče se kačake. Kačaki so kmalu prišli. Komaj se je tolpa pokazala, je pričel Vasilij streljati in ubil 4 kačake, ostali so po hudem boju pobegnili.
Plaz zasul železniško progo. V
četrtek 17. junija se je med silnim neurjem in nalivom utrgal plaz na obronku hriba med postajo Zagorje in Savo, ki je pokril progo 2 m visoko. Vlak je moral čakati 7 ur, predno so došli delavci toliko očistili progo, da je vlak nadaljeval pot.
»Kmetijska Matica« je že razposlala večini poverjenikov nabiralne pole za letošnje knjige. Vse one, ki so te nabiralne pole prejeli, prosimo, da se z vnemo poprimejo nabiranja naročnikov tako, da bodo do 20. julija gotovi. Kdor bi iz kakršnegakoli vzroka ne mogel prevzeti poverjeništva, naj izroči nabiralno polo kakemu tovarišu in nam to z dopisnico sporoči, ali pa naj z obratno pošto polo vrne. Kdor bi bil pripravljen prevzeti pover-jeništvo za svoj okoliš, naj nam takoj sporoči, da mu pošljemo navodila in nabiralno polo. Letos izidejo sledeče knjige: 1. Veliki koledar za leto 1927, trdo vezan, z zelo bogato kmetijsko strokovno vsebino.
2.	Zbirka kmetijskih' naukov, II. del, od kmet. svetnika Rohrmanna.
3.	Izvirna kmečka povest. — Če bo število naročnikov povoljno, izide tudi 4. knjiga O sadjarstvu. — Cena za vse te knjige 30 dinarjev. Naslov: Kmetijska Matica« v Ljub-
ljani, Poljanski nasip 8. — Kmetje, zavedajte se važnosti kmetijskega strokovnega čtiva in podpirajte svoj tisk z nabiranjem naročnikov!
Na deški meščanski šoli v Ribnici je po odloku vel. župana P. br. 3995 vpisovanje učencev in učenk za šolsko leto 1926/27 dne 30. junija in 1. julija t. 1. vsakokrat od 8. do 12. ure dop. v pisarni ravnateljstva. Novinci naj se izkažejo z letnim iz-pričevalom o najmanj uspešno dovršenem četrtem razredu osnovne šole. Dobro je, če prinesejo s seboj tudi krstnico in domovnico in da se izkažejo, da so bili cepljeni. — Ravnatelj.
Na drž. realni gimnaziji v Ptuju bodo sprejemni izpiti za I. razred v sredo dne 20. junija od 9. ure dallje. Vpisovanje je dne 29. od 9. do 12. ure in dne 30. junija od 8. do 9. ure. Za vpisovanje je potreben rojstni list in zadnje šolsko izpričevalo.
Ponarejeni kolki. V Beogradu so se pojavili ponarejeni .kolki v veliki množini. Policija je šla takoj ponarejevalcem na sled in je zasegla okoli 3 milijone potvorjenih kolkov.
Težka nesreča. Vinotržec Vinko Stoklas se je pretekli četrtek peljal z motorjem proti Ptuju. Med potjo se je kolo prevrnilo in Stoklas se je težko poškodoval.
Samomor pod vlakom. V Bački Topoli sta se hotela poročiti Eme-rik Blau in 18 letna Tajič. Stariši ženina so bili protivni žePiivi. Mlada zaročenca sta se vsled tega vrgla pod brzovlak, ki ju je popolnoma raztrgal.
Premeten slepar. V Bečeju v Banatu je orožništvo aretiralo trgovskega potnika Brendeisa, ker je svojega gospodarja ogoljufal za 28.000 Din.
Umor v Smederevu. V Smedere-vu je nenadoma izginil blagajnik srezke finančne uprave. Ker so našli blagajno popolnoma v redu, je bil beg radi poneverbe izključen. Te dni so ga našli ubitega v bližini stanovanja Ange Ružičeve, ki je tudi-osumljena, da je umor izvršila. Blagajnik Zlatonovič je imel namreč z njo ljubavno razmerje.
»Ni mogel drugače storiti.« Mladi Friderik Mete iz Sarajeva je dobil 150.000 Din dedščine po svojem očetu. V par mesecih je zapravil celo vsotico v brezskrbnem življenju. Ko je bil prazen žep, je začel iskati službe, ki je ni mogel dobiti. Te dni je vzel puško, se zaprl v svojo sobo, napisal pisemce, da ne more drugače storiti in se ustrelil.
Otrok ustrelil očeta. V Mostarju je obrtnik Simo Simič razkazoval svojemu šestletnemu sinu puško. Sin je nameril na očeta in sprožil. Oče je obležal na mestu mrtev.
Elektrika ga je ubila. V Zagrebu je popravljal streho tovornega skladišča Franc Sluga iz Slatine in se prj tem dotaknil elektične žice z veliko napetostjo. Vsled žilnega
sunka je padel z višine 3 m in obležal mrtev. Ponesrečenec se je komaj pred tremi tedni oženil.
Roparski umor v Krapini. V torek 8. t. m. so trije roparji udrli v gostilno Adama Doličkega v Krapini, umorili gospodarja, njegovo ženo pa težko ranili. Iz blagajne so pokradli ves denar. Vse tri roparje so po par dneh vjeli in jih izročili sodišču.
Toča uničila vinograde in tobačne nasade v Hercegovini. Te dni je padala v okolici Blagaja debela toča, ki je napravila velikansko škodo v vinogradih in tobačnih nasadih.
Velika eksplozija. V Briščikih pri Preseku poleg Trsta je eksplodirala granata med tem, ko so vojaki bili zaposleni pri delu. Šest vojakov je bilo težko ranjenih, eden pa ubit.
Roparski umor. Neznani roparji so udrli 7. t. m. v Beogradu v stanovanje mestnega uslužbenca Simo-noviča za časa njegove odsotnosti. Zadavili so njegovo ženo ter ukradli 26.000 Din. Zločincev ne morejo najti.
Židovska sovjetska republika. Sovjetska vlada je priznala novo ustanovljeno republiko v Herson-skem okraju.
Največji kanal na svetu. Na Francoskem bodo te dni končali z delom največjega kanala. Kanal bo vezal luko Marseille s Port de Bouqucm na Rhoni. Pod zemljo je zigrajenega 35 km kanala.
Sovjetska mornarica bo potovala, kakor poročajo ruski listi, letos okrog sveta. Potovanje prične 1. julija. Ustavila se bode v Stetinu, Portsmcuthu, Toulonu, Genovi, Aleksandriji, Kalkuti, S. Franciscu in zaključila potovanje s prehodom skozi Panamski kanal.
Bomba darilo novonoročencema. V Muskegon, Mich., je nekdo po rvo-šti poslal rodbini A. Krubarcha zavoj, v katerega je bila zamotana bomba. Ko je Krubarch potegnil za vrvico, da bi paket odprl, ie bomba eksplodirala in ubila poleg njega še hčerko" in navzočega ženina.
Potopljen rečni parnik. V reki Hudson sta trčila skupaj dva par-nika, pri čemur se je eden od njih potopil vsled velikih poškodb. Potniki so bili vsi rešeni, tako tudi posadka, broječa 90 mož.
Znanstvena ekspedicija v Afriko. Zadnjega aprila se je iz Berlina napotila v Afriko znanstvena ekspedicija znanega raziskovalca Afrike Frobeniusa. Ekspedicija je preračunana na več let in zasleduje znanstvene, in lovske cilje. Šest avtomobilov potuje najprej iz Nemčije v Avstrijo, petem pa skozi balkanske države v Carigrad, Malo Azijo, Egipt in končno v notranjost Afrike.
Nova postaja bo otvorjena koncem tega leta med Poljčanami in Ponikvo. Postaja se bo imenovala Lipoglav:
8
Vsak naš pristaš mora biti član »KMETSKE TISKOVNE ZADRUGE«! ffcc
Čhav je severni tečaj? V obče se misli, da dežele okrog severnega tečaja nimajo gospodarja in da je vsakomur prosto, tamošnje naravne zaklade izkoriščati. Vendar temu ni tako. Najbolje se to vidi na južnem polarnem ozemlju. Tu si je Anglija s svc-jo znano brezobzirnostjo zasigurala pridobivanje surovin za izdelavo kitovega olja in mesa. Samo prvo ji je doneslo že v letih 1909—1918 11 milijonov funtov šterlingov. Brez hrupa je anek-tirala Anglija leta 1908 subantarkt-nična otočja Južno Ge orgij o, Južne Orknevske otoke, Sandvvich in Gra-hamland ter upravo teh otokov podredila guberniji Falklandskih otokov. Med vojno, in sicer leta 1917, pa je raztegnila to novo britansko ozemlje tja do južnega tečaja in sedaj ima edino novozelandski guverner pravico, izdajati dovoljenje za lov na kite in tulnje, pri čemer so prizadete v prvi vrsti norveške ladje. Povsem druge razmere najdemo na severnem polarnem ozemlju, kjer se pečajo z lovom na kite in tulnje lovci vsega sveita. Anek-sija posameznih delov arktičnega oceana torej ni mogoča. To velja tudi za severni tečaj. S tem večjo vnemo pa preže države, ki mejijo na polarno ozemlje, na vsak otoček, ki se ga odkrije v severnem polarnem morju. To pa zato, ker nudijo tudi najbolj severno ležeči kraji možnost za človeško življenje. Razloček med severnim in južnim tečajem leži v tem, da so na južnem tečaju gospodarski interesi vezani samo na živalstvo v morju. V seve-
ru pa gre predvsem za to, da se dobe cpirališča za zračni promet. Naj-n&znatnejši otok pridobi s tem na važnosti, če tudi leži v najbolj oddaljenem in nedostopnem delu morja. Tako si moremo tudi razlagati, da je Rusija na nekaterih otokih, ki ležijo sicer v težko dostopnem Barenisovem morju, toda na najkrajši zračni prometni črti med Londonom in vzhodno Azijo, uvedla lastno upravo; radi tega je tudi Amerika morala vrniti sovjetom otok Wran'^el.
Novo zvezdo odkril. V angleški astronomski družbi je predaval dr. Steavenscn o novi zvezdi, ki jo je odkril dr. Maks Wolf. Po spektru te zvezde sklepa, da je nekaj mili-jonkrat večja in svetlejša kakor sclnce.
Silen požar v Kanadi. V mestu Quebec je izbruhnil silen požar, ki je vpepelil 57 velikih zgradb. Škode je več milijonov dolarjev.
POROTA.
LJUBLJANSKA POROTA.
Ivan Kalan, poštni uradnik, kateri je bil osumljen, da je roparski napad na Dolenjski vlak samo Minil in denar sam pobral, je bil pred ljubljansko poroto oproščen.
Janez .i are, konjski trgovec iz Vaš pri Medvodah, ki je na zverinski način umoril lansko leto Angelo Kopač, je bil obsojen na smrt na vešalih.
Andrej Zalar iz Št. Vida nad Cerknico je dobil 6 mesecev ječe, ker je onečastil neko tamkajšno dekle, ko se je vračala skozi gozd.
I Alojzij Brezec, ki je bil osumljen, da je hctel obesiti svojega sina Jožeta, je bil oproščen. Priče so izpovedale, da je Brezec dober, in pošten gospodar, dočim je sin lažnjiv.
MARIBORSKA POHOTA.
Marija Notersbergova iz Prekla-ve pri Ptuju je bila kaznovana na tri leta težke ječe, ker je umorila svojega nezakonskega otroka in Marija Vošinek na pet mesecev ječe, ker je zadušila novorojenega otroka..
Franc Vuk, slikar iz Moravcev, se je zagovarjal radi tega, ker je tako pretepel svojega očeta, da je ta na posledicah umrl. Obsojen je bil na tri leta težite ječe.
Ivan Perše z Velike Polane v Prekmurju se je zagovarjal, češ da je umoril svojo ženo, ko je spala. Porotniki so zanikali vprašanje umora, pač pa potrdili vprašanje krivde na umoru, vsled česar je bil Perše obsojen na pet let težke ječe.
Ivan Čižmešija iz Gornje Radgone je s sekiro ubil svojo ljubico Jo-slipino Lovrečevo s Plitričkega vrha. Čižmešija je dobil štiri leta težke ječe.
CELJSKA POROTA.
Franc Šalamon iz Anž pri Vidmu je v prepiru ustrelil svojega brata Ivana, kateri je na teh posledicah v bolnici umrl. Franc Ša-lamon je bil obsojen na šest let težke ječe.
Daniel Ajstrih iz Krške vasi,
mesarski vajenec, je v prepiru z lato udaril Karla Hribarja s tako silo po glavi, da je ta nezavesten obležal na tleh in drugi dan umrl. D. Ajstrih je dobil tri leta težke ječe.
NOVOMEŠKA POROTA.
Tatvine. Ivan Intihar, rudar, je dobil za različne vlome in tatvine 11 let težke ječe in Andrej Trpine za več tatvin in vlomov štiri leta težke ječe.
Ivan Pečovnik, hlapec iz Sv. Pavla pri Preboldu, se je splazil v spalnico dekle Elizabete Molar-jeve, zadrgnil dekli ruto okrog vratu in jo zadušil. Odnesel je tudi več razne obleke in perila. Pečovnik je bil obsojen, na smrt na vešalih.
Listnica uredništva.
F. G. iz G. Vaš dopis radi tiskovnega zakona ne moremo priobčiti razven ako prevzamete odgovornost.
»BREZALKOHOLNA PRODUKCIJA«, Ljubljana, Poljs ski nasip 10/8, pošlje vsakemu naročniku »Kmetskega lista« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žal!
ŽARNICE
O srci m - vsakovrstne najceneje
J. GOREČ, Ljubljana
pal«ča Kreditne barke.
M
Narodni gospodar.
Razstava živine v Novem mestu.
V nedeljo, dne 30. majnika t. 1. se ie vršila na kandiiskem seimi-šču razs+ava živine za Dolenjsko. Razstavišče je bilo namenu primerno ureieno in okrašeno. Po prihodu raznih delegatov uradov in pfosDodarskib udruženj, se je razstava točno ob 10. uri otvorila. Otvoritveni eovor ie držal načelnik razstavnega odbora \7. ravnatel' Bo-huslav Skalicky. Pozdravil je v prvi vrsti sr. veterinam Černeta, kot zastopnika Velikega župana, g. inž. Laha kot zastoonika predsednika Fmetiiske družbe za Slove-niio g. Sancina. od živinorejske zadruge v Sodražici načelnika Ho-čevaria iz Strin*. Nadalje so bili zastopani g. srezki poglavar dr. Sve-tek. mestno županstvo po g. dr. Režeku, in občinskem svetovalcu £r. Košaku. od kcnjereiskecra društva so prišli predsednik g. Franc Zunaneič. podpredsednik g; Jože Turk in tajnik f. direktor žrebear-ne na Selu g. Šlaipah. Poleg tega so bile vse okolišne občine zastopane po svoiih županih ali niiho-vih zastopnikih. Ob tej priliki se ie izrekla najiskrenejša zahvala za naklonitev podpor, in sicer Hranilnici in posojilnici v št. Petru za
100 Din, Mestni hranilnici v Črnomlju za 100 Din. Kmetski hranilnici in posojilnici Št. Rucert za 200 Din, mestnemu žunanstvu v Novem mestu za 250 Din, podpora okrajne blagajne v Novem mestu 250 Din, podpora vel. župana v Ljubljani 5200 Din, podpora Kmetijske družbe v Ljubljani 1000 Din, Posojilnici v Trebnjem za 100 Din, županstvu Št. Peter pri Novem mestu za 100 Din, županstvu Šmihel-Stopiče za 500 Din, podpora ministrstva poljedelstva 5000 Diri, županstvu občine Orehovica 200 Din, županstvu občine Toplice za 100 Din, županstvu občine Št. Jernej za 500 Din, županstvu občine Št. Peter za bike 100 Din, županstvu občine Šmihel-Stopiče za bike 250 Din, županstvu občine Prečna za 100 Din, delež za letošnje licencovanje bikov cd okrajnega glavarstva v Novem mestu 2588 Din, okr. blagajna Novo mesto za konje 500 Din, podružnica kmetijske družbe Novo mesto 3000 Din. konjerejski odsek je prinesel 2540 Din.
Po otvoritvi razstave so se navzoči spomnili tudi Njegovega Veličanstva kralja in mu zaklicali trikrat »Živioc Nato so se sestavile licencovalne komisije, in sicer ena za konje, ena za krave, ena za bike, ena za telice in ~rasiČe. Vsaki
komisiji so prisostvovali en veterinar, ena ali dva kmetijska strokovnjaka in zastopniki občin in živinorejcev. Komisije so začele ob pol 11. uri poslovati. Delo je bilo pri goveji živini opoldan, pri konjih šele po 13. uri končano. Po kratkem kosilu so se sestavili za-kliučki za razdelitev nagrad. Komisije so dognale, da je bila sicer prašičja reia po lenih, ampak maloštevilnih komadih zastopana. Častno je bilo zastonana govedoreja, ki se je klasificirala: telice kot dobre, krave pa boli slabe. Na razstavi je briljirala koniereia, ki je na Dolenjskem znatno razširjena. Niena važnost se da razsoditi po tem, ker je država razstavila svoje žrebce, ki so produkt domače zemlje in je konjerejcem pokazala, kam se oride s smotreno rejo. Ako bomo gojili tudi prvovrstne remonte za pleme, se naša dolenjska konjereja lahko povzpne še višje.
Razstavljenih je bilo 6 mrjascev in 8 svinj. Častne diplome so dobili: 1. g. Florijan Zorko, Družinska vas, za mrjasca. 2. državna kmetijska šola na Grmu za 2 svinji in 2 mrjasca. 3. graščina Bajnof za 1 mrjasca. Prvo naerado 150 Din je dobila Terezija Vovko, Brod. za svinjo ?. mladiči, Drugo naigrado po
100 dinarjev je dobilo pet posest- j nikov za svinje in mrjasce. Skupaj se je razdelilo za prašiče 650 Din. .
Telic je bilo razstavljenih 50. J Častno diplomo je dobila šola Grm pri Novem mestu za dve telici, g. Jalen, graščak Graben za 1 telico. j Prvo nagrado po 150 Din so dobili: Šraj Marija, Stranska vas, Somrak Jože, Kal, Alojzij Šali, češčavas. Drugo nagrado po 50 Din je dobilo 9 posestnikov.
Bikov je bilo razstavljenih 42, od katerih so dobili čistmo diplomo: šola na Grmu za 2 bika, Fran Ma-lasek, Srebriče, za 2 bika, Jalen Ivan, Graben, za 1 bika, baron Wambold, Hmeljnik, za 2 bika. Prvo nagrado 275 Din je dobil Za-gorc Franc, Smolenjavas in Franc J Rifelj, Karlovac, obč. Št. Peter. 250 ' dinarjev je dobil Jože Bartelj, Mir-' napeč. Drugo nagrado je dobilo 10 bikov v znesku 1678 Din. Tretjo nagrado je dobilo 11 bikov v zne- • sku 1320' Din. 2 bika sta bila odvržena. Od mladih enoletnih bikcev so dobili 4 posestniki 450 Din in 4 posestniki so dobili priznanje.
Krav je bilo prignanih 84, od katerih je dobila samo ena prvo nagrado in sicer krava posestnika Janeza Žefrana iz Gotne vasi 200 Din. Častno diplomo kot prvo nagrado sta dobili 2 kravi moptafan-
Poravnaj naročnino za »GRUDO«!
9
ki Grmske kmetijske šole, ki so j prav nobeno čudo več, ako smo
istotako dobile 30.točk. Drugo nagrado po 150 Din je dobilo 10 posestnikov, tretjo nagrado po 100 dinarjev je dobilo 23 posestnikov, i Častno diploma sta prejeli tudi graščini Hmeljnik in Graben, vsaka za eno kravo.
Za ocenjevanje konj je dobil ko-njerejski odsek 4000 Din podpore od velike(ga župana in 3000 Din od j podružnice.
Po zaključni razdelitvi nagrad so se komisije ponovno sestale na razstavišču. Razstavljalcem je držal strokovni učitelj g. Franc Malasek iz Grma predavanje, izpostavljajoč napake in dobre utise, ki so jih ocenjevalne komisije dobile. Poudarjal je, da je nazadovanje dolenjske prašičereie posledica slabe kravje reje. V tem oziru bo treba dobre in smotrene zadružne organizacije in manj rrekupčije. Vsa reja se mora ustaliti, izenačiti, izvajati kontrola mlečnosti in uporabe krme in šele takrat dosežemo zadovoljive uspehe. Od primeroma slabih krav dobimo po oplemenitvi z dobrimi biki lep zarod. Mada te-t leta prehitro odstavljamo, mlade telice prezgodaj pripuščamo, vsled česar ostanejo majhne in za užitek manj sposobne. Ako 'je povrh
ubogi slovenski davkoplačevalci danes dejansko skoraj da bolj podobni pomilovanja vrednim dušam v vicali, kakor pa navadnim Zemljanom. Bacillus fiscaticus (Štibra) je okužil vse do zadnjega kočarja tam v hribovski vasi! Že moramo biti hvaležni gotovi vladeželjni slovenski gospodi, ako imamo če že ne popolno, pa vsaj — davčno avtonomijo. Slovenski kmet in delavec teh sedem let nista sodelovala in soodločevala v davčnih vprašanjih in pri finančni upravi, se torej nista samega sebe potlačila v sedanje davčno močvirje, iz katerega bo težko, silno težko najti izhod. Naša slovenska inteligenca, ki je vladala, se je izkazala v davčnih vprašanjih popolnoma nesposobnim in danes še hoče odrivati kmeta in delavca od državne uprave! Toda temu še ni dovolj. Vsi oni krivci, kateri so iz partizanskih in koritarskih interesov — da nasitijo svojo naravnost nenasitno vlastiželjnost — iz lepe, rodovitne slovenske njive napravili ubogo zapuščeno gmajno, se danes prerivajo med seboj do vlasti, da nas — še bolj uničijo. Roke proč od državne uprave in dol z nesposobnimi troti! Dol s sedemletnimi škodljivci naroda, ka-
vsega še slaba krma, je videti terih vsa politična umetnost je ob-vpliv takega postopanja na kravah. I stojala edinole v ogabnem medse-Rejo volov kaže omejiti in se bo j bojnem tekmovanju, kdo izmed treba oprijeti reje mlečnih in j njih bo zlezel Beogradu globlje v uprežnih krav. Po tem bo več užit-! Ceva.'.'! Človek se nehote oddalji ka in nam istotako storijo vsa polj- j cd snovi; vendar, kdor vidi ono ska dela, bodo bolj zdrave in raz-j silovito revščino v industrijskih vite. Tako bom imeli dovolj posne- i krajih in na deželi, kdor vidi nage tega mleka za prašiče, kar bo le v in lačne otročiče v za duh lih kočah, prid prašičereji. Pravilno pleme- kdor se dalje sam na lastne oči pre-njenje, oskrbovanje, krmljenje in priča, kako spe sestradani ljudje raba konj se -je jasno videlo na ko- na ilovnatih tleh in goli slami — njih, ki so bili kras cele razstave.! j,0 krivdi drugih — ta ne more Po predavanju so se izplačale na- molčati! In si še dajejo drug dru-grade in se je razstava zaključila. gemu predpise in se pričkajo med Obisk razstave je bil nad vse priča- seboj, koliko centimetrov mora biti kovanje dober. Sklenjenih je bilo bluza' izrezana, kako dolgo krilo tudi nekaj kupčij. Razstavni odbor itd.... Slecite se raje do nagega si šteje v svojo dolžnost, se še en- _ t0 sta vaša prepleskana kultura krat vsem činiteljem, ki so nam in socializem na jeziku! ff°MnilLPOdp°re v ^narjukakor Torej vse cne davčne strank tudi Mestnemu zupimstvu v Novem katereJ'ne vlože dohodninske na-mestu za brezplačno odstopi ev di dav6no oblastvo _ ko„t„-razstavuega prostora m podarite v macira Beseda kontumac koiltu. lesa nadalje vsem razstavljalcem ; macirati je ]judstvu poznana iz ča_
in obiskovalcem kar najiskreneje zahvaliti, ker le na ta način narodne skupnosti je bilo mogoče, da je
razstava tako lepo uspela. # * *
še o davčni praksi v Sloveniji.
I	1V-
Kot sem enkrat že omenil, veliki del dohodninarjev, osobito — revnejših, sploh ne vlaga vsakoletnih napovedi. Zakaj? Njim je namreč ta postopek še popolnoma tuj in nepoznan, dasi je za vsakega davčnega zavezanca velikega pomena! Pod bivšo takozvano starokopitno Avstrijo smo pač vozili bolj — ko-Takoma in revnejšim slojem sploh ni bilo treba plačevati dohodnine. Onemu delu pa, ki je bil podvržen dohodnini, se zopet ni bilo potreb-
Prt Kofi rlo k!	______1 r______
sov, ko izbruhne v tem ali onem kraju pasja steklina: psi dobe takrat bodisi verige ali nagobčnike, ali pa oboje. »Davčni kontumac« ie seveda povsem nekaj drugega. Dotičnega, ki pravočasno ne vloži dohodninske napovedi, zadenejo takozvane »kontumačne posledice«, to se pravi, dohodninska cenilna komisija mu oceni dohodek kar po svoji uvidevnosti in priziv ali pritožba zoper previsoko odmerjeno dohodnino je potem — navadno brezuspešen.
Vlagati pravilne napovedi pa samo ob sebi tudi ni tako lahka stvar, kakor izgleda prvi trenutek. Saj še šclanim ljudem rlela včasih preglavice. Kako pa naj n. pr. kmetic, kateri vstaja ob 2., 3. ali 4. zjutraj ter dela cd zore do mraka naporno in v potu svojega obraza — utruien
no bati, da bi se ga v splošnem zapisuje vsaki dan sproti: koliko obremenjevalo prekomerno. Seve-jje izplačal dninarjem, koliko izdal da, v moderni (!) Jugoslaviji, še za to ali ono popravilo, ali je ta in bolje v Sloveniji, smo pa ubrali ta kura zlegla eno ali dve jajci itd.? pravcati — davčni galop in tako ni (Bogme, ako bi si hotel vse vestno
sproti zabeleževati, bi potreboval frajlo s pisalnim strojem in kratkimi lasmi, kakor kak — advokat!)
Ponovno se je že poudarilo, da bi naj odločali člani cenilne komisije po svoji najboljši vednosti in vesti. Naj stavi davčno oblastvo kakršenkoli več ali manj utemeljen predlog, naj bo stranka v »kon-tumacu« ali ne, vsikdar bi morali glasovati člani tako, kakor je njihovo lastno prepričanje o dohodku stranke. Pri ocenitvi dohodka je torej irelevantno, ako je stranka kon-tumacirana ali ne; istotako ne smejo biti odločilnega pomena izjave izvedencev in zaupnikov, ali pa — zahteve davčuega oblastva in davčnih uradnikov. Edino pravilno in pravično načelo je, da odločajo o ocenitvi dohodka — samo člani dohodninske cenilne komisije! Vse drugo so le — pripomočki! Ali se pa člani cenilne komisije tudi zavedajo v polni meri svojih velikih pravic in še večjih in usodepolnih dolžnosti — o tem ne gre sodba po-edincu, temveč o tem naj sodijo slovenski dohodninarji sami.
Emeran Stoklas.
Nove zadruge. V zadnjem času so se ustanovile s sodelovanjem naše Zveze slovenskih zadrug sledeče nove zadruge: Živinorejska zadruga v Žabnici, Mlekarska zadruga v Ratečah, Kmetijska strojna zadruga v Zasipu, Kmetijska električna zadruga v Vel. Laščah, Mlekarska zadruga v Podhomu, Pašna in plan-šarska zadruga v Naklem, Vodovodna in strojna zadruga v Metliki. — Večje število pa se jih še snuje. Kmetje, posnemajte! V slogi je moč, v zadrugah pa pomoč.
Semenogojski tečaj na Beltincih. Da se razširi pridelovanje dobrega semenskega blaga v mariborski oblasti in da se zanese iniciativa te najnovejše kmetijske vede med posestnike in sicer v onem dbsegu, kakor se nahaja v vseh naprednih kmetijskih deželah, se je veliko županstvo mariborske oblasti odločilo, da priredi dne 16. junija 1929 na semenogojski postaji v Beltincih semenogojski tečaj za srezke ekonome svoje oblasti. Namen tečaja obstoji v glavnem v tem, da se uvede srezke ekonome v praktično odbiranje posevov in rastlin zunaj na polju v svrho pridobivanja zboljša-nega semena. Srezki ekonomi naj bi seznanili posestnike svojega sreza s to stroko na tak način, da bi se v resnici le priznani in ocenjeni posevi uporabljali za pridobivanje zboljšanega semena. Tečaj je omogočil g. kmetijski minister, ki je dovolil za to potrebna sredstva. Čestitati si smemo, da imamo danes v te svrhe semenogojsko- postajo, kjer se bo videl praktičen uspeh odbiranja za seme v velikem in ki bo v kratkem s svojimi odbranimi semeni stopila v javnost. Od tega tečaja pričakujemo izvanredno veliko korist za zboljšanje kmetijskih pridelkov.
Slovenski zvezek »Poljoprivred-nog Glasnika«. Slovenska številka »Poljoprivredncg Glasnika« je te dni izšla v Novem Sadu. Kakor smo že preje javili, nudi ta številka odlično vrednost po svoji vsebini.
Prispevki od najodličnejših slovenskih strokovnjakov so podane lepe razprave o sadjarstvu, živinoreji, vinogradništvu, konjereji, gozdarstvu itd. Slavnostna številka je opremljena z mnogimi lepimi slikami in predočuje celokupno kmetsko gospodarstvo Slovenije. Naslovno stran krasi slika R. Marčiča »Bled v mesečini«. »Poljoprivredni Glasnik« izhaja v Novem Sadu pod uredništvom g. dr. Emila Popovi-ča. Slovenska številka se lahko posebej naroči pri upravi v Novem Sadu za 20.— Din.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na živinski sejem dne 8. junija je bilo prignanih 15 konj, 12 bikov, 182 volov, 322 krav in 19 telet; skupaj 550 glav. Cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 8 do 9, poldebeli 7.50 do 8, plemenski 7 do 7.50; biki za klanje 5.50 do 7; krave klavne debele 6.50 do 8.50, plemenske krave 4.75 do 6.25, krave za klobasarje 3.50 do 4.25, molzne in breje krave 6; mlada živina 6.25 do 8.75; teleta 10. Prodanih je bilo 273 glav, od teh za izvoz v Avstrijo 13 in v Italijo 30. Mesne cene: Goveje meso 8 do 19, telečje meso 12.50 do 20 in svinjsko meso sveže 10.50 do 27 dinarjev. Na svinjski sejem dne 18. junija se je pripeljalo 246 svinj, 1 ovca in 1 koza. Cene so bile: prašički stari 5 do 6 tednov 115 do 125, 7 do 9 tednov 150 do 200, 3 do 4 mesece 350 do 380, 5 do 7 mesecev 420 do 450, 8 do 10 mesecev, 550 do 580, 1 leto 1200 do 1500. Za 1 kg žive teže 10.50 do 12.50, kg mrtve teže 15 do 17 Din. Prodanih je bilo 141 komadov.
Pazite na strupene kali krompirja Često se svari, krmiti živino, s krompirjem, pri katerem niso odstranjene kali, kajti one vsebujejo solanin, ki je strup. Živali, katere se s takim krompirjem krmijo, zlasti prašiči obole, nočejo jesti, dobe drisko in često ohrome. Včasih celo poginejo. Če kak prašič po krmljenju oboli, ne dajaj mu več samega krompirja, temveč pomešanega s skuhanim ovsom ali s hrastovim ljubjem. Pri brejih kravah je zlasti treba paziti, da ne dobe krompirja s kalmi, ker se lahko zgodi, da celo zavržejo.
Zlatnike so našli v milu »Gazela«: (Imena v oklepaju označujejo trgovce, kjer je bilo milo kupljeno.) R. Erjavc, Celje (Janko Božič, Celje), Marija Fabijan, gostilničarka, Novomesto (A. Jane, Novomesto), Ana Rak, kuharica, Sevnica (Anton Verbič, Sevnica), Marija Štrukelj, Rakek (Gospodarska zveza na Rakeku), Brigita Brezovar, Zagorje (J. Miiller, Zagorje cb Savi), Tomo Tomljenovič, Brod na Savi (Vilko Konig i drug, Bred n. S.), Ivan Kučan, Karlovac (»Konzum«, Kar-lovac), Barbara Mihelič,- Selo Bre-stovac 76 (Adolf Weiss i sin, Zlatar. Bistrica), Ivan Tomljenovič, Bjelo-var (Franjo Tomljenovič, Bjelovar), Milan Vukasinovič, Topusko (Ilija Škundrič, Topusko).
Novootvorjeni zobni atelje Ivana Radovana se nahaja v Ljubljani, Šelenburgova ulica 4, I. nadstropje (preje dr. Prossinagg); zobni atelje Franjo Eadovana pa je še Ljubljana VII., Celovška cesta 14.
10
Pridbivajte naročnikov »KMETSKEMU LISTU«!
Blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Najboljša, najcenejša kolesa In šivalni stroji
so edino
Peteline e vi
znamke
GRITZNER, ADLER, PHO.\'IX
za dom, obrt in industrijo. • Pouk brezplačen, ugodni plačilni pogoji. — Tudi na obroke. Večletna garancija.
JOSIF> PETELINC Ljubljana
Od dobrega najboljše je
švicarski pletilni stroj .DUBIED'
Priporočamo vsem rodbinam
KoIieisIco ellcorljo
izvrsten pridatek za kavo
superfosfat, Kali;eva sol, ka nit, tho-masova žlindra In prvovrstni Splitski Portland-cement vedno v nalogi po najugodnejših cenah pri osr. gosp. zadr.
„E K O N O M"
LJUBLJANA, KOLODVORSKO Ul. 7.
Državna služba.
Kmetijska šola na Grmu-
Novo mesto namesti ne-oženjenega
zidarja
v kategoriji služiteljev. "Poleg beletija in raznih hišnih popravil bode moral ilri.ati tudi nočno stražo. Poileni, trezni prosilci, odsluženi vojaki, javijo naj se pri ravnateljstvu šole do 25. t. m.
J
; ■ ^ t. ui I liji L.: ■ 111 i t;'.. n>'jLmxi Uj	=-irfr: p
Združene opekarne i
LjibSfana
mmm cesta 13
tovarn* r« Viču i« firdtl
«*)« * roif*"d Mtcttal - l^afl dobam« — najbolj!« iirtMafoi 1 ■nmdeh itrebiiov « ta* al dna« I
i«rtiama kakor todt bobrove« Ml k«r> ti? slino t>p«\o, — Na Ml« I aa »oil|« takoj popil t* pestila I I
Itsktesi »ti«?nlk ndm f
Najboljša in zato najcenejše kupite edino le pri
Vabilo na
ii občni
,Kmetijske tiskovne zadruge'
v Ljubljani, r. z. z o. z., ki bo v sredo, dne 7. julija ob 4. uri popoldne » Ljubljen, Kolodvorska ulica 7.
Dnevni red:
1.	Poročilo načeNtva in nadzorstva.
2.	Čilanje revizijskega poročile.
3.	Odobritev računskega zaključka.
4.	Volitev naeelstva.
NAČELSTVO.
odna dražba
posestva
se vrši dne 30. junija t. I. pri sodišču v Kranju. Najnižji ponudek Je 117.426 Din. Stavbišča »Sangrada« so primerna za različne svrhe, kakor za industrijo, letovišče, hotel ali gostilno. Koncesijo se z lahkoto dobi. Primerno je tudi za mlin, žago, ker ima svojo lastno vodno moč na turbino, lastno elektrarno, vodovod, 4 in pol ha zemljišča. — Kupci se vabijo.
pletenine, majce,voino, žepna robce, kravate,
palice, nahrbtnike, spodnje hlaže, otroško trikot oerilo, kompletne potrebščine za čevljarje, krojače, sedlarje in šivilje
v Ljubljani
ob vodi, blizu Prešernovega spomenika.
Na veliko ln malo l
Priznano najsolidnejša
domača tvrdka
JOS. ROJINA
LJubljana
Aleksandrova cesta štev. 3.
Velika zaloga vsakovrstnega češkega in angleškega blaga in sukna. — Bogata izbira vseh vrst izgotov* i ljenih oblek, ragianov, površnikov, dežnih plaščev j itd. po izredno ni kih cenah. Lastni krojaški atelfe! Točna postrežba I	Nizke cene!
Proti gotovemu jamstvu daje tudi na ugodna mesečna odplačila.
Največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji
V M T
Ožamonja in drugod
dr. z o. z., Maribor
Največji izbor raznovrstnih plemenitih sadnih dreves (čepov) v najplemenitejših vrstah in vseh oblikah. Plemenite vinske trte na amerikanskih podlogah, kakor tudi cepe in podloge istih. Seme zelenjave, cvetja in gospodarskih rastlin. Cvetje v loncih iti razno okrasno grmovje in drevje imamo celo leto. Zahtevajte cenike.
.'.-V ::>: .-■■ ^ ■	■ .."V,
26. JUNIJA - 5. JULIJA 1926.
Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. Kralja
VI. LJUBLJANSKI
Vajenca sprejme
čevljarski mojster g. FRANC GAČNIK v Vel. Laščah.
Najstarejša In najbolj obiskana gospodarska razstava naše države. ZblraltSCp trgovcev, obrtnikov ln Industrijalcev.
RazstavljalcI so samo prvovrstna podjetja. — Cene brezkonkurenčne. TORAJ NAJUGODNEJŠI OGLED IN NAKUP VSAKOVRSTNEGA BLAGA. Permanentna legitimacija opravičuje do 5O"/0 znižanja na vseh vlakih (tudi brzovlokih razen S. O. E.). Cena Din 30*
NAJCENEJSA PRILIKA ZA IZLETE IN OBISK ALPSKIH KRAJEV IN KOPALIŠČ DIVNE SLOVENIJE.
Tehnične novosti. — Razstava »Slovenska žena" „Higijenska razstava. Stanovanja preskrbljena.
Legitimacije se dobe v denarnih zavodih, gospo- _ darskih društvih, potniških pisarnah itd.

Čevljarji pozor I Prvo čevljarsko učliišče
t Ljubljani otvori prikrojevalni teoretični in! praktični tečaj za gg. mojstre in pomočnike.) Sprejemajo se tudi vajenci, posebno sinov1 gg. mojstrov v praktično in teocutiSno > <»žho
Priglase se lahko tudi udeleženci z deželi Pojasnila daje in prijave, pismene in ustne, sprejema oblastveno priznani strokovni učitelj in vodja tečaja K. Majce, Ljubljana VIL, Celovška cesta št. 57.
r
Ini
-v Ljubljani prodaja premog
iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih . cenah premogovnikov za domačo uporabo kekor { tudi za industr. podjetja tn razpečava na debelo
inozemski premog in koks
vsake vrste in vsakega Izvora ter priporoča češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog In brikete.
Naslov:
Prometni zavod za premog d.d.
v Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 15/1L
i
KMETSKI HRANILNI in
VLOGE NA KNJIŽICE IN TEKOČI RAČUN po najugodnejšem obrestovan}«. — KREDITI v tekočem račun. - ESKONT MENIC. - INKASO.
St 14257. — iRMnte „Wm*!GQ5r.
V LJUBLJANI
Tavčarjeva (Sodna) Hflea 1, pritličja
POSOJILA NA VKNJIŽBO, piufl poroštva, antavt premičnin in vrednostnih papirjev. — ČEKOVNI PROMET. — NAKAZILA. «4 «.-«•/, liMftoi * rt «.—«V.
nsumi
t * V ' v
•■■'M