Štev. 32. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 8. avgust 1926. Leto XIII. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare, Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kaléndar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti, v Tajništvi SLS, v Faflekovoj hiši. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Glasilo Slovenske krajine Oglase sprejema uredništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; 114 strani dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 30 % popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1-50 D, v » Poslanom«2'50 p. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo, Račun brez krčmara. Že pri nastavitvi nove Stranke je bilo videti, da njeni takzvani voditelje vso svojo srečo zidajo na drüge okolščine. Glavni pasus njihovoga programa je to »iti vsikdar z najmočnejšov strankov". Zato je tüdi vse drügo v programi takše, da nema niti forme, zvün, ka so za volo lepšega od indri vzeli. Pa po njihovoj miselnosti je to tüdi ne potrebno. Trbe samo. da bodo javkali pa prosili, naj je ljüdstvo zabere za poslance, drügo pa vse pride. Drügo vse pove najmočnejša stranka. Či ta pove: neodvisna Prekm, stranka na kolena, potom, spadne na kolena, či pove: stoj, bo stala, či pove na desno, se ista obrne na desno; vse, prav vse včinimo, samo da z vami, z najmočnejšimi smemo iti. Ali je to politika, ki išče hasek i pravice svoji volilcov, je pa drügo pitanje. Te dneve pa smo čteli v „Népujsági“. da je nova stranka glavno točko svojega programa štela skoz spraviti. Ponüdila se je najmočnejšoj srbskoj radikalnoj stránki. Négo poslüšajte, ka je dobila v odgovor ! Dobila je v odgovor takšo brco, kak ešče naskori niedna stranka ne. Radikali so njim povedali. »Vaše stranke nemamo za resno, zato Se z vami ne moremo razgovarjati.“ Takše plüske se ne talajo vsaki den, takše brce ne dobi vsaki, to zaslüži samo stranka, štera se je v nekšem betežnom javkanji zamislila v to, da bo ljüdstvo šlo na njihove zanke. Pa tüdi ljüdstvo jo je obsodilo. Pravzaprav je obsodba Radikalov ne prva obsodba, zavrglo je stranko ljüdstvo samo. Naš Človik je resen i politično telko zošolani, dá ne bo šo za takšimi senjami. Vsega vküp so dozdáj meli samo eden shod. Ka je na Hotizi bilo, to niti shod ne bio, liki javno kreganje. Zakaj ne vüpajo med ljüdstvo ? Bojijo se obsodbe. Ljüdstvo vidi, da se nova stranka bori proti tistim, pri šteri najde vsikdar pomoč i zagovor, kda si išče svoje pravice. Ljüdstvo tüdi vidi, da nova stranka na smrt sovraži Ljüdsko stranko, ki edina dela po katoličanskom programi, ki zastopa velko večino slovenskoga naroda. Zato vsaki trezen Človik nemre drügo, kak obsoditi delo nove stranke, štero je že v začetki biIo na zblodje-noj poti. Že v začetki je bilo njeno delo protivno čütenji na- šega človeka. S tov dvojov ob-sodbov pa je zrüšeni fundament nove stranke. Tüdi tisti, ki so vüpali pri najmočnejšoj stranki kaj skodivati — za sebe, ne za ljüdstvo — so njim obrnoli hrbet. Zato so pa v novejšem časi pali klopotali automobili i gg. od nove stranke so iskali razne zveze, da bi tak najšli izhod iz neprijetnoga položaja. Pa zaman je ves podrk. Koga ljüdstvo ne mara, pa tüdi tista stranka ne, s pomočjov štere so se šteli do oblasti prikopati, za tistoga je samo edna pomoč, da ne hodi več na sunce javnost!. — Naš Človik pa takšemi mačaki pravi: — račun brez krčmara. Hrvatski jarem. Že dugši čas se čüje, da Ščejo ljüdje, šterim je za dobrobit našega ljüdstva ravno telko, kak za lanski Sneg, pravim, da nas ščejo tej ljüdje spraviti pod hrvatsko oblast. Najbole pa So za to navdüšeni gospodje okoli nove stranke. Zrok majo za to. Najmre bojüjejo se proti Ljüdskoj stranki, ki je edina stranka v Jugoslaviji, štera dela po katoličanskom programi, zato se sramüjejo pred slovenskov javnostjov, Štera je v velkoj večini volila to stranko. S tem pa so tüdi očivesno pokazali, da njim ne ide za ljüdstvo, nego za sebe, za stranko. Poglednimo Posledice te zdrüžitvi ? Ali do dače menše ? To čütimo v zdajšnjem časi najbole. Je pitanje, či resan na Hrvatskom Plačüjejo menše davke. Zagvišno Znamo, da tam po nešterni krajej ravno tak dačo terjajo, i ešče bole, kak pri nas. Pomisliti pa moremo tüdi to, da mi večino davkov plačamo pri tistom blagi, štero trži držáva i pri carini. Za škatlo špic da držáva 15 par, mi pa državi dinar. Blago pa je za to tak drago, ar držáva nametavle na nje prevelko carino. Glavni davek teda plačüjemo, kda si küpüjemo sol, petrol, obleko, ali z ednov rečjov domače potrebčine Zdaj pa naj povejo gospodje, ki vsikdar na vüstaj nosijo blaženstvo ljüdstva naj povejo, ali je ne vse to na Hrvatskom ešče dragše ? Srbo-hrvaščina. Kortešje nove stranke pišejo tüdi, da naj bodo naše šole srbo-hrvatske. Povej ti priprosto ljüdstvo, ki ti je ešče ne zasleplenost omračila razuma, povej, ali si slovensko ali hrvatsko ! ? Ali je vaš jezik, Slovenske matere, resan tak malo vreden, da nesme mesta meti v šoli ? Odpravlati te jezik s šole, ali se to ne pravi tüdi vas zaničavali ? Slovenski jezik ma-svojo vrednost po slovenski gimnazijaj, na slovenskom vseučilišči, kde se najvišiše znanosti včijo v slovenskom jeziki, samo v naši vesnički šolaj nema mesta. I ti siromak, ki si težko zaslüžene pare komaj odtrgao sebi telko, da si küpo deteti Slovenske šolske knige, boš morao te zavrčti i küpiti drüge, štere pošlejo iz Zagreba ! To je tüdi edno blaženstvo, štero prinašajo tisti, ki nas spravlajo pod hrvatsko oblast. Uradni jezik bo v novoj Hrvatskoj oblasti hrvatski, ovači je to skoro ne mogoče misliti. Posledice toga? — Kda. boš meo kakši poseo pri glavarstvi, pri. grüntnoj knigi, pri sodniji, boš morao vsakokrat najeti pa plačati tumača. Vse to samo za to, ar ti ščejo blaženstvo. Ravno takša kolobocija bo z uradnimi pismami. Naši županje ljüdstvo že dobro razmi Slovenske dopise i so županstva delala že sama vloge. Kniževno slovenščino smo si lehko posvojili, ar je pač slovenščina i mi smo Slovenci. Da naš jezik spada k slovenskomi kniževnomi jeziki i ne k hrvatskomi toga niti kakši Jafetov gospod nèdo mogli naopak obrnoti. To dokazati je pa ne delo politike, nego delo znanstvenoga jezikoslovja. V naslednjem podamo samo kratko i znano cerkveno molitev, da bo lüdstvo vidilo, kelko več težav de nam delala kniževna hrvaščina kak kniževna slovenščina. Hrvatski: Zdravo Kraljice, majko milo-srdja, živote, slasti i ufanje naš. Zdravo ! K tebi vapijemo pregnani sinovi Evini. K tebi uzdi-šemo tugujuči i plačuči u ovoj suznoj dolini. Svrni dakle, Od-vjetnica naša, One svoje milostive oči na nas, te nam poslije ovog progona pokaži Isusa, blagoslovleni plod utrube svoje. O blaga, o mila, o slatka Djevice Marijo! Pri nas: Pozdravljena bodi, Kraljica, Mati milosti, življenje, sladkost i vüpanje naše, bodi Pozdravljena! K tebi kričimo zapüščena Evina deca. K tebi zdihavamo žalostni i objokani v toj skuznoj dolini. Zato obrni, naša Pomočnica, svoje milostivne oči na nas i pokaži nam po tom nevolnom življenji Jezusa, blagoslovleni Sad Svojega tela. O milostivna, o dobrotivna, o sladka Devica Marija ! V kniževnoj slovenščini: Češčena bodi, Kraljica, Mati milosti, življenje, sladkost in upanje naše, bodi češčena ! K tebi vpijemo zapuščeni Evini otroci; k tebi vzdihujemo žalostni in ob-jokani v tej solzni dolini. Obrni torej, naša Pomočnica, svoje milostljive oči na nas in pokaži nam po tem revnem Življenju Jezusa, blagoslovljeni sad Svojega telesa. O milostljiva, o dobrot-ljiva, o sladka Devica Marija ! S toga si lehko vsakši Človik sodbo napravi, šteri kniževni jezik nam je bliže, slovenski ali hrvatski. Pitali smo tudi merodajne, znanstvene kroge, ki neso ne Štajera, niti Krajnci, k šteromi kni-ževnorni jeziki spada naše narečje i smo dobili odgovor, da na vsaki način k Slovenskomi. Od toga več indri. Nemogoče, se nam vidi, da bi vláda mogla včiniti nam Slovencom tékráj Müre takšo krivico. Či pa bi, potem nehote, a istini na lübo moramo priznati, da smo plačilno sredstvo, s šterim si razločne Stranke Plačüjejo svoje „sporazutne“. Pa tüdi vsi resni hrvatski krogi naj pomislijo, da či nam dajo v hrvatskoj oblasti, hrvatski uradni i učni jezik, potom naj se ne Pritožüjejo, da Taljani kratijo Slovenskim menšinam svobodno rabo maternoga jezika. Z istov pravicov, kak oni pri nas, lehko to delajo taljanske oblasti. Podpirajte »NOVINE«! 2 N O V I N E 8. avgust 1926. Izjava. Ker je v zadnjem času nekaterim osebam iz sosedne Hrvatske, kakor tudi nekaterim domačinom prišlo na misel, da bi na nekak način dokazali, da smo mi, Slovanski prebivalci med Muro in Rabo, pravzaprav Hrvati in ne Slovenci, izjavlja podpisano drüštvo zbrano 28. julija 1926. v M. Soboti brez kakršnihkoli sebičnih razlogov, sledeče : 1. Slovansko ljudstvo, ki biva med Müro in Rabo, je od nekdaj, kakor daleč nazaj sploh Segajo o njem Zgodovinski podatki, imenüvale svoj jezik slovenski in sebe za Slovence ali Slovene (kar je Zgodovinsko starejši izraz kakor Srb [Sorb] ali Hrvat). 2. Slovansko ljudstvo v današnjem jugoslovanskem Prekmurju imenuje še danes svoj jezik slovenski in sebe za Slovence ali Slovene (Slóvin) in je Vsakemu najpreprostejšemu človeku neprijetno če ga imenuje kdo za Hrvata ali drugače To ljudstvo tuji slovenski in imenuje sebe za Slovence, zato nikakor ne moremo spraviti v predal resnosti nekšnih etnografskih dokazil, s stranih nekaterih oseb bratskega hrvatskega ljudstva, da je naše ljudstvo hrvatsko. 3. Poleg ljudstva čuti tudi vse domače idealno nacionalno dijaštvo slovenski in spontano obiskuje Slovenske šole. Ravnotak čuti slovenski vsa mlajša domáča inteligenca, kakor tudi večji del ene starejše inteligence, ki je nacionalno jugoslovanski orientirana. 4. Neslovenski čuti v Jugoslovanskom Prekmurju samo ljudstvo madžarske narodnosti kakor ludi njegova inteligenca, izmed Slovenske inteligance pa, (kajti ljudstvo slovensko, čuti brez izjeme slovenski) samo tisti, ki z ljudstvom nikoli niso imeli prijaznega, dobrohotnega stika, ampak so vedno z visokega gledali na manj vredni plebs. To so po večini osebe, gmotno dobro podprte, z uglednim, solidnim socialnim položajem, preostanek starega pre-zirljivo visokega gospodstva. Vsi ti čutijo neslovenski in zlasti Še nejugoslovenski. Kajti, da hočejo ti, celo, oziroma Vsaj del Prekmurja odtrgati od Slovenije in priključiti Hrvatski, ne delajo nikakor tega morda iz ljubezni do domačega ljudstva, ampak, ker menijo, da je v sedanji vsesplošni demokratični dobi, njih stari, visoki Socialni položaj omajan in na Hrvatskem mislijo, da se njim bodo Vsaj nekoliko še nasmehnile te stare dobrine. Ravnotak mislijo, da bodo tam Vsaj nekoliko zadostni svojemu nejugoslo-vehskemu čutu. S: Resnici na ljubo moramo priznati, da je dalo sedanjemu nelèpemü protislovenskemu gibanju v Prekmurju mnogo povoda tudi sem došlo slovensko uradništvo. Kajti na eni strani se nekateri izmed njih nikakor nočejo potruditi, da bi poučili nekoliko tukajšnje, Vsled stoletne separiranosti popolnoma drugačne razmere kakor v ostali Sloveniji, ampak šablonsko uvajajo avtsrijske, za naše krajè često neprikladne in krivične metode, na stare ogrske zakone se pa često ozirajo le v takih slučajih, kjer v današnji razmerah niso več koristni. Na drugi strani pa spet Smatrajo nekatere te osebe za svoje najvažnejše poslanstvo v Prekmurju, ne uradno službo, ampak potencirano strankarske In to Silno rani tudi tiste, ki so z vso ljübeznijo pozdravili novo državo, onim pa, ki novi državi niso bili naklonjeni, daje v roke mnogo nelepega orožja za rušenje obče zadovoljnosti. 6. Dijaštvo v Slovenski Krajini, ki iskreno ljubi svojo ožjo domovino in svoje ljudstvo in ki ima živ slovenski in jugoslovenski čut, globoko boli na eni strani nelopo gibanje nekaterih domačinov proti Slovenstvu, na drugi strani pa malomarno, skoraj hoteno nerazumevanje naših razmer od strani nekaterih sem došlih slovenskih uradnikov. Izjavljamo, da nimamo namena aktivno posegati v te razmere, ampak samo opozoriti na obojestransko krivdo. Slovensko katoliško akademsko društvo »Zavednost" v Prekmurju, dne 28. julija 1926. Predsednik ; Podpredsednik : Bajlec Franc m. p. Baša Ignacij m. p. cand. iuris. caod. med. vet. Küpüjte srečke za loterijo Martinišča!! NEDELA. po risalaj 11. Evangelij je Spisao sv. Marko v 7. poglávji od 31. do 37. vrste. » . . . vse je prav včino : glühim je dao čüti i nemim govoriti«. Čüdovito ozdravlenje glüho—odnoga je toti včinjeno v njegovo telovno dobro, je pa tüdi lepa podoba znot-rašnegaj düševnoga ozdravlenja. Kak se v teli betežnika bojüjeta dve moči: krv za zdravje, betegovi bacili pa proti zdravji, tak je tüdi v düševnom pogledi boj med düšnov vestjov i med strastmi. Strasti so nagnenja, štera so močna, da se njim žmetno proti postavlamo. Na priliko : Človik ma nagnenje, štero ga nagible k pijači, kda ja žeden, kda telo potrebüje tekočine. Dokeč to nagnenje vodi razum i njemi zapovedavle slobodna vola, je samo nagnenje i za človeka hasnovito. Hasnovito za to, da ga opomína na to, ka je za zdravje potrebno. Kda pa nagnenje postane tak močno, da se nezadovoli z kakšovšteč pijačov, nego samo z vpijanlivi, pa tüdi s temi ne v dovoljenoj meri, nego v nemertüč-livoj vnožini, potom pravimo, da se je nagnenje spremenilo v strást. Strást šče človeka v svojo oblast. Razum zatemni, da bi samo na to mislo, ka strást želé, pa zbürka človekovo znotrašnji, da düšno vest zaglüši. I či se to zgodi dostakrat, da strást preoblada, postane Človik glühi i nemi za dobro. Iz strasti se skopati i premagati njihovo oblast, je dostakrat žmetno. Da zmagamo je predvsem potrebno, da Bog pošle milost, štera nam pomaga v tom boji. Zato morajo takši düševni zblodjenci prositi Boga za milost spreobrnenja. Prositi za to, da njim Bog presveti pamet, ka svoj žalosten stališ spoznajo, da njim nagne volo, ka obžalüjejo pretečene zablode. Pa tüdi sami se morajo trüdi i proti slrastem postavlati. Sama milost človeka ne spreóbrneči nešče tüdi sam sodelovali. »Prekmurcu" v odgovor Pod tem naslovom so prinesle neodvisne »Naše Novine« preci nesla-nosti. Za »lepe naslove", štere mi je pisec v članki dao, se zahvalüjem, pripomnim pa, da takšega načina pisanja, od visikih gospodov, ki niti neso zadovolni s slovenskov kulturov, nego iščejo nemško i vogrsko, ne bi pri -čaküvao. No zdaj vidim, da oni nimajo nikakše prave srčne kulture ; — pravzaprav je tüdi nemre meli tisti, šteri se tak rad poslužuje „birk“ i „soma rov.. — Da je nespamet spravlati nas pod hrvatsko oblast, trdi vsaki Spameten Človik. Zakaj menjavati gospoda, gda smo se zdašnjim razmeram že priva-Vili ? Če obstoja Odelenje za Bačko, Banat, Baranjo i Medjimurje", se to na Prekmurje ne raztega i težko da bi nam Belgrad v novoj oblasti dao, ka nam je bilo vzeto. Č< poznam Medjimurje ? Znano je to, da pride na kvadratni kilometer 120 ljüdi, ka je za krajino, v šteroj so skoro vsi prebivalci polodelci, na vsak način preveč. Znano mi je tüdi to, da si mora jako dosta Medjimurcov iskati krüha celo v Sloveniji, ar je bogástvo v rokah komaj ene štrtine prebivalstva, ostale tri štrtine pa so „sirotinje“, kak sam čüo od Samih Medjimurcov. Gospod si je dopüsto edno laž. Večina Prekmurcov je pri zadnjih volitvaj na hrvacko stranko volila." Odked je vzeo to trditev ? Ali njemi ne znano, da je bilo oddano pri zadnjih volitvaj prek 17.300 glasov i da je dobo Radič od toga komaj 6439 ? Gde je tü večina ? Sploh pripomnim, da Radič tüdi teh glasov ne dobo zato, ar je Hrvat, nego, ar je obečavao pridrüžitev v Vogrskomi. Ka se tiče mojega študeranja, povem gospodi, da sam vsigdar spuno svojo dužnost, to včinim lüdi na dale brez njihovi opominov i da vüpam, ka bom z božov pomočjov verno zvršavao svoj poklic. Moj študij je moja privatna zadeva i to v javnost vlačti, je jako netaktno. Nekši Prekmurec. POLITIČNI ZAPISKI. Zakaj trbej zdrüžiti Prekmurje i Medjimurje? »Naše Novine« pišejo da prej zato, ar smo oboji bili pod Vogri, meli smo ednake zakone i mamo iste — tradicije. Gospodje, imate prav ! V Prekmurji so včili naše, da so slovensko govoreči Vogri ; v Medjimurji včili brate Horvate, da so hrvatsko govoreči — Madjari. V Prekmurji so ovirali zvezo s Slovenci ov-kraj Müre ; V Medjimurju so tüdi imeli kitajski zid — Dravo. V Medjimurju senjajo ništerni od »lepote« — pretekli časov ; v Prekmurju tüdi dobimo lüdi, šterim neide v glavo, da je Slovenec od Boga storjeno bitje. Imate prav, tradicije so iste. Ar pa gospodje z istimi tradici-jami ( v povedanom smislu Seveda ! ) bi radi prišli vküper, zato pa — coki Slovenec! — stopi s poti Hrvat! (ali kak bi se to po madjarski teklo. ,,Félre tót*. ka Madjar ide) in Pripravljajte si vuja na „čimtadralto" — štera zan sljivo pride, če bodo ujedinjeni v zdrüženom Prekmurji in Medjimurji vsi junaki — istih tradicij. In takrat njim najbrž zraste kuraža in greben, takrat ne vujdejo zavolo male Slovenske demonstracije na Vogrsko in se ne poskrijejo na pod-štrešji kak dozdáj — v časih ločedos-ti, v časih ko vladi krivica . . . štera nešče razmiti, da se nujno, prej nujno morejo zdrüžiti junaki istih tradicij . . . Zakaj je dača velika. ,,Naše Novine" pišejo, prej zato, ar mamo — vučitele in žandare Dosta je vučitelov, ešče več žandarov, zato je velka dača. Dobro, ražmimo. Slovenskomi vučiteli in slovenskomi žandari nepri-voščijo od gotove strani niti falaček rženoga krüja. Nego radi bi znali, če bi naši žandarje narodi i državi vörne lüdi preganjali in naši vučitelje blatili po Šolaj narod in jezik slovenski, kak bi bilo te?-. . . Dobili bi pšeničen krüj in debelo — Ogrsko salamo ? O tem pa ne pravimo to, da je v šolaj, štere omenjajo "Naše Novine« — vse po našoj volji. Ravno nasprotno : po volji tistih strank je, štere ščejo naši ,neodvisni" podpirati na živlenje in smrt, šterim so popevali javno Pohvalo i štere tak lübijo naše neodvisne, da to niti povedati ne moremo. Zato pa svetujemo merodajnim gospodom, naj hitro rešijo pritožbo "Naših Novin«. Ar či do prišestne srede ta zadeva nede rešena, no potem je ne izklüčeno, da iz zdrüžitve Prek- 8. avgust 1926. NOVINE 3 murjn in Prekmurja nikaj ne bo. Naši samostojni so trdi dečki in oni bodo držali svojo "svéklo" reč. GLASI- Murska Sobota. — Jako nevarno se je pobila deklička sobočkoga pismonošo Plegara Bila je z drőgov decov pri mašini, ki je blüzi pri biži mlato. Deca so se spravila na napunjene žakle sedit. Naednok pa eden moški skrči : ,,Deca dol !* Deklička preci se je zosagala i strahi spadnola z čelom na okovani rob tehtnice (vage). Čelo si je tak presekala, da je morao Zdravnik rano vküp šivati. — Nesreča se je zgodila pri zidanji nove hiše. Delali se že zastrž, pa se njim je rušt podro. Dva rokodelca z majstrom sta bila na rušti. Majster se je zgrabo i obviso, rokodelca pa sta spadnola do). Eden se je nekaj namali pobio, drügi, Horvat Stevan iz Veščice, pa si je pri spadaji nogo v gležnji potro. Odpelali so ga v bolnico, kde je dobo itaki zdravniške pomoč. — Javna nespodobnost. Po M. Soboti že preci dugo ljüdje šepečejo, da se prej. na cintori i okoli cerkvi shajajo mladi parčki ; pa ešče kaj več znajo tüdi: ljüdje povedati. Po vsem tom, da so okrali cerkev, da so gor-vtrgali na cintori kapelo i da so krali na farofi, je tüdi to Verjetno. Vsem, ki si hodijo na sveta mesta hladit svojo prevročo ljübezen, bodi povedano, da bo lüdstvo znalo občuvati svetost tej krajov. Opominamo te ljüdi, ki ne kažejo niti za makovo zrno sramü, posebno pa ednoga negodnoga mladenca i njegovo že preveč godno gospodično naj se v mraki i ponoči ogiblejo tej prostorov, da kder ne obredijo. — V sobočko bolnišnico so pripelali 18 let staro deklino iz Pecetinec na sosédnom Štajerskom, šteroj je mlatilni mašin nogo odtrgno. Kak domači pravijo, je vzrok nesreče to, da so se mladi lüdje nekaj dregali pa plodili po mašini, i v tom je deklina po nepriliki stopila v odprtino na mašini. Če ostane pri življenji, se za zdaj ešče nemre znati. Malo pameti pa treznosti že more biti pri mašini. — Krojaški in čevljarski tečaj. Skupna Obrtna zadruga v M. Soboti naznanja krojaškim in čevljarskim mojstrom, da se začne krojaški tečaj dne 17. augusta t. 1., čevljarski pa nekaj časa poznej, Opomina zadruga vse prizadete mojstre, da se kak naj prle dajo vpisati pri imenüvanoj zádrug. Načelstvo. — Nesreča pri mašini. Starejši človek v Soboti je prí mašini po nepriliki spadno z voza, pa pri tom tak nesrečno prilete na rasoje, da so njemi nogo, v bedri skoz presmeknole. Rana je nej preveč nevarna. Slovenska Krajina. '!— Gasilsko samopomoč si mislijo ustanoviti za izvršujoče člane gasilno društev. Sklenoli so v Maribori na občnom zbori Jugoslovanske gasilsko zveze dne 18. VU. t. 1. glede samopomoči sledeče : K samopomoči lehko pritopi prostovoljno vsaki izvr-šujoči član gasilnoga društva. Za pristopnino pláča ednok za vsikdár 5 dinarov, za slučaj umrlih članov po 1 dinar. Mi pozdravlamo to miseo, či pomislimo da je J. G. Z edna izmed najmočnejši drüštev v našoj državi, Štero ma približno do 20.000 članov. Či od teh samo Polovica pristopi k samopomoči tak za slučaj smrti dobi drüžina umrlega Člana do 10.000 podpore. Vsem izmed nas je znanno, da izdatki pri priliki betega in končno smrti neso máli. Zato pristopimo k gasilskoj samopomoči. Podrobnosti se razložijo odposlancom gas. drüštev pri priliki župnega občnoga zbora. Desetletni jubileum je obslüžavalo R. k. cerkveno drüštvo v South Bethlemi v Ameriki. To drüštvo obstoji skoro iz sami naši rojakov. Pred poldnevom so meli lepo telovo procesijo, štero so vodili i opravili slovesno sv. mešo domačin veleč. Pater Veren iz M. Sobote. Popodne so meli gostje i odbor sküpen obed. — »Kakši so ljüdje ?« Pod tem naslovom so napisale novim: nove prekmurske stranke nekaj neslanosti na šoštare. Pravijo, da bi šoš'arje radi sedeli na žamatni stocaj. G. dopisnik znamkar nas šoštare po sebi sodi. Mi pa znamo, da se nova stranka za to sili k najvekšim strankam, da bi je te na mehke stoce zdignole. Pa nikaj nede. — Politiko SLS. pa ne trbe nikomi zabijati v glavo, se sama priporoča i velka večina Slov. naroda je za to politiko. Ta močna stranka se vas telko boji kak lanskoga snega ; — ka bi se moški deteta bojao. — Vidite, Vidite, niti agitirati ne vete. Vi zaničavlete šoštare ? To Znamo. Vej so vam tüdi rešetarje, cekereši, sklecarje itd. ne pri srci. Samo kmetskomi lüdstvi se ešče samo poklanjate. V srci pa gvišno tudi te zaničüvlete. Znajte, da krščanska politika ne zavrže niedaoga stana, ki si z basnovitim delom pripravla krüj. Kak je venda to, da vas Šoštarje morajo včiti krščanske politike, vas vučene gospode, ki pravite, da moramo gizdavi biti na vas. Ej jaj, v ednom ste nas pa le prekosili, najmre, da mate več smole kak mi. Šoštarje. — Vel. Polana. Naši vrli Amerikanci so se pali Spomnili Presv. Srca Jezusovogá i nam poslali za cerkveno lepšanje, posebno za križnopot, lepe dare. Darüvali so : Čuk Števan z drüžinov, doma iz Vel. Polane 100 dolarov, Zelko Stevan z ženov Trezov, do ma iz Črensovec 40 dolarov ; po 20 dolarov so darüvali : Horvat Jožef i drüžina iz Vel. Polane, Denša Janoš z drüžinov iz Brezovice, Tkalec Ivan z ženov Maokov iz Trnja, Vuk Števan z drüžinov iz Male Polane, Kramar Ivan iz Žižkov ; po 10 dolarov so dali : Hozjan Ignacij, Cipot Matjaš, Hozjan Marko, Hanc Martin vsi iz Trnja. Lani pa nam je darüvao za novo nebo (baldahin) 6 jezero Dinarov Spilak Ivan z družinov z Male Polane. — Nedavno smo tüdi objavili, da nam je Horvat Jožef z Vel. Polane poslao 10 jezer Din. šteri dar so nabrali on i njegovi prijatelje. Vsem plemenitim darovnikom i tistim, ki je nasledüjejo naj bogato poplača presv. Srce Jezusovo 1 — Župnijski urad Vel. Polana. — ,,NovÍce v Sükali" smo de-nešnjoj številki priložili. Kak vidile so dosta lepše kak so bile v začetki. Ali si je shranjüjete dobro? Da je po par letaj date zvezati ali pa sami zvežete, da bote meli lepo knigo pri hiši. Posebno je zanimiva slika na 1. strani, bi kaže ljubljanskega hercegpušpeka na konji. V tistoj püšpekiji majo nekaj far v tak visiki goraj, da je ta žmetno priti peški ali pa s kolami gor. Najležej je priti gor s konjom. Tüdi svojega vladiko so verniki na konja posadili, da bi ležej prehodili težavno pot, na štero sili častitlivoga starčeka (okoli 76 let so stari) gorečnost za zveličanje düš. — Lepa je tüdi slika na 3. strani, štera kaže šolske mladenke v narodnoj noši. Kda pa bodo pri nas mladenke začele z narodnov našov ? Što bo tisti, ki de znao povedati, kakša je naša narodna naša ? — Turnišče. Na Splošno željo lüstva, se je ustanovila "Hranilnica in posojilnica za Turnišče in okolico," ki ima namen pomagati vsem, šteri se bodo da nje obračali. Posojilnico najtopleje priporočamo in njoj Želemo vnogo uspeha. Preganjanje Materecerkvi v Meksiki. Meksika je dobila nedavno ustavo. Fundarnentalni zakoni v ustavi, na štere zidajo drüge zakone, foti nemajo naravnost protiverskoga značaja, pač pa so tak dvorezni, da se lehko na njihovoj podlagi preganja Matercerkev. Namen zdajšnje vlade i njene večine je bio očivesen. To nakanenje so tüdi naskori začeli skoz spravlali. Vlada je edno za drügim dala odredbe, štere so bile proti pravicam Materecerkvi. Najbole pa je ovirala vlada s svojimi zapovedmi slobodno opravlanje verskih obredov. Püspecje so vlado opominali, naj te zapovedi spremeni. Pa zaman. Cerkveni predstojniki so morali z naj-ostrejšim orožjom nastopiti. Prepovedali so dühovnikom, da ne smejo opravlati od 1. t. m. naprej niedno versko opravilo. Od tistoga dneva nega tam niedne meše, niedne spovidi ali prečiščavanja niednoga zdavanja ali Sprevoda. Ta Prepoved je strašno vplivala na ljüdi. Ljüdje so se vse trli okoli cerkvi da bi bili pri zadnji mešaj. Noč i den so spovidavali, prečiščávali, zdavali i firmali. Lüdje so ešče šteli sprijeti svestva, prle kak so dühovniki odišli. Čele procesije dece za firmati so šle k püšpekom da bi je firmali, Zgodilo se je, da so püšpecje med firmanjom večkrat omedleli od trüjave. V Pachuci varaši je v cerkvi bila takša fesnoča, da se je 12 oseb zadüšilo. Na mestaj so bili genlivi pa tüdi žalostni pogledi. Ljüdstvo je goreče molilo k Bogi za zmago Materecerkvi. Oblasti so vojake pošilale k slüžbi božoj i v veči mestaj so dühovnike od oltarov v mešnoj obleki tirali v temnice. Več mešnikov so že tüdi spostrelali. Lüdstvo je jako razbur-kano i je tüdi več oblastev napadnole. Dozdaj je mrtvi 26 ljüdi. Dühovniki so odišli s püšpeki vred iz države na eden otok. Katoličanci so pa začeli boj proti državnim oblastim. Te boj ljüdstvo vodi brez orožja s tem, da neščejo nikaj od protivercov küpiti i sploj z vsemi, ki so proti Matericerkvi, neščejo nikaj meti. 1. avgusta je ljüdstvo bilo čarno oblečeno i so razobesili Čarne zastave. Znano je, da je Meksika zve-čine jako katoličanska držáva. Okoli 95 procentov je katoličanov i samo 5 procentov je brezvercov. Tüdi majo preci cveteče versko živlenje. V celoj državi sta 22 püšpekiji i 7 nadpüšpek. Kak je to mogoče, da je 5 procentov brezvercov dobilo vso oblast v roke i si podstopi preganjati Matercerkev ? To je zato, ar so katoličanci mislili, da je zadosta, či so v cerkvi katoličanci, v javnom živlenji pa ne trbe pokazati svojega verskoga osvedočenja. Zato so, ali ne šli volit katoličanski poslancov, ali so pa volili nasprotne stranke, posebno socialiste i komuniste, ki tak radi gučijo, da je vera zazebna stvar i jo vsaki lehko svobodno ízvršavle, kda pa dobijo oblast v roke, te pa delajo ravno nasprotno. Ka se s toga včimo ? 1. Molimo prav goreče za zmago kat. cerkvi. Drüžine naj vsaki večer postavijo v te namen Očanaš. 2. Pri volitvaj iti vsi volit krščansko stranko. Nihče ne sme ostati, da ne bi volo. 3. Delati na to, da i drügi idejo volit krščansko stranko. Nemre biti pravi katoličan i proti svojoj vesti dela, što pravi, da je katoličan, pa itak da votum na stranko, štera je veri sovražna i kráti pravice sv. Materé cerkvi. Domača politika. Vsa pazlivost politični krogov se obrača na občinske volitve v Srbiji. Vršijo se med Radikali i Davidovičovimi demokrati žilavi boji. Radikali, ki majo na svojoj strani. vlado i šterim pomagajo včasi tüdi oblasti, jako strahüjejo demokrati, V Vnogi mestaj radikalni pristaši pod vodstvom orožnikov šalijo pristaše drügi strank. Ed noga demokratskoga poslanca so preci ranili, ednoga kandidata pa je nekši župan (radikalec) z revorvelom strelo. Odbor za preiskavanje korupcije dela naprej. Na den idejo preci zamazane reči, štere kažejo, da je naša centralistična uprava jako loška. Dijaško polje. Domenjeno dijaško zborovanje se vrši v ponedeljek, dne 9. avgusta ob 9 uri dopoldan. Zavest dolžnosti zbere na tem zborovanju vse tiste, ki jim je mladostna beseda volja nefilis-terske bodočnosti. Knjige vsak vrni knjižnici! Predsednik. URADNO NAZNANILO. G. Srezki poglavar v M Soboti naznanja: Ministerstvo za zvünešnje zadeve je 1921 leta dalo naredbo, da tiste osebe, ki živejo v pokrajinaj, Štere so bile prvle pod vogrskov državov, pa ešče nemajo našega državlanstva i so že dorasle za vojaško slüžbo pa majo vse pogoje za sprejem v našo državo, se naj javijo za vojaško slüžbo, pa s tem, da bodo slüžili, dobijo pravico državlanstva. Ar je pa zvünešje ministrstvo ne pristojno za te zadeve, nego Znotrašnje ministrstvo, zato te osebe, štere so zvršile goripovedano naredbo ešče vseedno nemajo državlanski pravic, zato je vojni minister dao naredbo, da komandanti vojni okrugov pozovejo vse te obslüžene vojake, naj vložijo prošnje na znotrašnjega ministra za sprejem v naše državlan-štvo. V prošnji naj se zezavlejo na odredbo ministra za vojno i mornarico br. 11929 od 5. junija 1929. i povejo, kde i kda so služili i kakši vojaški čin so dosegnoli. 4 NOVINE 8. avgust 1926. GOSPODARSTVO. Perutninstvo. Poleg živinoreje je za našega po-lodelavca posebno važno tüdi perut-ninstvo (gojenje kokoši, rec i drüge živadi) V zadnjem časi se je začeo velki izvoz belic i živadi. Največ se izvaža v Švico. Nešterni trgovci z živadjov, so meli telko naročil iz Švice, da so morali ta poslati posebne zastopnike, ki so tam razpošilati i vrejüvali našo živadno trgovino z svicarskimi trgovci. Važna je gojitev živadi za to, ar jo zmore tüdi najvekši siromak. Skoro je nega sirote, Štera ne bi mela nekelko repov kokoši. Vej je kokoš za vnogoga siromaka, skoro bi pravili, edini dohodek. Vsi domači mali izdatki i menša plačila pridejo prí siromaškom človeki navadno iz belic. Zato pa je kokoš i drüga živad, najbole razširjena domáča stvar. Pri Siromaki je neogibno potrebna za Plačüvanje vsakdanešnji potrebčin, pri bogatejši pa točen pribolšek na stoli. Ešče za ednoga zroka volo je živad Važna za našega siromaškoga človeka. Živad potrebüje kakšega posebnoga krmlenja. Pri malom broji, — na siromaškom dvorišči je itak nega dosta, — zadostüje, da kokoš trga trato, išče vseféle ostanke po dvorišči i lovi stvarce pa mühe. Rece pa žlab-rajo po mlakaj i si proščejo vekši deo hrane. Živad je jako zadovolna tüdi z ostánki svinjske krme i na dvorišči vse natebne pa poklüka, ka že vsaka drüga stvar zavrže. Vnogi mislijo, da je za narodno gospodárstvo važno, či se perutninstvo goji na velko. Pa ne resan. Dobro je toti, da ma držáva takša gojišča za Perutnino pa da majo kakši bogatašje veselje v tom, da svojo lepo Živad vozijo na rastave pa tam dobijo lepo premijo za to, vendar je gojenje Živadi najvažnejše doma na dvorišči, v menšoj meri. Država mora gojiti pe-rutninstvo za to, da pride na pomoč či si kder ščejo fajto zbogšali. Tüdi držáva ležej pretrpi kvár, či pride na živad kakši poprijeti beteg. Dostakrat pridejo takši betegi, da vsi kűri spo-ginejo, ali pa je trbe za to, da se beteg ne širi, vse spoklati, te kvár držáva ležej pretrpi, kak pa zaseben Človik, či bi, na priliko vekši deo svojega imanja vložo v gojenje živadi. Iz toga stališča nemremo lüdi priporočali zadruge za perutninstvo. Či prejde živad je zadruge navadno konec, ar jo gospodarsko vniči. Ka je važno znati pri gojenji živadi na drogno ? Prvič, da si pravo fajto za-beremo. Pri nas so najbole razširjene tri fajte. Domača kokoš je Srednje velka, da pri Srednje dobroj krmi 130 belic na leto i preci tečno meso. Dobri, bi bilo, či bi začeli gde gojiti posebno domačo fajto, štera bi se dala s haskom gojiti. Gola kokoš. Ta fajta je dvojne vrste : menša pa vekša. Je dobra za to, ar je trdnoga zdravja. Kosti so močne, meso, či ravno ga ne da dosta, pa je preci tečno. Znese na leto do 130 — 150 belic. Piščance dobro gor-stepe. Je poleg domače fajte najbole priporočliva. Hlačasta kokoš je pri nas redko, čiravno, ka se v naši krajej preci dobro sodi. Med vsemi domačimi faj-tarni, ma hlačasta kokoš nájveč mesa. Važno je tüdi to, da ma belo kozo. V drügi državaj najmre dosta ráj kűpü jejo živad, či ma belo, kak či ma čarno ali Žuto kozo. Hlačaste kokoši nájveč znesejo med vsemi fajtami. Pri količkaj dobroj krmi znese kokoš 140 — 160 belic. Tüdi perje je izvrstno, skoro ednako z recjim. Poleg toga je ešče plimut fajta, štera se je Prinas ne mogla vdomačiti. Je najbole rahla pa zbirča. Potrebuje dobro hrano. Vdomačiti pa se zato nemre, ar rada na nje pride küga i spoginejo vse, zato je za siromaško dvorišče ta fajta ne. Gojijo je samo na angleškom na velki imanjaj, da se te z njimi po razstavaj postavlajo. Posebno pa je gojijo, tam za volo lepe postave pa libraste farbe. Jako dobro bi bilo, či bi v ednoj vesi mogli po vsej dvoriščaj meti isto fajto. Zakaj ? Zato, ar se te fajta vsikdar bogša, postane v rasti močnejša i tüdi bole nese. Za takše izenačenje pa je potrebno, da se od stani državni zgajališč vsikdar od iste fajte belice pošilajo v kakšo ves i se samo tiste fajte belice nasédejo. Cene: Zrnje : 100 kg. (metecent) pšenice 340 Din., žita 220 Din., ovsa 180 Din. kukarice 170 Din., ječmena 215 Din., hajdine 260 Din., prosa 215 Din,. Živina: Govenska v Ljubljani kg. 7’50—8 Din., teoci 9—10 Din., svinje 12—13 Din. Krma: Sena 60—70 Din., slame 40—60 Din. metercent. Borza: 1 Dolar 56 Din 50 par, Schiling 8 D., Čehoslovaška krona 1 D. 67 p., Nemška zlata marka 13 D. 53 p., Francoski frank 1 D. 44 p., Švicarski frank 10 D. 96 Taljanska lira 1 Din. 90 par. Mali oglasi. SÜHE GOBE ! GRBANJE ! Küpüjem vsigdar po najvišišoj ceni. Zapomnite si i odavajte grbanje vsikdar v tgovini FRANC SENČAR Lotmerk Naznanjamo cenjenim küpcom, da smo trgovino v lastno hišo v Slovenskoj vulici premestili. Brata Šiftar i Hahn. Naročnina ino oglasi se Sprejemajo za „Novine“ pri Í. HAHN trgovina s papir-jem, a pisarniš-kami in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte. Lepa zidana hiša z imanjom 4 i pol plügov se oda po niskoj ceni. Hiša je oddaljena samo 5 minut od Murecka (Cmurek). Več se Zvedi v gostilni : VIKTOR HAITZ GORNJI CMUREK. Trgovski vučenec (inaš), močen, zdrav i zaneslivi najraj iz Slov. Krajine se sprime trgovini ANTON KOROŠEC Gornja Radgona, Mlinske knjige Trgovske knjige Pergament papir Creppapir Pisemski in kancelarski papir se dobi na veliko in na malo I. HAHN Murska Sobota. Dve novivi senji je dobila Črensovska občina. PRVO Živinsko i kramarsko je 20. oktobra, DRÜGO samo Živinsko pa je 14. marca. Poleg toga, ta starivi senji obdržanivi kak dozdáj v pondelek po spro-tolešnjoj i jesenskoj križoskoj ne-deli. Senja v Črensovci se sama priporočajo. OČB. ODBOR. Naznanilo. Naznanjam sp. občinstvi, da s 1. avgustom odprem trgovino z usnjem (ledrom) na Lendavskoj ulici (poleg izraelitske sinagoge) v M. Soboti. Prosim spoštüvano občinstvo za obilen obisk. ŠTEFAN HOLCMAN. Prekmursko kat. podporno društvo sv. Ivana Krstitela št 13. spadajoče pod družbo sv Drüžine. Drüštvo je ustanovleno 15. septembra 1920. 1. in je najbolše za Prekmurske Slovence in Slovenke v Chicagi. Zavarüje se lehko od 250 do 500 dolarov. Moški in ženske od 16. pa do 55. leta. Deca od 1. leta do 16. Deca Plačüjejo vsi po ednoj ceni 15 centov na mesec, a stareši pa po svojoj starosti, či se mladi da notri menje, či stareši več. Seja je vsakšo 4. nedelo v meseci ob 2 vöri popoldne v Cerkvenoj dvorani sv. Števana, Lin-coln št. po 22 Pl. V slučaji poškodbe član ali članica dobijo za 6 važnejši operacij 75 dol. za zgübo ednoga oka 100 dol. za 2 oke 250 dol. tak ravno za roko ali nogo či je več nej za delo. Za 4 prste na roki ali nogi 50 doli. Odborniki so: predsednik Andrev Glavač, 1844. W. 22. PL podpredsednik Martin Gabor, tajnik Stefan Poijs 1929 W. 22 Pl. blagajnik Ivan Denša 2780 Artbington št., zapisnikar Matjaš Hajdinjak, nadzorniki: Joba Horvat, Mihal Haklin, Prank Jörkiš, drüštveni voditeo Janoš Hren, vratar Štefan Majcen. Novi mlin na šest parov (trije valcini i trije kamni) i vse priprave za pšenico mleti, novi reform i reks ma-šinje za kašo, močna stalna voda i hiša z štirimi sobami, kühnjon, 9 svinjski hlevóv, listnjek, 2 űti, štale pivnica, vsa Priprava za oli delati i 9 plügov grünta se včasi oda. Pitati se mora pri g. Ferdo Zmazek mlinski posestnik na Grabah, posta Sv. Križ pri Ljutomeru. Vljudno naznanjam vsem p. n. interesentom, da bom imel že za prihodnjo šolsko leto v zalogi šolske knjige za gimnazijo in vse osnovne šole v Prekmurju, -- Gg. profesorjem, učiteljem in trgovcem s knjigami Priznavam 10%-ni popust pri večjem naročilu. Priporočam se I. HAHN trgovina s papirjem in knjigami v MURSKI SOBOTI. HRANILNICA IN POSOJILNICA v ČRENŠOVCIH. r. z. z n. z. uraduje vsako nedelo ino svetek. Obrestüje hranilne vloge (navadne) po 8% Vezane vloge proti šest mesečnoj odpovedi od 5000 Dinarov naviše pa po 8 1/2 % Stanje Vlog je že 2 milijona Dinarov Kmetski penezi se naj vložijo v kmetske hranilnice i naj slüžijo v hasek našemi kmetskomi lüdstvi. Zavüpajte nam peneze, za štere dobro stojijo naši kmetje z vsov svojov vrednostjov, ka večim sirotam je lehko posodimo na fal interes. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj JOŽEF KLEKL. Urednik: IVAN JERIČ.