Št. 31 (749) L. XV NOVO MESTO, četrtek, 6. avgusta 1964 DOLENJ TeA/^ Ar Ao/ /fifr/ /norcfa ze /w/7/c Tebi, neznani motorist, ki si se v ponedeljek zvečer pripeljal z mopedom iz Žabje vasi in pri hotelu Kandija zavil na novomeški most s tako naglico, da si ravnotežje komaj komaj še ujel, pišem to pismo. In tudi tebi, lastnik fička, ki si v soboto opoldne pripeljal po Cesti komandanta Staneta na novomeški Glavni trg tako hitro, da niti nisi opazil belih črt na cesti, ki dajejo prednost pešcem, nato pa si dirkal čez trg kakor za stavo. Obema pišem te vrstice, saj boš ti, motorist, ali pa ti voznik fička, morda že jutri mrlič. Potem ti naslednje vrstice ne bodo več potrebne. Danes ti mogoče lahko še pomagajo. Pomagajo? Vidim te, kako pomilovalno si se nasmehnil objtejle besedici. Tebe, »junaka s ceste«, ki te zaradi drzne in hitre vožnje občudujejo skoraj vsi fantje v vašem podjetju, tebe naj hi kdo javno pokaral zaradi neprimerne vožnje skozi mesto? In ti, lastnik fička, ki se pred prijatelji tako rad postavljaš s svojimi izleti, kilometri in dirkami po naših cestah, sii zdajle zamahnil z roko, češ, prazne mamje, takole pisanje ... Oba sta ponosna na svoji prevozni sredstvi. Ob ponosu in veselju pa sta pozabila, da nista sama na cesti. Ti. hitri mopedist, v ponedeljek zvečer nisi videl, kako je neka mati na mostu zadnji hipec potegnila k sebi otročička, ki je stopicljal ob njej po hodniku; če ga ne bi s tem darovala, bi ga ti zbil n.a! "a! In ti, hitri lastnik »teka, prav tako ne veš za obsojajoce poglede, ki so »Pi-emljaii Tvojo dirko ^2 Glavni trg. Eden iz-j^d meščanov je namreč jjejal sosedu: »Tale se bo Kfnalu zaletel!« Ni se motil; tvoja predrznost, pomešana z objestnostjo, podaja nevarna tebi in tvoji okolici. Divje, nevarne vožnje v naseljenih kra-]ln niso nobeno junaštvo; °Ra seveda ne veš, če-Pl'*v se včasih rad tudi r*ah«»*. da si kol lastnik avtomobil ..zd<) sodo. n,< -i in hitri mopedist Pozabila, da avtomo-motor in marsikaj "'URega še ni kultura; to ln,xe lennika. Brez srca. »Poštovanja varnosti dru-ce bn>7' vljudnosti na b1> pa vidva in vsi va-Podobni še dolgo ne **-e kulturni kljub vsej ^hniki. Ne vem, če bereta in plušata, kako utripi jo l^Jenje okoli vaju. Rad ' vanm povedal le to, da ' »etOs terjale prometne esi-ečo samo v našem NAJVAŽNEJŠE: STANDARD Dosedanje izpremembe v gospodarstvu in te, ki so še v pripravi, so skupaj s povečanjem osebnih dohodkov sestavni del uveljavljanja načel nove ustave in novega gospodarskega sistema, njun končni namen pa je: oživiti delovno organizacijo kot nosilca razširjene reprodukcije - Sprejeto stališče za delovne organizacije v gospodarstvu in družbenih službah: zagotovi naj se izplačilo nadomestila v znesku 3000 dinarjev. Skupni plenum ObO SZDL in ObSS je v soboto, 1. avgusta, v Novem mestu po mrzlični negotovosti zadnjih dni postregel z odločno in jasno orientacijo; standardu proizvajalcev je treba posvetiti vso pažnjo in takoj povečati osebne dohodke. Na plenumu so v zvezi z zadnjimi podražitvami ugotovili, da se morajo tej nalogi posvetiti vse subjektivne sile v občini. Samo s povečanjem osebnih dohodkov lahko zagotovimo, da podražitev življenjskih stroškov ne bo prizadela standarda proizvajalcev. Plenum je po daljši razpravi sprejel priporočila, s katerimi seznanjamo javnost. V uvodni besedi je predsednik ObSS Avgust Av-bar nanizal kratek povzetek iz problematike materialnih odnosov, kakršni so v veljavi v naši družbeni ureditvi. Ko je naštel oči-vidna protislovja v gospodarskem sistemu, se je dotaknil ukrepov, ki so bili že podvzeti, da bi jih odpravili. Poudaril je, da z dosedanjimi in predvidenimi ukrepi odpravljamo obdavčitve, ki nimajo ekonomske podlage. Hkrati s tem je treba urejati tudi tržne odnose in cene. Ker smo s spremembami šele začeli, podjetja ne morejo in ne smejo (trenutno so nekatere panoge v slabšem položaju od drugih) ocenjevati stanja zgolj z osebno prizadetostjo, ne da bi upoštevala, da bo niz ukrepov še sledil. Z novimi ukrepi je doseženo to, kar smo v gospodarstvu že dlje časa vztrajno zahtevali: sprostitev cen. Zdaj so panoge Razstava ljudske umetnosti v Kostanjevici Na Lamutovem razstavišču v Kostanjevici, kjer je od 11. julija razstava likovnih del Jožeta Horvata — Jakija, bodo v soboto, 8. avgusta odprli razstavo slovenske ljudske umetnosti, ki jo je pripravil Slovenski etnografski muzej v Ljubljani. Razstava bo prikazala slovensko ljudsko slikarstvo iz 18. in 19. stoletja, predvsem pa slike na steklo, poslikane panjske končnice, votivne podobe, spominske table, slikan okras na hišni opremi, ljudske stenske slikarije, slikarije na keramiki itd. Poseben poudarek bo dan pisanicam in raznobarvnemu vezenju. okraju že 66 življenj. Samo v juliju se je ubilo na cestah ljubljanskega okraja 24 ljudi, odraslih in otrok, domačinov in tujcev. Neprevidnost, pri marsikom združena Z vajino objestnostjo in brezsrčnost jo, je botrovala večini izmed letošnjih nesreč! Po številu smrtnih žrtev pri prometnih nesrečah prihajamo v tej najbolj črni statistiki na eno prvih mest v F.vropi, hkrati pa vemo, da se bo promet rrj naših cest »h razvijal še hitreje. Samo v juliju se je ubilo na cestah našega okraja 24 ljudi. Ali sla prepričana, da mordu že ta mesec ne bosi a med njimi tudi vidva? VAJIN SOSED S CESTE našega gospodarstva na tržišču v pogojih tržnega gospodarstva. Pred novimi ukrepi je bilo pod kontrolo 75 odstotkov cen, zdaj jih je še okoli 50 odstotkov, do prihodnje spomladi pa bo kontrola cen najbrž ukinjena. S tem skušamo doseči dva namena: delovne organizacije naj dobijo več sredstev za razširjeno reprodukcijo, v nacionalnem dohodku pa naj se hkrati s tem poveča delež osebnih dohodkov. Ker je pričakovati, da Srečanje interniran-cev na Mirni Bivši internirana, vojni ujetniki in politični zaporniki iz časa NOB z Mirne in njene okolite se bodo 10. avgusta ponovno zbrali. Zbor bo ob 19.30 na Mirni pri Bojanu Koleneu. Kot na podobnih zborih bodo udeleženci tudi letos obujali spomine na vojni čas. 10. avgusta 1942 so Italijani v mirenski dolini aretirali in odpeljali 57 oseb. bodo vodstva posameznih delovnih organizacij v investicijski zagrizenosti, kakršna se je udomačila, skušala dokazovati, da ni sredstev za povečanje osebnih dohodkov in da nas lahko rešujejo samo ločni skladi, je bilo v referatu in v razpravi poudarjeno, da se je tudi v gospodarstvu v novomeški občini sprostilo precej sredstev z ukinitvijo 11-od-stotnega prispevka iz dohodka v nekaterih panogah, s sprostitvijo 10 odstotne obvezne rezerve v gospodarstvu, z ukinitvijo prometnega davka za nekatere proizvode itd. Samo z ukinitvijo prispevka od izrednega dohodka (davka na pridnost) je ostalo na našem področju letos 400 milijonov dinarjev, z ukinitvijo prispevkov v družbene investicijske sklade pa okoli 350 milijonov! Upoštevaje zadnjo podražitev, se bodo pri 4-članski družini, če ima 1.2 (Nadaljevanje na 3. str.) PROGRAM IV. RIBNIŠKEGA FESTIVALA Poletne kulturne prireditve v Ribnici, k« jih organizira Ribniški festival — četrti po vrsti — bodo v dneh od 10. avgusta do 12. septembra. V letnem gledališču v gradu bomo lahko videli naslednje prireditve: 10. avgusta nastopi kvartet mehiških pesmi MAGNIFICO iz Skopja; 16. avgusta ob 18. uri bo promenadni koncert godb iz Ribnice in Kočevja, po koncertu zabavna prireditev; 23. avgusta ob 10. uri bo v Domu JLA otvoritev kiparske razstave akad. kiparja Staneta Jarma iz Kočevja; 29. avgusta nastopi Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane z Jurčič-Marinčevo igro JURIJ KOZJAK; 2. septembra: SLG Celje — Eugene ONeille: STRAST POD BRESTI; 3. septembra: literarni večer slovenskih književnikov; 5. septembra gostuje Mestno gledališče ljubljansko 7. MALO 2EHTO; 6. septembra (ob 17. uri) nastopi Mladinsko gledališče iz Ljubljane z igro Žarka PeUina STARŠI NAPRODAJ; 12. septembra: Rulli In August Goetz: DEDINJA. Nastopi DPD Svoboda Ribnica. Prireditve bodo v letnem gledališču v gradu ob 20. uri, v primeru slabega vremena v Domu Partizana. Vstopnice po 300, 200 in stojišča po 100 d n (za promenadni koncert, literarni večer in mladinsko predstavo po 150, 100 in 50 din) so na voljo v knjižnici, pred predstavami pa tudi pred gradom. ORGANIZATOR — RIBNIŠKI HISTIVAI. - VABI K ČIM VEČJI UDELEŽBI I V soboto so v Kranju slovesno odprli letošnji XIV. Gorenjski sejem. Za nas je posebno zanimiv, ker razstavlja na njem letos občina Brežice prvikrat lončarske, pečarske in pletarske izdelke, Ribnica pa se je tokrat predstavila Gorenjcem s svojo znano zbirko suhe robe. — Na sliki: Jože Keržan in prof. Miro Kugler, oblikovalca in izdelovalca lončevine, pred eno izmed razstavnih vitrin. Več o razstavi v Kranju berite na 5. strani današnje številke (Foto: Franc Perdan) KOZJANSKO V BORBI Proslava 20. obletnice ustanovitve Kozjanskega odreda pod geslom »Kozjansko v borbi« bo 16. avgusta letos. Na to slavje vabi Združenje borcev NOV občine Sevnica vse udeležence Kozjanskega in občane, da dostojno proslavimo to obletnico. PROGRAM proslavljanji: 1. V nedeljo, 9. avgusta, bo slavnostna seja predsedstva Združenja borcev NOV občine Sevnica ob sodelovanju najzaslužnejših Kozjancev s sprejemom. — Proslavljanje 100-letivce gasilstva s programom (koncert godbe na pihala, vaje, zbor z govori). — Popoldne medobčinski nogometni turnir od 15. ure dalje na nogometnem igrišču za Jugo taninom. 2. V ponedeljek, 10. avgusta, šahovsko tekmovanje občinskih šahovskih ekip. 3. V sredo, 12. avgusta, občinsko strelsko tekmovanje/, 4. V četrtek, 13. avgusta, rokometna tekma Sevnica -• Krmelj. 5. V soboto, 15. avgusta,, pohod mladincev po poteli Kozjanskega odreda na 1*1*" nino. 6. Na dan centralne prosla/ ve 16. avgusta bo na Planini zbirališče ob 7. uri pred že» lezniško postajo in spomeni« kom ZB v Sevnici. Od tubo* do odpeljali avtomobili udeležence na Planino brezplačno. Zbirališče udeležencev a osebnimi avtomobili je ob 7. uri pred domom AMD v Sevnici za Kopitarno, odkoder je tudi skupni pohod. Tovarna zdravil KRKA spet samostojna Pred tremi leti sta se novomeška tovarna zdravil Krka in ljubljanski Lek združila v farmacevtsko kemijski kombinat FARMIS. Večkrat smo v zadnjem letu slišali glasove, da združitev (integracija t, kakršna je bila dosežena v tem primeru, ni bila plod čistih" ekonomskih potreb kolektiva niti ne sad resnične dobre volje po združitvi obeh kolektivov. Zlasti v Novem mestu smo lahko ob različnih priložnostih zvedeli, da je ostalo mno gokdaj samo pri zahtevah, ko so organi upravjanja v KRKI želeli izvedeti za čiste ekonomske pokazatelje skupnega poslovanja. Ker tudi zadnji poskusi, da bi odpravili poglavitne, nejasnosti in slabosti integriranega podjetja, niso uspeli (sem sodt po mnenju odgovornih predstavnikov KRKE zlasti šc vedno neurejena notranja zakonodaja po/j^ jetja, formiranje in razdeljevanje dohodka, čvrsta organizacijska shema združenega podjetja, vedno večji stroški režije centralnih služb in pod), je bil sprejet sklep o ponovni osamosvojitvi LEKA in KRKE. Seveda pa bosta obe delovni organizaciji poslovno sodelovali, kar je v in-terasu nadaljnjega razvoja in uspeha obeh kolektivov. Vreme od G. do 15. avgusta Približno od 8. do 11. avgusta lepo vreme, v ostalem nestalno s pogostnimi padavinami in hladneje zlasti okrog 14. atgusta. Dr. V. M. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED V LUCl SMERNIC ZA PREDKONGRESNO . AKTIVNOST ZVEZE KOMUNISTOV Okrepiti materialno osnovo delovnih kolektivov Analiza sedanjih odnosov v materialni proizvodnji in družbeni reprodukciji kaže. navzlic po-z'ti\nhn dosežkom, da je znaten del družbene reprodukcije, sredstev in odločitev na tem področju še zmeraj zunaj domene neposrednih proizvajalcev oziroma organov neposredne demokracije, v aferi politične in administrativno • proračunske distribucije, kar utegne biti na vseh ravneh druž-beno-ekvnomskih odnosov eden izmed virov raznih negativnih pojavov in teženj. Iz smernic za predkongresno aktivnost ZKJ Predsednik zvezne skupome Edvard Kardelj je imel nedavno zelo zanimiv razgovor s predstavniki uredni- NAŠ AKTUALNI KOMENTAR stva »Vjestnika«, iz katerega povzemamo nekaj najvažnejših misli, prepričani, da bo-" do koristen kažipot v predkongresni aktivnosti komunistov. Uvodoma je dejal, da smo. potem, ko je preteklo leto dni zvezne skupščine, lahko zadovoljni z doseženirhi rezultati, ki jih je dosegla zvezna skupščina pri uresničevanju ustavnih koncepcij o njeni družbeni vlogi. Razvila je precejšnjo aktivnost, dala je številne pobude za obrav-navannje aktualnih vprašanj našega družbenega življenja. Težišče njenega dela ni bilo na tem, da reče svoj »da« ali »ne« k predlogom zveznega i2vršnega sveta in upravnih organov. Narobe: prizadevala si je, da bi samostojno postavljala na dnevni red vprašanja, ki so si ji zdela najpomembnejša, skratka, da bi postala iniciator, delovno telo, stalni delovni forum, ki vsak dan načenja odprte probleme in javno razpravlja o njih, sprejema sklepe ali smernice za njihovo postopno urejanje; Skupščina je dosegla pomemben uspeh tudi pri razvijanju demokratičnih metod, pri razvijanju odgovornosti in spoštovanja konstruktivne delovne atmosfere v zborih in odborih. V prihodnje si bo prizadevala, da bi se še bolj usposobila, da bi naglo in učinkovito reagirala na razne pojave v javnosti in družbenem življenju sploh. Nato je predsednik Edvard Kardelj odgovarjal na vprašanja o pomenu sprememb v gospodarskem sistemu. Med drugim je dejal, da spremembe same po sebi ne ustvarjajo nobene nove materialne vrednosti, temveč da omogočajo predvsem izboljšanje pogojev gospodarjenja, da bi delovne organizacije lahko okrepile svojo materialno bazo. Delovne organizacije naj postanejo osnovni nosilci razširjene reprodukcije, to se pravi, di jim je treba zagotoviti enakopraven in odločilen vpliv pri razpolaganju s sredstvi družbene reprodukcije. To ter.': določeno prerazpodelitev skupnih družbenih sredstev v korist delovnih organizacij, da bi tudi to področje — družbeno reprodukcijo — vključili v sistem samoupravljanja neposrednih proizvajalcev. Ne gre pa samo za prenos sredstev, temveč tudi odgovornosti za nadaljnji napredek in razvoj gospodarjenja. V nadaljevanju razgovora je predsednik Kardelj opozoril na nesorazmerje med investicijami v nove objekte, kamor gre največji del sredstev, in investicijami za razvoj sedanjih zmogljivosti, kjer se razmeroma malo vlaga. Vo je ekonomska pomanjkljivost celotnega našega sistema. Produktivnost dela so pri nas pogosto pojmovali bolj kot problem fizičnih naporov delavcev, medtem ko je to predvsem vprašanje tehničnega razvoja, znanstvenega raziskovanja, organizacije proizvodnega procesa In Še tri mesece nas loči od ameriških volitev. Morda beseda »nas« ni popolnoma na mestu, toda ameriške volitve niso bile nikoli popolnoma ameriške, že od leta 1932, ko je bila Amerika sredi globoke gospodarske krize in je zmagal Roo-sevelt, so bile stvar vsega sveta. To velja še dvakrat bolj za letošnje. Nikoli niso bile pozicije demokratov in republikancev tako daleč druga od druge. Republikanski kandidat pridiga nekaj popolnoma drugega kot govori Johnson — najbolj verjetni kandidat demokratov. Nikoli v novejši ameriški zgodovini ni nek kandidat govoril tako neodgovorno kot Goldwater, uradni kandidat republikancev. Znani francoski list »Le Monde« ga je on-dan primerjal s šerifom, ki je pripravljen sprožiti za petelina... Goldwater je negacija (zanikanje) vsega, kar je dala in pomeni Amerika, je poudaril nek holandski časnik. N GoIdwater hoče Ameriko kakršna je bila pred sto leti, ko še ni bilo močne centralne vlade, ko je vladal zakon močnejšega, ko je bila usoda ljudi odvisna od močnih posameznikov, ko še ni bilo socialnih služb, ko so Američani šele kolo-nializirali Zahod. Tak predsednik bi vodil politiko na robu nevarnosti. Kompliciral bi stvari, zapletel bi se v nemogoča zunanjepolitična nasprotja. Pritisnil bi na Kubo, zavlačeval bi vsak sporazum s Panamo, gomilil bi orožje v Južnem Vietnamu, pretil bi Rusom in Kitajcem, govoril bi o nekakšni osvoboditvi Vzhodne Evrope. Njegovi računi bi bili po- polnoma zgrešeni. Johnson se hoče predstaviti ameriškim volivcem kot soliden kandidat, kot predsednik, ki garantira mir in blagostanje in pomeni poosebljenje tradicionalne Amerike — ne pa avanturizma, kakor ga zagovarja Goldvvater. Amerika želi solidnega predsednika Prve dni avgusta je prišlo v Tonkinskem zalivu do manjšega incidenta. Neka severnovietnam-ska ladja je napadla ameriški ru-šilec Maddox. Johnson je odredil, da se okrepi ameriška patruljna služba na morju in v zraku. Ukazal je, naj ameriške ladje in ameriška letala takoj streljajo na vsakega agresorja. Se bo ta incident razvil v večji konflikt? Će bi bil Goldwater na krmilu, bi se verjetno lok še nekoliko napel. Goldvvater bi dramatiziral ta incident. Toda v ameriški vladi ni fanatikov. Res so ondan sklenili, da pošljejo še 6 tisoč vojakov v Južni Vietnam, vendar ti pri operacijah ne bodo direktno sodelovali, nastopali bodo kot »svetovalci«. Ameriški zunanji minister Rusk je jasno povedal, da žele Združene države zmago miru in svobode na svetu, a brez militarističnega divjanja. Goldvvater je namreč nedavno predlagal, da bi uporabili v Južnem Vietnamu atomsko orožje — ni sicer tako, ki bi uničilo vso vegetacijo. Ta izjava je vzbudila silovit odpor po svetu, Goldvvater sam jo je moral takoj zanikati. Se je v spominu Hirošima, še so sledovi ameriških atomskih bombardiranj na Japonskem. Zdaj pa pride Golil-vater in predlaga nove bombe! Toda v letu ameriških volitev ameriški predsednik ne sme popuščati, to bi mu šteli v slabo, obtožili bi ga za izdajo ameriških življenjskih interesov. Zdaj ko je Goldvvater razvil svoj program in mu dal izrazito reakcionarni značaj zdaj ko je velika večina republikancev glasovala zanj — zdaj je očitno, da bo moral ta moment upoštevati tudi Johnson. Njegov program bo prilagojen okusu in potrebam povprečnega provincialnega Američana. Goldvvater je potisnil ameriško kolo bolj na desno, Johnson ga zato ne sme naravnati na levo. Bistveno je, da si zagotovi zmago, ne da bi bil zaradi tega prisiljen k večjemu popuščanju. Johnson dela koncesije, vendar Vie za ceno miru in svojih osnovnih načel. Pokazati mora, da zna braniti ameriške interese od Kube do Vietnama, ne da bi pri tem napel lok čez mero. Prepričani smo, da bo znala ameriška vlada poravnati incident v vodah Severnega Vietnama in da bo ta minil brez večjih posledic. To je velika želja vseh, ki mislijo trezno in se zavedajo odgovornosti pred svetom. tako dalje. Banke morajo biti nasproti javnosti odprte institucije (zdaj so najbolj zaprte). Ostati morajo samostojne, in sicer tako, da se v njihovo vsakdanje praktično poslovanje ne bodo vmešavali državni organi, a da bodo obenem zagotovljeni dolgoročni interesi družbe kot celote. Edvard Kardelj se je dotaknil tudi problema neza-dosti razvitih področij. Dejal je, da bi morale postati oblike pomoči učinkovite in bolj stimulativne. Temeljito bi bilo treba revidirati davek na promet. Pobirati bi ga bilo treba v potrošnji, ne v proizvodnji. Udeležba neza-dosti razvitih področij v skupnem dohodku iz tega naslova bi morala biti večja kot udeležba drugih. To bi prispevalo k temu, da se komune ne bi usmerjale samo v razvijanje industrije, ker bi postale — preko potrošnje — tudi družbene službe važen činitelj gospodarskega razvoja komune. V razgovoru je bilo načeto tudi vprašanje napačnega pojmovanja načela dohodka v družbenih službah. O tem je Edvard Kardelj med drugim dejal: »Financiranja družbenih služb po tem načelu se je treba lotiti ne toliko z vidika notranje delitve v samih ustanovah in uporabe raznih primitivnih metod nagraje- vanja po učinku, s katerimi kompromitirajo idejo o delitvi po delu, kot pa z vidika odnosa med družbo in ustanovo. Po mojem mnenju ni mogoče dobro zastaviti vprašanja notranje delitve, ne da bi poprej rešili odnos med družbo in ustanovo. V mnogih zavodih pa so začeli prav pri notranji delitvi. In tu pride do raznih neustreznih predlogov in vulgarizaci-je, tako da je videti, kot da je treba delo na primer učitelja meriti po nekakšnem zunanjem učinku ali delo kakšnega funkcionarja po številu aktov.« V nadaljevanju je predsednik Kardelj dejal, da tudi ne gre za to, da te ustanove kratko in malo »izroče« komunam, ampak da ustvarimo fiksne stalne vire njihovega dohodka po značaju njihovega dela. Na področju družbenih služb ne moremo imeti močnejše materialne baze, kot je tista, ki jo je ustvaril naš gospodarski razvoj. Zato se mora ves sektor družbenih služb čutiti odgovornega nasproti sektorju materialne proizvodnje. JtRATKL IZ RAZNIH STRAN! TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED 0 Razen že uveljavljenega znatnega zvišanja garantiranih cen, katerih posledica bo za kakih 140 milijard dinarjev več sredstev v kmetijstvu, napovedujejo še nekaj ukrepov za napredek kmetijstva. Tako proučujejo možnosti, da bi omogočili kmetijskim organizacijam najemanje kreditov pod ugodnejšimi pogoji. Predvsem se kaže potreba po uskladitvi rokov odplačevanja s trajanjem opreme, za katero se zahtevajo krediti. Znano je, da so bili doslej ti roki prekratki in da je prav to nemalokrat povzročalo kmetijskim organizacijam velike, težko premostljive težave. Će je zaradi takih in podobnih težav ta ah ona kmetijska organizacija izkazovala poslovno izgubo, vzroki niso bili samo subjektivni, denimo posledica slabega gospodarjenja, temveč pogosto, če ne pretežno objektivni — kot rezultat neustreznih cen kmetijskih pridelkov, kratkih rokov odplačevanja kreditov in podobno. Pristojni organi bodo proučili še letos tudi problem prevelikega zadolževanja kmetijskih organizacij. Nadalje so v pripravah zakonski predpisi za krepitev strokovnih kmetijskih služb in njihovo popolnejše vključevanje v proizvodne procese. Pripravljajo tudi nove predpise o vodnih prispevkih, ki naj bi zagotovili širše izkoriščanje sistema za umetno namakanje. Na pristojnih mestih proučujejo tudi načine kreditiranja kooperacije. • Novi zakon o obrtnih delavnicah samostojnih" obrtnikov prinaša vrsto novosti in ugodnosti glede možnosti občanov, da se vključijo v obrtno dejavnost. Občan, ki izpolnjuje predpisane pogoje, ima pravico zahtevati dovoljenje za opravljanje samostojno obrti in tega mu občinski upravni organi ne smejo odreči, kajti to ni prepuščeno njihovi prosti presoji. Samostojni obrtniki smejo uporabljati dopolnilno delo drugih, največ petih delavcev, med katere štejemo tudi ožje družinske člane, skratka vse osebe, s katerimi je sklenjeno redno ali začasno delovno razmerje. Dovoljeno je tudi poslovno sodelovanje samostojnih obrtnikov z družbenimi organizacijami. Tako sodelovanje lahko obsega tudi preskrbovanje s surovinami in reprodukcijskim materialom, dajanje predujmov in preskrbovanje kreditov ali dajanje garancij za kredite ter daja- NAPOVEDANI NOVI UKREPI ZA NAPREDEK KMETIJSTVA nje delovnih sredstev v uporabo samostojnim obrtnikom, ki se zavežejo za določeno proizvodnjo ali opravljanje določenih storitev. Samostojni obrtniki lahko postopoma preidejo, seveda, če to želijo, v družbeni sektor. Kadar take pogodbe ne sklene občina sama, temveč gospodarska ali kaka druga organizacija, mora občina tako pogodbo potrditi. • V Ljubljani se je v nedeljo dopoldne začel pod pokroviteljstvom predsednika republike Josipa Broza-Tita, ki ga je predstavljala predsednica Glavnega odbora SZDL Slovenije Vida Tomšič, XV. mednarodni kongres za uporabno psihologijo. V svojem pozdravnem govoru je Vida Tomšičeva med drugim dejala, da se jugoslovanska prizadevanja za osvoboditev človeka in njegovega dela popolnoma in intimno skladajo s prizadevanji znanstvenega psihološkega dela. Naš cilj je, da hI človek ne bil objekt družbenega dogajanja, pač pa da bi postal subjekt družbenih in osebnih odnosov. • Žirija XI. festivala jugoslovanskega igranega filma je ugodno ocenila slovenski film režiserja Franceta Stiglica in v proizvodnji Viba-filma »Ne joči, Peter«. Film je dobil tale priznanja: srebrno areno za film, zlato areno za režijo, zlato areno za scenarij Ivana Ribiča in posebno nagrado za glasbo Alojza Srebotnjaka. Posebno toplo pa je bilo priznanje puljskega občinstva, izraženo v navdušenem ploskanju in laskavih izjavah o prisrčnosti filma. Tudi sicer ocenjujejo letošnji festival kot pregled, ki pomembno prispeva k napredku našega filma. O V nedeljo je bilo v Pomurju tradicionalno srečanje pomurskih izseljencev. Veselega piknika na Kapeli se je udeležilo okrog 200 izseljencev iz številnih evropskih in čezmorskih dežel. Za marsikoga je pomenilo to srečanje zares enkratno doživetje. — Predsednica glavnega odbora SZDL Slovenije Vida Tomšič je priredila v torek, 28. julija, v Klubu poslancev prijateljsko srečanje s predstavniki slovenskih izseljencev, ki so na obisku v stari domovini. To srečanje je potekalo v nadvse prisrčnem razpoloženju. O Devizni dohodek Jugoslavije od turizma je v prvi polovici leta znašal približno 14 in pol milijona dolarjev, kar je za 34 odstotkov več kot lani v istem razdobju. V prvih šestih mesecih je obiskalo našo deželo 371.000 turistov ali 50 odstotkov več kot v prvi polovici lanskega leta. Od druge polovice leta si obetamo še več, vsaj sodeč po izrednem naraščanju prošenj tujih državljanov za našo vizo. • Jugoslavijo je obiskala delegacija japonske socialistične stranke t generalnim sekretarjem stranke Tomomijcm Narito. Med svojim nekajdnevnim obiskom je delegacijo sprejel tudi predsednik republike Josip Broz-Tlto. • 54 udeležencev na konferenci nevezanih. Na konferenci nevezanih držav v Kairu bo sodelovalo 54 držav ln sicer 27 lz Afrike id 4 iz Latinske Amerike. Jugoslavija je ena Izmed predlagateljev ta konference, Finska bo poslala na konferenco opazovalca, morda bo storila Isto tudi Avstrija. • Petdeset let od prve svetovne vojne. Te dni Je minilo pol stoletja, odkar so zagrmeli topovi n» evropskih poljanah. V tej vojni J9 Izgubilo življenje 1,400.000 Francozov, milijon pa je ostalo inVftU* dov. V drugi svetovni vojni se je velika katastrofa ponovila, Francija. Je bila okupirana. Ves svet ]• trpel — zato nikoli več vojncl • Kitajci razbili tokijsko konferenco. Ob petdesetletnici prve s*8" tovne vojne Jo bila v Tokiu konferenca o prepovedi nuklearne?8 orožja. Kitajske provokacije s° onemogočilo normalno delo, delegati so so morali zaradi u>t* nudti. Kitajski delegat! so nnrnrec nastopili proti moskovskemu »P°" razumu o prepovedi atomskih P°j skusov. Kitajci pravijo, da Je b" to amerisko-sovjetski aranirnai sklenjen brez dogovora » kingom. • Predsednik Rurgiba Je P{£ utnijon. Po nasvetu zdravnikov 00 odsol tunizijskl predsednik j18 dalJSi odmor. Vzrok: preutmjej nost. Burglba Jo ondan praznova* svoj 01 rojstni dan. • C T;uit v Moskvi, cleneraln} sekretar Združenih narodov «J Tant Jo bil prod dnevi v VrifiT. prestolnici. Tu to le sestal tu* » HruVovom. Po svojem povrn'*" v New York Jo dejal, da Jo °yl vjotska zveza m Interesi rana močni svetovni organizaciji. • Romunska delegacija "* Jj vrnila. Predsednik romunske.v ^ Maurer »o Je po enotedenskun vanju v FranolJI vrnil v """1]cn »to Povedal Je. da z oblakom v FranolJI. l*J8' J£,nn-so Romunija zavzema mi "\slrj| rodno sodelovanje n» |jyju> osnovi. Romunija Je za mlrou no aoHtJ« ■ vaeml. 2 DOLENJSKI LIST fit. 31(749) NAJVAŽNEJŠE: STANDARD (Nadaljevanje s 1. str.) zaposlena člana, povečali življenjski stroški za 3.200 din. Ce upoštevamo podražitev mesa, podražitve nekaterih proizvodov v zadnjih mesecih in letu in dejstvo, da bodo višje cene olja, moke in sladkorja povzročile podražitev nekaterih drugih proizvodov, pa so življenjski stroški 4-članske družine dejansko za 5.800 din večji. Zvezni predpisi, ki nudijo 4-član-ski družini 2.700 din nadomestila (v našem primeru, ko je na 4-članski družini povprečno 1.2 zaposlenih 3.000 din), so zato za novomeško občino nesprejemljivi. V tem primeru se namreč 4-članski družini zmanjša standard za 2.800 dinarjev (če ima 1.2 zaposlena), za 3.100 din če ima enega zaposlenega in za 1.000 din, če ima 2 zaposlena člana. Na plenumu je bilo zato sprejeto stališče, naj delovne organizacije v gospodarstvu in družbenih službah zagotovijo izplačilo nadomestila v znesku 3.000 dinarjev. Sredstva za to je treba iskati z ukrepi za boljše gospodarjenje (v organizaciji dela in poslovanja, s smotrnejšo uporabo živega dela v proizvodnji, z izboljšano tehnologijo proizvodnje itd.), če Pa to ni mogoče, je treba izpremeniti delitev čistega dohodka v breme skladov. Izplačilo nadomestila naj bo uveljavljeno s 1. julijem letos. Zaposlehim, ki so imeli osebne dohodke nižje od 25.000 din na mesec in so bili po občinskem odloku oproščeni plačila dopolnilnega proračunskega prispevka, je treba zagotoviti z nadomestilom tudi dopolnilni proračunski prispevek. V vseh ostalih primerih (všteti so tudi vajenci) se del nado-^stila v višini najmanj 20°? dinarjev na mesec izplača kot povečanje osebnega dohodka preračunano na delovni dan, uro, mesec ali podobno enoto, Pa v okviru kriterijev nagrajevanja, ki ga kolektiv uporablja. Osebne dohodke je treba povečevati še naprej, 2o.000 din na mesec pa je treba premakniti na 30.000 >n več dinarjev! Hkrati s tem naj povsod povečajo stipendije za najmanj 2 tisoč dinarjev, še prej pa "aj upoštevajo priporočila 0 štipendijah, ki so bila sprejeta že pred tem. Posvetiti bivšim borcem ter omogočiti, da se bodo njihovi osebni dohodki povečali še bolj kot ostalim proizvajalcem. V bodoče delovne organizacije ne smejo povečevati cen brez poprejšnje razprave in sklepov DS, ki naj takšne ukrepe pretehtajo predvsem in najprej kot potrošniki. Vse delovne organizacije pa naj pri poviševanju cen zagotovijo načelo javnosti! Na plenumu so posebej primerih, ko z ekonomskimi ukrepi ne bo moč zagotoviti povečanja osebnih dohodkov, načeti sklade. Posebna komisija, ki jo bo ustanovila občinska skupščina, bo presodila položaj v podjetjih, kjer ne bo izvedljiva nobena od teh možnosti in odloči- la, ali naj intervenira družba ali pa se podjetje likvidira. Investicijske programe, ki so v pripravi, naj zato povsod še enkrat skrbno pretehtajo in jih raje odlože, če bi začetek investicije lahko oviral povečanje osebnih dohodkov. V vseh kolektivih naj izdelajo analize o tem, koliko sredstev bodo pridobili z novimi ukrepi zveznega izvršnega sveta. Ker bodo povečanje osebnih dohodkov upokojencev in invalidov zagotovili zvezni organi, je plenum sprejel priporočilo naj bi bili tudi njim povečani s 1. julijem letos. O stališčih in priporočilih skupnega plenuma bodo zdaj razpravljale sindikalne podružnice na množičnih sestankih. Traktoristi so tekmovali Društvo kmetijskih strojnikov v Novem mestu je pred kratkim priredilo že tretjo tekmovanje svojih članov. Mladi traktoristi so tekmovali v Draškovcu pri Šentjerneju, pomerili so se pa v teoriji, oranju in spretnostni vožnji. Tekmovanja se je udeležilo štirinajst traktoristov, od tega en mladinec. Zmagal je Jože Cvelbar z Grma, ki je zbral 261 točk, drugi je bil Ivan Centa iz Šentjerneja (259), tretji Franc Zoran iz Klevevža (253) in četrti Franc Tavčar (250). Med mladinci se je izkazal Nace Bratkovič iz Šentjerneja (249 točk). Navedeni tekmovalci se bodo udeležili okrajnega tekmovanja traktoristov, ki bo ta mesec v bližini Ljubljane. -mtr- Zalog na velikem zvonu - in v resnici! V karanteni zaloške farme je pred tedni izbruhnila bolezen in se pričela širiti od živali na ljudi. Vsi znaki na obolelih prašičkih, starih do dvanajst tednov, so vzbujaii sum na kugo. Ker pa se ta bolezen redko pojavi so tokrat sprva vsi prišli ob sapo, tembolj ker so bile živali pod stalno veterinarsko kontrolo. V splošnem presenečenju so bili sprva nemočni celo strokovnjaki, ki imajo sicer vsak dan delo s prašički in njihovimi boleznimi. Najtežja naloga je bila ugotoviti pravilno diagnozo in ustrezno ukrepati. Dokler si niso prišli na čisto, da je nevarna bolezen res kuga, je bilo stanje zelo kritično. Grozila je katastrofa, ki bi bila usodna za več sto majhnih prašičkov v ka ranteni ali za celo farmo. Kmetijska in veterinarska služba sta ob pomoči veterinarskega znanstvenega zavoda iz Ljubljane ukrepali zelo hitro in temeljito. Celotno karanteno so izolirali in uvedli najstrožji 'Ved in čistočo Zaradi splošnega suma na kugo so 69 prašičkov, ki so bili najbolj mršavi m so imeli visoko temperaturo, izločili in tako preprečili morebitno nadaljnje širjenje te zelo nalezljive bolezni. Ker so bili prašiči v samem pitališču že cepljeni, ni bilo nevarnosti, da bi se tam bolezen razširila, zato so cepili prašičke v karanteni. Sama karantena je bila zaprta 22 dni, 4.-avgusta pa so jo, ko je nevarnost bolezni že popolnoma minila, znova odprli. Seveda je škoda, ki se je napletla z govoricami ljudi, neprimerno večja od dejanske, omenjene med prejšnjimi vrsticami. Pojav kuge še nikoli ni razveselil ljudi, najsi je šlo za tako imenovano »črno smrt« pri živalih ali pri ljudeh. Deloma je torej razumljivo, da so ljudje hitro pograbili kost in vanjo vgriznili, za kar jim je dal povod že sam pojav bolezni. Nerazumljivo in neodgovorno pa se zdi natolcevanje na račun družbene reje živali, kakršna je organizirana na farmi v Zalogu. Govorice so se raznesle po vsej ožji Dolenjski. Prišlo je celo tako da'.eč, da je neki Stražan (imena ni hotel povedati) po telefonu zahteval, naj gre »velikanska zaloška škoda v javnost«. Resnica o Zalogu pa je ena in smo jo navedli v uvodu. Čeprav veliki zvon še ni prenehal biti glasov natolcevanja, bo morda s tem pojasnilom le pomagano, da se bodo neresnične govorice nekje ustavile. Ob robu le Se to: vse kaže, da so nevarno bolezen zanesli v Zalog iz sosednje republike, kjer so nakupovali prašiče. Zato bi morali tudi »govoričarji« vedeti, da je toliko bo-lj verjetno, da bo izbruhnila bolezen, če nakupujemo drugod. Mar potrebuje industrija res vajence? Letos je v novomeški občini za uk na razpolago 218 učnih mest: 40 za avtomehanike, 7 za strugarje, 25 za strojne ključavničarje, 12 za kleparje, 2 za orodjarje, 3 za vodovodne instalaterje, 2 za avtoelektričarje, 11 za elektromehaničarje in elektro monterje, 19 za trgovce, 23 za gostince, 4 za uslužnostno obrt, 3 za krojače, 25 za zidarje, 20 za tesarje, 15 za mizarje, 5 za pečarje, 1 za pleskarja in 2 za knjigoveze. Do konca julija je bilo od prej naštetih razpoložljivih učnih mest zasedenih 40, prostih pa 178. Za prosta delovna mesta je bilo prijavljenih 83 kandidatov. Zategadelj, ker mladina sili v nekatere poklice bolj kot v druge, je bilo med 83 prijavljenci 15 takšnih, ki ne morejo v uk. Med temi se jih je prijavilo za uk v trgovini 9 več, za uk v frizerski in šiviljski stroki pa 6 več kot je na razpolago učnih mest. V celoti je še vedno 94 učnih mest nezasedenih. Zelo preprost zaključek je, da mladina, ki zapušča osnovno šolo, ne kaže zanimanja za uk. Hkrati s tem pa nastaja tudi vprašanje ali je tolikšno število učnih mest za stari obrtniški način priučevanja sploh v skladu z industrijsko razvitostjo novomeške občine? Razen v uvodu naštetih učnih mest za trgovino, gostinstvo in uslužnostno obrt razpisuje domala vsa ostala učna mesta industrija. Zakaj tako? Vajenec, ki naj bi postal industrijski delavec, se bo v vajeniški šoli učil 3 leta. To, česar se bo učil v vajeniški šoli, je precej drugačno, marsikdaj pa tudi nar sprotno temu, kar bo spoznaval in se učil na delovnem mestu v industrijskem podjetju. Ko bo končal uk, ne bo imel znanja, ki ga zahteva od njega proizvodnja v tovarni, hkrati s tem pa se ne bo mogel zaposliti kot obrtnik. Tak način priučevanja traja cela tri leta, kar je zelo dolgo, vajencu pa privzgoji dobršen ded obrtniške mentalitete, ki nam.že sicer v razvijajoči se industriji, ki še nima tradicije, povzroča precej škode. Zakaj torej ne razmišljamo o ustanovitvi industrijske šole, ki bi odpravila slabosti vajenskega izobraževanja in šolala industrijskega delavca, kakršnega industrija potrebuje? Nadomestila za povišanje življenjskih potrebščin v sevniški občini Bencinska črpalka tudi v Sevnici V Sevnici bodo letos zgradili bencinsko črpalko. Sredstva zanjo so zagotovljena in dela naj bi bila zaključena do oktobra. Mesto je bilo sedaj brez črpalke. Lastniki motornih vozil so se morali oskrbovati z gorivom v Krškem ali pa v Radečah. Oboje je precej od rok in tudi ceste so slabe. Nova črpalka je v Sevnici potrebna tudi za razvoj turističnega prome'a. Razen tega izredno hitro narašča Stavilo avtomobilov med domačini, ki vsi po vrsti želijo, da bi imeli žrpalko v blizini. Pod do Radeč ali Krškega je prav vsakomur odveč. Q NA tobačnih poljih v jugovzhodni Srbiji, kjer imajo s' to rastlino po»ejp.nih več kot 15.030 hektarov, pričakujejo rekordne donose. Na Številnih petjih pričakujejo povprečen pridelek 1200 do 1500 kg na ha oziroma 15 odstotkov več kot lani. Občinska skupščina Sevnica je v zvezi z zadnjim povišanjem cen poslala delovnim organizacijam priporočilo, v katerem predlaga, naj bi le-te povečale osebne dohodke po naslednji lestvici: delavci in uslužbenci, katerih osebni dohodki so manjši od 40.000 dinarjev, naj bi prejeli 2.500 dinarjev nadumestila za večje življenjske stroške, tisti zaposleni, ki prejemajo od 40.000 do 60.000 din do- hodkov, naj bi dobili 2.000 dinarjev, tisti pa, ki zaslužijo več kot 60.000, pa 1.500 dinarjev nadomestila. Vsaka delovna organizacija oz. zavod pa naj bi sklepal o tem še posebej in uskladil višin.) nadomestila s svojimi možnostmi. Za sredstva bo najteže kmetijski zadrugi Sevnica ter občinski upravi, h kateri spada tudi Šolstvo. Pomagati si bodo morali s krediti. Po zgodovinskih poteh na Gorenjsko Ob dnevu vstaje 22. julija • je organizacija ZB Smarjeta izvedla množični izlet svojih cianov po zgodovinskih krajin Gorenjske. Najprej so se "stavili v Rašici, ki je bila j&8d vojno popolnoma podana, zdaj pa je obnovljena, si ogledali spomenik in "ekdaive borbene položaje. Menili so, da bi imela vas s tako preteklostjo lahko bolj-Sl >n bolj urejen spomenik. Y Rudnem in Dražgošah so si ogledali vse hribe in doli-ne. kjer so bile hude bitke ?" Nemci Januarja 1942. V "razRosan so poiskali dorha- 'na- ki so mu Nemci naen- krat ubili tri brate in očeta, sam pa je zbežal. Ta jim je obširneje pripovedoval o dra-žgoški bitki. Izletnike je zlasti zanimala Bičkova skala, kjer Je padlo v hudih bojih 7 partizanov ln veliko sovražnikov.' Pot je vodila čez Jelovico proti Bohinjskemu jezeru, nato pa na Bled. Na Bledu so si ogledali jezero, grad in muzej. V Begunjah so obiskali znameniti muzej NOB. Tu so zvedeli za mnoga zverinstva in mu-čenistva, o katerih so dokumenti shranjeni v muzeju. Spotoma so videli tujce, ki so taborili ob cestah in že- leznicah (žal naši ljudje v tujini nimajo takih ugodnosti), nato pa so se vrnili domov. Hvaležni so šoferju avtobusa »Gorjancev« iz Novega mesta, ki jih je srečno popeljal na dolgo pot po Sloveniji. Krajevna organizacija ZB Smarjeta tudi vabi na odkritje spomenika NOB v Skocjanu. Spomenik bodo odkrili 9. avgu.:ta, slavnost pa bo združena k prosi;'vo. Na novomeškem sejmišču precej živahno 3. avgustu je bil na novomeškem sejmišču običajni večji sejem za prašiče in govejo živino, ki je bil še kar dobro nhiskun. Naprodaj je liilo 627 manjših in 6 večjih prašičkov ter 163 glav govedi. Od lega je bilo prodanih 416 prašičkov in 88 repov živine. Manjši pujski so veljali od 6.000 do 10.500 din, večji od 11.000 do 21.000 din, voli od 360 - 405 din kilogram žive teže, krave od 260 do 335 din kg ter mlada živina od 2K0 do 420 din. Novomeška Mesarija je odkupila '» zakol 12 glav, vse ostalo pu so pokupili /uselmiki zit pleme. mum maloprodaja stavbenega pohištva N° GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU v hali D za Akademskim kolegijem smo odprli skladišče z malo Prodajo stavbenega pohištva. la m lahko nabavile r°ta in okna priznanih proizvodnih podjetij, ravno »ako tudi vse vrste parketa ter melanit in lesomal Plošče. »ZAČIMBA - SOLINE« — PORTOROŽ, prehrambna industrija in proizvodnja in predelava morske soli in »G0SAD« - LJUBLJANA, Prečna ul. 4 - proizvodno in trgovsko podjetje obveščata vse svoje poslovne prijatelje, da sta se združila enotno podjetje z naaivom -Droga prehrambna industrija PORTOROŽ SEDEŽ DROGE je PORTOROŽ št 95, telefon 73-110, 73-118. ZUNANJETRGOVINSKI ODD. ima sedež v LJUBLJANI, Prečna 4 (ex »Gosad« — Ljubljana) telefon 37-018. ODKUPNI ODD. ima sedež v LJUBLJANI, Prečna 4, tel. 32-878. DROGA PORTOROŽ ima po Sloveniji razpredeno mrežo odkupnih postaj za odkup zdravilnih zelišč, gozdnih sadežev, sadja in zelenjave, in sicer: v MOSTU NA SOCI — tel. 13 in 17 ' v GRADIŠČU PRI KOZINI pošta OBROV - tel. 5 v LJUBLJANI, Prečna - tel. 31-330 v NOVEM MESTU, Slak:>va 8 — tel. 21-255 v SREDIŠČU OB DRAVI - tel. 3 Odkupne postaje DROGE Portorož odkupujejo vse vrste zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev. Zahtevajte cenike in pojasnila. Proizvodnjo odvija DROGA Portorož na obratih: — »ZAČIMBA« - Portorož, Seča št. 112 — tel. 73 132 — »SOLINE« - Portorož, Seča - tel. 73-110 int. 05 — »SUDEST« - Gradišče pri Kozini, pošta OBROV — tel. 5 — »SUDEST« — Središče ob Dravi — tel. 3 — »JELKA« — Vrhnika - tel. 70-067 — »POMOŽNE DEJAVNOSTI« delavnice Portorož, Seča - tel. 73110 int. 05 — »PROIZVODNJA ŠAMPJNJONOV« — Portorož, tel. 73110 — »GOSAD« - Stična, pošta IVANCNA GORICA - tel. 15 a ŽIRO RAČUN DROGE PORTOR02 pri NB PIRAN - 602 111-1-788 DEVIZNI RAČUN DROGE PORTOROŽ pri NB IJUBUANA — 600 11-61806-250464 DROGA PORTOROŽ se priporoča cenjenim odjemalcem, ter nudi svoje kvalitetne proizvode v prepričanju, da boste hitro in kvalitetno postrežem. ^roga PORTOROŽ (ex Začimba Soline Portorož, ex Gosad Ljubi Juna) Kdo lahko prejme republiški dodatek? Ta dodatek je skupščina SR Slovenije s posebnim zakonom priznala udeležencem in aktivistom NOV izpred 9. septembra 1943, če jim je to dvojno priznano, njihov sedanji mesečni dohodek pa ni večji od 45.000 dinarjev Zakon o pokojninskem zavarovanju (ođ 1. januarja 1958) aktivnim zavarovancem — udeležencem NOV izpred 9. septembra 1943 — ni prinesel olajšav, ampak je le uredil vprašanje njihovega upokojevanja. Pokojnino so po tem zakonu zaceli prejemati mqški, ki so dopolnili 55 let in ženske, ne mlajše od 50 let, če so imeli najmanj 15 let pokojninske dobe, od tega pa najmanj 10 let delovne dobe. Mlajši borci in aktivisti so bili po tem zakonu lahko upokojeni le tedaj, če so dopolnili prej navedeno pokojninsko in delovno dobo in niso bili zaradi šibkega zdravja več spo. sobni opravljati dela na svojem delovnem mestu, ali se znova zaposliti. Pokojnino Jim je priznala posebna komisija po 172. čl. ZPZ pri Izvršnem svetu repub'.iške skupščine. Kasnejši zakon (Ur. Ust FLRJ štev. 27/59) je v pokojninski sistem vnesel tudi določilo, da pripada zapo-slenim in zavarovancem, torej udeležencem in organiziranim delavcem NOV izpred 9. asptembra 1943, posebni dodatek, če imajo tako deio priznano v dvojnem trajanju. Dodatek je pripadal tistim, ki so imeli npr. l.okto-bra 1962 do 26.400 dinarjev mesečnih osebnih dohodkov. Pri bivšem okrajnem oziroma sedanjem komunalnem zavodu za socialno zavarovanje v Novem mestu je bilo z območja štirih dolenjskih občin vloženih za ta dodatek 921 zahtevkov. Ker so se osebni dohodki zaposlenih uživalcev tega dodatka medtem povečali, se je število upravičencev občutno zmanjšalo, tako da so bili v letošnjem juniju le še 204 taki, ki so prejemali posebni dodatek. . Kakor smo navedli, je zakon o pokojninskem zavarovanju vseboval ugodna določila za upokojevanje borcev NOV. Pokojninske osnove so se z ustreznimi predpisi vedno prilagajale povečanim živ-Ijenskim stroškom, tako da je bil udeleženec NOV (izpred 9. septembra 1943) uvrščen v VI. zavarovalni razred s povprečno pokojninski) osnovo 21.300 dinarjev. Ce mu je bila priznana osebna pokojnina, je dobil udeleženec NOV iz leta 1942 za 20 let pokojninske dobe polno pokojnino, prav tako pokojnino pa je dobil udeleženec NOV iz leta 1943, vendar pa Je moral imeti 24 let pokoj- ninske dobe. Prvoborcem je za polno pokojnino zadostovalo že 19 let pokojninske dobe. Pokojnina je znašala s posebnim dodatkom in povečanjem zaradi podražitve kruha 23.300 dinarjev. Komunalni zavod za socialno zavarovanje je ugotovil, da se je lani in letos znatno povečalo število tistih borcev in aktivistov, ki še niso izpolnili 55 oziroma 50 let, pa so vložili zahtevek za priznanje izjemne pokojnine po 2. odstavku 73. čl. ZPZ. To so bili predvsem U sti mlajši borci in aktivisti, katerim zdravje ne omogoča, da bi na delovnem mestu dosegli normalni učinek oziroma primeren osebni dohodek. Posebni dodatek, o katerem je bilo prej govora, pa je zakon o pokojninskem zavarovanju odmeril vsem, ki so bili zaposleni kjerkoli v Jugoslaviji. Kdo lahko prejema posebni dodatek? Skupščina SR Slovenije je zatem sprejela zakon o dodatku zaposlenim udeležencem NOV (Ur. 1. SRS 17/64), s katerim je pri/nala pravico do posebnega dodatka vsem tistim udeležencem NOV. k; izpolnjujejo pogoj pokojninske dobe — 15 let, od tega najmanj 10 let de'.ov-ne dobe Razen tega morajo biti interesenti udeleženci NOV izpred 9. septembra 1943, delovanje med NOV pa morajo imeti priznano v dvojnem trajanju, medtem ko njihov mesečni osebni dohodek ne sme biti večji od 45 tisoč dinarjev. Dodatek torej lahko prejmejo: dosedanji uživalci posebnega dodatka po prepisih pokojninskega zavarovanja: H zavarovanci, katerim so dodatek ustavili, ker je bil njihov povprečni mesečni dohodek v koledarskem polletju večji od 26.400 dinarjev in B borci in aktivisti NOV (izpred 9. septembra 1913), ki do dodatka po predpisih pokojninskega zavarovanja niso bili upravičeni, ker je bil njihov mesečni dohodek večji od 26.400 dinarjev, niso pa dosegli 45.000 dinarjev mesečnih prejemkov. Posebni dodatek, odmerjen po 265 a čl. ZPZ, izplačujejo kot razliko do 26.400 din skladi pokojn.nskega zavarovanja pri republiškem zavodu za socialno zavarovanje, medtem ko posebni dudatek kot razliko med osebnim dohodkom, povečanim za zvezni posebni dodatek in 45.000 dinarji poravna republiški proračun. Iz vsega tega je razvidno, da lahko uživa udeleženec NOV izpred 9. sept 1943. ki izpolnjuje predpisane pogoje, dodatek po predpisih pokojninskega zavarovanja in tako imenovani republiški dodatek. Za osebni dohodek se upošteva tisti dohodek, ki ga zaposleni prejme za delo v rednem delovnem času hkrati z vsemi dodatki, medtem ko se dodatki, ki imajo značaj nadomestila za terensko delo (terenski dodatek, dodatek za ločeno življenje, dodatek za nadurno delo) ne upoštevajo. Posebni dodatek obračunavajo In izplačujejo gospodarske organizacije Poglejmo, kako se izračuna posebni dodatek! Vzemimo primer, da znaša osebni dohodek zavarovanca (udeleženca NOV iz 1943) v gospodarski organizaciji mesečno 15.000 dinarjev. Po predpisih o pokojninskem zavarovanju mu gre posebni dodatek kot 60-odstotna razlika med 15 tisoč in 26.400 dinarji, kar znese 6840 dinarjev. Zavarovančev dohodek bi bil torej s posebnim dodatkom 21.840 dinarjev Po republiškem zakonu pripada temu zavarovancu še posebni dodatek kot 60-odstotna razlika med 21.840 in 45.000 dinarji, Kar znese 13.896 dinarjev. Zavarovanec bi torej skupaj pre- jel 35.736 dinarjev. Prvoborci imajo pravico do posebnega 100-odslotnega dodatka, tako da bo znašal njihov osebni dohodek z dodatkom po zakonu pokojninskega zavarovanja in republiškem zakonu mesečno 45.000 dinarjev Udeleženci NOV iz leta 1942 dobijo dodatek kot 90-odstotno razliko med osebnim dohodkom, povečanim za zvezni posebni dodatek in 45.000 dinarji. Poziv nekdanjim borcem in aktivistom Po najnovejših navodilih bodo obračunavale in izplačevale posebni dodatek gospodarske organizacije same in kasneje te izdatke refundirale pri komunalnem zavodu za socialno zavarovanje. / Do zdaj je komunalni zavod za območje štirih dolenjskih občin izdal odločbe o posebnem dodatku z navedbo točnega zneska. Odslej si bo zadržal le to pristojnost, da bo z odločbami priznaval pravico do dodatka in naznačil, ali posameznik prejme 60, 90 ali celo 100 odstotkov dodatka, medtem ko bodo dejansko višino tega dodatka določile in izp-lačale gospodarske organizacije. Zavod bo le potrjeval izplačilo teh dodatkov in nadzoroval, da ga bodo gospodarske organizacije pravilno obračunavale. Komunalni zavod za socialno zavarovanje opozarja borce in aktiviste izpred 9. septembra 1943, ki imajo ta čas priznan, naj vložijo zahtevek. Predpisano tiskovino, ki jo dobe v zavodu, naj izpolnijo in znova pošljejo zavodu. Vsakemu zahtevku mora biti priloženo dokazilo o delovni dobi in udeležbi v NOV, oziroma potrdilo o aktivnem in organiziranem delu med NOV. Vsem, ki ta dodatek že uživajo, in tistim, ki jim je bil zaradi prej navedenih razlogov ustavljen, pa ponovnih zahtevkov ni treba vlagati. Komunalni zavod priporoča gospodarskim organizacijam, naj pregledajo članstvo zaposlenih borcev in jim pomagajo pri uveljavljanju tega dodatka. JiiiiillliiiiiiiiiiiiiiiiiiaciioiiiijiiiiiiTi,. ■,■:■„.:■■ i ir;»'; 'rS!i;':Miii!!ii!:ii;iiiiiii:i!::ii 'BlliiKlliiiirfilii!.....nwm Kri, ki rešuje življenja Pretukli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski S H postaji: I-ado Pirnar. član kolektiva Splošna bolnica Novo g j mesto: Jože Kadnvan, Krrdo Berk. Člana kolektiva 2TP Sek- f§ s' =1 ja za vleko Novo m»:sto; Milan Blatnik, Ivan Mišjak. Vinko ^ § Kebelj, Ivan Križan, Peter Mikec, Dominik Blatnik, Cveto S Moro, Mani kolektiva Kovinar Novo mesto; Ivanka Cucek, m g Slan kolektiva Krka Novo mesto; Tllka Strmec, Kili .lakše, p H Rado llič, .lože Cvitkovif, člani kolektiva Opekama Zalog; S m Polde Bernard, član kolektiva Cestno podjetje Novo mesto; g p Martina Ajdišek član kolektiva Standard Novo mesto, i 1 .■idbH.-ti.i m-Miii: l'ii i:^i:rj!>-Mii;Ti:l;-tTi;: i.:j::i :!irri'n:i! r MM ii., i. i^' i !ri:r! i.hifirjitri!;]-: in'iirii;;:Ue4avnih vojaških mane-^.»ekl poročnik bumlcs-/J stekel tudi naslednje /T- »Pošljite nam hitro sicer bu ogenj delavcev kemične C a1* GewerkschaItpost f \T to niso'edine b*Be" (P;. ust lahodnonein- *'/rtv on»en3enl časopis, /^otlclrji Uidl »lede- "Arijski Us« če stavke: »skruniteljj sinagog,« »tiho tam, nismo v židovski šoli,« »nosiš čepico kut kak židovski mladenič,« in podobno. Sevniški grad obnavljajo Sevniškl grad ima lepo zgodovino, saj sega ta do začetka 9. stoletja. Zidovje ln stolpi so dobro ohranjeni. Pred 13. leti je postal skrbnik upokojeni železničar Peč-nik. Ta Je precej napravil, da se je marsikaj ohrnnilo. Na njegovo pobudo so podprli portal pred Lutrovo kletjo, ker bi se sicer porušil. Pečnik se tudi spominja, da so po vojni odpeljali štiri kamione knjig zgodovinskega pomena, ki so se hranile v gradu. Turistično društvo v Sev- nici zdaj obnavlja zidovje in ga čisti od nepotrebnega rastlinja. Delo opravljajo štirje delavci. Stavbo bodo zatem ometali in popravili streho. Ko bo grad restavri-ran, bo v njem muzej in gostišče, sedanjih devet družin, ki v njem stanujejo, pa bo dobilo prostore v prostorih obeh starih šol. V Lutrov! kleti bodo restavrirall freske, za katere menijo, da so stare okoli 400 let. Ko bo grad dokončno urejen, bo Sevnica pridobila novo privlačno zanimivost. S. Sk. POLETJE 1964 — Te ni sram? Takoj si obleci hlačke! Je kdo utonil? — Ne, neka ženska se kopa v kopalkah brez zgornjega dela ... — Ne vem, na kaj ti ljudje čakajo ... Ose ubijajo muhe Doktor E. P. Legner, zoolog na kalifornijski univerzi, uničuje hišne muhe prav posebno, namreč tako, da spušča nanje posebne ose. Legner je vzgojil že 40.000 os, ki pa za razliko od os, ki so podobne čebelam, človeku niso nevarne. Te novo vzgojene ose niso večje kot mravlje in ležejo svoja jajčeca v bube domačih muh. V približno dvajsetih minutah zvrta osa muhi-no bubo in s tem seveda uniči ličinko. Z umetnim razmnoževanjem teh os namerava doktor Legner uničiti hišne mu- ptkjerkoli so. Po njegovem J/tiu tudi nI nevarnosti, j, ti se po uničevanju muh ^tale drugo žrtev in morejo povzročile škodo, kajti te gjso tako odvisne od muš-ijbub, da bi z uničenjem fy tudi same morale izu- tfšne muhe so nevarne, prenašajo raznovrstne jol*ni, ln doslej jih kljub ppl in drugim kemičnim ^tvorci ni bilo mogoče jjjolnoma iztrebiti. /---•- jjjli oglasi v domačem lis*"-: zanesljiv uspeh! JADRANSKI m NOVOMEŠKI BRIGADIR" obČi„e w GISTRALI — Minuli petek so se iz Bele krajine vrnili brigadirji "V"4« so usr»£ S° mii delali na cesti Metlika-Črnomelj v MDB »Janko Stariha«. y r^delj^ J*Sno delali v tej akciji, saj so se vsi vrnili udarniki ali kot pohvalj*!*^« mladičev t * prvun Popoldanskim vlakom krenilo na pot proti Ljubljani 20 •^JJ«*-1? Bijeij^ ~ ,.bodo v avsTstu pomagali graditi jadransko magistralo med Kol"8 jj^Je pa Poljem. Brigada, kateri so se v Ljubljani priključili, je kombiniral"1' J? "Ovon,^. XI- U"WJanska MDB »Ana Zihcrl«. Vedro razpoloženi mladinci in ,p°vedali * občine, pravzaprav dijaki srednjih šol v Novem mestu, so pred ^#Kaki delovni organizaciji postaviti pod drobnogled zlasti materialne stroške in razne izdatke. Res pa je, da potrebujejo posebno manjše delovne organizacije pri odkrivanju notranjih rezerv pomoč od zunaj, kot so jo potrebovali recimo pri izdelavi statutov. Prehod na skrajšan delovni čas ob enaki ali še večji produktivnosti terja prav gotovo mnogo dela in strokovnega študija. Prehod ali uvedba skrajšanega delovnega časa ni trenutna kampanjska naloga, mar- več neodložljiva stalna naloga in pravica delovnih ljudi, ki je zapisana v ustavi. Kazno je, da v črnomaljski oblini med kolektivi, ki so o tem že več ali manj razpravljali, ni še povsem jasno, ali naj bi šli na skrajšan delovni ■ dan ali prosto soboto. Mnenja so različna. O tem bodo morale zavzeti svoje stališče sindikalne podružnice in politične organizacije, prav pa je, da o tem razpravljajo tudi v kolektivih. V drugem delu posvetovanja je predsednik občinske skupščine, ing. Rado Dvor-šak seznanil udeležence posvetovanja o izpolnjevanju gospodarskega programa v prvem polletju, o čemer bo razpravljal tudi zbor delovnih skupnosti v petek, 7. avgusta v Črnomlju. Na splošno so doseženi rezultati v prvi polovici leta prav dobri. Brigadirji v Beli krajini so se te dni zamenjali, delo na cesti med Metliko in Črnomljem pa razveseljivo napreduje Vzgoja mladine naj bo skrb vseh občanov! Lojzeta Šterka, predsednika občinskega komiteja ZMS Črnomelj, smo vprašali, kaj meni o vzgoji mladine v domači občini. — Vzgoja mladine se prične vsekakor pri starših. Nihče ni upravičen trditi, da so starši vseh otrok v naši občini dosegli zaželene uspehe pri vzgoji svojih otrok. To nam potrjujejo tudi podatki o mladinskem prestopništvu hi zapažanja o vedenju mladine. V letu 1963 je število kaznivih dejanj, ki jih je zagrešila mladina, naraslo za 100 odstotkov v primerjavi z letom 1962. Nedvomno lahko trdimo, da so za to v veliki meri odgovorni starši, zato bi bilo treba marsikatere roditelje poučiti, kako naj vzgajajo otroke. Tej vzgoj sledi šolska vzgoja. V šolah bi morali več pozornosti posvečati idejni vzgoji. Pri vseh učnih predmetih, kjer je le mogoče, naj bi se prepletala idejna vzgoja mladega človeka z učno snovjo. — Kaj meniš o vplivu družbenih in političnih organizacij na vzgojo mladine? — Nelogična je trditev, da je za vzgojo mladine odgovorna samo mladinska organizacija. Nič manjša ni odgovornost političnih in družbenih organizacij, saj je mladina temelj za kadrovanje v vse družbene in politične organizacije. Socialistični zvezi in ZK ne sme biti vseeno, kakšne člane bodo dobili v svoje vrste in koliko jih bo. Družbene organizacije tarnajo, da ni mladine v tej ali oni organizaciji, ne vprašajo pa se, kaj so same storile za vzgojo svojega članstva. — Kako je s telesno vzgojo mladine v naši občini? — Zdrav duh v zdravem telesu je pregovor, ki naj nam bo kažipot v tej dejavnosti. Pri telesni vzgoji pogrešamo množičnosti! Telesna vzgoja naj bi prodrla v sleherno vas in do vsakega mladinca ali mladinke. — Kakšne so finančne možnosti za izboljšanje dela mladinske organizacije v črnomaljski občini? — Občinski komite ZMS Črnomelj je dobil v letu 1964 le 2 milijona 100 tisoč dinarjev. Od tega znašajo osebni dohodki hi namenska poraba sredstev 1,700.000 tisočakov, ostane le 700.000 din za vse ostale dejavnosti vzgojnega pomena kot so: seminarji, politične šole, posveti, konference in vse ostalo. Kaj lahko s tem denarjem nudimo mladini domače občine, si lahko vsak misli. Z dosedanjo prakso bo treba prenehati in menim, da bi bilo treba vzgojo mladine smatrati kot enega osrednjih problemov vse občine. 54 let neumornega dela v obrti Kdo izmed Belokranjcev ne pozna FRANCA GRAFA, neumornega lončarja in pečarja iz Gradca? 2e 54 let gnete glino in ustvarja iz nje najrazličnejše izdelke. Vedno je vedro razpoložen in nasmejan. Iz obličja mu kar sije dobrohotnost. Oče Graf je. prava belokranjska korenina in poleg soseda Rakarja edini Be-lokranjec, ki se še ukvarja z lončarstvom in pečarstvom. Vroče julijsko sonce je pripekalo na vso moč, ko sem ga povprašal: — Tovariš Graf, koliko časa že oblikujete glino? — Od mladih nog! Sedaj imam 77 let. Leto 1910 smo šteli, ko sem se šel učit lončarske obrti v Brežice k Ma stnaku. — Kaj vse delate Iz gline? — Največ delam peči, zlasti kmečke krušne peči. Izdelujem seveda tudi sklede, lat-vice za mleko, vrče za vodo, ki jim v Bell krajini pravi- Matični urad Gradac Julija tu bilo rojstev izven porodnišnice. Poročila sta se: Alfred Markuza, tehničar iz Ljubljane, In Zofija Brine, trgovska pomočnica iz SkrilJ. — Umrli sta: Marija Sltnec, posestnlca iz GirSič, 61; Jožefa Muc, otrok lz Krlvoglavic, ■tara 7 mesecev. mo krugle, majolike, ki jim pravimo pri nas polič in še marsikaj. Poglejte, to tu je pekač za pečenje purana. Delam tudi potičnike, lončke za rože in podobno. Včasih smo METLIŠKI TEDNIK delali tudi igrače iz lončevine, petelinčke, v katere so otroci nalivali vodo in na nje piska-li, hranilnike o obliki raznih živali in podobno. Tega zdaj ne delamo več, ker se ne izplača. Tele majolike, poliče sem napravil po naročilu za neke inženirje iz Ljubljane, je nadaljeval mojster Graf. Ko sem mu povedal, da bom najin razgovor posredoval bralcem Dolenjskega lista, se Je nasmehnil in dejal: — Novinarji so me že večkrat obiskali Bili so pri meni od Dela, od Tovariša in še od drugih časopisov. Poleg njega je stal 5-letni Danilo, njegov pravnuk. Fantič že zdaj trdi, da bo tudi on lončar in pečar, ko bo velik. V ročicah Je držal majo-liko. Grafu je sijala sreča z obraza; dolgi sivi brki so se mu premikali nad nasmeja- nimi ustnicami, ko je poleg sebe gledal svojega pravnuč-ka. — Je veliko povpraševanje po vaših izdelkih? — Je in ni; največ je povpraševanja po pečeh, predvsem po kmečkih krušnih pečeh. — No, pa ga spijva kozarček, je ponudil Graf z belokranjsko gostoljubnostjo in pripomnil: — Oh, kako peklensko vroče je! V takšnem vremenu se moji izdelki dobro sušijo. Potne srage so mu zalivale>' obraz, medtem ko Je še naprej gnetel glino, ki je v njegovih rokah že dobivala obliko sklede. J02E SKOF — Tovariš Kranuuič, kaj menite o letošnji čebelarski letini? — Bil bi krivičen, če bi dejal, da bo slaba. Po izkušnjah, ki jih imam, lahko rečem, da je bilo letos v pov- , prečju točeno že 14 kg medu na 1 2nidaršičev panj. Kostanj ni medil, ker je bilo v času ko je cvetel deževje. Največ so dali travniki in akacija, pa tudi mane je bilo nekaj. — Kaj lahko čebelarji še pričakujejo letos od svojih živalic? — Oni, ki bodo peljali čebele na pašo v Liko na vres-je (vrisak), si lahko obetajo * Tudi letos bo sladko leto Razgovor z Mirkom Kambičem o čebelicah in čebelarjih Mojster Prane Graf slovi daleč naokoli po svojih prvovrstnih lončarskih in pečarskih izdelkih. Tule ima v roknh pekoč za purane in belokranjski polič; pravnuk Danilo ob njeni pa rad pove, da bo tudi on pečar, ko bo velik ... obilni pridelek. Obilen pridelek lahko pričakujemo tudi od paše na otavi. Upamo lahko, da nas bo narava obdarila z medenjem ajde. — Kaj menite o skupnih naporih čebelarjev za čim-večji pridelek? — O tem ne bi rad dajal nobenih izjav. Povem samo to, da bi čebelarji, organizirani v čebelarskem društvu, lahko letos izrabili priložnost za skupna pasisča v Kočevskem Rogu, kjer pričakujejo medenje otave in za skupna pasišča v Liki. Osebno nisem in ne morem biti zadovoljen z delom čebelarskega društva, čeprav sem bil njegov tajnik. Premalo je strokovnih posvetov, predavanj in demonstracij, premalo skrbimo za mladi rod čebelarjev. — Je morda krivda v tem, da je premalo sredstev? JUTRI: važen pregled uspehov in nalog Jutri bo v Črnomlju zasedal zbor delovnih skupnosti občinske skupščine, kamor so povabili tudi odgovorne predstavnike delovnih organizacij in organov samoupravljanja. Na sej. Imelo pregledali, kako v občini uresničujejo planske naloge hi kakšno je bilo stanje konec prvega polletja. Matični urad Adlešiči i.i'.' i nI bilo rojstev Izven .bolnišnice. Poročili so se: Franc Podpndec. eloktiomonter iz Dol. Nemike v:v si, in Angela Crnlč, delavka tz Priblncev; Rok Tkalci«, delavec lz Jankovlcev, In Bernarda Lopurev, pletilja li Berinja. Umrla sla: Marija Cvltkovl«, kmetoviitka 'z Vol. Sol, 89; Ivan Skube, kmetovnlcc Iz AdleSlf, 73 Matični urad DragaluS Julij« nI bilo rojstev izven bol nisn.ee. Tud: porok nt bilo. Umrla sta: t tatu Fink. užllkar s Tbnfe gore, (11: Katarinu Dražu mene, kmetovalka z BelCJegu vrha 68 — Ne morem trditi teg«, premalo je dobre volje, kjer pa je dobra volja je tudi denar! Denarja je pač toliko, kolikor ga ustvarimo! No, pa kaj bi govoril o tem. Srečen sem, ker sem čebelar. Ljubim čebelice in lahko re-čem, da je čebelarstvo moj konjiček. JOŽE SKOF Semiški gasilci praznujejo Gasilsko društvo v Semiču je bilo ustanovljeno 1894 in je eno najstarejših na Dolenjskem. Nabavilo je tri brizgahu* in precej opreme ter sezidalo dva domova. 70-let-nioo društva bodo proslavili 9. avgusta. Tedaj bodo predali svojemu namenu novo motorno liri/gamo z zmogljivostjo 800 litrov vode * minuti. Ob tej priložnosti bodo velike sektorske vaje, najzaslužnejšim gasilcem P* bodo podelili priznanja. F. D. <■■■■■■■■■■■■■■■■■■ AMD Vinca vabi na nedeljsko slavje V nedeljo popoldne ob treh bo proslavilo uvtomoto društvo nu Vinici pri Črnomlju svojo desetletnico. Odbor društva vabi na bogat pro-gram in veselo zabavo vse svoje člane, prijatelj.' "i znance! Sodelovali bodo člani občinskega odbora AMD Črnomelj. Da bo P»" skrbljenn za dober prigrizek in pristno domačo kapljic0! ni treba posebej poudarjati. Pridite — VINICA IN KOLPA VAS VABITA! NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE DOLENJSKI LIST St.30 (748) Marički Bajuk iz Radovice v slovo Ko Ti posvečamo te besede in misli, Te več ni med nami. Zahrbtna, neozdravljiva bolezen Ti je pretrgala nit življenja. V našem spominu živiš prav takšna, kot si bila pred dvajsetimi leti. Komaj sedemnajst let stara si bila v vasi sekretarka Skoja in mladine. Z mladostnim žarom in zavzetostjo si nas bodrila v težkem boju s sovražniki naše zemlje. Z vsem srcem in vso bitjo si bila predana osvobodilnemu boju. Nobena žrtev ni bila prevelika zate in nobena naloga tako težka, da jc ne bi izpolnila. V hudem mrazu in v poletni vročini, ponoči in podnevi, skratka vedno si bila pripravljena oditi na pot in izpolnjevati naloge, čeprav si bila m'.ada, so Ti bile zaupane odgovorne dolžnosti. V hladnem januarskem večeru 1944, smo v zidanici za vasjo iz mlud'nk in Skojevk ustanovili osnovno orgmizacijo Komunistična partije in kot najboljša si Ti postala njena sekretarka Od 1942 pa vse do osvoboditve si se nenehno umikala pred okupatorjevimi vojaki in domačimi izdajalci in okušala bridkosti ilegalnega življenja. V sodu si našla skrivališče med nemško ofenzivo, nemalokrat si dajala na tehtnico svoje mlado življenje. Iz dneva v dan si s svojimi dejanji snovala lik zavedne Slovenke in komunistične mladinke, odkrita in poštena si vsakomur povedala resnico v oči. Dolgotrajna bolezen Ti je preprečila udejstvovanje v javnosti, svoje prepričanje pa si obdržala. Prijatelji in tovariši Te nismo pozabili, obiskovali smo* Te, ob zadnjem obisku pa si nam sporočila: »Želim, da me na zadnji poti spremite kot zavedno Slovenko in komunistko!« V težkih dneh sta Ti bila v tolažbo mož in sinko ter zavest, da Te Združenje borcev ni pozabilo. Odšla si Ma-rička, Tvoj Itk bo ostal med nami živ in neizbrisen. Tvoje ime pa bo v zgodovini slovenske mladine ostalo zapisa. n0 z zlatimi črkami! Slava Tvojemu spominu! \ Jože Turk - najuspešnejši podvodni ribič Minule tedne so naši časopisi veliko pisali o podvigih in uspehih Jožeta Turka v tekmovalnem podvodnem ribolovu. Ker je domačin in član TVD Partizan v Kočevju, sem ga v domu telesne kulture, kjer je igral namizni tenis, zapletel v razgovor, naj kaj pove o sebi in svojem veselju do podvodnega športa. Rodil se je v Kočevju, kjer je tudi končal gimnazijo. 2e kot pionir se je začel baviti s telovadbo in športom pri domačem Partizanu. Postal je vsestranski športnik in je bil skoraj enako vešč v telovadbi, klasični telovadbi, smučarskih skokih itd. Prvič je prišel v stik z morjem pred osmimi leti, ko je odšel v rudarsko letovališče v Medvejo. Tu se je tudi srečal s podvodnim ribolovom, šport ga je navdušil, da si je precej naredil masko iz avtomobilske zračnice in poskusil. 2e leto kasneje si je nabavil opremo, puško pa sta napravila doma z očetom. »Puška sicer ni bila luksuzna, zadela je pa le,« se spominja Jože še danes. V Sloveniji ni bilo takrat še nobenega kluba za podvodni ribolov, zato se je Jože vpisal v enega zagrebških klubov. Osebno sicer ni nikogar poznal v tem klubu, dobil pa je legitimacijo in 50 odstotkov popusta na ribolovno karto. Kot pravi, je bil tisti-krat le bolj »dopisni član«. S športnim tekmovalnim ribolovom se Je začel temeljiteje baviti šele leta 1961, ko je bil ustrezen klub ustanovljen tudi v Ljubljani. Jože je takoj postal njegov član. Zdaj je eden izmed osmih, ki se ođ skupnega števila članov (okrog 400) bavijo intenzivno s tekmovanjem. Težave imajo s treningi. Priložnostno se vozijo ob sobotah na morje. Težak je tudi zimski trening, ker je morje zelo hladno in nimajo zaščitnih oblek. Zimskih treningov do zdaj tudi ni bilo, ker je bil zimski ribolov pri nas prepovedan. Ko se je Jože seznanil s Kresom Petrovičem, domačinom s Korčule, sta pričela redno trenirati. Prvič sta nastopila kot nepoznana tekmovalca v B skupini. Kmalu pa so ju opazili, saj sta ujela le 100 gramov manj rib kot zna- MATIČNI URAD KOČEVJE V času od 3. do 31. julija so rodile: i Marija Kolmanič iz Mlake — Darka, Ana Lipovec iz Kočevja — Bojana, Olga Oražem iz Gor. Ložin — Vlasto, Rutina Jam-brovič iz Kočevja — Ano in Ivana, Marija Hudorovao iz Kočevja — Ljerko, Frida Hudorovlč iz Zeljn — Mirka. V Mariboru je rodila Monika Adamič iz Kočevja — Ireno. — V Ljubljani pa so rodile: Ivana Čolnar lz Kočevja — Mojco, Kri. sUna Gomboc lz Kočevja — Marjeto, Ema Kocijančič iz Kočevja — Darjo, Angela Miklič iz Pod-tabora — Sandija, Danijela Vrščaj iz Kočevske Reke — Martina, Ma-■rtja Treven iz Kočevja — Marijo, Olga Klun iz Kapi jeva — Jožeta, Ružica Ahac iz Kočevja, — Natašo, Milena Baučar iz Slovenske vasi — Bogdana, Rozalija Kozi ar iz Kočarjev — dve deklici, Kristina Lovšin lz Koolarjev — Vesno, Ivica Žužek lz Kočevja — Tanjo. Poročili so se: Jožo Lipovac, delavec lz Koč, ln Veselka Cučak, delavka lz Golubič; Miroslav Je-šelnlk, delavec iz Stare cerkve, in Nada Petek, trgovska pomočnica iz Mrtvic; Josip Lipovac, mesarski pomočnik lz Kočevja, in Marica Rus, trgovska pomočnica lz Dolge vasi; Franc Androjna, krznar iz Zagreba, in Magdalena Janež, delavka lz Staro cerkve; Anton Obrstar, kleparski pomočnik z Brega, ln Jožefa Jonke, kuharica U Kočevja/ V LJubljani »ta se poročila: Ivan Nimac, pismonoša, in Ana Drobnič, tkalka, oba iz Salke vali. / l mrli so: Štefanija Logar, gospodinja lz Salke vasi, 45 let; Jožefa Rudei, upokojenka iz Kočevja, 71; Ivana Bradač, užltkarica lz Čateža, 83; Neža Trement, gospodinja lz Rudnika, 68; Stane Mo. har, upokojenec li Slovenske vasi, 51; Alojz Rudolf, upokojenec lz Salko vasi, 73. V LJubljani Je umrl Jože Maver, uslužbenec 1» Kočevja, 40 let. Matični urad Vas-Fara Julija nI bilo ne rojstev in ne porok. Umrla Je Neža Križ, gospodinja Iz Laz pri Kostelu, atara 80 let. ni tekmovalci z otoka Lošinja. Tako se je pričel Jožetov vzpon in leta 1963 je bil že poklican na testiranje za državno reprezentanco. Letos pa je bil povabljen na tridnevno selekcijsko tekmovanje dvanajstih najboljših v preteklem letu Na tem tekmovanju je zasedi prvo mesto in je bil poleg Damijana z Malega Lošinja in Domarči-ča iz Zagreba izbran v jugoslovansko reprezentanco za evropsko-afriško prvenstvo. Tekmovanje je bilo ob začetku julija na Tremitih pri Siciliji. Nastopilo je devet najmočnejših evropskih in afriških reprezentanc s skupaj 30 tekmovalci. Jugoslovani so dosegli lep uspeh. Med moštvi so dosegli 4. mesto, kot posamezniki pa so se vsi uvrstili med prvih 15; Jože Turk je zasedel odlično peto mesto. Za ta uspeh mu vsi čestitamo in želimo še veliko uspehov. »Ne vem, kako bo. Za zdaj nimamo pogojev. Zimski trening odpade, poleti pa smemo dnevno uloviti le do 5 kg rib. Trenirati moram šest ur, teh 5 kg pa u jamam že v pol ure. In kaj naj počnem v ostalem času pod vođo?« se je zaskrbljeno vprašal mladi športnik. Pomislil sem, da je to tako, kakor če bi treniral kegljanje za 200 lučajev, vreči pa bi jih smel le 25. ANDREJ ARKO TE DNI V KOČEVJU ■ V kratkem bodo asfaltirali novo ulico, Ulico Borisa Kidriča mimo štirih stolpnic ob Rinži. Pripravljalna dela so skoro že pri kraju. Z novo ulico se bo podoba mesta spet nekoliko spremenila. Ulica Je bila lani asfaltirana do prve stolpnice, sedaj pa bodo asfaltni trak potegnili že mimo zadnje, četrte, ki je zrasla letos. H V soboto je bilo v tržnici precej prodajalcev — in tudi kupcev, ki so nabirali zaloge za nedeljo. Precej je bilo borovnic (po 180 din), paradižnik je bil po 140 do 180 din, paprika po 200, slive po 200 do 250, breskve po 220 din, kumare po 140, stro-cji fižol 140 — 180 din, merica skute 110 din itd. Prodajali so tudi nekatera semena in rdečo peso. Samo en prodajalec je imel vidno označeno ceno, pri ostalih pa je bilo treba povpraševati. ■ Kljub podražitvi je v Kočevju zadnje čase precej težko dobiti kruh, posebno ob sobotah. To soboto je bila prodajalna skoro vse dopoldne polna ljudi, ki so ča- kala na kruh ali pa se ob še kadečih hlebcih prerivali. Res bi bilo treba misliti tudi v Kočevju na boljšo, hitrejšo in solidnejšo preskrbo s kruhom. B Ko se je pred meseci pocenila prava kava, smo pričakovali, da se bo pocenila tudi v gostilnah in kavarnah, vendar brez uspeha. Ko se je pred kratim podražil sladkor za 50 dinarjev, se je kmalu, že s 1. avgustom, podražila v kočevski kavarni (ln tudi drugih lokalih verjetno) kava, in sicer od 46 na 50 dinarjev. Na »okroglo« zaradi lažjega obračunavanja?! I Julija so pri Rožnem studencu v Kočevju taborili taborniki iz Slovenskega Primorja. Povedali so, da jim Kočevska ugaja in da bodo s taborjenja odnesli prav lepe vtise. Ta čas so si ogledali bližnjo ln daljnjo okolico Kočevja, obiskali Bazo 20 v Partizanskem Rogu, Ribnico itd. Ob zaključnem družabnem večeru jim je igral ansambel mladih »Plavi blues« z Rudnika. KOČEVSKE NOVICE JOŽE MAVER V četrtek je 'po čudnem naključju prometne nesreče dokončal svoje bogato življenje tov. Jože Maver, šef splošnega sektorja gradbena podjetja »Zidar« Kočevje. v vSJ* bu 3°- oktobra 1924. leta Jav^Tj?31 Prt Grosupljem v de-tolSL?n,e8kl družini, kjer se je ""L066111 izučil tesarstva. te stare Jugoslavije se £*uSr z osvobodilnim gibanjem JO bU član OF. Italijani so mu požgali in izropali dom. Po njihovi kapitulaciji je šel v partizane. V Levstikovi brigadi je bil mi-traljezec, kasneje pa Je v Notranjskem odredu postal komandir čete. Po razformiranju Notranjskega odreda je bil dodeljen v KNOJ, po osvoboditvi pa v ministrstvo za notranje zadeve LRS. Služboval je v odsekih za notranje zadeve v OLO Ljubljana in Trbovlje in nazadnje kot poverjetnlk odseka za notranje zadeve OLO Kočevje. Med službovanjem se Je stalno izobraževal in je leta 1954 opravil veliko maturo. V NOV je bil ranjen, dobil Je več odlikovanj, med njimi tudi red za hrabrost. Bil je rezervni kapetan 1. klase ter član ZK Od 1944. Leta 1958 je prevzel posle šefa splošnega sektorja pri gradbenem podjetju »Zidar« Kočevje. NI se ustrašil do takrat njemu neznanega dela. Povsod ga je vodila vedno le misel za dvig podjetja ln splošna korist družbe. — Njegovo društveno delo Je neprecenljivo. Ob njegovi smrti Je nastala globoka vrzel na političnem ln športnem polju. Z nJim Je Kočevje izgubilo vidno osebnojst, katere se bomo še dolgo spominjali. Poznate dom na Travni gori Dom na Travni gori Je v zadnjem fcasu zelo obiskan. Na Travno goro radi prihajajo domači ln tuji turisti. Tujske sobe imajo že nekaj časa polno zasedene, pa tudi avgust je že oddan. Prostor lahko dobite samo še na POPRAVLJAMO •»ljubo pomoto, ki se Je Pripetila v članku »Na Bazi vi?rt*nanJa najzaslužnejšim aktivistom RK«, objavljenem 1 30- številki našega lista, proslave se je udeležila čla-™ca centralnega odbora RKJ "lajda GorSe. zlati znak sta P^Jela Rudolf Vrabič iz Ll-voida in France Sile iz Ko-J^Ja, srebrni znak Je prejel «»ze Jankovlč, priznanje občinskega odbora RK pa Je Prejela Ivanka 2urga. Vsa navedena imena Je pri prvot-j" objavi tiskarski škrat P°Pačii, zato smo Jih 5e enkrat navedli. skupnih ležiščih. Poleg lepe narave, višinskega zraka. Idealnih pogojev za lov Ud. so privlačne tudi cene. Ta turistični dom je nemara med najcenejšimi v Sloveniji, saj stane celodnevni penzion samo 1.100 din. Postrežba je dobra, turistu je na razpolago televizor, s telefonom so povezani s svetom. Na Travno goro vodita dve cesti. Na dan vstaje - 22. julija — je bilo tu še posebno živahno. Obiskovalci so bili lz raznih krajev. V naravi ln soncu so ljudje lepo prebili praznik. Pred kratkim so odšli lz kolonije na Travni gori otroci lz Kočevja. Kolonija je štela okrog 60 otrok ln vzgojiteljev. Imeli so se dobro. Kot posebna atrakcija doma na Travni gori je »Večer polharjev., ki ga priredijo vsako leto, ko se začne lov na pollie. Polharski večer bo tudi letos. ma. Jože Turk, hrabri podvodni ribič Kočevska mSadina na delovnih akcijah Pred kratkim sta vodstvo občinskega komiteja Zveze mladine Kočevje prevzela dva nova mladinca. Predsednik je Veno Aupič, lesni tehnik na Inlesu, sekretar pa Jože Novak, ki je v razgovoru o sodelovanju kočevske mladine na letošnjih mladinskih zveznih in republiških akcijah povedal naslednje: Letos je med našo mladino opazno večje zanimanje za sodelovanje na raznih mladinskih delovnih akcijah kakor prejšnja leta. Mnogi mladinci se sami prijavljajo za delovne brigade, težave so le v gospodarskih organizacijah, kjer delajo, ker jih na delu težko pogrešajo. — Letos je že ali pa še bo odšlo v brigade 27 mladincev in mladink. Julija so bili štirje v Litiji, štirinajst srednješolcev bo odšlo avgusta na Jadransko magistralo, štirje na gradnjo ceste v Črnomlju, še pet mladincev in mladink pa bo dva meseca, septembra in oktobra, pomagalo graditi Jadransko magistralo. Kočevska mladina se tudi že pripravlja na letne konference aktivov, ki bodo v delovnih organizacijah v prvi polovici septembra, na vasi pa v drugi polovici. Mladi proizvajalci v podjetjih bodo predvsem govorili o samoupravljanju in vlogi mladega človeka v njem, vaška mladina pa o položaju mladih v kmetijstvu v luči sedemletnega plana. Letne konference mladinskih aktivov bodo priprava na občinsko konferenco, ki bo predvidoma v začetku novembra.'O pripravah na letne konference aktivov bodo govorili tudi na plenumu občinskega komiteja ZMS, ki bo 14. avgusta. Nova podoba ribniškega festivala Najprej je bilo spoznanje, da nam kljub vedno hitrejšemu tehničnemu napredku in dvigu splošnega standarda nekaj manjka, da nastaja v našem splošnem razvoju vrzel, če ne bomo skrbeli vzporedno za družbeni in gospodarski razvoj ter za duhovno bogatitev naših delovnih lju-di. Spoznanje, iz katerega se je rodila najprej želja, nejasna misel, ki pa se je sčasoma izoblikovala v določeno podobo. In ta podoba je dobila ime festival, Ribniški festival. S tem namenom so bile tudi obnovljene ruševine starega gradu sredi Ribnice. Prostor, nekoč rezerviran le za ozek krog izbrancev, prostor — simbol srednjeveške moči in slave, je na široko odprl vrata slehernemu. Ob mogočnem drevju za načetim graj- skim zidovjem.^ki je prevzelo popolnoma novo obliko, je zrasel čudovit podium letnega gledališča, z njim so se odprle široke možnosti za kulturno udejstvovanje v letni REŠETO sezoni. Tam, kjer je bil nekoč grajski ribnik, so se znašle klopi, sedeži za tisoč in več gledalcev. Številne zastave in svečani zvoki fanfar so pred tremi leti oznanili pričetek Ribniškega kulturnega festivala, s tem pa tudi novo obdobje v kulturnem življenju tega kraja. In potem so se leto za le« tom, n'oslej že trikrat, zvrstile gostujoče kulturno umetniške skupine iz Ljubljane, Celja, Reke itd. pred ribniško publiko, željno kakršnekoli kulturne hrane. Grad je vsako leto konec avgusta ali v začetku septembra ponovno zaživel... Ribniški festival je našel svoje mesto tudi v občinskem statutu, kjer piše, da mu- je treba zagotoviti vso podporo in nuditi kar najboljše pogoje za nadaljnji razvoj. Temu primerno je treba tudi prekrojiti festival, ki naj postane tisti organ, ki bo skozi vse leto skrbel za čim bolj razgibano kulturno življenje Ribnice, ki bo organiziral gostovanja najrazličnejših kultur, no umetniških skupin iz domovine, pa tudi iz tujine, ki pa pri tem ne bo zanemarjal domače kulturne ustvarjalnosti. Plod tega je bil lanski kulturni večer pod naslovom Od Gallusa do danes, letos pa bo nastop domače Svobode z igro Dedinja. Tudi to, kakor vsa ostala prizadevanja festivala, naj bo le začetek, le osnovna baza za še hitrejši razvoj in kvalitativno ter kvantitativno rast te največje kulturne prireditve v občini. Z letošnjim letom dobiva IV. Ribniški festival novo, širšo in popolnejšo podobo. Njegovo delovanje se razširja na vse leto, dosedanje kulturne prireditve v avgustu oz. septembru pa postajajo le del dejavnosti festivala, njegove Poletne kulturne prireditve. Se pravi, da bo festival oziroma njegov programski svet skrbel tudi izven poletne sezone za kvalitetna gostovanja, hkrati pa spodbujal lastno kulturno poustvarjanje. 3 tem kajpak še ne bo doseženo vse, s to obliko še zdaleč ne bomo mogli biti zadovoljni; bolj kakor doslej bo treba upoštevati želje in predloge gledalcev, pri tem pa seveda ne pozabljati predvsem na kvaliteto. Poletne kulturne prireditve četrtga festivala so nov mejnik v razvoju kulturne dejavnosti v Ribnici in bodo primerna »vaja« za poletne kulturne prireditve prihodnjega, jub'le'nega V. festivala, ki bo obenem, kakor ndarski in družbeni nanredefc občine v zad-n-ih oeMh letih. Krajevni praznik v Loškem potoku Pred 22 leti, 31. julija 1942, so doživeli prebivalci Travnika v Loškem potoku veliko tragedijo. Fašistična soldateska se je v znani roški ofenzivi v svojem divjanju po Dolenjski ustavila tudi v Loškem potoku. Najbolj so se znesli nad najzavednejšimi prebivalci tega področja — Travničani. V svojem besu so v bližnjem kraju Sodolu ustrelili večje število fantov in mož, vas Travnik pa zažgali. Velika vas, ki je štela nad sto hiš, je razen nekaj poslopij vsa pogorela. Po osvoboditvi so marljivi va-ščani pozidali vas, ki je lepša kot je bila nekoč. Ce so se rane na zunaj zacelile, pa ne morejo pozabiti dogodkov, ki so se tako živo vtisnili v spomin. Tega hudega doživljaja se Potočani vsako leto 31. julija spominjajo, ko slavijo krajevni praznik. Tudi letos so krajevni praznik lepo in na izviren način proslavili. V idiličnem kraju v bližini Travnika so 31. julija organizirali partizansko srečanje oz. partizanski večer, ki Je potekal v zelo prijetnem vzdušju. Ob tej priložnosti so obujali spomine na trag'čne dogod- ke, ko je italijanska soldateska sejala grozo in smrt. Pogovor pa je tekel tudi o uspehih, ki so jih dosegli marljivi Potočani po osvoboditvi in o bodočih nalogah. Bilo je lepo, za mlade pa vrhtega še poučno, vrh tega še poučno. Odbor za gradnjo šole v Ribnici Občinska skupščina Ribnica je na zadnji seji imenovala režijski odbor za gradnjo nove šole v Ribnici. Odbor šteje 13 članov. Prostori ribniške osnovne šole ne zadoščajo več svojemu namenu in se je zato pokazala nujna potreba po gradnji nove šole. Naloga odbora je, da pripravi vse potrebno, da bi lahko čimprej začeli z gradnjo. -r Matični urad Loški potok Julija ni Mlo rojstev In ne porok. Lmrll so: Anton KordiS, kmeto-valeo iz Segove vasi, 12 let; Marija Debeljak, užltkarica lz Se-gove vasi, 79; Marija Levstik, upokojenka iz Travnika, 70; Antonija Debeljak, kmetovalka iz RetlJ, 77; Jožefa Lavrič, upokojenka Iz Se-gove vnsl, 84 le*. fet. 31 (749) DOLENJSKI LIST ŠKOCJAN ODKRIVA SPOMENIK škocjan, vas za Vinjim vrhom, leži ob cesti, ki psije iz Novega mesta mimo svetovno znanega gradu Otočca, Smarjete z znamenitimi Toplicami preko Zbur in Bučke, med vinogradi tja do Rake in naprej v Krško ali Brežice. To je tisti del Dolenjske, kjer je bil pred vojno kotel za ceneno delovno silo, toda živelo se je poceni in dobro, saj škocjanski človek ni imel za svoje pridelke trga. Danes stoji kraj tam nekje, kjer. se je življenje ustavilo, saj so doma edino še starejši. Mladina je šla v svet za boljšim in laže pridobljenim kruhom. Med narodno osvobodilno borbo in ljudsko revolucijo pa ni bilo tako. škocjan z vso svojo okolico je trdno stopil v boj z okupatorjem in njegovimi hlapci. Ta predel je bil tik nasilno začrtane meje med ozemljem, ki so ga zasedli Italijani, lačni naše zemlje, gozdov, lesa in premoga, in med ozemljem, ki so ga priključili Nemci tretjemu rajhu kot Spodnjo Štajersko. Skocjanci so dobro spoznali nacistične metode preseljevanja slovenskega življa iz izseljeniškega pasu ter so prisrčno in z ljubeznijo sprejeli mnoge rje-gunce. Prvi začetki: že v poletju 1941 2e v juniju in juliju 1941 so se pojavile prve skupine Osvobodilne fronte, kd so jih organizirali: Jože Jurančič, učitelj s Telč, Srečko Pečar, učitelj iz Skocjana, Tončka Majcen, Kačar s partizanskim imenom Kantor in Blaž šutar iz Stare vasi. Prav zato tudi prvi večji napad partizanskih enot 1. novembra 1941 na Bučko ni šel mimo njih. Partizanskim e-notam so nudili hrano, prenočišča in jih vodili do Bučke. Konec marca in v začetku aprila 1942 se je pojavila v teh krajih partizanska enota iz šolskega taborišča Rdeči kamen pod poveljstvom komandanta Ivana Moreta — 2ana Rometa in politkomi-sarja Načeta Majcna — Tarzana, ki se je pozneje razvila v Vzhodnodolenjski odred. Ta je začel utrjevati osvobojeno ozemlje. Postojanka karabinerjev, ki je bila nastanjena v bivši občinski hiši, je pošiljala vsak dan obhodno patrolo iz Skocjana v šmarjeto, Belo cerkev, Drago, Dobruško vas in nazaj v Skocjan. Da bi prenehali Italijani s to patrolo, je štab Zapadnodolenj-skega odreda poslal 22. maja 1942 en vod z dvema mi-traljezoma pod vodstvom Borštnarja iz Malkovca v zasedo. Vod je postavil zasedo v Ruparjevi hosti blizu zaloga. Njena naloga je bila, da iz obeh mitraljezov s križnim ognjem užge po Italijanih in jih s tem prisili v stisko med Raduljo in cesto. Nato naj razoroži patrolo in odide na novo odrejeno zborno mesto, kajti Zapadnodo-lenjski odred se bo med to akcijo premestil v gozd Bukovec. Kaj se je tisti dan godilo v karabinerski postojanki, da niso poslali patrole na obhod ni znano. Ker zaseda ni mogla izvršiti naloge, je naslednje jutro odšla na drugo akcijo pri Dobru-ški vasi. Tudi ta akcija ni uspela. Ker sta se ponesrečili kar dve akciji, seveda brez strelov, so se partizani lotili karabinerske postojanke. Med potjo v novo taborišče so dopoldne z Mastnega vrha dobrih 50 m nad bivšo občinsko hišo streljali skozi okno v spalnico postojanke. Italijane je to silno prestrašilo Sele po dveh urah so se upali v strelski vrsti proti Mastnemu vrhu. Od gozdnega pa-robka so gledali izza debel v gozd. Partizanov seveda niso dobili, ker so že davno odšli. Uspeh te akcije je bil, da so 23. maja izpraznili postojanki karabinerjev v ško-cjanu in fašistov v Stari vasi. Na ta dan praznujejo Skocjanci svoj krajevni praznik. Cez dva dni po napadu je bil v Skocjanu partizanski miting, ki so se ga udeležili vsi Skocjanci in okoličani. Veselje je bilo izredno. 92 dragocenih žrtev za svobodo S tem dnem je nastalo veliko osvobojeno ozemlje med Krko in usiljeno mejo, ki je bilo povezano z osvobojenim ozemljem na desnem bregu Krke preko Gorjancev v Zumberak in Belo krajino. Takoj so se začele priprave za volitve. 23. junija, en mesec po izpraznitvi postojank, so bile volitve v narodnoosvobodilne odbore, s katerimi je ljudstvo sprejelo oblast v svoje roke. Gospodarske komisije so začele pošteno in pravilno razdeljevati prehrano za vojsko in civiliste, razdeljevali so les, nastale so delavnice, in gradili so sadne sušilnice. Organizirali so Narodno zaščito, ki je prevzela tudi zaščito važnih zgradb in stražo. Prvikrat je bila razdeljena graščinska zemlja tujerodnih graščakov in sodelavcev o-kupatorja. Osvobojeno ozemlje s silnim razmahom ljudske oblasti in partizanstva je trajalo do velike italijanske ofenzive v sep. 1942. Ofenziva je naredila med prebivalstvom, ogromno škodo, še več pa jo je naredila Legija smrti, vojaško organizirane enote domačih izdajalcev s svojimi rekvizici-jami, zastrahovalnimi pohodi, aretacijami in mučenji Skocjancev. Škocjanski predel je dal za svobodo in pravice delovnega ljudstva ogro- men krvni davek. Iz 25 vasi škocjanskega predela je pad-, lo 56 domačih in 8 neznanih borcev. S topovskim obstreljevanjem, z bombardiranjem iz zraka in uboji je izgubil škocjanski predel 23 ljudi, v internacijah pa je umrlo 5 ljudi. H Vsem tem 92 žrtvam naše ljudske revolucije bo krajevna organizacija Zveze borcev Škocjan odkrila 9. avgusta 1964 ob 10. uri dopoldne spomenik pred osnovno šolo v Skocjanu. H Škocjan vabi na to odkritje vse partizane, kj so se borili in hodili okrog Skocjana in na Dolenjskem na veselo srečanje! Sprejel jih bo kakor v času največjih preizkušenj. JOŽE ZAMLJEN Novomeški upokojenci na Koroškem 28. julija je odšlo iz Novega mesta 42 upokojencev, ki so se odločili za izlet na Koroško. Vodil jih je Boris Žužek. V najlepšem vremenu smo dospeli do Gosposvetskega polja, kjer smo si ogledali kamniti prestol, na katerem so ustoličevali slovenske vojvode. Zatem smo videli gosposvetsko cerkev, ki slovi po baročnih oltarjih In dveh neenakih zvonikih. Tovariš Žužek nam je spotoma pripovedoval o znamenitostih, ki so jih videli v Celovcu in drugih krajih. Pot nas je vodila iz Celovca proti Vrbskemu jezeru in k Osojskemu jezeru, kjer so znana avstrijska letovišča. Prijetno smo se počutili tudi v Beljaku, ki ima okrog 60 tisoč prebivalcev in je važno prometno križišče. Ko smo se odpeljali proti domu, smo videli od meje pri Podkorenu dolino Zilje. Srečno smo se polni vtisov vrnili v. domovino. Z izletom smo bili zelo zadovoljni. Hvaležni smo upravi Društva upokojencev, Se zlasti tovarišu Savniku, kj je izlet organiziral, in Borisu Žužku, kakor tudi šoferju avtobusa podjetja »Gorjanci«, ki nas je lepo in varno vozil. Pavla Vahtar Berite in razširjajte Dolenjski list! Novomešjka kronika ■ Namesto starega lesenega kioska so prod kandijskim mostom postavili za prodajanjo časopisov nov montažni kiosk. Sprememba bo dobrodošla no le za tiste ki kupujejo časopise, ampak bo z novim kioskom zadovoljen predvsem prodajalec. 9 Glinaste posode za rože, ki so postavljene pred rotovžem in ob spomeniku pred novo Delikateso so lep dokaz, kako se da z malo truda okusno polepšati in popestriti podobo našega mesta. Posode s cvetjem bi zato lahko postavili večkrat In Se na drugih mestih. . O Kmetijska zadruga je spet odprla zdaj preurejeno trgovino z reprodukcijskim materialom na Cesti komandanta Staneta. Moder no urejena trgovina bo pravo nasprotje rtnrl, posebno Še. ko se bodo dobro založili z raznovrstnim blagom. ■ Zaradi nekaterih pomanjkljivosti - manjkajo stekla In kromiran okvir za drlikateso — se Je otvoritev Mesarije na davnem trgu zavlekla za nekaj tednov. V upravi menijo, da bo otvoritev vorjetno Jutri. W Stari ljudje so v letošnjem avgustu napovedovali vročino, od katere naj bi baje ljudje umirali! Kakor v zadnjih dneh kaže, pa se napoved ne bo uresničila. Zjutraj in proti večeru Je prav hladno, čez dan pa kljub soncu ni nobene vročine. Tudi Krka Je letos tako mrzla, da Je v mestu le malo takih, ki so okusiti objem njenih valov. H Izredno dobro je bil založen pretekli ponedeljek novomeški živilski trg. Prodajali so vsakovrstno zelenjavo, katere cene niso bile pri-tlrane. Hruško so veljale od 80 do 100 din kg, jajca 35 din, breskve 120 In 140 din kg, slive 100 din, jabolka 150 din, kumare 40 din. buče 50 din, čebula 120 din, pesa 100 din. paprika 180 din, solata 200 din, zelje 60 din, ohrovt 100 din in fižol 200 din kg. Izbiro Jo bilo precej, zato so bilo posebno v kasnejših dopoldanskih urah cene znatno nižje. ■ i.ili.mii- prebivalstva: rodilo so: Anica Petje lz Kastelčeve U — Lilljano, Sonja Požar z Mestn.j:li njiv — deklico, ln Ivanka Bon-čina Iz ljubljanske 18 — Brlglto. — Poročila sta se: Janez Golovr-4lč, klepar, in Emilija Gričar, go spodlnja. oba Iz Kettejevega drevoreda 31 — 1'mrla je Fiml Kobe. zasebnim s Ceste herojev 51. stara 77 let. Prizorček iz tabora obveznikov predvojaške vzgoje dolenjskih občin v Velikem Gabru »Pa še o tistem povej, Peter!« VELIKI GABER, 25. JULIJA Stojijo v dveh vrstah. Skupina poleg skupine. Fantje od 16 do 20 let. Zelenorumene in sivkaste uniforme, zategnjene v pasu. Puške naslonjene na desni bok. Mirna drža teles. Tiho, brez glasu. Disciplina! Skoraj bi pomislil, da si med skupino redne vojske. Ko so ozreš, vidiš, da nimajo peterokrakih zvezd na kapah. Torej prava vojska niso. Ampak ta ponos, blesk oči, ali to nič ne pove? Pač, kajti fantje so v resnici ponosni, da so tu. Potem dobijo voljno. Za nedoločen čas. Treba je napraviti neki spisek in vanj vnesti osebne podatke. Poklicani se glasno odzove. Klicanje traja dobre pol ure ali kaj več. Potem se fantje spet postavijo v skupine, da jim pregledajo orožje. In potem spet sledi ura po dnevni zapovedi. Predzadnji dan taborjenja Je. Vroče kot le kaj. Ampak fantje se ne zmenijo za to. Tudi nanes bomo vzdržali kot vseh preteklih štirinajst dni, razbereš iz njihovih pogledov. Sedijo v senci pod taboriščem. Jože Hudoklin iz Dobravice, Pe- ter Jerele iz Šentjerneja, Jože Canžel in Jože Golob iz Sevnega prt Trski gori. Osemnajst let so stari. V civilu so zaposleni. Brž pripovedujejo, kaj in kako delajo in koliko zaslužijo. Nekaj predavanj o gospodarstvu so Imeli v minulih dneh tudi tu. Najzgovornejši je Peter Jerele. Hude in vesele zna vedno povedati tako, da se mu moraš od srca nasmejati. »Zanima vas, kako se imamo, kajne?« sprašuje Peter in razigrano mežika z očmi. »Smo velika družina. S tistimi, ki so letos prvič na taborenju predvojaške v Velikem Gabru, smo postali že prve dni prijatelji. Vsak ima po nekaj prijateljev. Življenje na taborenju Je prijetno. Zase rečem, da mi ni bilo in mi ni dolgčas. Tako misli še marsikdo od nas »Obuko« lahko obvladamo. Komandni kader je dober. Zna razumeti mladinca. Moram reči, da smo se tudi z našim komandirjem podporočnikom Francem GU-vanorn lepo razumeli. « »Daj. pa še o tistem povej . . « so Petra spodbujali Hudoklin, Canžel ln Golob. »Se bodo ljudje smejali. Pa naj se. — Kmalu ko smo prišli sem, je na neko našo prireditev prišel gostilničar iz Velikega Gabra. 3 seboj je pripeljal svoje tri hčere. Zakaj je prišel, ~jno takoj uganili: da bi nas zvabil v svojo gostilno. Eh, pa ni bilo nič s tem, ker "nismo smeli iz taboriščR.« (Tedaj je mimo prišel kantiner Jože Klemenčič. »Jože, cigareta prinesi iz Velikega Gabra!« so vzklikali.) »Pa še o tistem, Peter . . .« Peter se zamisli, pogleda naokrog in kot grešnik prizna: »Veste, punca mi je pozabil« pisati!« »Ah, tako!« »Tako,« pritrdi Peter in se hudomušno smehlja. »Nič zato, če mi noče pisati.« »Kako pa proste ure preživite?« Vsi naenkrat: »Imamo radio, televizor, harmonikarja, prireditve, škoda le, da ni vode. kjer bi se lahko kopali. V teki vročini bi se kopanje prileglo.« Pride povelje, da je treba vstati in oditi s skupino na dnevne vaje. Fantje stečejo. Toda ne pozabijo pripomniti: »Napišite, da bo druga izmena.« (obveznikov predvojaške vzgoje iz novomeške Obilne) »ki pride za nami, iznenađena. Našla bo marsikaj, česar lani ni bilo. Vse je boljše!« Ivan Zoran Iz mape socialne delavke v Trebnjem Lani je trebanjska občina porabila za socialno varstvo 11 milijonov dinarjev. Tudi letos je predvidena približno tolikšna vsota. Z ALKA MAJERLE, socialna delavka v oddelku za družbene službe pri občinski skupščini, hrani v svoji mapi vrsto dokumentov, poročil in skopih analiz najrazličnejših primerov socialnega varstva. Problemov, kot je povedala, je dovolj, da pa je ob zagotovljenih sredstvih možno reševati le najbolj pereče. »V občini je 69 stalnih socialnih podpirancev, ki prejmejo povprečno po 3.175 dinarjev mesečne pomoči. Izredne in enkratne podpore tudi niso redke, potrebni pa jih dobijo predvsem pred zimo,« je poudarila socialna delavka. V pereče socialne razmere privedejo družine in posameznike najrazličnejši razlogi. Za mlajše je gotovo značilno to, da se začno njihove socialne težave z medsebojnimi prepiri, družinskimi razdori, ljubosumjem in podobnim. Pogosto se posamezniki zavoljo tega podvržejo alkoholu,- zanemarjajo svojce in zapravljajo čas, denar in zdravje. Kroničnih alkoholikov je le- po število ln so veliko breme socialnega varstva. Trpijo pa njihovi otroci, kj ob pomanj kanju vzgoje postanejo pre stopniki. »Vprašanje prestopu ištva mladoletnikov Je pri nas silno pereče. Socialna služba napreza vse moči, da bi preventivno delovala ob takih po javih. S stalnimi obiski in drugimi stiki poskušamo vzgojno delovati na vse tiste, ki šc niso pregloboko zabredli. Najdemo jim primerno za poslitev, to pn je za mnoge najboljša rešitev « Starejšim ln onemoglim ob čanom pomagajo, kakor morejo. Obiščejo Jih najmanj enkrat letno. To jo potrebno, saj tako narekuje splošna skrb za občane. Vedno bolj pogostna je oblika varstva, ki Jo poznamo leot rejništvo. Rejniki so navadno premož nejše družine z manj družin skimi člani. Tudi tem v rejništvu pomaga socialna sluz ba. Zlasti pa si prizadeva, da bi bilo čim več takih zdrav- j stveno zavarovanih. Do zd'aj ; je dobilo zdravstveno varstvo 34 socialnih podpirancev. »Tako rekoč nedotaknjena je edinole ciganska problema tika,« je dodala Zalka Majer-le. »Ciganov je v občini precej, živijo pa v neznosnih razmerah, brez stanovanj in primerne zaposlitve. Kaže, da se bo problema naposled resno lotila posebna komisija, ki so jo nedavno imenovali pri svetu notranje zadeve občinske skupščine. 10 milijonov za otroško varstvo Občinska skupščina v Trebnjem je sklenila najeti 10 milijonov dinarjev posojila za ureditev prostorov za otroško varstvo v Trebnjem. Otroški vrtec nameravajo imeti v prostorih stare osnovne šole. ki jo bodo predvidoma izpraznili med prihodnjim šolskim letom. TuM na Mirni so kričeče potreba po ustrezni ustanovi, vendar občani niso uresničili skleP*j ki so ga sprejeli na zadnji javni tribuni. Dogovorjeno Je bilo, da občinska skupščina pomaga, če Mirenčanl P**' skrbijo prostore za otroški vrtec. Motorist zadel kolesarko Pred upravnim poslopjem F'0" "!r ob Ljubljanski cesti v Novem mestu Jo l. avgustu ob 12.15 motorist Jance Vldli- (motor NM -11-15» trčil v kolrvirko Anico Osolnik. Osolnikova se Je pravilno Pripeljala po Ljubljanski ci*H. motorlKt pu i. n.-pn-dno-.tne ceste-Osolnikova Je padla In si polko dovala stegno ter piilrc Zdnj s» zdravi v novomeški bolnišnici. "•■■■•■■••■»»•■■»••■»■•■»•■' MALI OGLASI V NAŠEM LISTU VAM PRINESEJO ZANESLJIV USPEHI Brigadirski ho-ruk v Mokronogu Na sliki vidite fante in dekleta, člane mladinskih delovnih brigad MATIJA GUBEC in MILAN MAJCEN; to so srednješolci, vajenska in kmečka mladina, ki so se v Mokronogu lotili hvaležne in pre-potrebne naloge: mladinski brigadi pomagala gradili vodovod za Mokronog. Od zajetja pri vasi Beli grič proti Martinji vasi kopljcta brigadi jarek, v katerega sproti polagajo cevi. — Več o brigadi, njenih uspehih in življenju mladih delavcev bomo poročali prihodnji teden. tke ivam s ke novici: 10 DOLENJSKI LIST Št. 31 Novomeški taborniki v Dolenjskih Toplicah »Ali boste prišli na naš zaključni taborni ogenj,« me je vprašal taborni vodja Tone v razgovoru ob odprtem bazenu v Dolenjskih Toplicah. Bolj lz vljudnosti kot zares sem obljubil, da bom prišel, če bom dobil prevozno sredstvo. Ker drugega vozila ni bilo na razpolago, sem sa poslužil tistega, ki vozi brez bencina. Vožnja z dvokole-,som ob Krki nudi užitek, ki ga avtomobilist ne more biti deležen v taki meri. Preveč je drobnih lepot, ki se vrstijo ena za drago v pestri pokrajini! Kot kolesar sem Jih lahko užival in hkrati obujal taboriščne spomine. Pred desetimi leti smo taborili na Vinici. Bilo nas je 45. Nato se Je leto za letom večalo število taboiečih. v Koscu ob Kolpi nas je bilo že 60. Tedaj sta bila vzporedno dva tabora. Naslednje leto pa smo začell taboriti v dveh Izmenah — tabor za medvedke ln čebelice in tabor za tabornike nad 11 let starosti. Število taborečih je leta 1958 naraslo na 120 in Je nekaj let ostalo na tej višini. Po. tem se Je začelo to število manjšati, tako da lani sploh ni bilo tabora medvedkov ln čebelic, ta- bora za članstvo pa se je udeležilo le 30 tabornikov :n tabornic. Letos jih je taborilo v dveh izmenah 45, kolikor nas je bilo pred desetimi leti na Vinici. Letošnje taborenje je pripravila in izpeljala nova generacija, tako kot bi nikoli ne bilo tabornikov v Novem mestu. »Člani taborniških klubov so obljubili, da bodo prišli in pomagali. Pa nikogar ni bilo blizu! Tako sami sebi smo prepuščeni,« je ta-borovodja med razgovorom očitajoče pripomnil. Taborenje obeh izmen je sedaj mimo. Razne nevšečnosti bodo pozabljene. Izkušnje, ki so si jih nabrali taborovodja in redki sodelavci, bodo ostale in prihodnje leto bo delo uspešnejše. V prvi izmeni so bili medvedki in čebelice Sest dni nam je nagajalo slabo vreme. Tedaj smo temeljito izkoristili velik šotor, ki nam ga je dalo na razpolago DPM. V tem šotoru so se Igrali, izdelovali razna ročna dela in gledali improvizirane lutkovne predstave. Ko Je nastopilo boljše vreme, smo hodili v naravo in se kopali v odprtem bazenu zdravilišča. Skoraj vsi neplavači so se naučili pla- vati. Za nočne straže so se otroci sami ponujali. Enourna straža Jim je bila premalo, zato smo uvedli dveurno izmeno. Doživeli pa smo tutii neprijetnosti! Nekaj domačih fantov je iz objestnosti po. noči napadlo tabor in raztrgalo zastavo. Večina domačinov pa nam je bila naklonjena. Zelo radi so prihajali k tabornim ognjem in se pogovarjali z nami, ko smo na sprehodih opazovali delo na polju. V dragi izmeni smo dobili za sosede tabornike Dolomitskega odreda iz Ljubljane. Z njimi smo se dobro razumeli. Obiskali pa so n.is tudi taborniki iz Splita, ki so taborili v Strugi. Naš taborni prostor jim je bil zelo všeč. Njihovo vodstvo je predlagalo, naj bi prihodnje leto napravili izmenjavo. Novomeški taborniki bi šli taborit na njihov taborni prostor blizu Splita, Splitčani pa v Dolenjske Toplice.« Torej imajo že načrte za prihodnje leto! Tako je prav! Tudi delovna akcija je na vidiku. Pri obiranju hmelja, ki bo v drugi polovici avgusta, si bodo taborniki prislužili denar za tabornino v prihodnjem letu. Življenje te organizacije Je neprestano valovanje. Tabomištvo je v Novem mestu doživelo v desetih letih vzpon in nazadovanje, sedaj se začenja novi vzpon. Ali bo hiter ali počasen, pa je odvisno od prizadevnosti mladih tabornikov ln od uvidevnosti in podpore merodajnih družbenih čini-teljev M. D. Dobro obiskana koča na Prehodavcih V letih 1953 ln 1954 so gradila zasavska planinska društva iz Trbovelj, Hrastnika, Radeč, Zagorja na Prehodavcih planinsko postojanko, ki so jo dali v upravo Ra-dečanom. Koča stoji blizu prvega Triglavskega jezera pod Vršacem na nadmorski višini 2050 m. Letos je preteklo 10 let, kar jo oskrbujejo, zato je bila 4. julija skromna proslava, na kateri je dolgoletni predsednik društva Koselj podal pregled dosedanjega dela radeških planincev. Koča je na takem mestu, odkoder se lepo vidijo Triglav, Razor, Prisank. Mangrt, Jalovec in drugi vrhovi. Od te koče prideš na vrh Triglava v štirih do petih urah. Na Triglavu Je bilo že okrog 50 radeških planincev, med njimi tudi 14 planincev iz Loke. Lani je kočo na Prehodavcih obiskalo nad 200 turistov, med njimi tudi več kot 100 tujih. Letos jo je že v prvem sezonskem mesecu obiskalo 950 planincev, od tega 85 inozemskih. Vreme je zelo ugodno, zato je obisk tako dober. S. Sk. Sevniško prvenstvo v streljanju 26. julija je občinski strelski odbor iz Sevnice organiziral na strelišču v Krškem občinsko tekmovanje. Tekmovale so ekipe gozdnega obrata, Kopitarne in mizarske zadruge. Z malokalibrsko puško je bila najbolj uspešna ekipa SD »Stil« iz mizarske zadruge, ki je dosegla 715 krogov, skupina »Heroj Marok« iz gozdnega obrata je zbrala 578, ekipa Kopitarne pa 550 krogov. Zmagovalna ekipa je prejela pokal v trajno last, ostale ekipe pa diplome. Najboljši posamezniki, ki so streljali z malokalibrsko in vojaško puško, so bili: Stane Bunda (SD »Stil«) 429 krogov, Tone Flajs (SD »Stil«) 356, Alojz Znidaršič (SD »Stil«) 317, Ivan Novak (SD »Heroj Ma-rok«) 299 ln Ernest Plazar (SD »Heroj Marok«) 286. Zmagovalec je prejel pokal. Za občinski praznik se bodo sevniški strelci pomerili v tekmovanju z zračno puško za prehodni pokal občinske skupščine. I. N. Gradac zmagal v šesteroboju Sesteroboja v malem nogometu v Gradcu, ki je bil organiziran 26. julija v počastitev tamkajšnjega krajevnega praznika, se je udeležilo šest ekip. Zmagali so mladinci iz Gradca, drugi je bil Partizan iz Motliko, tretje pa moštvo MDB Janka Starihe. 4.—6. mesto si delijo: Gradac n. (člani), Črnomelj ln Gradac III. V prijateljski tek-mi pa so mladinci Gradca premagali MDB Moša Pijade z 2:1. P. H. S TABORA POGT NOVO MESTO v Dol. Toplicah: v odprtem bazenu zdravilišča so se ob dopoldanskih urah neplavači naučili plavati, plavači pa so se izpopolnjevali v crawlu. Cravvl je najbolj ekonomičen način plavanja, ki so ga od prebivalcev otokov na Tihem oceanu povzeli športni plavači po vsem svetu (Foto: Tone Kranjc) Kolesarji dirke »PO JUGOSLAVIJI« -v Novem mestu! snhni PlsBna karavana kolesarjev dirke Po Jugoslaviji bo t ™.°V'o, 8. avgusta, prispela v Novo mesto. V izredno zanimivi posamični vožnji na kronometer od Ljubljane do No-EJ" taesta. bomo videli pri delu Valenčiča, Skerlja, Bolte-'arja ln ostale domače in tuje ase. V Novem mestu bomo .eh res kvalitetne kolesarje, saj jih je že zdaj ostalo od Smi 140 le 80- Prv* tekmovalci bodo privozUi v cilj okrog ">-3u ure, favoriti, ki bodo startali zadnji, pa nekaj deset Minut kasneje. Opozarjamo mladino in ljubitelje kolesarskega športa, da ™ zamudijo te zanimivosti. Torej: dopoldne ob pol enajstih ™ 9"'J etape Ljubljana —Novo mesto, popoldne ob pol Štirih bo start etape Novo mesto—Zagreb. Gelb iz Krškega - prvak Dolenjske v balinanju venstvo^il.36 bUo v Kočevju pr-ballnanju^M1?mlltov Dolenjske v "alooljših vi? 1:4110 86 Ba Je osem *ega mestap<*anieznikc>v: 4 iz No-*««a to i \2 12 Kočevja, 1 lz Kr- naJboH«T "x'mataega tekmovanja nJi: G2r.^T0rtce 80 bi" nasled-Pu5naT7,5: Mraz 13:9, Legiša : ln v {vjjrv?; ^az : Pušnar 13:5, sto G*nTv3r1' borbi za prvo me Wa r» , lCe'idozar, Krško) : Lobi '^eznlčar, Nm) 13:6. V bor- Pravtn rYg0 me8to' M J* ^Ja!" Prvw~° 'Kranja na republiskom J^eastvu, Je Logiša premagal 1*2? » »*• Vrstni red: GHli, e,?-™.'. Mraz, Pušnar, Skrlj, Stal- dijl^n^anje Je bilo na novem / ruZ?™™ igrišču ob Rlnži, zapreke za tekmovanje Je bilo taffli™ Je dež začel Sele po ^j*" tekmovanja. G°»<*£rJ%}?}i0 Jfl bU° V NOVi n»rJeT "PUblNko prvrnstvo bali. 2]a «*« «e ,?i?h- T(*a tokmova-vv.°£cl- ObVS9164111 dve dolenjski Vrstni rea so odlično uvrstili. n ml sledeč: Partizan Trnovo, Invalid (N. g.), Jadran (LJ.), Poštar (Lj.), 5. CELULOZAH (KRŠKO), Soča, 7. ŽELEZNIČAR (NOVO MESTO), Prvacima m Modri val (Koper). Teh devet ekip se Je plasiralo na državno prvenstvo dvojic, ki bo 15. avgusta v Ljubljani. (en) Ne tarnajte, da iz vaše občine ni dovolj člankov v komunskem glasilu! Raje se odločite in napišite primeren prispevek, ki bo koristil vsem OSNOVNA ŠOLA V VAVTI VASI razpisuje dve delovni mesti «a Šolske snažilke Nastop službe 1. septembra letos. Prijave vložite šolski odbor v Vavtl va«l, oddajto jih pri upra-kljstvu šole, kjer Je tudi vpogled delovni poslovnik «i šolsko snažilko. Le poglejte jih, marljive novomeške čebelice, kako so v Dol. Toplicah na taboru pridno vadile postavljanje Šotora, da bi popravile spodrsljaj v Skofji Loki. Tam so na okrajnem taborniškem mnogoboju postavljajo Šotor 4 minute, zdaj pa ga postavijo in napne jo v dobrih 2 minutah! (Foto: Tone Kranjc) Brežiška »crnomorska odprava« v Djerdapu Brežiški splavarji so v torek, 28. julija, pozno popoldan zapustili Beograd. S tem je bilo končano popotovanje po Savi in se je pričela nevarna pot po Donavi. Vsekakor pot do Beograda ni bila taka, kot so si jo zamišljali, saj so že pri Sisku doživeli prvi mokri krat. Hudo neurje, v katerem se je utrgal oblak prav nad tem področjem, je zajelo splavarje na sredini Save. Močan veter jim je odtrgal jadro in skoro odnesel šotor, splav pa je odnesel k obali, kjer je obtičal med dvema drevesoma. Ker teče Sava skozi Slavonijo zelo počasi, so morali voziti tudi ponoči. Zaradi megle pa so se ob pol dvanajstih ponoči zaleteli v pontonski most pri Jasenovcu. Steklenica pristne slovenske slivovke je skupini dežurnih delavcev dala toliko moči, da so splav kar hitro rešili iz železnih klešč. Kmalu zatem so se splavarji privezali za tanker »Zeta«, najstarejši plovni objekt Dunavskega Llovda iz Siska, ki jih je potegnil vse do Beograda, kamor so prispeli v četrtek, 23. julija. Tu so morali ostati nekaj dni, ker so čakali na turški vizum. V Beogradu je bilo končano potovanje tudi za člana odprave Maksa Topliška ml., ker mu je potekel letni dopust. Te dni je že prispel v Brežice, pobi lepih vtisov, katere bo bralcem našega Usta natančneje posredoval. Dvočlanska odprava pa te dni potuje skozi Djerdap in bo v nekaj dneh zapustila Jugoslavijo. — Na sliki: splavarji med vožnjo po Savi. OSKAR GERJEVIC Srečno letovanje otrok v Fazanu V Fazanu, dvajset minut oddaljenem kraju od Portoroža, preživlja v počitniškem domu Rdečega križa 50 otrok iz novomeške, trebanjske in črnomaljske občine prijetne počitnice. Živijo pravo kolektivno življenje, našli so si prijatelje in imajo toliko dela ln pogovorov, da še domov ne utegnejo pisati. Prva dva dneva so imeli nekateri domotožje. Prvič so tako daleč zdoma. Nekateri so pisali žalostna pisma domačim, naj jih pridejo obiskat. Neki deček si je izmislil pravo zgodbico, češ da mu je neka teta na kopališču rekla, da so. njegovo mamo odpeljali v bolnico in mora takoj domov. Po nekaj dneh pa vsega tega ni bilo več in se je v domu razpaslo le veselje. Sam dom stoji na samem in je odmaknjen od prometa. Vse je prostorno in čisto. Pred hišo Je igrišče ter vrt, na njem pa šest šotorov za starejše dečke. Hrana je obilna ln dobra. Otroci jo dobe pri vseh obrokih, kolikor želijo. Zviljenje teče po ustaljenem dnevnem redu. Kopljemo se vsak dan, pogosto dvakrat dnevno, hodimo na Izlete v bližnjo okolico in tako utrjujemo zdravje. Ob večerih je prijetno. Takrat se oglasi harmonika. In kako so otroci šele nad morjem navdušeni! Najsrečnejši so, ko pride čas popoldanskega počitka, četudi so potrebni počitka, jih postelja nič ne mika. 24. julija so nas obiskali predstavniki Rdečega križa lz Beograda, Ljubljane in Kopra ter zastopnik organizacije CARE iz ZDA, ki pomaga s hrano. Ameriški predstavnik Je dejal, da ugotavlja po razpoloženju, da se otroci dobro počutijo in da imajo dobro vod- Kegljišče sevniških gasilcev Sevniški gasilci so se odločili zgraditi kegljišče. To je v grobem že urejeno, sredstva i>a so prispevali občinski odbor SZDL in konfekciji Lisca ter Jutranjka. S prostovoljnim delom gasilcev vred bi bilo kegljišče vredno poldrugi milijon dinarjev. Kegljanje je nedvomno šport, ki se v Sevnici lepo razvija. S.Sk. stvo. Nam, ki skrbimo zanje, nI tako prijetno. Imamo veliko dela in skrbi. Otrokom poskušamo biti dobri vzgojitelji. Prizadevamo si tudi, da bi bilo vsem kar najbolj prijetno in da bi se vsi zdravi in srečni vrnili domov. Za konec še beseda staršem: vsi, ki imate otroke pri nas, ne pozabite, da skrbi za vašega otroka veliko ljudi, posebno še organizacija Rdečega križa iz Novega mesta, ki je pripravila to letovanje ob pomoči centra za socialno delo v Novem mestul I. M. Novomeščani prvi na Jesenicah! V soboto in nedeljo Je bil na Jesenicah mednarodni odbojkarski turnir za prehodni pokal tragično preminulega jeseniškega odbojkarja I'oma/.i Tio.j::rja. Na turnirju so sodelovala naslednja moštva: Jesenice, Žirovnica, Gorica (Italija), Kanal in Novo mesto. Za TVD Tartizan Novo mesto so igrali: Sonc, Simič, Medic, anž. Lapajne, Penko, Potrč in Goleš. Prvi dan so Novomeščani igrali z Jesenicami in Žirovnico. Obe tekmi so odločili v svojo korist z rezultatom 2:0. Belo-črni igralci novomeškega Partizana so v obeh srečanjih igrali odlično in prikazali velikemu številu gledalcev moderno odbojko. Ko bi le vedno tako igrali! Naslednji dan je TVD Partizan igral najprej z italijanskim moštvom iz Gorice. Igralci iz Gorice, ki se ukvarjajo z odbojko komaj dve leti, niso bili kos ne novomeški, niti ostalim ekipam in so vse tekme izgubili z rezultatom 2:0. V zadnji tekmi turnirja sta se srečali moštvi Kanala in Novega mesta. Zmagali so igralci Kanala z 2:0 (15:11, 15:12), čeprav so Novomeščani vodili v drugem setu 11:5, so zaradi začelniških napak, slabih živcev in nenehnega prerekanja izgubili tudi ta set in s tem tudi tekmo. Kljub zmagi pa so igralci Kanala, zasedli šele tretje mesto zaradi porazov z domačini in moštvom Žirovnice. Po končani tekmi med TVD Partizanom in Kanalom je bil svečan zaključek turnirja in razglasitev rezultatov. Prvo mesto so osvojili igralci Novega mesta pred Jeseničani ob enakem številu zmag, toda boljšem količniku v setib. Kapetanu novomeške ekipe Marijanu Soncu je mati pokojnega Trojarja izročila ličen prehodni pokal. In kaj menita o turnirju na igriščih pod Mežakljo ter o novomeški odbojki nasploh kapetan ekipe Marijan Sonc in trener Igor Penko? MARIJAN SONC: — Uspeh, ki smo ga dosegli na Jesenicah, še ni rezultat borbenosti in homogene igre, ampak rezultat rutine igralcev, ki že dolga leta gojijo ta šport. Uspeh je po mojem mnenju le polovičen, ker smo vse do zadnje igre igrali lepo in v »starem« stilu, zadnjo tekmo s Kanalom pa smo izgubili in s tem zapravili simpatije, ki smo si jih prej pridobili pri gledalcih. IGOR PENKO: — Odbojkarska turnirja tako v Novem mestu kakor na Jesenicah sta pokazala na dve stvari: da je stara garda novomeških odbojkarjev prikazala na trenutke prav zrelo igro na ravni zvezne lige in drugič, da se brez rednega in sistematičnega treninga ni nadejati uspehov, kakršnih je imela novomeška odbojka nekoč. Trenersko mesto sem prevzel junija z željo, da bi po svojih najboljših močeh dvignil novomeško odbojko na višjo raven, vendar v tem kiatkcm obdobju še nisem uspel uresničiti svojih zamisli. Upam pa, da mi bo s podporo vodstva TVD Partizan in resnostjo igralcev, ki imajo voljo do rednega treninga, uspelo do spomladi sestaviti moštvo, ki bo spet lahko ogrelo dlani novomeških ljubiteljev odbojke tet se borilo za ponoven vstop v zvezno ligo. J. G. RADIO. LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.15. 6.00, 7.00 , 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00. PETEK, 7. AVGUSTA: 8.35 Iz naše starejše glasbe. 9.00 Pionirski tednik. 11.15 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — inž. Julija Smole: Uvajanje novih sadnih sort v naš sortiment. 14.05 Glasbeni avtomat. 16.00 Vsak dan za vas. 18.10 Promenadni koncert. 20.00 Trideset minut v studiou 14. 20.50 Arona za virtuoze. 21.15 Oddaja o morju ln pomorščakih. SOBOTA, 8. AVGUSTA: 8.05 O otrocih ln zanje. 9.30 Zabavna glasba lz Sovjetske zveze. 10.35 Pesmi ln plesi Jugoslovanskih narodov. 11.15 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — inž. Ovldo Fajdl-ga: Pravilno pospravljanje otave. 14.05 Ljubiteljem domaČll napevov. 14.38 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 17.05 Gremo v kino. 18.45 Novo v znanosti. 20.00 Lepe melodijo. 20.30 Sobotni večeri v naših krajih. 22.10 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 8. AVGUSTA: 8.00 Mladinska radijska igra »Sivko z Jadrana«. 9.05 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 10.00 Se pomnite, tovariši. . . 11.15 Vedre melodije z zabavnimi orkestri. 14.05 Ljubiteljem domačih napevov. pozdravljajo. 13.30 Za našo vas. .14.15 Popularen opoldanski koncert orkestra RTV Ljubljana. 16.00 Humoreska tega tedna »Hišni škrat«. 20.00 Peter Iljlč Čajkovski: Trnjulčica. 22.10 Godala v noči. PONEDELJEK, 10. AVGUSTA: 8.06 Domače polke ln'valčki. 9.00 Za mlado radovedneže. 11.15 Pozor, Imaš prednosti! 12.15 KN — inž. Jože Maček: Odpornost koruznih hlbridov za bolezni. 14.05 Glas, beni avtomat. 15.45 Igra pihalni orkester LM. 17.05 Poletni sprehodi. 18.45 Na mednarodnih križ-potjlh. 20.00 Revija slovenskih izvajalcev zabavno glasbe. 22.10 S popevkami po svetu. TOREK, 11. AVGUSTA: 9.30 Z ansamblom Mojmira Šepeta. 10.15 Z opemdml pevci po svetu. 11.15 Pozor, nunah prednosti! 12.15 KN — inž. Dragan Honzak: Možnost pridelovanja marelic v &RS. 14.35 Naši poslušrlci čestitajo in pozdravljajo. 17.05 Poletni sprehodi z zabavnimi orkestri. 18.10 Koncert po željah poslušalcev. 20.20 Radijska Igra »Slepe miši«. 22.10 Plesna glasba. SREDA, 12. AVGUSTA: 9.00 Svet skozi sončna očala. 10.30 Človek in zdravje — dr. Danijela Pogačar: Oboievanje kože. 11.15 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN - inž. MIlan Novak: Uvajanje sodobnih strojev v vinogradih. 14.05 Glasbeni avtomat. 15.40 Komorni zber RTV LJubljana poje skladbe starih mojstrov. 17.05 poleti! sprehodi z našimi solisti. 18.45 S knjižnega trga. 20.00 Iz naših studiev. 21.00 Umberto Glordano »An-dre Chenier«. ČETRTEK, 13. AVGUSTA: 8.25 Češkoslovaška zabavna glasba. — 10,15 Z domačih opernih odrov. 11.15 Pozor, nimaš prednosti! 12.13 KN — inž. Janez Tltovšek: Mali glodalci pozročiteljl škode na gozdnem drevju. 14.05 Švedske in finske narodne. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljalo 18.10- Turistična obdaja. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ln napevov. 21.00 Literarni večer. V TEM TEDNU VAS ZANIMA Petek, 7. avgusta — Kajetan Sobota, 8. avgusta — Miran Nedelja, 9. avgusta — Janez Ponedeljek, 10. avgusta — Lovrenc Torek, 11. avgusta — Veseljko Sreda, 12. avgusta — Klara Četrtek, 13. avgusta — Lijana mmmt lin imm>imiriMj