Emm
ST. 95 - LETO 60 - CELJE, 16.12.2005 - CENA 300 SIT
■"•■:::>.. V,- : - ••,, -i^V ■ ■	v" V	ív<®«
HOFER OBWOREL TUDI CEL^H
Želite da so vaša okna bolj varna in hkrati vaš prostor prezračevan tudi ko so zaprta?
fj CELJE	MIK d.o.o., Gaji 42b, Celje
"NOVA" OKNA
prednost jo v kvaliteti
080 12 24 www. mik-ce.si
Pričakujemo vas v Celju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti in Izoli.
nedelja 18. december 2005 med 9. in 12. uro UŽITKARIJE - predstava VILA ZA DARILA
JANJA INTIHAR
■I UVODNIK Decembrske slike
Epidemija potrošniške blaznosti je v sredo zajela tudi Celje. Slika, kakršno so ob otvoritvah Hoferjevih diskontov videli že v Ljubljani in še petih drugih mestih po državi, se je ponovila tudi ob Kidričevi cesti. Nepopisna gneča, prometni zamaški, prerivanje, čakanje skoraj do nezavesti in potem brezglavo nakupovanje vsega, kar pride pod roko. Kot da trgovin doslej ne bi poznali. Ali bi še vedno živeli v časih Jugoslavije, ko je bilo pred kakšnimi dvajsetimi leti treba čakati v vrsti za avtomobile ali damske vložke.
V Sloveniji imamo že več kot deset let vsega, kar si srce poželi in tudi cene niso nedosegljive. Pa so ljudje kljub temu na snegu čakali več ur na otvoritev Hoferjeve trgovine in potem v nakupovalne vozičke tipali ekonom lonce, mešal-nike in televizorje. In to ne samo po enega. Kakovost aparatov jih sploh ni zanimala. Kaj torej ne drži več trditev domačih trgovcev, da smo Slovenci zelo zahtevni in razvajeni kupci, ki zlasti pri tehničnem blagu skrbno pregledamo in primerjamo cene, pa tudi lastnosti in prednosti izdelka? Brez skrbi, še vedno drži. Verjamemo namreč enemu od njih, ki pravi, da bi se kupci ob obisku njihove trgovine zagotovo zgražali, če bi jim ponudili izdelke popolnoma neznanih blagovnih znamk.
Kaj je torej spodbudilo ljudi, da so razgrabili ponujene izdelke in naenkrat kupili po več gospodinjskih aparatov? Je Slovence zapustila zdrava pamet? Smo postali tako revni, da lahko kupujemo le najcenejše? Ali pa smo preprosto grabežljivi in nočemo za nič na svetu mimo poceni sesalnega aparata ali televizorja, pa čeprav ga spbh ne potrebujemo?
Čeprav je žalostno, upam, da drži to tretje. In da bodo že januarja prizori iz Hoferja le ena od (čim prej pozabljenih) slik nakupovalne mrzlice v decembrskih dneh.
VTKA SLADKA
Ministrski sindrom
Ob kilavih izgovorih za odpovedi obiskov ministrov v Šaleški dolini bi lahko pomislili, da se je ministrov polotil sindrom obolevnosti pred obiski posameznih krajev.
Pravljice
Nekaj otrok je v Hotelu Paka v Velenju že v torek obiskal dedek Mraz. Menda so otroci v veliki dvorani poslušali podobno pravljico kot odrasli nadstropje više, kjer so napovedovali, da bi prve lopate na hitri cesti Šentrupert-Velenje zasadili leta 2008.
Lokalne vojne zaradi ceste?
Za tretjo razvojno os bo Slovenija potrebovala milijardo evrov - Bo cesta Arja vas-Velenje vzdržala?
V torek je velenjska gospodarska zbornica ob zaključku 8. srečanja velikega in malega gospodarstva pripravila okroglo mizo o prometni odrezanosti Saša regije in tretji razvojni osi. Dveh napovedanih ministrov na pogovor ni bilo, okoljski Janez Podobnik se je opravičil že prej, prometni Janez Božič pa naj bi zbolel.
Ob omizju so se zbrali številni župani, poslanci in svetniki iz Savinjsko-Šaleške in Koroške regije, ki so v bistvu govorili o dveh temah: nujni gradnji tretje razvojne osi od avstrijske meje preko avtoceste in Bele krajine do Hrvaške. Drugi sklop se je navezoval na obnovo t.i. ceste smrti med Arjo vasjo in Velenjem. Kot je znano, je z amandmajem poslanca Bojana Konti-ča v državnem proračunu za leto 2006 za obnovo namenjenih dodatnih 150 milijonov tolarjev, tako da jih bo skupaj 200, v letu 2007 pa še 150 milijonov tolarjev. »Sliši se veliko, vendar bi za temeljito obnovo ceste potrebovali desetkrat toliko,« je izpostavil Vili Žavrlan iz Direkcije za državne ceste. Med prvimi ukrepi je napovedal ureditev križišč v Vinski Gori in Lipju ter odcepa za Dobrno, cesto pa naj bi še preplastili. O ostalih ukrepih naj bi se v DDC pogovorili z lokalnimi skupnostmi in policisti.
»Dnevno se po tej cesti pelje 15 tisoč vozil; samo za potrebe Gorenja se vsake 1,4 minute pelje en tovornjak. Do
Z leve: Marija Vrtačnik in Alenka Avberšek iz velenjske gospodarske zbornice ter predstavnika ministrstva za promet Gregor Ficko in Vili Žavrlan
leta 2010 pa se bo tovorni promet povečal za polovico,« je poudarila predsednica OGZ Velenje Alenka Avberšek. Gospodarstveniki torej upravičeno zahtevajo posodobitev te in tudi drugih regionalnih cest ter takojšen pristop k načrtovanju hitre ceste od avstrijske meje do avtoceste Ljubljana-Maribor.
Šentrupert, Arja vas; Medlog, Dramlje?
V bistvu gre za del tretje razvojne osi. Zanjo se še najbolj zavzemajo Korošci in predstavniki Saša regije, kjer sodobno cestno povezavo potrebuje predvsem gospodarstvo. Zaenkrat so v promet-
nem ministrstvu izdelane tri variante, v Saša regiji pa se zavzemajo, da bi hitra cesta tekla od Holmca preko Prevalj, Dravograda in Slovenj Gradca, zahodno od Velenja po dolini Pake, pri Šentru-pertu pa se navezala na avtocesto. Gre za 60 kilometrov ceste, ki naj bi veljala 135 milijard tolarjev.
V nadaljevanju naj bi odsek povezal Celje in Novo mesto, trasa pa tekla od Medloga (seveda so želje v Obsotelju in na Kozjanskem popolnoma drugačne), Radeč, Novega mesta do Metlike ah Črnomlja s priključkom na hrvaški avotcestni križ. Cestni odsek v dolžini 75 kilometrov naj bi veljal 100 milijard tolarjev. Torej bi
Protest s Teharij
Odločno nasprotovanje »Jazbečevemu zakonu«, s katerim bi Štoram pripojili del ozemlja Teharij
Krajevna skupnost Teharje je Državnemu zboru Republike Slovenije poslala protest proti nameravani spremembi zakona o ustanovitvi občin in njihovih območij za del KS Teharje, ki naj bi ga izločili iz celjske in priključili k štorski občini.
Kot je znano, je takšen zakonski predlog v proceduro predal štorski župan Franc Jazbec, državni zbor pa je o njem predvidoma glasoval včeraj zvečer, po zaključku redakcije (kot pa smo neuradno izvedeli, je glede na dosedanje močno Jazbečevo lo-biranje kar precej možnosti, da so ga podprli v državnem zboru, op.p.). V svojem predlogu se je Jazbec zavzel za razširitev občine na del ozem-
lja v industrijski coni okoli nove jeklame.
Teharčani odcepitvi odločno nasprotujejo, saj je ta del ozemlja po delitveni bilanci med občinama Celje in Štore pripadel Celju, meje so jasno opredeljene, območje na novo zgrajene Železarne Štore in nekaterih dragih obratov pa stoji v katastrski občini Teharje. »To dokazujejo listine od samega začetka uvajanja katastrskih občin iz leta 1850,« so v protestu zapisali Teharčani. V protestu pišejo še, da Jazbečev predlog posega v zgodovinska in gospodarska dejstva na tem območju, listine, ki so jih priložili protestu, pa dokazujejo neresničnost Jazbečeve trditve, da to območje nikoli ni bilo v posesti Teharij. »Po-
skus enostranskega odvzema dela območja naše KS bi bil uničujoč korak k zmanjšanju naše KS,« pišejo Teharčani in dodajajo, da še niso opustili zamisli o samostojni občini. Z izgubo tega dela ozemlja bi to možnost namreč dokončno izgubili.
Približno 12 hektarov zemljišč, ki bi si jih radi pripojili Štorovčani, ni poseljenih, tam stojijo tovarniški objekti, zato bi bil tudi referendum neizvedljiv. Zakon sicer določa, da morajo o spremembi območij občin odločiti krajani na referendumu - v tem primeru občani Štor in krajani na zahtevanem območju, ki pa ni poseljeno. Teharčani zato še pred odločanjem zahtevajo referendum na celotnem območju njihove KS
oziroma na celotnem območju občine Celje. Odvzem zemljišča proti svoji volji pa bodo razumeli kot krajo svojega ozemlja. Prav tako so od občine Celje zahtevali, da v primeru potrditve »Jazbeče-vega zakona« vloži zahtevek za ustavno presojo takšne odločitve.
Na predlog zakona se je odzval tudi župan Mestne občine Celje Bojan Šrot, ki pravi, da njegova stranka (SLS) zakona ne bo podprla. »Postopek spreminjanja meja na takšen način je nezakonit, kar je povedala že tudi vlada. Župan Štor je v bistvu pri tem izkoristil svojo funkcijo poslanca, pri čemer pozablja, da je bil izvoljen v Celju. Zakon namreč pravi, da se o spremembi mej na območ-
ju, kjer ni prebivalcev, sporazumno odločita oba občinska sveta, če pa to ni mogoče, morebitne spore rešuje upravno sodišče. Če bo DZ sprejel tak zakon, bomo sprožili ustrezne postopke na ustavnem sodišču. Vseeno pa verjamem, da bodo poslanci upoštevali zakone, ki so jih navsezadnje sami sprejeli, ne pa da bodo odločali na podlagi kolegialnosti. V tem primera gre namreč za dosti bolj resne zadeve.«
BRANKO STAMEJČIČ
ras
skupno tretja razvoja os veljala milijardo evrov, česar Slovenija sama zagotovo ne bo mogla poplačati. V ministrstvu za promet, tako vodja oddelka za avtoceste Gregor Ficko, računajo tudi na evropska sredstva, za katera pa bo prijava možna takrat, ko bo vse pripravljeno za gradnjo.
Na srečanju v Velenju je bila večkrat izpostavljena obljuba predsednika vlade Janeza Janše, da naj bi eno izmed etap začeli graditi v letu 2008 - kar pa je po oceni mnogih težko izvedljivo, čeprav že obstaja terminski plan. Vlada je ustanovila medresorsko delovno skupino, konkretne aktivnosti pa bi prišle na vrsto v prihodnjem letu: januarja prva prostorska konferenca, februarja odločitev o izdelavi študije vplivov na okolje, aprila začetek izdelave primerjalne študije variantnih rešitev... V ministrstvu pričakujejo, da bo severni del osi razdeljen na pet odsekov, in ob sodelovanju vseh vpletenih bi se lahko zgodilo, da bi prvi odsek, verjetno od avtoceste proti Velenj u, v resnici začeli graditi leta 2008. Kdaj naj bi bila gradnja celotne osi zaključena, ve samo...
V razpravi so župani opozarjali, da v lokalnih skupnostih nimajo idejnih zasnov in ne vedo, kje bo tekla trasa. Kako naj torej sploh vsebinsko razpravljajo oziroma kako naj v občinah sprejmejo razvojne dokumente? Veliko razpravljavcev se je strinjalo, da »so težave, ker variantne rešitve trase niso znane, ve pa se že, kakšne težave bodo različne variante povzročile«. Verjetno Gregor Ficko ni zastonj večkrat omenil, da želijo v ministrstvu preprečiti lokalne vojne, ki bi znale gradnjo le še zavleči.
URŠKA SELIŠNIK .
Foto: JOŽE MIKLAVC
KJE SO NAŠI POSLANCI?
Zamernikov solo za Občino Rečica
Odprtih src za
srce
Vabila za pomoč pri zbiranju denarja za koronarograf v več kot 80 tisoč gospodinjstev v regiji - Zbrali že več kot sto milijonov tolarjev
V predprazničnih dneh se vedno več podjetij in zasebnikov odloča, da namesto novoletnih voščilnic in daril poslovnim partnerjem prispevajo za nakup koronarografa. Med njimi je tudi Elektro Turnšek. Na posnetku Janez Turnšek, ki je simbolično predal ček za milijon tolarjev direktorici bolnišnice Štefki Presker.
Dobrodelna akcija S srcem za srce, ki bo omogočila nakup rentgena za invazivno srčno diagnostiko v celjski bolnišnici, je na vrhuncu. S prispevki ljudi odprtega srca so zbrali že polovico potrebnega denarja, hkrati pa v bolnišnici urejajo prostore in izobražujejo kadre, ki bodo delali z aparatom.
Ocenjena vrednost aparata je 180 do 200 milijonov tolarjev (brez DDV), pri čemer bo dejanska cena znana prihodnji teden, ko bodo odpirali ponudbe, ki so in bodo prišle na razpis. Če ne bo zapletov, bodo lahko koronarograf začeli uporabljati konec marca prihodnje leto.
Predstavniki bolnišnice, društva Korona in veteranskih organizacij, ki skupaj vodijo akcijo zbiranja denarja za nakup rentgena za invazivno srčno diagnostiko, so v torek na tiskovni konferenci predstavih doslej opravljeno delo. Za aparat, ki bo lahko rešil prenekatero življenje, so v dobrodelni akciji S srcem za srce doslej zbrali več kot 55 milijonov tolarjev, pri čemer imajo še za skoraj 50 milijonov tolarjev pisnih zagotovil (podatki so za 9. december). Številke se v teh dneh hitro spreminjajo, saj prispevki prihajajo vsakodnevno. Do konca tega tedna bodo razposlali več kot 80 tisoč pisem s prošnjo za pomoč v gospodinjstva celotne Savinjske regije. Nakazila prihajajo tudi iz številnih podjetij in občin, koordinacijski odbor pa se je odločil, da bo akcijo nadaljeval še v začetku prihodnjega leta.
Razliko do polne cene aparata ter še dodatnih 30 milijonov tolarjev za ureditev prostora bosta prispevali celjska bolnišnica in delno tudi celjski zdravstveni dom. Za bolnišnico, ki ima za prihodnje leto zabeleženih kar za 1,2 milijarde tolarjev nujnih potreb po zamenjavi medicinske in druge opreme, iz amortizacije pa bo lahko za vse naložbe namenila le 600 milijonov tolarjev, je zato vsak
tolar, ki ga bodo zbrali v akciji, še kako pomemben. Sicer pa bodo po zagotovilih direktorice bolnišnice Štefke Presker in predstojnice oddelka za bolezni srca, pljuč in ožilja (v njegovem okviru bo delovala nova enota za koronarografijo) mag. Frančiške Skrabl Močnik v bolnišnici do takrat, ko bodo dobili aparat, imeli vse pripravljeno. Urejen bo ustrezen prostor, za strokovno izredno zahtevno delo usposobljen kader, imajo pa že tudi zagotovilo ministrstva, da jim bodo za prihodnje leto odobrili 600 preiskav s koronarografom, naslednja leta pa predvidoma 800 letno.
Takšne so po oceni strokovnjakov tudi potrebe, saj je potencialnih uporabnikov v regiji 30 tisoč. Zdaj ko koronarografa v celjski bolnišnici še nimajo, morajo pošiljati bolnike v Maribor ali Ljubljano, kar je zaradi izgube časa lahko tudi usodno. Podatki kažejo, da s celjskega območja vsako leto pošljejo 120 do 130 bolnikov z infarktom
neposredno s terena in še dodatno 200 iz oddelka za bolezni srca in ožilja. Z večjo dostopnostjo koronarografa se bo izboljšala predvsem kakovost tako diagnostike kot zdravljenja bolnikov z akutnimi, pa tudi s kroničnimi srčnimi obolenji. »Bolnike z infarktom bomo lahko koro-narografrali v obdobju ene ure. To ne pomeni le večje verjetnosti, da bo bolnik preživel, temveč z ohranitvijo srčne mišice tudi ohranitev kakovosti življenja in zmanjšanje invalidnosti,« poudarja podpredsednik Združenja kardiologov Slovenije prim. Janez Tasič, ki je tudi pojasnil, da pomeni koronarogra-fija v Celju uresničevanje že leta 1998 sprejetega nacional-
Dobrodelna akcija je dobila velike razsežnosti z vključitvijo upokojencev, borcev in drugih veteranskih organizacij. Po podatkih predsednika Zveze društev upokojencev Celje Emila Pepelnjaka so samo upokojenci prispevali več kot 8,5 milijona tolarjev, predstavnik veteranskih organizacij Ivo Grobelnik pa je povedal, da so največ prispevali ljudje, starejši od 70 let, pri čemer povprečje nakazil znaša 5 tisoč tolarjev (tudi ti podatki so za 9. december).
nega programa razvoja kardiologije.
MILENA B. POKLIČ
Če bi minuli teden ocenjevali po parlamentarnem vrvenju, potem se je Slovenija v zadnjih dneh razdrobila na številne vasi in vasice - »z neuničljivim upanjem«, kot je dejal eden od izvoljencev ljudstva z vzhoda naše države - da bodo prepričale poslance in si izborile pravico do referenduma o nastanku novih občin.
Lokalnega entuziazma so se nalezli številni poslanci, prednjačili so v NSi in SLS, tako da je včerajšnja seja na trenutke spominjala na reci-tatorska tekmovanja pionirk in pionirjev o lepoti domačega kraja. Običajni spopad med koalicijo in opozicijo je tokrat zasenčila fronta, ki se je vzpostavila med zagovorniki novih občin in njihovimi nasprotniki in ki je potekala znotraj koalicijskih in opozicijskih strani.
Slednja je sicer navzven nastopila dokaj enotno, saj so njeni predstavniki bolj ali manj opozarjali, da se bodo nove občine prisesale na državne seske, ne bodo pa prinesle dejanskega razvoja novonastalih območij. »Delitve bodo vsaj za dve leti zaustavile razvoj ni ciklus tako v novi občini kot v ostanku stare. Razvoj se ne da meriti samo z asfaltom,« je v svojem skoraj polurnem nastopu opozoril Vili Trofenik (LDS). »Že bežen pogled pokaže, da je največ občin tam, kjer je razkorak pri razvoju največji. Drobljenje občin ni prispevek k decentralizaciji, saj veliko malih občin samo krepi moč države,« je opozoril Bojan Kontič (SD). Po drugi strani pa je po njegovih besedah »težko zavrniti pobudnike, ko je bilo v preteklosti toliko izjem, da so te postale pravilo«. Kljub temu to ni argument za nove izjeme, bo pa vsakršna odločitev državnega zbora zagotovo prinesla veliko dela za ustavno sodišče.
Kako so se dokončno razpletle zadeve z ustanavljanjem novih občin (s Celjskega je bil vložen še predlog za ustanovitev samostojne Občine Frankolovo, ki pa ga ne Vlada RS ne matični odbor DZ nista podprla), do zaključka redakcije včeraj še ni bilo znano.
Razdeljenost znotraj koalicije, na katero je že prejšnji teden opozoril štorski župan Franc Jazbec, se je kazala skozi vso razpravo. Tako je konjiški poslanec Rudolf Petan (SDS), ki že dolgo ni prejel toliko, klicev, pisem in drugih sporočil kot v zvezi z razpravo o novih občinah, s pomočjo enega od pisem opozoril, da bodo občine odvisne od državnega proračuna, kar pomeni, da se z novimi občinami veča pora-
Mirko Zamemik
ba in s tem potreba po novih davkih. Veliko poslancev SDS je opozarjalo, da morajo poslanci spoštovati Zakon o lokalni samoupravi, ki ga je koalicija sprejela pred tedni, zato so napovedali, da ne bodo podprli amandmajev kolegov iz NSi in SLS za nastanek občin z manj kot 2.000 prebivalci in brez zdravstvenih domov ali postaj.
Vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik je ob tem dejal, da je v zakonu težo opredeliti vse odtenke, zato je po njegovem potrebno »z vsemi možnimi sredstvi ugotoviti, katero območje je sposobno opravljah občinske naloge«. Hkrati je menil, da je treba odločitev prepustiti lokalnim prebivalcem z referendumom, in pri tem opozoril na primer Krajevne skupnosti Rečica, za katero so vložili pobudo za preoblikovanje v novo občino. Šlo je za las, saj je za glasovalo 32 poslancev, proti pa 35 poslancev. Njeno preoblikovanje v občino je z amandmajem predlagal tudi poslanec SDS Mirko Zamernik in tako izpolnil obljubo iz prejšnjega tedna. »Občudujem tiste, ki menijo, da bi morali o tem, kaj je dobro in slabo za ljudi, odločati na nekakšnih partijskih sestankih,« je Zamernik nagovoril kolege, pri tem pa se vprašal, ali je to, da njegovega amandmaja sprva niso uvrstili med poslansko gradivo, dober znak, da bo vsaj ta sprejet: »Pozivam poslance, naj podprejo Rečico ob Savinji,« je Zamernik končal svoj nastop. Očitno so njegove motivacijske zmožnosti prepričale poslance, saj so tik za tem, ko so zavrnili Presečnikovo pobudo za rečiško občino, z 32 glasovi proti 30 podprli Zamernikov amandma, tako da bodo prebivalci Rečice ob Savinji 29. januarja skupaj z Rimljani imeli možnost, da gredo na svoje.
Pobuda, da bi na referendumu o nastanku Občine Rimske Toplice posebej preštevali glasove v Krajevni skupnosti Zidani Most, ki želi ostati v laški občini, ni uspela, saj poslanci niso podprli zakonskega dopolnila o posebnem štetju glasov.
SEBASTIJAN KOPUŠAR
HITRI KABELSKI INTERNET
SEDAJ MOŽEN DOSTOP TUDI DO OMREŽJA ARNES!
(samo v Celju) dodatne informacije na
lekfro
'turnšek
Mariborska 86, 3000 Celje, tel.: 03/42 88 000, fax: 03/42 88 115
Celjska knjižnica ostaja v programu
Po včerajšnjem sestanku delegacije Mestne občine Celje z ministrom za kulturo dr. Vaskom Simoniti-jem je jasno, da izgradnja prizidka k Osrednji knjižnici Celje ostaja tudi državni projekt, ki ga bo ministrstvo sofinanciralo z denarjem iz t.i. kulturnega tolarja.
Kot smo že poročali, bi prvi del od obljubljenih dobrih 400 milijonov tolarjev za gradnjo prizidka država morala po sprejetem zakonu o kulturnem tolarju prispevati že prihodnje leto, pa je iz že sprejetega proračuna izpadla. »To pa ne pomeni, da je izpadla tudi iz kulturnega tolarja,« je na včerajšnjem sestanku zatrdil minister. Zatrdil je, da ta projekt kot eden ključnih v razvoju knjižničarstva v Sloveniji ostaja tudi državna obveznost. Sredstva bodo na razpolago takoj, ko bo to mogoče, najpozneje pa v letu 2008.
»To za občino pomeni, da projekt nadaljujemo po zastavljenih načrtih,« je povedal podžupan Stane Rozman. »Dela se bodo z rušenjem odkupljene hiše na Muzejskem trgu 1, kjer bo stal prizidek, pričela prihodnje leto, kot smo načrtovali.«
BS
Preboldski tekstilci dobili odpravnine
Delavci nekdanje Tekstilne tovarne Prebold, ki je šla v stečaj pred enim letom, so končno dobili odpravnine. Denar so jim na bančne račune nakazali v torek. Stečajni senat je za poplačilo delavskih terjatev namenili 254 milijonov tolarjev, vendar je bilo med delavce razdeljenega za 32 milijonov tolarjev manj denarja.
Treba je bilo namreč vrniti zneske, ki so jih delavci ob stečaju dobili iz državnega jamstvenega sklada. Vsak od 211-ih delavcev, kolikor jih je
bilo nazadnje zaposlenih v Tekstilni tovarni Prebold, je tako v povprečju dobil okrog milijon tolarjev. Poleg odpravnin so jim izplačali še približno po 50 tisočakov plače za čas od uvedbe stečaja do dneva, ko so začeli veljati sklepi o odpovedi.
Stečajni upravitelj Branko Dordevič ugotavlja, da je to prvi primer v Sloveniji, ko so delavcem ob stečaju izplačali tolikšen del njihovih terjatev celotno odpravnino. Razlog vidi v uspe-
šni prodaji premoženja, pa tudi dejstvu, da so »dobro obrnili denar iz stečajne mase.« Dordevič napoveduje, da bo hipotekarne upnike, ki imajo do tovarne za okrog 600 milijonov tolarjev terjatev, izplačal v začetku prihodnjega leta, stečaj pa zaradi nekaj vloženih tožb ne bo zaključen prej kot leta 2008.
V teh dneh je odpravnine, ki prav tako znašajo okrog milijon tolarjev, dobilo tudi 18 zadnjih delavcev celjskega Ingrada VNG.	JI
Belin po prisilni poravnavi v stečaj
Avstrijski banki niso odplačevali posojila - Brez dela 55 delavcev
Po manj kot desetih letih poslovanja je stečaj doletel največjo pralnico perila na Celjskem - podjetje Belin iz Ratanske vasi pri Rogaški Slatini. Stečaj je zahtevala avstrijska banka Kàrntner Sparkasse iz Celovca, pri kateri je Belin leta 1998 najel 1,15 milijona evrov posojila. V skladu s pogodbo bi moral do letos večji del vsote že vrniti, vendar so oktobra njegovi dolgovi do banke še vedno znašali prav toliko, kot je bila višina posojila.
Belin je s še nekaj družbeniki ustanovil Celjan Mirko Tomaž Krajne in ob finančni podpori sklada tveganega kapitala Horizonte Venture Management ter s tujimi posojili postavil sodobno pralnico. Storitve so opravljali predvsem za velike naročnike, kot so ho-* teli, gostinski lokali in bolnišnice. Podjetje je prvič zašlo v težave že leta 200.3, zato je vodstvo predlagalo prisilno poravnavo, ki so jo upniki tudi podprli. Prepričanje, da bodo po prisilki spet začeli normalni poslovati, se je kmalu izjalovilo.
Družba VALJI d.o.o. Store,
Železarska cesta 3, 3220 Štore objavlja prosta delovna mesta: 1. STRUGAR (5 prostih delovnih mest) Pogoji: - III., IV. ali V. stopnje izobrazbe-obdelovalec kovin, strugar, oblikovalec kovin ali strojni tehnik;
-	poznavaje tehnologije obdelave kovin in poznavanje dela z obdelovalnimi stroji - struženje na CNC stružnicah;
-	delovne izkušnje na enakih ali podobnih delih
:, samoiniciativnost. 2. VZDRŽEVALEC (1 prosto delovno mesto) Pogoji: - IV. stopnje izobrazbe - strojni mehanik;
-	poznavanje dela vzdrževanja in popravil obdelovalnih strojev in opreme;
-	delovne izkušnje na enakih ali podobnih delih so zaželene;
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delov
nim časom in trimesečnim poskusnim delom.
Pisne ponudbe z dokazili in kratkim življenjepisom pričakujemo
v 15 dneh po objavi razpisa na naslovu:
VALJI d.o.o. ŠTORE, Železarska cesta 3, 3220 Štore.
da so preveč zadolženi in ne Zvonka Hudeja in določil, da	cev, ki jim je podjetje ostalo
bodo mogli vrniti dolga.	bo prvi narok za preizkus ter-	dolžno samo zadnjo plačo in
Stečajni senat je za stečaj- jatev marca prihodnje leto.	del letošnjega regresa,
nega upravitelja imenoval	Brez dela je ostalo 55 delav-	JANJA INTIHAR
Kljub dobičku, ki je lani znašal dobrih 150 milijonov tolarjev, niso vrnili dolgov svojemu največjemu upniku, avstrijski banki. Ta jih je večkrat pozvala, naj vendarle poravnajo svoje obveznosti, pa so ji lani in letos nakazali le 13.000 evrov.
V Belinu, ki ga je nazadnje kot v.d. vodil Bogomil Šest (z direktorskega mesta je odstopil, ker lastniki niso hoteli dokapitalizirati podjetja), so predlogu za stečaj sprva nasprotovali. Vendar so na naroku, na katerem je sodišče odločalo o stečaju, vendarle spoznali.
Mozaikova stojnica vabi
Članice Lions kluba Celje Mozaik bodo ponovno presenetile s svojimi ličnimi in izvirnimi izdelki, saj so spet marljivo pekle in izdelovale najrazličnejše predmete, ki se prilegajo božično-novoletnemu času. Vse te male mojstrovine in dobrote bodo postavile na stojnico, najprej v soboto dopoldne in potem še v ponedeljek, 19. decembra. Seveda bo tudi tokrat Mozaikova stojnica, ki bo vabila na zdaj že stalni lokaciji sredi mesta, dobrodelna, pri čemer bodo članice kluba Mozaik ves izkupiček od prodaje namenile pomoči potrebnim ljudem.
MA
Akt Hermana Čatra
NA KRATKO
Dobrodelna Igra s pari
CEUE - Jutri ob 19.30 bodo v SLG Celjevsodelovanju z Lions klubom Celje - Keleia uprizorili aobrodelno predstavo Mat-jažk Zupančiča Igra s pari, v avtorjevi režiji. Izkupiček bodo namenih očesnemu oddelku celjske bolnišnice za nakup aparata za slikanje očesnega ozadja.	BA
Luč iz Betlehema v Celju
CELJE - Luč iz Betlehema prihaja s svojo letošnjo poslanico tudi v Celje, kamor jo bodo prinesli skavti in skavtinje obeh celjskih ste-gov. Luč miru bodo Celjani najprej pozdravili v nedeljo pri dopoldanski maši v cerkvi sv. Danijela. Ob 17. uri jo bodo prinesli še v Pravljično deželo, kjer jo bo tudi mogoče dobiti. Akcija je dobrodelna, saj po pet tolarjev od vsake prodane svečke namenijo za pomoč ljudem v stiski;	"	BS
Na Grmado
CEUE - PD Grmada jutri vabi na 22. tradicionalni zim-skonočni pohod v spomin na prvo slovensko alpinistično odpravo, ki je leta 1983 opravila vzpon na Kazbek. V odpravi sta sodelovala tudi dva celjska alpinista, ki sta od tam prinesla gruzinski čaj in ga pred koncem leta ponudila planincem in pohodni-kom na Celjski koči. Takratni Udeleženci so sklenili, da bodo v spomin na to odpravo vsako leto prirejah večerne zimske pohode s svetilkami in z baklami. Jutri se bodo tako ob 17. uri zbrali pred gasilskim domom Zagrad-Pe-čovnik in se podali na Grmado.
Račka spet odprta
V Celju bodo v soboto ob 20. uri vnovič odprli nekdaj silno razvpit lokal Račka. Nekdanji peep show, ki ga je Mestna občina Celje temeljito obnovila, so spremenili v galerijo erotike.
»Galerija bo namenjena umetnosti, ki se ukvarja z erotiko, izziva sodobno seksualno (ne)moralo, jo komentira, upodablja, nakazuje, prikazuje brez zadržkov ali jo sramežljivo skriva, da bi jo naredila še bolj privlačno. V umetnosti, ki jo bo predstavljala galerija Račka, bo prostor tako za strast, željo, ljubezen kot tudi za različne oblike seksualnega obnašanja, hibridnih seksualnih identitet, seksualne eks-phcitnosti na eni in prikrite senzualnosti na drugi stra-
ni,« so v vabilu na otvoritev opredelili v zavodu za kulturne prireditve, ki bo usmer jal in vodil umetniški pro gram v Rački. V galeriji pri pravljajo tudi spremljeval ni program, kjer bodo obi skovalce seznanjali z erotič no literaturo, s filmom, z deom in glasbo.
Na jutrijšnji otvoritvi bomo spoznali dela treh članov celjskega fotografskega društva - Davida Brusnjaka, Hermana Čatra in Vinka Skale-ta, vsa ubrana na temo akt. Odprtje galerije bodo popestrili znani Slovenci, ki s svojim nastopanjem naravnost izžarevajo erotiko. Orgapiza-torji obljubljajo nastope Tine G., Rikija, Igija in še koga-
BRST
www.novitednik.com
p;
^^M W%JÊ I^S P Industrijska pi
Tel. 03 7037130,7037131
VELIKA NOVOLETNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA
od 5. decembra 2005 do 10. januarja 2006
Ugodna ponudba pohištva za opremo: spalnic, dnevnih sob, otroških in mladinskih sob, predsob, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, kuhinje, računalniške in pisalne mize.
OB KONCU AKCIJE NAGRADNO ŽREBANJE!
Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. do 18. ure, sob od 8. do 12. ure Informacije po telefonu: 03170 37 130,03/70 37 131 E-mail: info@garant.si, internet: www.garant.si
POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM!
dalo storiti. Potem pa so prišla huda leta. Po njenih navedbah od prejšnjega meseca prejema preživnino od bivšega moža, 106 tisoč tolarjev otroškega dodatka, socialne pomoči pa ne prejema, ker se ni udeležila pogovora. »Brez skrbi, da težko živimo, tega si marsikdo ne zna predstavljati. Tudi zato se prej nisem zapletala z odvetniki, saj moram nahraniti otroke. Res pa je, da bivši mož še prihaja, že zaradi otrok.« Najemnica je omenila, da so ji enkrat ponudili, da bi lahko odplačala dolg: v 14 dneh naj bi plačala 1,5 milijona, ostalo pa naj bi poravnal bivši mož preko traj-nika v pol leta. »Seveda nisem imela denarja, če pa bi si lahko uredila kak kredit, bi plačala. Sicer pa sem v obraz slišala, da tudi Če bi prinesla denar, ne bi ustavili deložacije.«
Še hujše pa so, če verjamemo najemnici, življenjske razmere. Da je trgala listke s pozivom k plačilu, preden so šli otroci v šolo in da še na sladoled ne morejo. »Čeprav,« tako najemnica, »me sostanovalci lahko zmerjajo, če mi dokažejo, da so plačevali namesto mene. Če bi bilo to res, me Sipro ne bi tožil.« Obrnila se je na center za socialno delo, kjer ji zdaj ne morejo pomagati. V ministrstvu menda ugotavljajo, če ji socialna podpora v resnici ne pripada, »milijonov pa mi socialna ne more prinesti. Pač nisem človek, ki bi hodil od enega do drugega in tarnal, pa tudi na zunaj ne kažem, kako mi je. Ne morem pretuliti cele dneve niti zganjati živčnega, saj so tu domače naloge in druga skrb za otroke«.
V žalskem Sipru upravljajo s tri tisoč stanovanji. Lani so izvedli vsaj osem deložacij, nekateri sklepi oziroma postopki na sodišču pa so bili končani tudi v letu dni.
Najemnica je obudila spomin na novembrske dneve, ko se je pripravljala na izselitev, pa jo je tik pred zdajci poklical odvetnik in jo obvestil o prestavitvi. S tem je pridobila nekaj časa, da se bo februarja preselila. Najverjetneje k bivšemu možu, saj menda nima drugam. »Vem, kaj me čaka, vem, da moram iti. Bolijo pa laži in to da sem ne le črna ovca, temveč še kaj veliko hujšega.«
URŠKA SELIŠNIK Foto: TONE TAVČAR
Na novinarski konferenci so želeli opozoriti predvsem na dolgotrajne postopke.
Polzelski
no celo naše poslovanje. Sicer smo stanovalcem pojasnjevali postopke, toda tudi sami ne moremo razumeti, kje se je za dve leti izgubil spis,« je omenil Simonič in dodal, da gre v opisanem polzelskem primeru najverjetneje za izkoriščanje sistema, ker družina naj ne bi bila ogrožena, prav tako najemnica ni pokazala volje, da bi plačala en sam tolar.
Novinarske konference sta se udeležila dva predstavnika (vabili so jih več) kurilnih odborov, ki sta potrdila zahteve po ureditvi stanja. Nenazadnje naj bi bila deložacija opomin ostalim neplačnikom, sta menila Franc Rizmal in Boris An-zel.
V podjetju postopki tečejo naprej, odvetnica je vložila protest zoper preložitev izselitve, tako da je spis zdaj na Višjem sodišču v Celju, sklepa pa še ni. O dolžnici so se pred časom pogovarjali tudi polzelski svetniki, vendar je sklep sodišča o izselitvi zavrl te razprave.
Toda ...
Zgodb in »javnih tajn«, ki jih je slišati na Polzeli, ne bomo obnavljah. Kot ima vsaka zgodba dve plati, ima svoj toda tudi zgodba o polzelski neplačnici. In kakor kaže, se zgodba najemnice s podatki občine in Sipra ujema le v toliko, da je »grešnica« nezaposlena samohranilka s štirimi otroki, starimi od dveh do 17 let. Na novinarski konferenci o imenih niso govorili, vendar v kraju, kot je Polzela, ni tako težko odkriti določene osebe, saj »me kar naprej vlačijo po zobeh in govorijo, kar ni res. Zaradi otrok se nočem izpostavljati, toda govorice in obrekovanja zelo bolijo,« je povedala neplačnica, ki je ne bomo imenovali.
Ostro je zavrnila navedbe občine, da so ji skušali pomagati pri reševanju težav. »Prosila sem, skušala doseči sporazum, toda nihče ni hotel sodelovati. Od leta 1995 sem brezposelna in s čim naj plačam 70-75 tisoč tolarjev najemnine? Lani sem si uredila brezplačno pravno pomoč in nikakor ne najdražje odvetniške pisarne - boli pa, ker odgovorni to vedo. Sicer so vmes rekli, da bi pomagali, takoj nato pa se začeli sklicevati na sklep sodišča o izselitvi. Najbolj ogabne so različne govorice: da naj bi dobivala ne vem koliko socialne podpore, pa nov avto, ki ga v življenju nisem imela ...«
Pred leti je nameravala stanovanje celo odkupiti, vendar se tega ni
stanovanjski
grešniki
V Občini Polzela in podjetju Sipro na primeru ene izmed neplačnic najemnine opozarjajo na dolgotrajne sodne postopke - Dve povsem različni zgodbi naj bi se končali februarja
Občina Polzela ima v svoji lasti 51 stanovanj v različnih objektih, z njimi pa upravlja žalski Sipro. Torej podobno kot v drugih spodnjesavinjskih občinah, le da se Polzelani v zadnjem času spopadajo s problemom čedalje večjega števila najemnikov stanovanj, ki najemnin preprosto ne plačujejo. Največji problem so, tako na Polzeli, dolgotrajni sodni postopki.
Eden izmed postopkov se na sodiščih vleče že šesto leto. Zato so predstavniki občine in podjetja Sipro v sredo sklicali novinarsko konferenco, na kateri so želeli širšo javnost seznaniti z neverjetno dolgotrajnimi sodnimi postopki za izselitev najemnice, s povzročeno škodo, ki jo imajo kot lastniki stanovanja, in z dejstvom, da je najemnica postala moteča za celotno okolico. Vsaj tako je zapisano v vabilu.
»Za ostrejši pristop smo se odločili, ker želimo s stanovanji ravnati kot dober gospodar in ker moramo do vseh občanov enako postopati,« je povedal župan Ljubo Žnidar, ki je prepričan, da so zaradi neplačevanja računov nekateri dejansko priviligirani. Dolžniki dolgujejo različne vsote, nekateri minimalne zneske, zneski drugih dolžnikov pa so tako veliki, da preprosto presegajo plačilne sposobnosti. Župan se zaveda, da je za neplačevanje računov več vzrokov. Nekateri finančnih obveznosti v resnici niso sposobni poravnati, drugi položnic namenoma ne plačujejo, s tem pa se predvsem v blokih na nek način okoriščajo tudi z vložki drugih sostanovalcev. V bistvu uporabljajo njihov denar, saj so »neprivi-ligirani« plačali ogrevanje, vodo, smeti...
»Zagotavljam, da smo kot občina in kot lastniki strpni do najemnikov, ki se znajdejo v težavah. Pogovarjamo se, usklajujemo, samo da skupaj rešimo nastalo situaci-
jo,« je povedal župan, Magda Ci-lenšek iz občinske uprave pa je dodala: »Ugotavljamo, da število ne-plačnikov narašča. Kot bi bili sedanji dolžniki nekakšno negativno vodilo in zgled drugim.« .
Probleme spremljajo tudi v žalskem Sipru, kjer jim po besedah direktorja Odona Simoniča ni vseeno, kaj se dogaja. »Nekateri ljudje so res v težavah. Z njimi pa tudi z lastniki stanovanj, torej z občinami, skušamo doseči nek sporazum. Poleg tega jim tudi svetujemo - ali o možnostih subvencij ali enkratni denarni pomoči na centru za socialno delo. Naš interes je, da ljudje tako ali drugače poravnajo položnice. Če nikakor ne gre, najemno pogodbo ah sporazumno prekinemo aU sledi deložacija.«
Izselitev po devetih letih
Na novinarski konferenci so opozoriti na poseben problem. Gre za najemnico oziroma postopek, ki na Polzeli teče že deveto leto. Leta 1996 je namreč ena od najemnic prenehala plačevati stroške. Tudi postopek za prekinitev najemnega razmerja teče že deveto leto, pravde na sodiščih pa so se začele pred šestimi leti. Vmes so iz Sipra poslali kar nekaj predlogov za pospešitev postopka, vseeno pa je spis oziroma ena izmed razsodb za več kot dve leti obležala v predalu sodnice. Najemnica za stanarino in obratovalne stroške dolguje šest milijonov tolarjev (obresti niso vračunane), ne do voh ogleda stanovanja, katerega lastnik je občina Polzela, najela pa si. je odvetniško pisarno Čeferin oziroma »enega najdražjih odvetnikov v Sloveniji«, kot so zapisali v občinski stavbi. 24. november je bil uradno določen datum za deložacijo, ki jo je sodnica odložila 15 ur pred izvršitvijo. Menda zaradi neugodnih vremenskih razmer v novembru. Sodnica je deložacijo prestavila za tri mesece,
torej na februar. Tako so predstavili na novinarski konferenci, po njihovih podatkih pa naj bi zdaj najemnina za 3-sobno stanovanje znašala približno 40 tisoč tolarjev.
»Najemnico smo. večkrat vabili na pogovor, jo pozvati, naj razmisli, kako bo odplačala dolg, ji omenili zakonske možnosti, določali smo celo rok. Po tem se ni več odzvala oziroma dala ustno vedeti, da ne misli niti plačati niti se preseliti v cenejše stanovanje,« je povedala Cilenškova.
Praksa, ki jo drugje izvajajo v Sipru, za opisani primer menda ne velja. »Še več, ostali stanovalci nam očitajo, da v podjetju ničesar ne naredimo. V Sipru se vrstijo klici, pritožbe, je slišati na zborih lastnikov, zaradi vpijočega primera je mote-
skontarjev tako dobro pripravili, da nam ti ne morejo konkurirati,« pravi Svetelšek in dodaja: »Sicer pa so diskonti namenjen manjšemu krogu kupcev, kakovost in raznovrstnost njihovega prodajnega programa pa sta precej manjši kot v naših trgovinah. Poleg tega lahko konkuriramo tudi s ponudbo dodatnih storitev in dejavnosti v naših centrih.«
Ob prihodu novih konkurentov se v Engrotušu zanašajo tudi na zvestobo svojih kupcev, zato dodatna konkurenca, menijo, na njihovo poslovanje ne bo imela večjega vpliva. Svetelšek je zato prepričan, da diskonti ostalim trgovcem v naslednjih petih letih ne bodo vzeli več kot desetine trga. »Od vseh treh največjih bodo nekaj vzeli, koliko komu, pa si ne upam napovedati« pravi. V Engrotušu kljub temu vztrajajo pri napovedi, da bodo v naslednjih dveh letih svoj tržni delež s sedanjih dobrih 20 povečal na 25 odstotkov. »Pa še nekaj je treba vedeti,« poudaija Svetelšek. »Domači trgovci veliko vlagamo nazaj v Sloveni-
jo. Tujci tega zagotovo ne bodo počeli.«
Rekord v Hardiju
Prve diskonte v Sloveniji je leta 1998 odprlo žalsko podjetje Arka, ki je v lasti zakoncev Dana in Alenke Šaver. Trenutno imajo 20 trgovin Hardi s povprečno prodajno površino 600 kvadratnih metrov in še 15 manjših franšiznih enot, ki jih imenuje Hardi Di Point. »Še vedno se širimo, naša želja je, da bi se še hitreje in da ši naprej ostanemo prvi in najboljši v Sloveniji,« pravi Dario Šaver.
V Arki se prihoda tuje konkurence niso ustrašili. »Upam, da se bo prepoznavnost diskontov, tudi našega, zdaj povečala. Vlak bo nekaj časa vozil Hofer, na njem pa bomo zagotovo tudi mi. Koristi smo občutili že v sredo, ko smo imeli v celjskem diskontu rekordni obisk,« še pravi Šaver in napoveduje, da želijo v prihodnjih letih odpreti še enkrat toliko diskontov, kot jim imajo zdaj.
JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ
■	GAL
■	ER i
■	j<r>i
■	OKVIR
IZDELUJEMO VSE VRSTE OKVIRJEV ZA SLIKE Stanetova 18a, Celje Telefon: 03/5 485 028
marisoL
Težave pri financiranju vašega podjetja?
Izboljšajte svojo bančno boniteto!
Hofer obnorel tudi Celjane
Nakupovalna mrzlica
V Engrotušu so se na prihod diskontov dobro pripravili - V Arki računajo na večjo prepoznavnost
Nežika in Marjan Obrez iz Celja: »Danes sva že zjutraj prišla peš s Hudinje, nakupila sva že, sedaj pa čakava, da se bova domov odpeljala s taksijem. Slišala sva, da imajo tukaj zelo poceni in sva se odločila, da prideva kupit nekaj malenkosti za kuhinjo. Kupila sva rezalnik in mešalnik. No, splača se res, takšne gneče pa vseeno nisva pričakovala.«
Zaradi prihoda Hoferja, južne veje nemške diskontne verige Aldi, si domači trgovci, vsaj za zdaj, ne delajo velikih skrbi. Prepričani so, da jim Hofer, ki ta mesec odpira svojih prvih enajst prodajaln (celjsko je odprl v sredo), pa tudi ostali že prisotni in šele napovedani di-skontarji ne bodo odščipnili toliko trga, kot je bilo napovedano pred enim letom. V celjskem Engrotušu pravijo, da so se na prihod tujcev dobro pripravili.
Kot je dejal direktor Aleksander Svetelšek, so cene živilskih izdelkov v prvem tujem diskontu pri nas takšne, kot so pričakovali, namreč enake ali višje od njihovih. »Že pred enim letom smo napovedali,' da se s prihodom diskontov cene v Sloveniji ne bodo znižale. Ob otvoritvi Hoferja se je pokazalo, da smo imeli prav. Vendar pa je treba vedeti, da je tako zato, ker smo se. ostali trgovci na prihod di-
Hoferjevo trgovino v Celju je prvi dan obiskala množica kupcev. Nekateri so na odprtje čakali kar štiri ure. Varnostniki so v trgovino spuščali le manjše skupine, ostali so potrpežljivo čakali.
Za prehrambene izdelke ni bilo velikega zanimanja. V nakupovalne vozičke je romalo predvsem tehnično blago.
Cetis bo tiskal potne liste
Državna revizijska komisija je odločila, da Cetisova ponudba izpolnjuje vse zahteve razpisa za oblikovanje, izdelavo in personalizacijo biometričnih potnih listov.
Kot je dejala glavna direktorica Cetisa Simona Potočnik, so se na razpis temeljito pripravili in bodo poskrbeli, da bodo državljani Slovenije dobili kakovostne biometrične potne listine.
Cetis je bil za izdelavo potnih listov izbran že konec avgusta, vendar sta ostala dva ponudnika, novomeški Mirage in Prosům iz Ljubljane, vložila zahtevo za revizijo postopka. Ministrstvo za notranje zadeve je njuni zahtevi zavrnilo, vendar sta postopek nadaljevala pri državni revizijski komisija. Ta je zdaj odločila, da Cetisova ponudba izpolnjuje vse zahteve razpisa.	JI
Že krepko pred osmo uro, preden so se v sredo odprla vrata novega diskonta, se je pred njim nabrala nepregledna množica ljudi, nekateri so sodeč po izjavah prihajali že ob štirih zjutraj. V prostore trgovine so na-kupovalce spuščali po skupinah, ti pa so odhajali s polnimi vozički, kupovali so predvsem izdelke bele tehnike.
Med nakupovalce se je naša ekipa nekaj časa po otvoritvi komajda prebila. Parkirišče je bilo napolnjeno do zadnjega kotička, nekateri so svoje jeklene konjičke pustih kar na robnikih ob Kidričevi ulici, gneča na cesti je bila nepopisna. Množico ljudi so privabili predvsem nizke cene in otvoritveni popusti, pogled na registrske tablice je bil več kot zgovoren - ljudje so se v Celje po nakupih pripeljali tako rekoč iz vse Slovenije. Čakanje v vrsti jim sicer ni bilo najbolj všeč, vendar so vztrajali. »Se splača,« je bil najpogosteje slišan odgovor. Nakupovalcem pa smo. čas krajšali tudi z anketo.
Silva Šoster iz Belovega:
»So res na veliko reklamirali, ampak gneča je takšna, da sploh ne prideš na vrsto. Bi bilo veliko bolj pripravno! če bi nam lahko izdelke domov dostavili. Od doma smo se odpravili že ob pol sedmih zjutraj, tukaj pa je že bila vrsta. Ne vem, če bom še dolgo čakala, težko zdr-žim ta pritisk. Videla sem tudi, da nekateri ven pripeljejo kar po več izdelkov, tako da ne vem, če bo dovolj za vse, nekateri bomo ostali brez.«
Zemir Hušidič iz Ljubljane: »Pred kakšno uro sem se pripeljal iz Ljubljane, posebej za otvoritev nove trgovine. Poceni reči nudijo, potrebujem nov sesalec, v Ljubljani mi ga ni uspelo dobiti, zato sem prišel še v Celje. Ko pa zdaj vidim to množico, se zdi, da bom odšel kar praznih rok. Ves čas, odkar sem tukaj, prihajajo ljudje, bojda že od štirih zjutraj. Noter spuščajo po vrsti, po skupinah, kaj takega še res nisem videl. Sem že pomislil, da kaj zastonj delijo...«
Marija Fluks iz Gorice pri Šmartnem: »Prišli smo že ob šestih zjutraj, pa nismo bili takoj na vrsti, kakšnih 150 ljudi je že bilo pred nami. Smo vseeno počakali, kupili pa smo dva sesalca, televizijo in pralni stroj. Se mi zdi, da nekaterih izdelkov že zmanjkuje, drugih imajo več na zalogi. Odločili smo se, ko smo videli reklame. Pa se je res splačalo.«
POLONA MASTNAK Foto: ALEKS ŠTERN
[ëtCtl partner z iiajMisim vkmvm	DOGODKI
7
CMCelje
V večstanovanjskem ""* kompleksu Livada Šentjur adnje Pri Celju prodamo:
• 1 dvosobno stanovanje v izmeri 53,30 m2 • 1 dvosobno stanovanje
v izmeri 54,30 m2 • 2 dvoinpolsobni stanovanji v izmeri 65,50 m2
• 6 dvDBtažrih stanovanj v izmeri 136,20 m2 Kupcem stanovanj nudimo pomoč pri pridobitvi ugodnih dolgoročnih kreditov za nakup stanovanj. Za vse dodatne informacije pokličite na tel. 03 42 B6 586 ga. Matejo KOMPOl
Med jedjo ne rigamo
»Med jedjo ne rigamo in se usekujemo v namizni prt... Kdor ima polna usta, naj ne pije kakor živina.« To je del odlomka iz nove knjige vodilnega slovenskega kastelo-loga, dr. Ivana Stoparja iz Celja, z naslovom Svet viteštva - Življenje na srednjeveških gradovih na Slovenskem. Gre za odlomek, ki pripoveduje o srednjeveškem bontonu pri mizi, kar še vedno velja.
Odlomek so prebrali na prvi predstavitvi Stoparjeve knjige na Štajerskem, kjer je bilo v srednjem veku grajsko življenje bogatejše kot na Kranjskem, zato je iz naših krajev tudi več slikovnega gradiva. Predstavitev knjige, ki jo je izdala ljubljanska založba Vihamik, je bila v dvorcu Stnnol v Rogatcu v sredo.
Tudi dr. Stopař, vodilni slovenski poznavalec gradov, je na predstavitvi v Strmolu opozoril, da je njegova nova knjiga drugačna od njegovih dosedanjih. Kastelolog je namreč doslej opisoval predvsem arhitekturo srednjeveških gradov, nova knjiga pa predstavlja življenje na gradovih v tistem času,
ki je javnosti manj znan. Javnost seveda prav tako zanima, kaj se je dogajalo znotraj grajskih zidov.
Gradivo za zadnjo knjigo je zbiral več desetletij. Pri tem se je poslužil različnih virov, ne le zapisov gostobesednega srednjeveškega pisca Paola Santonins, spremljevalca oglejskega patriarha, ki ga je spremljal med vizitacijo na celjskem območju. Poleg Santonina, ki je opisoval tudi poginjene mize ter vsebino skled na naših gradovih, je dr. Stopař uporabil še druge vire z dodatnimi podatki. Med temi tudi srednjeveške kodekse, dostopne šele v zadnjih desetletjih, kjer je opisano med drugim srednjeveško življenje, od receptov do podrobnosti o lovu s sokoli.
Avtor knjige ugotavlja, da je zanimanjeSlovencev za gradove v zadnjem desetletju postalo modno, kar dokazujejo različ-nejprireditve s srednjeveškimi igrami in tržnicami. Predstava Slovencev o življenju na gradovih pa je zmotna ter jo krojijo tuje knjige, saj so na Slovenskem v veliki večini živeli skromnejši podeželski plemi-
EUROKOR, Gregor Korošec s.p., C. kozjanskega odreda 18a, 3230 Šentjur
či, z izjemo Celjanov. Knjigo Svet viteštva bogati izjemno slikovno gradivo, med drugim s prvič predstavljenim vitezom z gradu Rifnik.
Prvo predstavitev nove Stoparjeve knjige na Štajerskem je pripravila Knjižnica Rogaška Slatina z enoto v Rogatcu. V programu so nastopili učenci glasbene šole v Rogaški Slatini, odlomek pa je prebrala direktorica knjižnice Metka Ko-drič
BRANE JERANKO
Mesto v smrečicah
Celjsko staro mestno jedro te dni spominja na gozd smrečic. Pred številnimi lokali so doslej postavili kar 92 smrečic, pričakujejo pa, da jih bo vsega skupaj okrog sto.
To k novoletnemu vzduš- va dosti več kot ponesrečeni
ju v mestu zanesljivo prispe-
in več kot skromni novoletni sejem. Novoletne smrečice s podstavki so lahko brez-
plačno dobili pri Vrtnarstvu Celje vsi tisti lastniki ah najemniki lokalov v mestu, ki so se pravočasno odzvali na poziv Mestne občine Celje. Ta si za to izvirno akcijo resnično zasluži vse pohvale.
BS, foto: GREGOR KATIČ
c?zdnapray
■ssk;
Ç'Oe, Petta i «»«/»», vodj
Najdite nas,
CENTER
INTERSRAR
CELJE
«* ZLATARSTVO • KRAGOLNIK& KRAGOLNIKd.o.o.
Kettejeva 12, 3000 Celje tel.: 03/492-79-16
K&K
r...)/.' (/...'■.. jm.rynr Celj&, Mariborska 100 tel: 01/511-22-7j
ZLATARNA KRAGOLNIK
Zlatarstvo Kragolnik se ponaša s kar 50-letno tradicijo. V prenovljeni zlatarni v Centru Interspar Celje vam nudijo pestro izbiro modnega zlatega in srebrnega nakita, veliko izbiro poro
nih prstanov, zlate in srebrne kovance, vrednostne darilne bone, popravilo zlatega in srebrnega nakita, šestmesečno garancijo na nove zlate izdelke, brezplačno graviranje novih zlatih izdelkov in 10-odstotni novoletni popust na gotovino in 5-odstotni popust na kartice. Ker njihov nakit nadomesti besede in izrazi skrite želje, se le oglasite v Zlatarno Kragolnik in obdarite svoje ljubljene z izdelki trajne vrednosti. Najdete jih v pritličju glavne avle nasproti tekočih stopnic v Centru Interspar Celje.
Katere trgovine v Centru Interspar Celje bo v sredo, 21.12., obiskala ekipa NT&RC
Poslušalec prejme zlato brožko: Ivan Pušnlk, Simona Zaje, Črešnjevec 133, Pragersko.
Cesta Kozjanskega odreda 8, 3220 Štore; Zlat prstan prejme bralka
Predpraznični čas prinaša poleg zvrhane mere radosti tudi premišljevanje, s kakšno vsebino daril bi pričarali iskrice v očeh in smeh na obrazu. Kopico idej, kaj podariti konec leta, pa prav gotovo ujamete vsako sredo med 10. in 11. uro na Radiu Celje pri nagradni igri Najdite nas! Center Interspar nagradi vas. Skupaj z ekipo Novega tednika in Radia Celje lahko odkrivate pestro
EE®
i m ici opal i iay i au i vao. or\uyaj l ci\iyu ivuveya icuinrta ■■ t nama ueijc lauru uuMivaic pjcMlu nnpni/ng /TDI TPffiVIMfV
ponudbo in ugodnosti številnih trgovin v omenjenem nakupovalnem centru. Vselej predstavimo UUbUVUK llKI IKbuvlNt,: -
različno število trgovin, vaša naloga pa je, da preko Radia Celje ali s kupončki podate pravilno
ime predstavljene trgovine. Da bi bili bliže nagradi, je na kupončke treba med tremi navedenimi
odgovori napisati vsaj enega pravilnega. Če ste imeli srečo pri žrebu, lahko preverite ob koncu jn pf^HMEK-
sredine nagradne igre. Kupončke oddajte pri okencu Informacij megamarketa Interspar Celje ali
jih pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova 19,3000 Celje. Pošiljatelji kuponov boste sodelovali NASLOV:__
v zaključnem žrebanju marca prihodnje leto, ko bodo v igri prav tako privlačne nagrade. V
pomoč pri pisanju odgovorov pa le opozorilo, da je vsaka trgovina predstavljena le enkrat. TELEFON:_
Nova priložnost za sodelovanje v nagradni igri bo v sredo, 21.12.2005, po 10. uri
na Radiu Celje!	DAVČNA ŠT.:_______
ARIEL • BAUMAX • CELI SVET - VSE PO 199 SIT • COMSHOP • OM • DOK • DOROTHY PERKINS • DROGERIJA Y • GALA BAR • GARDENIA • HERVIS • JONES • KLJUČI S0T0ŠEK • KODAK • EXPRESS - .LEVIS • LOTERIJA SLOVENIJE • MEGAMARKET INTERSPAR • MK ZALOŽBA • MLADINSKA KNJIGA TRGOVINA • MODIANA • MODNI NAKIT CIMI • OMNICO - SIMOBIL • PIZZERIJA ŠPICA • SLADOLEDI NEJC • STEN TIME • STIEFELKOENIG • STREH ONE • TURBOSCHUH SWAROVSKI • MURA • ART • OD A DO Ž • FABIANI NOGAVICE • LEONARDO • TRANSPORT • SANTANA • BAR GUARANA • MODNI NAKIT CLAUDIA
VSAK DAN ODLIČNA PONUDBA IN PRIJAZNA POSTREŽBA.
Hrenovke v naravnem \ ovoju
POSTREŽNO,
MIR Gornja Radgona, 1 kg
Ananas
1 kg
SPAR SLOVENIJA i
Ljubljana, Letališka >
IFORMACIJE
ŠE VEDNO VAS VODIMO DO NAJCENEJŠIH IZDELKOV.
Mesni narezek
145 g
129.-
■U22E1®
Domača salama
POSTREŽNO ali PAKIRANO, 1 kg
1.275.-
Kumarice
kisu, 670 g
Mleko Montice
1.5% m.m., 1 I
S® Kava Tacuba
mleta, 100 g
57.-
98.-
■=láE3š3(£) Male žemlje
pakirano, 10x40 g
129.-

Napitek breskev
25% sadni delež, 1 I
89.-
Nutella
Ferrero, 400
NAJVEČJA IZBIRA BLAGOVNIH ZNAMK V SLOVENIJI!
I NTER5RAR
ilCSTRA
CENA
®
Ponudba velja od 15.12. do 20.12.2005 oz. do prodaje zalog.

Hrupna cinkarna
Cinkarna pojasnjuje, kje in zakaj nastaja hrup in smrad pri proizvodnji titanovega belila, ki moti bližnje stanovalce
Potem ko smo 22. novembra objavili pojasnila Cinkarne Celje na vprašanje našega bralca Krajnca iz Vrbnega, zakaj in kaj se kadi iz cinkarniških dimnikov, smo dobili novo pritožbo in novo vprašanje.
Oglasil se je Franc Cajhen iz Bukovžalaka in opozoril, da iz cinkarne ni vprašljiv le dim, marveč, zlasti za okoliške stanovalce, tudi hrup, prah in smrad. Kot pravi, je bila pri njem oktobra komisija, ki je ugotavljala te parametre, od takrat pa se ni zgodilo nič. Za pojasnila o motečem hrupu in prahu, ki nastajata pri proizvodnji titanovega belila, smo zaprosili Nikolajo Podgošek Selič, članico uprave in tehnično direktorico Cinkarne Celje.
»Vse opravljene meritve pooblaščenih inštitucij so v preteklem obdobju pokazale, da hrup v okolici cinkarne ne dosega 50 decibelov, kar predstavlja raven normalnega pogovora in dovoljeno vrednost iz Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. list RS 105/05) za nočni čas. Zaradi stalnih pritožb v bližini stanujočih krajanov pa cinkarna kljub temu izvaja vrsto ukrepov,« pravi Podgoršek Seličeva.
»Hrup iz naše proizvodnje ima dva globalna izvora: Prvi izhaja iz viškov v proizvodnji pare, drugi iz naprav v procesu proizvodnje Ti02. Dolgoročno ukrepanje bo potekalo v smeri blaženja konične porabe z akumulacijo pare (končano predvidoma konec leta 2006) ter izrabo viškov pare za proizvodnjo električne energije, če bo investicija upravičena. Kratkoročno bomo stanje na tem področju že v tem mesecu skušali izboljšati s spremembo izpuha in z zvočno izolacijo,« zagotavlja in dodaja: »S ciljem bolj natančnega definiranja virov iz proizvodnje titanovega dioksida pa smo v minulem tednu sprožili nekaj ukrepov, ki potekajo že v tem mesecu in se bodo nadaljevali v prvih mesecih prihodnjega leta. Usmerjeni so na določanje točkovnih virov hrupa in njihovega vpliva znotraj podjetja (jakost in trajanje); na pripravo načrta in izvedbo meritev v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju^na določitev kontrolnih točk in izvedbo meritev izven območja cinkarne (posnetek ni čelnega stanja, ko vse napra ve obratujejo, sledi pa po stopno izklapljanje najmočnejših virov v dogovoru z
Spomladi smo pisali o problemu prahu stanovalcev v bližini Cinkarne Celje, ki se pritožujejo tudi zaradi hrupa. Po besedah Franca Cajhna se kljub obljubam medtem ni spremenilo še nič.
Spomin na žrtve Starega piskra
»Stari pisker je sinonim za nakopičeno trpljenje in za čase, za katere upamo, da se ne bodo nikoli več ponovili. Je dan spomina na pogum in neustrašnost nekaterih,« je na sredini slovesnosti ob 61-letnici osvoboditve političnih zapornikov iz Starega piskra dejala Andreja Rihter (ki je tu izgubila svojega dedka).
Poudarila je tudi, da se pomembnost zgodovinskih dogodkov preveč beleži po tem, koliko ljudi je izgubilo svoje življenje, in premalo po tem, koliko se jih je rešilo.
Delegacija zveze borcev je na spominsko ploščo žrtvam Starega piskra položila venec, osrednja spominska slovesnost, ki se jo je med drugimi udeležil tudi eden izmed šestih aktivistov pri osvoboditvi talcev Ivo Grobelnik, pa se je nadaljevala v Narodnem domu.	BA, foto: GK
upravljavci ter ponovitev meritev vsaj dvakrat ob različnem času in vremenu). Na osnovi tako sistematičnih meritev bomo izvedli še dodatne potrebne aktivnosti,« pojasnjuje Nikolaja Podgoršek Selič. Od kod prihaja smrad?
»Smrad iz proizvodnje titanovega dioksida imâ dva možna izvora. Prvi je razklop rude v žveplovi kislini. Reakcija poteka šaržno (občasno) . Pri tem poleg vodne pare nastajajo tudi žveplova oksida (S02in SO3) in sledovi vodikovega sulfida (H2S). Vonj prvih je dobro znan iz domače kleti, ko vinarji z žveplanjem sodov poskrbijo za boljšo obstoj nost vina. Vodikov sulfid pa že v izredno nizkih koncentracijah zaznamo z vonjem po »gnilih jajcih«. Nastale dimne pline v cinkarni seveda čistimo. Tehnologija nam čiščenje zaenkrat omogoča le v prvi fazi reakcije, kjer je količina nastalih plinov največja. Ker pa se ti v manjših količinah sproščajo tudi pri naslednjih dveh fazah (zorenje mase in raztapljanje), je za izboljšanje sta-
POZOR, HUD PES
Varanov kompleks
nja treba zagotoviti čiščenje tudi v tem času. Projekt omenjene izboljšave je v teku že od začetka letošnjega leta in bo končan v drugi polovici leta 2006, če bomo le pravočasno dobili potrebno gradbeno dovoljenje.
Drugi potencialni vir smradu je kalcinacija pigmenta, kjer poleg velikih količin vodne pare odstranjujemo tudi preostalo kislino. Nastali dimni plini (para in žveplovi oksidi) prehajajo tristopenjsko čistilno napravo, ki skrbi za skoraj stoodstotno očiščenje. Smrad se pojavi le ob varnostnem izklopu zaradi napake na katerem od delov sistema ali ob izpadu električnega toka, ko čistilne naprave ne delujejo. Da bi zmanjšali število varnostnih izklopov, smo v načrt za leto 2006 vključili tudi prenovo omenjenega sistema.
Vzrok za zgolj občasen pojav smradu torej ni v skladiščenju in načrtnih izpustih, temveč v naravi procesa in vremenskih razmerah. Ključno pomembni so temperatura zraka, smer vetra in zračni pritisk.«
BS
Pred časom sem gledal na TV-oddajo, ki je prikazovala pripadnike nekega plemena v Indoneziji. Sicer pripadniki islama še zmeraj verjamejo v določene svoje prastare kulte, strokovno léčeno, njihova religija je eklëk-ticistíčna, fuzija stare in na novo sprejete religije. Doma so imeli neko deklico, ki je bodisi umrla ali pa nekam odšla (nisem gledal od samega začetka), skratka, ni je bilo in v svoji žalosti so se na svoj način prepričali, da se je njena duša utelesila v varanu, v mladičku, ki so ga našli zapuščenega v bližnji džungli. Poslej so se z varanom obnašali posvečeno, verjeli so, da je v njem duša njihove deklice, da je slina z njegovega ritmično opletajočega jezika sveta, zato so se mu ves čas nastavljali, da jih je lizal sem in tja. Sčasoma je ta varan odraščal; postajal vedno bolj bistveno va-ranstó, se pravi okruten kuščar, ki mu crklanje ni več ugajalo, kot mu je na začetku. Toda oče družine je slišal, da z;a jezeri, kjer so živeli, bojda prebiva nek mufti, ki zna zvabiti dušo izvarana in lahko bi mu poma-
Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail.com
carjem, ki bi najraje pobegnil pred obsedenimi verniki, kako naj se pogovarjam z množico, od katere se mi je celo varan zdel bolj logičen, pametnejši?
Nekaj podobnega sem doživel ob prvem prispevku ob otvoritvi šopingov nove trgovske verige v Sloveniji, ob otvoritvi v Ljubljani, pa ob prvi informaciji v zvezi z gnečami ob otvoritvi v Celju. Postavljalo se mi je vprašanje, kako sploh komunicirati sto psihopatsko množico, s to podivjano hordo, ujeto v pohoto nakupovanja, v slep, gluh, neumen potrošniški nagon. Premišljeval sem, kako ozdraviti nekega idiota, ki se je tlačil pred nakupovalnimi pulti in obenem v kamero oholo komentiral dogajanje, češ, pritožu-. jèm se nad slabo organiza-gal povrniti dekličino dušo, cijo v zvezi z varnostjo kupče ne celo deklice same. Zato ; cev, kot da se dogaja nekaj
? je z varanom odpravil čez jezera, na naporno pot, dokler ni prispel k muftijií v svetišče, ki ga je vedno znova oblegala množica ljudi. Pričel se je obred, varana so nosili na nekem posebnem podiju, množica je bila zbrana okoli njega in je zamaknjeno zrla vanj . Kuščarju vsa procesija prav nič ni ugajala, mufti pa Se je ukvarjal s translokacijo duše.
In tako naprej, kaj se je z vsem skupaj zgodilo, niti ni važno; pomembno je, da sem pomislil, da bi bil hudič, če bi me nekdo tisti hip kata-pultiral v tisto množico. Kaj naj se z njimi pogovarjam, kaj naj jitn odgovorim, če me vprašajo, zakaj jih tako čudno gledam? Kako naj jim pojasnim svojo skepso, kaj skepso, popolno nevero v celotno procesijo, ki jo zganjajo okoli tistega varana, kako naj se sporazumem z mentalno zadeto množico bre-zveznjakov, ki tratijo čas z varanom v naročju, s kuš-
povsem normalnega; recimo ogled nogometne tekme državne reprezentance, kjer je po mojem koncept polnjenja zahodne tribune še zme-raj nerazdelan in bomo zagotovo še kdaj šteli mrtve. No, kaj bi recimo šef Hofer-ja lahko odgovoril, če bi nekoga res do smrti pohodili v borbi za pekač, múitiprak-tik ali še kaj bolj absurdnega? Verjetno bi bil njegov odgovor, da so naivno pričakovali nekoliko povečan obisk, ker so ljudje pač firbč-ni, če je kaj novega, nikakor pa niso imëli Slovence za potrošniško naivne. Pač, ne le, da smo naivni, smo oboleli, odvisni, versko blazni. Naša vera je očitno eklektična, potrošnja, zmešana z odmirajóčim krščanstvom.
Ko bom sam odprl šoping center, bom prodajal varana, njegovo slino, njegova jajca, kremplje, ušesno maslo, vse skupaj pribito na križ ...
Odprta vrata poslovno-komercialne šole
Čeprav naslednje šolsko leto še ne trka na vrata, se bodo učenci končnih razredov osnovnih šol morali kmalu odločiti o nadaljevanju šolanja. Da bi lažje presoditi, kakšne poklicne poti so jim na voljo, jim je tudi Poslovno-komercialna šola Celje v petek odprla svoja vrata.
Šolarjem, njihovim staršem in svetovalnim delavcem so predstavili šolske in študijske programe, dijaki pa so spregovorili o svojih izkušnjah v številnih obšolskih dejavnostih in mednarodnih projektih.
Poslovno-komercialna šola Celje je na dva dela razdeljen zavod, v njenem okviru se izvajajo 3-letna poklicna programa (za - Št. 95-16. december 2005 -
poklic trgovec in administrator), 4-letni program za poklic ekonomskega tehnika, višja strokovna šola pa nudi izobraževanje za komercialista in računovodjo. Šolanje lahko dijaki nadaljujejo tudi na drugih višjih in visokih strokovnih šolah, če opravijo poleg poklicne mature še dodatni maturitetni izpit, pa se lahko vpišejo tudi v nekatere univerzitetne študijske programe. »Posebej ponosni smo na možnost, ki jo ponujamo dijakom, ko končajo 3-letni program poklicnega izobraževanja, saj lahko v dodatnih letih poklicno-tehniškega izobraževanja pridobijo poklic ekonomskega tehnika in imajo tako kar dva poklica,« pravi direktorica in ravnateljica Maja Krajne.	PM
ALMIN DOM, Svetina 1, 3220 Štore Telefon: 03/780 3000 http://www.almindom.si
Delovni <
RESTAVRACIJA PON: zaprto TOR-SOB: od 11. do 22. ure NED, PRAZNIKI : od 7. do 20. ure
HUDOURNIK
V mesecu decembru vas Almin dom na Svetini vabi na koline, ki so pripravljene po receptu naših babic. V sožitju z domačimi kolinami vam hišni vinski svetovalci ter enogastronom Drago Medved priporočajo avtohtoni BRAJDOVEC. Rezervacije sprejemamo po telefonu 03 780 3000
. , -
V SPOMIN Stojan Vrhovec
V osemdesetem letu je umd Stojcui Vrhovec, dolgoletni ravnatelj preboldske os-
minjajo kot človeka s pokončno držo. Ko je bil še ravnatelj, so šolo v Preboldu izbrali za poskusnega zajčka za uvedbo celodnevne osnovne šole. Vrhovec se je temu odločno upiraL Z argumenti je dokazoval, da gre za ponesrečen poizkus. Ta šola bi bila predraga, učinkov paprema-lo, je poudarjal. Občinski funkcionarji v Žalcu so bili nad njegovimi pogledi zgroženi. Dosegli so, da Stojan ni bil več ravnatelj. Nekaj let po tistem, ko seje izkazalo, da je celodnevna osnovna šola ponesrečen projekt, so k Vrhoven začeli prihajati taisti občinski filistri, mu stiskali dlani in mu govorili, da je imel prav. Hinavščino je Stojan stoično prenesel Nikdar ni nikomur priznal, da je bil po krivici užaljen in ponižan.
Rodil se je v učiteljski družini v Ljubljani. Med vojno je končal prvi letnik ljubljanskega učiteljišča, leta 1942 pa so ga italijanske okupatorske oblasti zaprle in izključile iz šole. Leto kasneje so ga Nemci poslali v koncentracijsko taborišče v Dachau. Po vojni je končal učiteljišče, se zaposlil na ministrstvu za prosveto v Ljubljani, nadaljeval študij na Višji pedagoški šoli, kjer je tudi diplomiral Po diplomi je postal ravnatelj gimnazije v Črnomlju, na lastno željo je bU premeščen v Mursko Soboto in bil leta 1953 nastavljen
za ravnatelja osnovne šole v Preboldu, do upokojitve leta 1977.
Stojan Vrhovec ni bil samo ravnatelj. V tistih časih so finančna in druga breme-naza delovanje osnovnih šol prelagali z državnih vrhov na občine in takratne krajevne skupnosti. Treba se je bilo znajti. S sodelavci inpri-jatelji je sam opravil vrsto obrtniških in drugih del Leta 1961 so tako zgradili prizidek k osnovni šoli s štirimi učilnicami, kasneje še osem učilnic, kuhinjo, telovadišče ... Vzorno je skrbel za delovanje podružničnih šol v Marija Reki, Orli vasi in na Go-milskem. Osnovna šola v Preboldu je bila pod njegovim ravnaleljevanjem znana po kakovostnem izobraževanju. Večina preboldskih učencev je uspešno nadaljevala šolanja.
Po prehitri upokojitvi je prevzel funkcijo tajnika domačega združenja borcev in udeležencev NOB. Za svoje delo je prejel vrsto državnih, občinskih in drugihpriznanj. Kdor je Stojana poznal, ve, da nikdar ni delal za priznanja Delal in verjel je v to, kar je prav in dobro.
JANEZ VEDENIK
Spominska obeležja družinam
Dom
starejših
tudi v Taboru?
Svetniki v občini Tabor so pooblastili župana Vilka Jazbinška, da bo še naprej iskal investitorje za gradnjo doma starejših.
Za gradnjo doma starejših so se odločili že pred dvema letoma, vendar na
V upravni center tudi »občina«
no stavbo gradi podjetje Cigler, mozirska občina pa bo za nakup pisarn in drugih potrebnih prostorov v velikosti 454 kvadratnih metrov plačala dobrih 154 milijonov tolarjev.
Ob tem šo štirje potencialni investitorji že pokazali interes za nakup sedanje občin-
Letos mineva 15 let od pomembnega dogodka v zgodovini slovenskega naroda. Pri tem so imele odgovorno in častno vlogo družine, ki so tajno skladiščile in varovale oborožitev teritorialne obrambe Slovenije. Med njimi so bile tudi štiri družine iz občine Polzela.
V znak zahvale je Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Območno združenje za Spodnjo Savinjsko dolino, v sodelovanju z občino Polzela na krajših slovesnosti odkrilo
spominska obeležja na kmetijah Danija in Alojza Satler-ja. Avgusta Likeba iz Založ pri Polzeh ter Vilija Čremožni-ka v DobriČu. Kot je povedal predsednik veteranskega združenja Zdenko Terpin, so bile omenjene družine, ki so skrivale orožje, izpostavljene resnim nevarnostim, vendar so zaupano nalogo opravile častno in v ponos ter korist slovenskega naroda. Pred leti so jim podelili priznanje Slovenska družina, ob 15-letni-ci pa so na njihovih domovih
v sodelovanju z občinami odkrili spominska obeležja, ki naj trajno zaznamujejo neprecenljiv prispevek samostojni Sloveniji.
Na kratko je tedanje težke dogodke na vsaki kmetiji opisal pripadnik takratne teritorialne obrambe Emil Pi-žorn, ki je tajno skritje orožja organiziral. Tudi župan občine Polzela Ljubo Žnidar je čestital družinam za pogumno dejanje. Slovesnost je popestril oktet Lastovka.
TT
razpisu ministrstva za delo, družino in socialne zadeve niso uspeli. Razlog je bil predvsem v tem, da občina ni bila lastnica zemljišča, na katerem so želeli postaviti dom starejših. Zdaj so se odločili za drugo pot. Poiskali bodo investitorja, poskrbeli za zemljišče in oprostili investitorja komunalnega prispevka. Investitor bo poskrbel za vse ostalo.
Po gradnji občinske stavbe in nove podružnične šole se torej morda obeta še ena velika gradnja. Kljub temu je župan Jazbinšek prepričan, da občina Tabor dom starejših potrebuje, saj bo prinesel predvsem nova delovna mesta. Predvidevajo tudi, da bodo dom zapolnili ne le taborski občani, ampak tudi prebivalci drugih krajev, vse do Ljubljane, kjer je povpraševanje po domovih veliko. Čeprav župan že ima v mislih točno določenega investitorja, ki ima izkušnje z gradnjo tovrstnih domov v okolici Celja, še ne želi razkriti, za katerega investitorja gre. Sicer pa se nameravajo z investitorjem prijaviti na razpis ministrstva, ki bo marca prihodnje leto.
ŠO
Udeleženci tečaja z inštruktorji in vodjem krajevne enote Žalec Urošem Petričem
Za varno delo v gozdu
Sečnja v gozdu predstavlja izredno zahtevno in nevarno opravilo, pri katerem se v Sloveniji vsako leto smrtno ponesreči več kot deset ljudi. Zaradi tega je življenjsko pomembno, da se posek gozdnega drevja izvaja na varen način, z uporabo brezhibne motorne žage in ustrezne zaščitne opreme.
Zavod za gozdove Slovenije, območna enota Celje, za lastnike gozdov vsako leto pripravi tečaj varnega dela z motorno žago. Letos je bil od 5. do 7. decembra na območju krajevne enote Žalec v gozdovih Huma v bližini Vranskega. Zanimanje za udeležbo je bilo med lastniki zelo veliko, vendar je bilo število udeležencev zaradi varnosti
omejeno. Po besedah vodje žalske enote zavoda Uroša Pe-triča se je tečaja udeležilo 18 lastnikov gozdov iz vseh občin Spodnje Savinjske doline. Tečaj je bil sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela in je potekal na pripravljenem sečišču v gozdu. Tečajniki so se na sečišču razdelili v manjše skupine, sečnja pa so nadzorovali inštruktorji iz
srednje gozdarske in lesarske šole iz Postojne, ki so skrbeh za varno delo in opozarjali na napake pri sečnji.
Na koncu izobraževanja so udeleženci prejeli potrdila o opravljenem tečaju, izkušnje in nova znanja pa bodo kmalu uporabili pri delu v svojih gozdovih, saj je zimska sečnja že v polnem teku.
TT
Svetniki v Občini Mozirje so v sredo na izredni seji po večurni razpravi sprejeli predlog o prodaji sedanje občinske stavbe in nakupu novih prostorov v upravnem centru v Podrožniku.
Razprava je bila precej živahna, svetniki so spraševali predvsem o cenah in tudi smiselnosti selitve občinske uprave, na koncu pa se z dokaj tesno večino strinjali z načrti. Tako bo od pomladi prihodnje leto tudi občinska uprava v novi upravni stavbi, v kateri naj bi združili skoraj vse državne službe. Uprav-
Dobrodelni koncert na Ponikvi
Učenci in učitelji POŠ Ponikva so pred nabito polno dvorano na Ponikvi pripravili dobrodelni koncert. Vodja POŠ Katja Bolka je povedala, da bodo 300 tisoč tolarjev, ki so jih zbrali z vstopnino, s srečelovom in prodajo voščilnic, porabili za tehnično opremo šole.
Na koncertu se je predstavilo 12 glasbenih skupin, zborov in posameznikov ter domača folklorna skupina. Ob koncu koncerta so govorili še ravnateljica matične I. OŠ Žalec Tatjana Žgank Meža, predsednik sveta KS Ponikva Ivan Jelen ter žalski župan Lojze Posedel in podžupan Janko Kos.	TT
ske stavbe v središču Mozirja. Najugodnejša je ponudba podjetja Interdesign, ki bi za objekt odštelo skoraj 83 milijonov tolarjev. Investitor naj bi sedanjo občinsko stavbo vključil v sklop bodočih varovanih stanovanj na Mo-zirskih Tratah.
US
PRLJAVO KAZALIŠTE
PETAR GRAŠO i-ŠANK ROCK
DVORANA ZLATOROG
petek, 23.12.2005 ob 20.00
Laščani najboljši rejci kuncev
Zveza gojiteljev pasemskih malih živali Slovenije je tudi letos organizirala tekmovanje za najboljše kunčjerejsko društvo v Sloveniji.
Tekmovanje je bilo sedmo po vrsti, letošnji organizatorji pa so bili člani društva z Vrhnike. Vsako društvo na tem tekmovanju razstavlja deset najboljših kuncev, prehodni pokal zmagovalca leta pa prejme tisto, ki pri ocenjevanju vseh živali zbere največ točk. Letos so se najbolje odrezali člani društva iz Laškega, ki so se tako uvrstili v sam vrh slovenske športne reje kuncev. Skupaj z desetimi pokali z državne razstave so osvojili tudi najprestiž-nejšo lovoriko zveze v letu 2005.
Za društvo, ki vsako leto prireja promocijske, specialne in društvene razstave, in njegove člane pomeni osvojitev te nagrade predvsem motivacijo in spodbudo za nadaljnje delo, upajo pa tudi na še večjo podporo širše skupnosti.	MM
Srečanje obrtnikov ob koncu leta
Ob zaključku leta se bodo drevi ob 19. uri v Kulturnem centru Laško srečali obrtniki, njihovi delavci in upokojenci. V kulturnem programu bo nastopil Vlado Kreslin, podelili pa bodo tudi priznanja za 10-, 20- in 30-letno delo v obrti.
Bronasto priznanje bo Območna obrtna zbornica Laško podelila: Ivanu Bandurju, Andreju Čeču, Rafaelu Grom, Juditi Kalinšek, Borisu Knavsu, Aljbinu Kozmusu, Urošu Martinšku, Zdenki Simončič, Torliažu Strniši in Darku Udirju, ki prihajajo iz občine Radeče, iz laške občine j>a bodo bronasta priznanja prejeli Bojan Bukovec, Boris Ce-šnovar, Engelbert Deželak, Boris Flis, Silvester Knez, Petra Ocvirk, Cvetka Pišotek, Damjan Poljanšek, Alojz Škor-janc in Jože Topole.
Srebrna priznanja bodo podelili Mihaelu Hlišu, Danijelu Medvedu, Martinu Seliču in Andreju Tovorniku iz Laškega. Z zlatim priznanjem pa se bosta ovenčala Ivan Karlovšek in Alenka Žiberna iz Radeč.
Udeležencem se bodo predstavile tudi Banka Celje, Banka Koper in Nova Ljubljanska banka, ki bodo predstavile svoje finančne produkte.	|	BA
Laško združuje dobre želje
V nedeljo bo v laškem Kulturnem centru že osma prireditev Laško združuje dobre želje.
Prireditev pripravljajo Območno združenje Rdečega križa Laško, Kulturni center. Občina Laško, Center za socialno delo Laško in društvo Sožitje v občini Laško, ki so združili moči in medse povabili vse majhne in »velike« otroke, ki so zboleli za cerebralno paralizo, in vse tiste, ki živijo v rejniških družinah. Božiček bo vsem izročil darila, ki so jih tudi tokrat pris-
pevali številni donatorji, prijaznemu povabilu pa so se odzvale in se odrekle honorarju tudi Navihanke iz Laškega, ki že tri leta razveseljujejo predvsem ljubitelje narod-nozapavne glasbe. Poleg njih bodo v programu nastopih tudi učenci POŠ Primoža Trubarja s prilagojenim programom, člani društva Sožitje in OVI iz Glazije v Celju, nekaj lepih misli bo vsem namenil tudi laški župan Jože Rajh. Prireditev bo vodila Jožica Škorja.
MM
Premalo brenkanja na humorné strune
Z bazarjem do šole v naravi
Zur za Šentjur
Podjetje Alpos tudi letos nadaljuje tradicijo, ki jo je začelo ob praznovanju svoje 50-letnice. Jutri bodo skupaj z Javnim skladom za kulturne dejavnosti Šentjur v športni dvorani Hruševec pripravili veliko novoletno zabavo za otroke.
Začelo se bo že ob 9. uri in trajalo vse do poldneva. V programu pa bodo sodelovali Otroški pevski zbor Osnovne šole Hruševec, plesalci Plesnega vala in Romana Krajnčan. Dedek Mraz pa bo tokrat imel prav nič »palčkaste« spremljevalce, saj bodo z njim prišli k šentjurskim otrokom slovenski košarkarji.	ST
Pred kratkim je v založbi šentjurskega literarnega društva izšel že sedmi literarni zbornik. Tokrat resnično tematsko obarvan. V njem je našlo mesto vse, česar se je dotaknil čopič humorja, satire, zabavljaštva - skratka vsega, kar želi kotičke ustnic vsaj malo potegniti navzgor.
Predsednik Literarnega društva Šentjur Rado Palir je povedal, da je humoristična tematika premalokrat ubrana struna: »Na splošno je na tem področju suša. Literati ne pišejo, ljudje pa se sploh premalo smejejo. Pozabljamo na vrednost smeha. V tem zmešanem svetu pa lahko deluje celo zdravilno.«
Tokratni zbornik je uredil Bogdan Rahten. V zbirko je uvrstil dela 19 avtorjev. Komisija, ki sta jo poleg njega sestavljali še Andreja Lavrič in Tatjana Cmok, je štirim izmed njih podehla enakovredne nagrade. Žlahtna peresa smeha med šentjurskimi literati so tako Ivanka Podgajski, Rade Vučkovac,
Sedmi zbornik šentjurskih literatov nosi naslov Z besedami do smeha.
Tomaž Mahkovic in Milojka Komprej. Urednik Bogdan Rahten je o svojem delu povedal, da je bilo težje, kot si je predstavljal, ker je pojem smešnega relativen. »Morda se ob branju ne bodo vsi smejali, morda pa bo kakšna satirična ost pičila šele mnogo zatem, ko bodo knjigo že odložili.« Kot je že v navadi, so tudi tokrat predstavili enega izmed avtorjev, ki so na tak ali drugačen način zaznamovali lokalno literarno zgodovino. Tokrat so obudili spomin na ljudskega humorista, pesnika, igralca in pevca. Šporerjev Tonček (1921-2003) je bil znan po satiričnih pesnitvah, ki so nastajale ob najrazličnejših priložnostih in tematikah, večina je bila posvečenih njegovim prijateljem, predvsem pevcem domačega zbora. Humorná, oblikovno zelo različna besedila, je popestril Ludvik Žafran s karikaturami s ptičem - simbolom društva - v glavni vlogi.
SAŠKA TERŽAN
V	Osnovni šoli Antona Aškerca v Rimskih Toplicah so v ponedeljek pripravili humanitarno prireditev, decembrski bazar. Uvodni kulturni program so učenci glasbeno, plesno in pevsko obarvali, društva iz Rimskih Toplic pa so v avli šole pripravila prodajno razstavo raznovrstnih izdelkov.
V	šoli v Rimskih Toplicah so z bazarjem začeh pred tremi leti, pri čemer je prireditev že takoj na začetku prerasla pričakovane okvirje, najbolj razveseljivo pa je, da pri organizaciji sodelujejo vsa društva v kraju. Svoje izdelke je med drugimi prispevala tudi skupina Tavžen-trože. Dekleta, 15 jih je, so se na bazar pripravljala tri tedne. »Trudile smo se po naj-
Humanitarni koncert s prodajo izdelkov učencev so v torek pripravili tudi v OŠ Primoža Trubarja v Laškem. Izkupiček, s koncertom, prodajo izdelkov in donacijami so zbrali 2.083.00(J tolarjev, pričakujejo pa še milijon, bo namenjen ureditvi igral na šolskih površinah pri matični šoli in podružnici v Debru.
Telovadnica OŠ Antona Aškerca je bila nabito polna.
boljših močeh, saj rade naredimo kaj za šolo. Izdelale smo raznovrstne* prtičke, kvačkane in glinene izdelke, pletene copate in še kaj bi se našlo,« je bila zadovoljna vodja Tavžentrož Greta Dremel. Seveda gredo zahvale vsem, ki so kakorkoli pomagali pri pripravi bazarja, je dejala ravnateljica Ma-nica Skok in dodala, da je namen prireditve ob humanitarni noti tudi vzgajanje
otrok in oblikovanje čuta do sočloveka v stiski. Zato ni naključje, da bo izkupiček prireditve namenjen učencem iz družin v materialni stiski. »Lani smo z izkupičkom sofinancirali zimsko šolo v naravi tretjini osmo-šolcev in enako bomo porabili tudi letošnja sredstva.« S prodajo izdelkov so tokrat zbrali približno 220 tisočakov.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
www.radiocelje.com
ROGATEC j ROGAŠKA S.J KOZJE j
/O JE UHO, S KATERIM SLIŠIMO SVETI
__	r-rr
t ž. ibrt i ~
ŠTAJERSKI VAL
Občinska uprava v gospodarsko poslopje?
KOPALNIŠKO POHIŠTVO PO V
TEODOR BRANCE s.p.
Po celoviti obnovi gradu Strmol v Rogatcu, ki ga danes pozna vsa Slovenija, je na vrsti obnova bližnjo grajske pristave. Občina je pred kratkim že obnovila njeno streho.
V Rogatcu so začeli z obnovo velike pristave gradu Strmol, ki je služila kot shramba za pridelke, v zadnjih desetletjih pa so v njej neprofitna stanovanja. Občina, ki je investitor, je pred kratkim zaključila z obnovo strehe, kar bo stalo 15 milijonov tolarjev.
Za malo občino je to velik znesek, vendar si pomagajo
s sofinanciranjem kulturnega ministrstva. Gospodarsko poslopje, ki so ga zgradili konec 17. stoletja, ima namreč status kulturnega spomenika lokalnega pomena.
Nadaljevanje obnove pristave je predvideno v letu 2006, ko nameravajo zamenjati stavbno pohištvo ter poskrbeti za fasado. Občina je že naročila projekte za rekon-
strukcijo objekta, za potrebe gradbenega dovoljenja, s to dokumentacijo pa bo lahko nato ocenila vrednost celotne obnove.
V obnovljene prostore se bo po vsej verjetnosti preselila občinska uprava, ki ima trenutno prêmalo prostora. Seje občinskega sveta so, na primer, zato v gasilskem domu. Predvideli so tudi, da bo
v pristavi poleg občinske uprave še sedež katerega od rogaških zavodov za kulturno dediščino. Bodoča namembnost bo dokončno znana pred koncem tega leta, ko bodo dokončani zgoraj omenjeni projekti.
V pristavi, ki je pred kratkim dobila novo streho, so zaenkrat še stanovalci, ki jim namerava občina zaradi nove namembnosti ponuditi druga primerna stanovanja. Občina je zato kupila dva objekta v zaščitenem trškem jedru Rogatca ter že začela z njuno obnovo.
BRANE JERANKO
V prvih letih po vojni, ko so radijski sprejemniki začeli osvajati naša gospodinjstva, naj bi tudi vsaka šola imela svoj radio. Ponavadi so radijske sprejemnike podarjali predstavniki oblasti ali partije. Za Novoletno jelko 1949, ko smo v predkongresnem tekmovanju za Četrti kongres Ljudske mladine Slovenije kot tretji v okraju izpolnili največ obveznosti, je naša šola upravičeno pričakovala darilo - radijski sprejemnik.
A predsednik Okrajnega pionirskega štaba je takrat dejal: »Pionirji in pionirke! Učenci in učenke! Letos bi vam po vseh pravilih pripadal radio. A naša država je mlada in vsa sredstva je vložila v težko industrijo, zato radia letos še ne bo. V tolažbo vam podarjamo nogometno žogo, pet nahrbtnikov, pionirski boben in šolske zajčke. Upam, da boste za te stvari znali biti hvaležni Titovi domovini!«
Dobro, žoga! Toda zajčki namesto radia? To seveda ni bila nikakršna tolažba. Zato smo nestrpno pričakovali novo novo leto.
In res! Za Novoletno jelko 1950, ko je bil upravitelj šole Anton Hafner, razredničarka pa Silva Pohleven, je Centralni komite Ljudske mladine Slovenije podaril kozjanski šoli čisto pravi ra-
Arclin 33, 3211 ŠKOFJA VAS Tel., Fax: 03 57 72 054 GSM: 041 621 577 E-mail: info@magles.si
V znamenju Platonove šole in antičnega časa nasploh. Z dneva odprtih vrat v Srednješolskem centru Rogaška Slatina, ki ga obiskuje blizu tristo dijakov.
Optike in steklarje iščejo
dio, znamke Kosmaj. Podelitev je opravila članica Okrajnega pionirskega štaba in radio so takoj priključili. Treba je bilo počakati samo pet minut, da se je segrel in že je začel hreščati.
Rajglova Anica je takoj napisala pismo v Pionirski list: V priznanje za vse dosedanje delo smo prejeli radio, ki nas stalno vzpodbuja k še večji marljivosti in vztrajnosti. Kakor pri smučanju in sankanju je veselo tudi, kadar smo zbrani ob pionirskem radiu, posebno kadar poslušamo oddajo za pionirje. Takrat je popolna tišina in vsakdo se trudi, da ne bi preslišal nobene besede, ki
jo slišimo o delu pionirjev drugod...
Vsako sredo in soboto zvečer so bile pionirske oddaje, ki so trajale dvajset minut. Vodila jih je pionirka Alenka, ki je vselej povedala kaj lepega o maršalu Titu ah o uspehih drugih pionirskih odredov. Vendar smo otroci od vsega najraje poslušali prenos nogometnih tekem, ki jih je s svojim ftosljavim glasom prenašal legendarni Ra-divoje Marković in prenos smučarskih skokov, posebno čejeskakalJanezPolda. Sam pa sem imel najraje napoved časa in udarec na gong: »Ob udarcu na gong, bo ura točno dvanajst.« Goooonggg! - Št. 95-16. «i
V Srednješolskem centru Rogaška Slatina, ki ga obiskuje blizu tristo dijakov, so pripravili dan odprtih vrat.
Slatinčani kot edini v Sloveniji izobražujejo bodoče optike in steklarje, zato sedijo v njihovih klopeh dijaki iz vse Slovenije. V programu imajo prav tako splošno gimnazijo. Kot omenja ravnateljica centra, Anita Pih-lar, imajo dijaki zelo dobre zaposlitvene možnosti. Optikov trenutno primanjkuje, oblikovalce stekla išče industrija ter zanje razpisuje štipendije. Za poklic steklarja so velike možnosti samoza-poslitve v obrtnih delavnicah, saj je v šolskem programu veliko umetniške vzgoje. Slatinski gimnazijci pa seveda nadaljujejo z izobraževanjem na višji stopnji, so zadovoljni v slatinskem srednješolskem centru.
Njihov dan odprtih vrat je bil v znamenju različnih delavnic, od izdelovanja voščilnic do prikazov očesnih meritev ter okrogle miz« z evropsko poslanko dr. Romano Jordan Cizelj (na temo Mladi in EU).
Med dnevom odprtih vrat so prav tako predstavili Platonovo šolo, na temo Kaj je antičnega v meni. Gre za scember 2005 -
spoznanja z medpredmetno povezovanja antičnega časa
povezavo literature, zgodo- z današnjim.
vine in drugih predmetov ter	BRANE JERANKO
VOJNIK : SL. KONJICE!
- Št. 95-16. december 2005
NUK
Novi poslanci mladinskega parlamenta
JA, še vedno sva spolno aktivna.
In to TAKOJ, ko si zaželiva.
Za najhitrejšo rešitev TEŽAV Z EREKCIJO vprašajte zdravnika.
www.erekdja.si	ff) Baler Healthcare
Ba,W Pfrarma d.o.o.
Vojniški šolarji težko pričakujejo nov šolski objekt, ki bo nadomestil podrto najstarejše jedro šole. Lani je bi
V Vojniku gradijo nov šolski objekt
V petek so v Mestni galeriji Riemer v Slovenskih Konjicah odprli prodajno razstavo članov kulturnega društva Konjiški likovniki.
Razstavljena so dela desetih slikarjev od skupno 25 članov društva. Slikam, narejenim v različnih tehnikah in z različnimi motivi, je skupen edino majhen format. Razstava bo odprta do konca leta, na pot pa so jo pospremili z nagovorom podpredsednika društva Zlatka Praha.
Odprtje je bilo tudi priložnost za čestitke trem uspešnim članom društva ob njihovih jubilejih: Arpádu Šalamonu, Milanu Lamovcu - Didiju in Zlatku Prahu.	MBP
V Vojniku so v petek podpisali pogodbo o nadomestni gradnji najstarejšega jedra tamkajšnje šole, ki so ga morali lani zaradi dotrajanosti podreti. Isti dan so začeli tudi gradbena dela.
Pogodbo o gradnji objekta v velikosti več kot tisoč kvadratnih metrov so podpisali predstavniki Občine Vojnik iň podjetja Ceste mostovi Celje. V njem bodo različne učilnice in kabineti, pomožni prostori ter prostori za zaposlene. Pogodba med občino in podjetjem Ceste mostovi Celje je
sklenjena v vrednosti 186 milijonov tolarjev, pri čeiner znaša vrednost investicije v celoti več kot dvesto milijonov. Občina bo vložila šestdeset ter država štirideset odstotkov sredstev.
Po pogodbi mora biti nov šolski objekt zgrajen do konca julija, zato v občinski upravi Vojnika pričakujejo vselitev z novim šolskim letom. S tem bodo rešili problem izvajanjà pouka na dveh različnih lokacijah v tem kraju.
BRANE JERANKO
Razstava Konjiških likovnikov
V Zrečah so konec tedna mladi izvolili svoje nove predstavnike za mladinski parlament, saj je dosedanjim po letu dni potekel mandat.
Mladinski parlament je mednarodni projekt, ki v Sloveniji poteka od januarja 2004, v njem pa sodelujejo še Velika Britanija, Bolgarija, Litva in Romunija. Njegov namen je vzpostaviti neposredno voljene mladinske parlamente v posameznih lokalnih skupnostih, ki so zastopniki vseh mladih v kraju in se zavzemajo za skupne cilje te starostne skupine. Za mesto v mladinskem parlamentu v Zrečah se je potegovalo osem kan- Kandidati za Mladinski parlament Zreče z lokalno koordinatorico didatov, po preštevanju vseh	Barbaro Potnik. Manjkata Ines Cvelfer in Mateja Laščak.
glasov pa so javno razglasili imena novoizvoljenih mladih poslancev. To so: Daniela Dujmovič, Mateja Laščak, Ines Cvelfer, Aleksander Pavlič, Enis Mušovič in Ervin Ibralič.
MBP
ILTURA
Horvatovih sto vodnjakov
Na knjižne police je prišla prva knjiga o vodnjakih na Slovenskem
V Sloveniji je nekaj tisoč vodnjakov, ki žalostno propadajo. Z željo, da bi se ljudje zavedli njihove navzočnosti in pomena ter da bi ohranili vsaj delček ostanka nekdanjega načina življenja, je Celjan Franci Horvat v svojem literarnem in fotografskem prvencu zbral in predstavil sto vodnjakov na Slovenskem.
»Ker v slovenski literaturi še ni samostojne knjige o vodnjakih, sem začel razmišljati, da bi vsaj nekoliko predstavil spomenike, ki so ljudem malo znani,« pravi samostojni kulturni ustvarjalec na področju fotografije. Najprej je nastal stenski koledar s fotografijami vodnjakov, nato članek o Robbo-vem vodnjaku, ki je naletel na razumevanje in spodbujanje. Rezultat vseh prizadevanj je knjiga Sto vodnjakov na Slovenskem. Nastajala je štiri leta, avtor pa je v tem času Slovenijo prevozil po
dolgem in počez. Horvat je pri izboru vodnjakov upošteval več kriterijev, kot denimo kdaj, kje in kako je vodnjak nastal, kdo ga je izdelal, kdo je njegov lastnik, odločal pa je tudi njegov videz ali kakšna druga posebnost. Vodnjaki so v knjigi, ki je napisana poljudno, razdeljeni po pokrajinah, na koncu je avtor dodal še območja, kjer živijo zamejski Slovenci. Iz Celja sta predstavljena vodnjaka pri cerkvi sv. Danijela in cerkvi sv. Duha ter vodnjak na Starem gradu. Ob vsakem je na kratko predstavljen kraj, kjer se nahaja, znamenitosti, sledi opis vodnjaka ter ponekod še zgodbica ali anekdota, povezana z njim.
Horvat pravi, da je omenjeni literarni prvenec njegovo življenjsko delo, saj še nikoh v nobeno svoje delo ni vložil toliko truda, kot ravno v sto vodnjakov, saj je prevozil več kot 30 tisoč kilo-
Franci Horvat s svojim knjižnim prvencem
Carmina Burana v Celju
Letošnji prednovoletni koncert simfonikov Glasbene šole Celje bo zaznamovala izvedba kantate Carla Orffa Carmina Burana za soliste, zbor in orkester.
Na izjemnem glasbenem projektu bo v ponedeljek ob 20. uri v celjski dvorani Union sodelovalo 160 nastopajočih, pri čemer se bodo Mladinskemu simfoničnemu orkestru pod taktirko Matjaža Brežnika pridružili Akademski pevski zbor
Toneta Tomšiča iz Ljubljane pod vodstvom Urše Lah ter solisti: sopranistka Urška Žižek Plavec, tenorist Matjaž Stopin-šek in baritonist Jože Vidic.
Carmina Burana, narejena po tekstih »vagabundske«'poezije-~ 12. in 13. stoletja, najdenih v bavarskem samostanu Bene— diktbeuren, je eno od največkrat izvajanih in najbolj poznanih del klasične glasbe 20. stoletja. Orff je že v naprej slutil, da bo delo uspešnica. Po
izvrstnem uspehu, ki ga je doživela prva izvedba dela, je skladatelj umaknil skorajda vsa svoja zgodnejša dela in se posvetil pisanju za glasbeni oder, pri čemer se je naslanjal na slog, ki ga je razvil v kantati Carmina Burana, in na načela grškega gledališča. Tako je razvil izjemno prepričljiv glasbeni jezik, ki ga prežemata na eni strani bavarsko kmečko življenje in na drugi krščanski misterij. Prodorna orkestracija, izpostavlje-
ne solistične arije, odločen ritem in privlačna vsebina pesmi in plesov v kantati tvorijo 24 magičnih slik, ki se pojavljajo in izginjajo pod »kolesom življenja«, govore zgodbo o sreči in nesreči, življenju in smrti. Lirika narekuje različne scene življenja in človeškega obstoja, od sreče do nesreče, ljubezni in sovraštva, življenja in smrti v naključnem vrstnem redu.
BA

OCENJUJEMO
Izvrsten nastop malih godalcev
Minuli petek so bili obiskovalci v prepolni dvorani celjskega Narodnega doma priča izvrstnemu koncertu Malega godalnega orkestra Glasbene šole Celje, ki ga vodi dirigentka Petra Arlati-Kovačič, profesorica violine, z bogatimi orkestrskimi izkušnjami.
Orkester trenutno šteje 45 učencev godalnega oddelka, starih od 8 do 13 let, na koncertu pa so se jim pridružili še mnogi drugi glasbeniki in solisti pevci: Matevž Dobaj, Peter Had, Špela Žerjal, Maja Jure, Polona Drozg, NetaZa-lar (vsi člani English Student Theatra Maribor) ter Nastja Šulgaj (GŠ Celje).
Tokrat so presenetili s čudovitim izborom skladb iz risanih filmov Tarzan, Hercules (skladbe obeh je izvrstno in doživeto zapel Matevž Dobaj), Lepotica inzver (v duetu sta zapela Polona Drozg in Peter Had), Aladin (duet Maja Jure, Peter Harl), v drugem delu koncerta pa so se zvrstile skladbe iz risanega filma Levji kralj They Live
in You (Matevž Dobaj), The Lion Sleeps Tonight (s čistim in lepim glasom je zapela Nastja Šulgaj, učenka violine v GŠ Celje), Endless Night (Peter Harl je pesem odpel s prečudovitim, čutnim glasom), ter Shadowland (globoko doživeto je zahtevno pesem odpela Špela Žerjal). Ob toliko svežih, mladih glasovih je prav neverjetno, da se
nihče od njih ne ukvarja s petjem profesiolnalno, temveč zgolj y okviru English Student Theatra, ki deluje nail. Gimnaziji v Mariboru. Odlična odločitev dirigentke.
Orkester seje predstavil še samostojno s skladbami Pop-ye. Čebelica Maja ter tehnično zelo zahtevno skladbo The Lion King (E. John, arr. C. Custer), ki pa so jo mladi - Št. 95 - 16. december 2005
metrov in porabil 30 filmov. »Pogosto sem se moral k istemu vodnjaku vrniti tudi trikrat ali še večkrat, da sem ujel najbolj ugodno svetlobo, pri čemer sem pri enem na koncu ugotovil, da nanj nikoh ne posije sonce in da je bil ves moj trud zaman.« Sicer pa avtor, ki je že kot otrok rad odpiral lopute vaških vodnjakov in s strahom gledal vanje, nima svojega najljubšega vodnjaka, saj ga na vsakega vežejo določeni
Zlatolaska Kapunovi in Matku
Študentska organizacija Akademije za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) iz Ljubljane je v ponedeljek že desetič podelila zlatolaske, ki jih študentje AGRFT na podlagi nominacij in glasovanja prejmejo za svoje delo v preteklem študijskem letu.
Zlatolasko za igralske dosežke v gledališki produkciji je že drugo leto zapored prejela Alja Kapun iz Rimskih Toplic, nagrade pa se je z našega območja veselil tudi Rok Matek iz Laškega. Del glasov je nomi-nirancem podelila strokovna žirija, del pa študentke in študenti AGRFT. Nagrade so namenjene kot vzpodbuda za nadaljnje umetniško ustvarjanje.
BA
Sto vodnjakov na Slovenskem je trideseta knjiga, ki je v nizu Sto slovenskih v nakladi 2.800 izvodov izšla pri Prešernovi družbi. Predstavitev knjige bo 19. decembra ob 19. uri v Mestnem kinu Metropol.
spomini in pripetljaji, katerih drobce razkriva tudi v pričujoči knjigi.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GREGOR KATIČ
nova v družini
102 min., (The Family Stone),
Režija: Thomas Bezucha Igrajo: Claire Oanes, Oiane Keaton. Rachel McAdams, Dermot Mulroney. Craig T. Nelson, Sarah Jessica
www.radiocelje.com
glasbeniki pod smelim vodstvom dirigentke izvedli brezhibno. Kar deset skladb je dirigentka priredila sama.
Neverjeten napredek orkestra, dobri solisti, čudovit ambient, luči, ozvočenje, projekcije, vse to je pričaralo čudovit večer, ki ga zavoljo prepolne dvorane in velikega uspeha velja v kratkem ponoviti!	SK
baufítax		
fmm	pr %h "	r 1 ¥t
L. .T" iiîmSiiiHfciiid Na vse preproge		
		
16. in 17. december 2005		
1 Ljubljana * °"w*™r''nSki	RÏ5S - pri naitupu n»d 25.000 SIT nUŮUl na 6 otroHm Or« OKfUL	
		
Desant na Beograd
Mi2 in Lačni Franz v Beogradu - nekaj novega in kultnega
Marec 1991. V predmestju Balkana je bivala zla slutnja, ki jo takrat civilizacija še ni prepoznala v vsej njeni apokaliptični razsežnosti. Padec Berlinskega zidu je sprostil energijo, opevani veter sprememb, ki je redefinira! nacionalno identiteto znotraj ali na meji vsiljenih federalizmov. Takrat so bili vsi pametni.
Državno-politična tvorba v geografskih širinah od Vardara do Triglava je pokala po poroznih šivih. Nihče ni bil več sposoben zaustaviti psov vojne, nasilnega restavriranja nacionalističnih in religioznih idiomov, ki so bih do tedaj prekriti z rdečo zvezdo; niti peščica - konstantno v pat poziciji - izvoljenih marionet, ki se je v tistem času redno srečevala po graščinah bivše SFRJ in manipulirala z jugoslovansko javnostjo. Ruralna logika je vedno bolj prevzemala oblast nad množicami, hkrati pa dušila vzgibe urbane in osveščene mlade generacije. »Zdaj si še zâd-njič oglejmo to modro nebo, prižgimo falote in si čestitajmo. Poljubimo žene, otroke in ljubico, naj nam šampanjci zapojejo za slovo,« je nekaj let pred tem v pesmi Sirene tulijo sporočal Lačni Franz.
Mi2 so Beograjčane presenetili s skladbo Sve ove godine.
S tem s (m) o se dokončno poslovili od do takrat prevladujočega načina življenja. V zraku je bil namreč čas, ko posameznik ni mogel več upravljati z lastno usodo. Zadnji klic k razumu je ostal iz-
gubljen v vetru, vezi so bile na silo potrgane.
Tistega marca '91 seje Beograd zadnjič soočil z nastopom Lačnega Franza, skupine, ki je v prostorih bivše države uživala kultni status. S
Božiček je že na poti v Center Interspar Bodite tudi vi v njihovi družbi ! Dobimo Celje, kamor bo skupaj s severnimi se na vrhnjem parkirišču, jelenčki prispel v torek, 20. decembra 2005, ob 17. uri.
CENTER
iiaHiHJJii®
CELJE
svojim neobremenjenim pristopom in z inteligentnimi tekstovnimi refleksijami so bili zelo blizu odnosu, ki so ga gojile podobne skupine v njihovem lastnem jezikovnem okolju. Ravno ta sporočilna vrednost glasbenikov, ki niso neposredno izšli iz punka, temveč iz odnosa do te glasbene zvrsti, je oblikovala izpovedno liriko, ujeto med nakovalom samoupravljanja in kladivom kapitalizma. Ti umetniki in konzumenti urbanih kulturnih vsebin so si zato stali in ostali blizu. Do zdaj smo bili vajeni koncertnega gibanja v smeri severa, tokrat se - po septembrskem triumfu košarkarskih navijačev - Slovenci znova zmagovito vračajo v Beograd. Skrhane vezi so s tem dobile nov zagon. Najlepši dokaz je petkov nastop (2. december) podalpskega dvojca Lačni Franz in Mi2. Dvo rana Studentskog kulturnog centra je bila pretesna za vse ljubitelje naših fantov, ne glede da cena vstopnice 1000 dinarjev (približno 3000 tolarjev), glede na tamkajšnji standard, ni bila ravno mačji kašelj. Časovna distanca se je znova pokazala za relativno - legende ostajajo legende! Sve ove godine ...
Že sama pot v nekdanjo prestolnico je imela svoj čar, ki ga je Zoran Predin subtil-no opredelil s terminom Let nad kukavičjim gnezdom. Obča mentaliteta se v vsem tem času pač ni spremenila. Prenekatere refleksije iz Ši-janovih filmov so bile prej pravilo kot izjema. Vrata Beograda so bila na stežaj odprta, obiskovalci - tako organizatorji kot konzumenti - v zadržanem pričakovanju. Led so prebili že »pubeci« iz Rogatca Mi2, s katerimi se je
Lačni Franz z Zoranom Predinom na čelu je dokaz, da rock'n'roll ne pozna meja.
beograjska publika soočila prvič. Z izbranim programom, pregledom svojega desetletnega delovanja, so ogreli poslušalce, ne glede, da besedil v lokalnem folklorizmu (kakor jim je tudi slovenščina tuja) pretežno niso dešifrirali. Adut iz rokava - Sve ove godine - je bil majhno presenečenje za tiste, ki se pred koncertom - preko svetovnega spleta ali promocijskega gradiva - niso podrobneje seznanili z midvajev-skim opusom. Dobre pol ure je bilo potrebno, da so s pesmimi Mejbi bejbi. Sv. Margareta, Sve ove godine, Ko bil sn' še mali pizdun, Pojdi z menoj v toplice. Jebi ga bluz in Odhajaš restavrirali upanje, da na sončni strani Alp še obstajajo skupine, ki bi v prihodnosti znale biti v kvalitetni klubski izmenjavi z južnim trgom. Nekateri čustveni odzivi na spletni strani zapisano tezo javno opravičujejo.
Kratek odmor pričakovanja je na oder po vseh teh letih tišine pripeljal zasedbo Lačni Franz. Odziv trans-generacijske publike je bil nad pričakovanji. »Vzemi si čas, naj me priložnost spremeni,« je bil le uvod v izjemno simbiozo emocij, ki je svoje odtenke črpala med nostalgijo in evforijo. Skoraj bi si upal zapisati, da smo zapadli v neko časovno luknjo, kjer racionalne rešitve niso bile mogoče. Težko je bilo ohraniti neko profesio-
nalno zbranost in se ne prepustiti vzdušju, ki je zavladalo med dvatisočglavo množico. Slednja je železni repertoar (Vaterpolist, Pra-slovan, Mravljičarji in čela-darji, Čakaj me) znala na pamet. Za izrednega poznavalca Zoranovih besedil se je izkalzal zlasti igralec Boris Milivojevič (Munje, Lepa sela, lepo gore. Nebeska udica), ki nikakor ni mogel dočakati Bele simfonije. Pravzaprav je edini greh Lačnega Franza v tem, da ima program oziroma izbor koncertnih pesmi natančno določen ter (Vsaj trenutno) še ni možnosti za sprotne improvizacije. Seveda to ne velja za Zorana Predina, ki je spretno in z zanj značilnimi dov-tipi manipuliral s poslušalci. Navrgel je marsikatero resnico o bivanjskih zadevah,! ki se tičejo vseh nas, ne glede na geografske koordinate. Rock & roll je pač globalna in osveščena kultura, ki, naj zveni še tako patetično, ne pozna meja. Koncert Mi2 in Lačnega Franza je splošno resnico še dodatno utrdil. Številna povabila na ponovno snidenje so po nastopu kar deževala; v pripravi je že turneja na relaciji Novi Sad-Beograd-Niš-Skop-je. Mogoče bo prostor v repertoarju dobila tudi kakšna starogradska klasika, s katerimi smo v ubranem petju dočakali jutro v Zlatnem bo-kalui Kuhar je res pravi as!
GREGOR BAUMAN
Fotografije z zgodbami
0M
__^ à Helios, bela 3.249,00 Sff
PATTEX pištola za vroče lepljenje + 6 vložkov
Henkel	1.799,00 SIT
\ Tesnilni trak E
SsJIlPy Mako, beli, rjavi fefe/ 9mm/6mm
NITRO emajl
Helios, vsi odtenki 0,75 lit
1.299,00 SIT
MAVRICA

Tesnilni trak D profil
> Mako, beli, rjavi	'
9mm/6mm 619,00 SIT ||
mm
V meglenem in zasneženem dnevu smo fotografa Milana Cerarja z Ljubnega ob Savinji začuda dobili doma. Če bi bilo zjutraj bolj toplo, bi menda že odšel v naravo, kjer mu čas najhitreje mine. Cerar se z ljubiteljsko fotografijo oziroma fotolovom ukvarja že dolga leta, minuli teden pa je v Galeriji Mozirje postavil na ogled svoje slike, plod dolgotrajnega in potrpežljivega čakanja. Razstava bo na ogled do 3. januarja 2006.
»Razstavljene so fotografije, ki mi pomenijo svojevrsten užitek in posebno doživetje. Izbor je seveda težak, saj imam v omarah toliko diapozitivov, da jih niti prešteti ne morem. Vsako leto, ko delam selekcijo, jih po tisoč ali še več vržem stran,« je pripovedoval Cerar, ki mu hobi, fotolov, pomeni velikanski užitek. »Slikanje živali v njihovem naravnem okolju je najbolj humana vrsta lova. Sam sem sicer lovec, vendar zadnjih deset let hodim v gozd brez puške.« Podobno je bilo minulo nedeljo, ko je kar šest ur prež-del v svojem šotoru. »Približala se je bela čaplja, velika redkost v teh krajih. Samo z očesom sem trenil, pa je odletela. Malce stran sta bila dva regelca, gre za neko vrsto vodnih rac, ki pri nas samo pre-zimujejo. Če hočeš fotografije iz narave, se moraš z njo zliti, neslišno oprezati in opazovati. Čas je minil kot blisk, res pa je, da ko sem vstal, nisem čutil nog. Pa vendarle dan ni bil izgubljen.«
Fotografa z Ljubnega je narava pritegnila že kot otroka: »Doma sem skozi okno oprezal za pticami, ki so hodile po semena, stari oče pa mi je pripovedoval, za katero vrsto gre. Ko sem bil star sedem let, sem si kupil prvo knjigo o naravi. Kar nekajkrat se je zgodilo, da sem vrgel torbo za vogal in namesto v šolo odšel oprezovat za pticami. No, seveda je bilo to pred 40 leti. Pri hobiju vztrajam tudi zaradi zdrav-
skega društva Grča iz Kočevja, ki združuje slovenske naravoslovne fotografe. »V svetu so slike iz narave veliko bolj priznane, tudi mednarodni fotografski razpisi redno vključujejo naravo. Fotografije, ki pridejo na te izbore, kar veliko štejejo. Sam sem se začel prijavljati lani, letos sem v Ameriki za posnetek vodomca prejel srebro. Zgodi se, da v Sloveniji določena slika ne pride niti v ožji izbor, na mednarodnih razpisih v tujini pa se drugače obrne. Štejejo tudi mednarodni katalogi, in s svojimi fotografijami sem prisoten v dveh katalogih,« je mimogrede omenil Cerar, ki je lani na medobčinski razstavi umetniške fotografije na temo živali slavil tudi v Ce-Iju.
»Ljudje kot motiv me ne zanimajo, bolj me mika svet. Rad bi spoznal še druge kontinente, njihovo živalstvo in rastlinstvo, pa še do Prekmur-ja ne pridem,« se je prešerno nasmejal Cerar in resno dodal: »Veliko sem že raziskoval Zgornjo Savinjsko dolino, pa vseeno vidim čedalje več zanimivih prizorov. Zato sem prepričan, da bom lahko še dolga leta ustvarjal Čudovite fotografije, seveda, če mi bo dano.«
URŠKA SELIŠNIK
Dobimo se v Mavrici!
Za Vas imamo pripravljenih še več presenečenj. Med drugimi tudi možnost mešanja več kot 10.000 nians zidnih barv ter barv za les in kovino. Najbolje bo, da nas obiščete in se sami prepričate o pestri ponudbi v trgovinah Mavrice v Celju (Kidričeva c. 6), Slovenski Bistrici (Ljubljanska c. 38), Mariboru (Partizanska c. 12) In v drugih veqjih krajih po Sloveniji.
za lep dom
Ena od »žrtev« Cerarjevega fotolova, za katera je lani v Ameriki prejel drugo nagrado.
- Št. 95-16. december 2005
Skupina HELIOS
Milan Cerar z Ljubnega prosti čas preživi v naravi s fotoaparatom v rokah
ja, saj sem pred leti doživel delovno nesrečo. Sedaj moram bití čimveč v naravi in ohranjati telesno aktivnost.«
Življenje se ustavi
Vsa ta leta je Milan tako ali drugače povezoval z življenjem v naravi. »Od doma se vedno odpravim z nekim ciljem, fotografirat grem določeno vrsto živali, vendar pogosto ne pridem do konca. Navadno se konec tedna odločim, ali bom slikal gamse, srne, mogoče ptice... V Zgornji Savinjski dolini prezimu-jejo in gnezdijo izredne vrste ptic, za katere ljudje sploh ne vedo, da obstajajo v živalskem svetu. Večina sploh ne opazi mokoša, ptice v velikosti črnega kosa, ali izredno ogrožene črne štorklje.« Za dober posnetek je Milan pripravljen potrpeti dolge ure, dneve ali celo tedne. »Planinskega orla v Tirskih pečeh že 20 let nisem uspel fotografirati tako, da bi bil posnetek za objavo. Čeprav sem ga imel skoraj v rokah, ob uri je priletel, S perutjo mi snel kapo, slikati pa se ga ni dalo.«
Milan se menda razgovori samo o doživetjih v naravi, pri drugih temah pa ni tako zgovoren. »Že ko se spomnim na naravo, se mi zdi, da mi je odpadlo neko breme.« Tudi zato bi lahko o vsaki vrsti živali pripovedoval zgodbe, med njegovimi fotografijami pa veliko pozornosti zbuja posnetek vodomca. Gre za eno najlepših ptic, vendar v krajih ob Savinji, vsaj tako je prepričan ljubenski fotograf, živi samo en par. »Sicer ima vsaka slika svojo zgodbo, v zadnjem času pa svoja doživetja vse pogosteje zapisujem. V bližnji prihodnosti bi namreč rad izdal brošuro, ki bi poleg fotografij vsebovala tudi moja doživetja. Prepričan sem, da ljudje še bolj začutijo naravo, če jo kdo poskuša opisati v vsej njeni lepoti,« je napovedal Milan in se raznežil ob posnetku šrnjega para: »Bila sta tako
no, ker takoj vidiš, kaj si naredil. Če slika ni dobra, se vrnem in na vsak način poskušam dobiti posnetek, kot sem si ga zamislil. Tudi to je svojevrsten užitek.«
Sicer se v vsakdanjem življenju Milan ukvarja z izdelavo predmetov iz lesa. In tako lahko poskrbi, da so slike iz narave pravilno uokvirjene: »Vsaka fotografija na razstavi v Mozirju je opremljena s primernim okvirjem, za katerega mislim, da je obogatil prizor na sliki. Okvirji nimajo zaključene oblike, kot tudi v naravi procesi niso zaključeni,« je pripovedoval Milan in mimogrede omenil, da v njegovi delavnici sedaj nastajajo krplje. Ne sme smučati, vseeno pa bi rad doživel naravo v beli obleki. Prva pot bo menda vodila na Komen.
»Tišlerju« z Ljubnega pri delu pomaga družina, predvsem Milanu godi njihovo zaupanje. Žena je menda prvi kritik, ki izbira fotografije, sploh za razstave. Sicer je Milanovo delo bolj kot v Zgornji Savinjski dolini znano v drugih slovenskih krajih, kjer se je že predstavljal na več samostojnih razstavah. V Mozirje ga je povabil tamkajšnji župan Ivan Suhover-šnik. Cerar je član Fotograf-
Milan Cerar za spremembo brez fotoaparata
blizu, da je srna s tačko stopila na objektiv, srnjak pa je nepremično stal v ozadju. Vmes sem še film zamenjal, pa se sploh nista premaknila. V trenutku, ko pritisneš na sprožilec fotoaparata, se življenje ustavi - takrat zabeležiš vso estetiko
ti..., kar sodobna tehnika seveda omogoča. »Popačenje narave se mi zdi nesmiselno, čeprav je seveda delo olajša-
Želje
Seveda Milana zanima vsa narava, ne le živali - torej se na njegovih posnetkih najdejo rastline, pa žuželke ... Pri tem je pomembna oprema. Milan zaenkrat uporablja še navadni fotoaparat, iz preprostega razloga, ker je sodobna digitalna oprema zanj predraga - s svojim delom si je preprosto ne more privoščiti. Tako digitalec ostaja pobožna želja, čeprav ima pri njegovi uporabi Milan kar nekaj pomislekov. Prepričan je namreč, da se posnetkov ne sme popravljati, osvetljeva-
Šoku sledil smeh
»Kot da povratne tekme ne bo!«
Ni se niti poleglo stresno počutje po drami s Koldin-gom v osmini finala rokometne lige prvakov, že so sledili novi, dramatični pripetljaji.
Žreba na sedežu evropske zveze na Dunaju so se udeležili predsednik upravnega odbora Celja Pivovarne Laško Andrej Šušterič, športni direktor Slavko Ivezič, vodja marketinga Rado Pantelič, predstavnik za stike z javnost-jo Dejan Obrez, in če dodamo še voznika kombija ter vašega poročevalca, je bila četrtina udeležencev v dvoranici iz Celja. Tako se je generalni sekretar EHF Michael Wiederer zlahka rokůval z vsemi, potem pa h kroglicam povabil člana predsedstva zveze Josefa Ambrusa. Ta je najprej izvlekel Ciudad Real, potem pa - ob osuplih celjskih obrazih - še Celje Pivovarno Laško. Šok v dvorani je bil očiten, saj komentarjev ni bi-
lo. Nato je sledil smeh - tistih seveda, ki niso bili v šoku - kajti žreb je hotel, da se bosta med 25. februarjem in 5. marcem pomerila španska predstavnika Portland (Zoran Lubej) in Barcelona (Luka Žvižej, Dejan Perič) ter nemška, Kiel (Vid Kavtič-nik) in Flensburg. Četrti par sestavljata kluba, ki so ju želeli slovenski ljubitelji rokometa za tekmeca v četrtfina-lu, Montpellier in Veszprem.
»Tolažilna nagrada« ob nesrečnem žrebu je povratno srečanje v Zlatorogu. »Ko smo dobili Kolding, smo menih, da bo lahko, a smo se skoraj opekli. Spet bo sila težko, Real je velik favorit. Mi pa neobremenjeni, kar ni nebistven dejavnik. Real smo doslej v glavnem premagovali. Španci se nas zagotovo bojijo. Upam, da je njihova bojazen upravičena,« je razmišljal takoj po žrebu Andrej Šušterič in skeptično gledal
Še daleč od končnice
Velik igralski osip po lanski sezoni je celo pri naj-zvestejših privržencih Rokometnega kluba Celeia Žalec vzbujal pomisleke glede realnosti ambicij vodstva kluba, ki si je tudi pred letošnjo sezono kot cilj zastavilo uvrstitev v končnico.
Toda med prvenstvenim premorom so se Žalčanke ponovno zasidrane tik pod vrhom prvoligaške lestvice. Velik uspeh? Vsekakor, čeprav trener Aleš Filipčič ne beži od dejstva, da so rumeno-ze-lene odigrale kar sedem od desetih tekem doma: »Naš iz-plen v jesenskem delu je vsekakor dober, a v presežkih vendarle ne moremo govoriti. Veliko zmago na gostovanju pri Celjskih mesninah v Celju smo namreč izničili s porazom doma proti Loka kavi in glede na razpored v drugem delu prvenstva nas do realizacije cilja čaka še težko delo.«
41-letni strokovnjak tako celo z večjim zanosom kot o trenutnem položaju na lestvici razglablja o velikem napredku mladih igralk: »Ko-, Kadivnikova, Futa-
čeva in Piklova so odhčno izkoristile priložnost. Kljub svoji mladostí že v tem trenutku sestavljajo jedro ekipe, ki ima pred nadaljevanjem še precej rezerv. Zaradi težav s poškodbami je namreč večji del dosedanjega dela prvenstva izpustila Je-ričkova, v pripravljalnem delu sicer najboljša igralka. Prav tako se v drugem delu pričakuje večji delež vratar-ke Lakičeve, ki je po operaciji okrevala nekoliko počasneje, a zdaj že lovi pravo formo. Seveda si v Žalcu tudi na pomlad še kako želimo zadržati tretjo strelko slovenskega prvenstva Špelo Cerar. A o njenem nadaljnjem igranju v Žalcu bo odločal njen delodajalec RK Mercator
Tako kot ostale novinke se je tudi Cerarjeva s »starosel-kami« odlično ujela. Prav homogenost ekipe je bila močan dejavnik v formuli jesenske uspešnosti. Čas za odločilno inventuro bo šele prišel in to dekleta dobro vedo. Zato so se že po nekaj dneh počitka lotile treningov. S Ce-rarjevo ali brez nje - od cilja ne bodo odstopile. LS
na možnost, da bi Uroš Zorman tudi v naslednji sezoni igral s celjskim dresom.
Slavko Ivezič je potrdil njegovo razmišljanje in dodal: »Dobro je, da bomo drugo tekmo igrali doma. Real je poln zvenečih imen, Sergej Rutenka se bo vrnil na »mesto zločina«. Morda bo še kdo od naših igralcev zanimiv Reálu. Če hočemo v polfinale, moramo biti odlični na obeh tekmah.« Zorman je seveda podpisal pogodbo z Realom, medtem pa se jima je z izvo-ljenko Katjo uresničila nekajletna želja in na začetku naslednjega leta bosta »zibala«. Eden izmed najboljših dirigentov na svetu si je zaželel ostati v mestu ob Savinji. Vsaj še eno sezono. A Real bo zahteval odškodnino, Celjani pa jo - razumljivo - ne bodo plačah. Morda si bo pa kaj izmislil velemojster improvizacije ...
DEAN ŠUSTER
Ibeji ostaja
Celje: Nigerijski nogometaš pri CMC Publikumu Sunday Chibuke Ibeji (23 let) je za dve leti in pol podaljšal sodelovanje z rume-no-modrimi, ki bodo odpustih Primoža Brumna.
Na povratni tekmi četrt-finala LP proti Magdeburgu je vratar Barcelone zbral do 53. minute 22 obramb. Zaradi neznosnih bolečin ni zmogel nadaljevati, a je že bil junak tekme: Dejan Perič.
»Hodim z opornicami. 30 odstotkov vlaken Ahilove tetive je pretrganih. Poseg so mi opravili pred tremi dnevi. Poškodba se je-vlekla že iz Celja, kjer sem se naučil igrati in živeti z njo. Niso me rezah, vbrizgavali so mi tekočino, ki naj bi pripomogla k obnovi tkiva. Dva meseca počitka me čakata. V Celju bom okoli 23. decembra, potem bom skočil še do »Juge« k staršem in ostalim sorodnikom.«
Če sem dobro razumel iz časopisja: šlo naj bi za ovacije občinstva pred sredino tekmo v Blaugrani, kjer je gostoval Ciudad Real in izgubil za dva gola! • Res je. Sedel sem za klop, potem pa je priteklo moštvo, ki je imelo na majicah napisano Perič, mi smo s teboj. Tudi ko sem odhajal iz dvorane, mi je občinstvo vzklikalo ...
Te besede vam gredo vselej težko iz ust, ko morate priznati, da vas zelo cenijo. Celo tako kot v Celju?
Primerjava je težka. Tu je za razliko od Celja publika bolj konservativna. Zato mi godi, ko mi soigralci rečejo, da je občinstvo zaljubljeno vame. Pa vendar, občutki v
Dejan Perič s sinom Nikolo, ko je bil ta še majhen, sedaj pa že protestira, če ne sme na tekmo.
Celju so bili močnejši, tkali so se leta in leta.
Zakaj je Barca premagala Real?
Tekma sicer ni bila kvalitetna, temveč vroča, na robu incidenta oziroma pretepa. Bilo je veliko prekinitev. V zadnjih 15. minutah smo bili bolj zbrani.
In recept za Celje?
Moji bivši soigralci morajo igrati v Ciudad Realu ta-
Sodelovanje med HK Celje in SD Alfa so predstavili (z leve) Tomaž Vnuk, Bogdan Jakopič in Rudi lajlar, predsednik HK Celje.
Spet (članski) hokej
Hokejski klub Celje in Športno društvo Alfa sta združila moči in v Celje za nekaj časa znova vrnila članski hokej. Ljubitelji športa na ledu sicer ne bodo stiskali pesti za celjsko moštvo, saj v Celju članske ekipe ni že dobro desetletje, lahko pa bodo spodbujali hokejiste zaloške Alfe, ki bodo v celjski Ledeni dvorani igrali domače tekme.
Prva je bila na sporedu že včeraj, ko je Alfa, katere kapetan je eden najboljših slovenskih hokejistov Tomaž Vnuk, gostila Olimpijo, ki je bila prvakinja deset sezon zapored. Alfa na lestvici sku-
pine B DP prvenstva zaseda VTh, njen cilj je prvo mesto obdržati do konca 1. dela prvenstva in se nato v nadaljevanju sezone, ki se bo začela 10. februarja, priključiti najboljšim trem slovenskim ekipam - Olimpiji, Slaviji in Jesenicam - v boju za naslov prvaka. Z drugo polovico sezone naj bi Ljubljančani domače tekme že igrali v Zalogu, kjer se še gradi velik športni objekt, a do takrat bodo po več letih na svoj račun znova prišli celjski ljubitelje hokeja.
»Menimo, da je celjsko drsališče manj obremenjeno kot vsa Ostala. Želeli bi spet pro-
movirati članski hokej v regiji, kjer je klub že nekaj let brez članske ekipe. Naleteli smo na prijateljski odziv s strani HK Celje in pripravljamo sodelovanje, ki naj bi trajalo, dokler ne uspemo usposobiti svoje drsališče za tekmovanje,« je povedal Bogdan Jakopič. Na celjsko drsališče sta znova stopila Tomaž Vnuk, ki je v Celju nazadnje igral v sezoni 1993/94, in Luka Simšič, ki je celjske barve branil sezono več, potem pa je člansko moštvo razpadlo. Vnuk v imenu obeh zagotavlja, da jima ne bo težko igrati, saj se bosta počutila kot doma.
JASMINA ŽOHAR
ko, jkot da je tam edina tekma Kot da povratne sploh ne bo. Potem bo sledila nadaljnja strategija.
Sergej Rutenka?
Dobro smo se pripravili nanj. Igral je veliko, a strelsko ni bil razpoložen. Ustvarjal je prostor soigralcem, asistirah
Aleš Pajovič?
Postal je eden najboljših obrambnih igralcev na svetu. Stoji med Dinartom in Met-ličičem.
Najbolj pogosta postava?
KaÛman in Davis se izmenjujeta tako v napadu na levem krilu kot tudi na vrhu obrambe 5-1. Rutenka si je izboril mesto na levem zunanjem. Na mestu dirigenta ima trenutno Entrerrios prednost pred Jacobsenom ter na desni strani Metličič pred Stefans-sonom. A se često menjujejo, na deset minut. Na desnem krilu Džomba nima konkurence, tudi Urios ne na črti. Šterbik je po poškodbi spet prvi vratar pred Hombradosom. Odkar pih vodi Dušebajev, so bolje fizično pripravljeni, njihova obramba je strašna, v napadu imajo več kombinacij.
Mnogi v Celju so dejali: še vedno bolje Real kot Barcelona! Zaradi vas?
Ne. Že preden sem igral za Barco, spomini niso bih lepi. Po drugi strani pa: Celje ima pozitivno bilanco z Realom.
Dolgo je bil telefon izklopljen ...
Zbrali smo se pri meni, Pa-jo, Luka, Serdžo, Arpad (Šterbik, op.p.). Ko se srečamo, malce »pomezimo«, dodamo vino.
Nikola je že »velik«. Jokal je med tekmo, ko se je na domači telefon oglasila vaša žena Tanja!?
Bil je jezen. Videl me je na televiziji in na vsak način želel v dvorano.
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ
Šest naslovov celjskim kegljavkam
PANORAMA
Kegljaška zveza Slovenije je razglasila najboljše posameznike in ekipe za leto 2005. To je bil že 14. izbor v samostojni Sloveniji za člansko in mladinsko ter 10. za kadetsko konkurenco. Najboljši posamezniki in ekipe se določijo na osnovi kriterijev in točkovanja skozi celo leto po posebnem pravilniku.
Med ženskimi ekipami je Celjankam pripadla trojna krona. Tako kot vsa leta doslej sta jim pripadla naslova najboljše članske in mladinske ekipe, sedmič pa je v njihove roke romal tudi naslov najboljše kadetske ekipe. Premoč so celjske kegljavke letos dokazale tudi med posameznicami. Prvič so sicer ostale brez naslova najboljše članice, ki so ga v dosedanjih trinajstih izborih vedno osvojile - Marika Kardinar 10-krat. Biserka Petak 2-krat in Andreja Razlag enkrat. Letos je bila najboljša Branki-
Z leve stojijo Rada Savič, Anja Kozmus, Barbara Fidel, Marika Kardinar in Nada Savič.
ca Pavlovič (Brest Cerknica) pred Brigito Strelec (Miro-teks).
Med mladinkami je naslov najboljše pripadel Barbari Fidel, med kadetinjami pa drugič zapored Nadi Savič (tretja tudi med mladinkami) pred
Anjo Kozmus in Rado Savič,
vse KK Miroteks Celje. V moški konkurenci Celjani nimajo svojih predstavnikov, ki bi posegli po najvišjih mestih na lestvici najboljših. Pokal za absolutno najboljši klub (ženske in moški) je že enajstič pono-
sno dvignil tehnični direktor kluba Lado Gobec. Prav on ima največ zaslug ne samo za ta pokal, temveč tudi za vsa ostala priznanja njegovih varovank, tako za leto 2005 kot v vseh dosedanjih izborih.
SILVA RAZLAG
Prvo prvenstvo v sambu
V telovadnici I. OŠ Žalec je bilo prvo državno prvenstvo v sambu, borilnem športu, ki si pri nas šele utira pot. Nastal je v bivši Sovjetski zvezi. Prve tri črke pomenijo samoobrambo, drugi dve pa sta začetnici besed »brez orožja«.
Sambo zveza Slovenije je bila ustanovljena lani, sedež ima v Žalcu in trenutno združuje pet klubov. Njenih 58 članov se je pomerilo na DP. Največ uspeha so imeli tekmovalci iz Slovenj Gradca, Olim-pie Krmelj in ŠD Špartanec Žalec. Med domačini je prvo mesto osvojil Jevgenij Stojanov. Na druga mesta so se uvrstili Marko Stubičar, Benjamin Gerlih, Gregor Pepel in Žiga Pepel, na tretja pa Aljaž Ste-klič, Matej Lavrinc, David Profenik in Gregor Gra-nič.	TONE TAVČAR
Bo le konec črne serije?
Vrhunska košarka na Celjskem bo ta konec tedna skromnejša. Zrečani in Šentjurčani so namreč svoji tekmi odigrali že v sredo, tako da so za letos končali prvenstvene tekme.
Na igrišče bodo v soboto stopili le Laščani in Šoštanjčani.
Ustaviti Sesarja
Po seriji porazov v Jadranski ligi (GL), ki je pivovarje potisnila na sam rep prvenstvene razpredelnice, prihaja jutri v Tri lilije Široki brijeg iz BiH. To je moštvo, ki je nepredvidljivo za vse tekmece v ligi. Po odličnem štartu v sezoni je tudi ekipa iz Širokega začela popuščati, a je Še vedno zelo neugodna. Pred sezono so kupili tri zelo izkušene igralce s Hrvaške, Josipa Sesarja, Josipa Vranko-viča in Gordana Zadravca, ki so tudi nosilci igre pri sobotnem nasprotniku Laščanov. Še posebej nevaren je Se-sar, nekoč veliki up hrvaške
košarke, ki je po dveh izgubljenih sezonah pri Ciboni zdaj ponovno našel sebe prav v moštvu Širokega. Laščani so v sredo odigrali generalko za sobotno srečanje in slavili v Zrečah po dokaj dobri igri proti domači Rogli z razliko 11 točk, čeprav so igrah brez Orija Ichakija, ki ima težave s hrbtom. Ichaki je negotov tudi za tekmo proti Širokemu, čeprav se zdravniška ekipa trudi, da bi ga usposobila. Brez njega bodo pivovarji le stežka prekinili serijo porazov. Sicer pa veseli igra v Zrečah, predvsem iz razloga, ker je bila zmaga dosežena s kolektivnim napadom, kjer je pet igralcev dalo več kot 10 točk, takšen pa je tudi recept za Široki.
Brez podcenjevanja
Elektra bo jutri gostila ekipo Zagorja, ki je v zadnjih krogih dodobra dvignila formo.
Očitno so bankirji iz Zasavja prišli k sebi, čeprav so pred dvema tednoma ostali brez centra Milana Klepa, ki je prestopil h Krki. Zaradi tega je v vrstah Šoštanjčanov prisotna pravilna mera spoštovanja, saj se lahko vsakršno podcenjevanje kaj hitro maščuje in prinese negativno razpoloženje. Tťener Dušan Hauptman si želi ob koncu leta še eňo zmago, s katero bi se končalo odlično leto in obenem zelo uspešen tekoči del DP. Če bo pristop pravi, potem težav ne bi smelo biti, saj imajo Šoštanjčani nedvomno precej boljše igralce. Zato bi lahko prišli na račun tudi gledalci, saj atrakcije v srečanjih Elektre ne manjka.
Alpos Kemoplast je dosegel še sedmo zmago v sezoni (peto v gosteh), po sijajni zadnji četrtini je slavil v Kopru za 18 točk in ostal tik pod samim vrhom lestvice.
JANEZ TERBOVC
KOŠARKA
1. SL - moški
10. krog: Rogla - Pivovarna Laško 72:83 (18:21, 37:41, 55:60); Sivka 21, J. Brolih 15, Meško 14, Hohler 11, Čovič 6, Anič 4, Jovanovič 1; Milačič 22, Strnad 18, Jevdžič, Vrečko 11, McMillan 10, Kunc 5, Koštomaj 4, Finžgar 2, Koper - Alpos Kemoplast 82:100 (18:27, 45:46, 69:62); Kadič 19, Bjegovič, Držič 15; Maček 23, Ribežl 18, Čebular 16, Hunt 13, Ru-čigaj 12, Novak 11, Palčnik 5, Krušič 2. Vrstni red: Slovan 20, Pivovarna Laško 18, Alpos Kemoplast 17, Elektra 16, Helios 15; Kraški zidar, Koper, Postojnska jama, Rogla 13, Zagorje, Loka kava 12, Krka 9.
Kozlina 5, Natek 3, Zorman, Kozomara 2, Gorenšek, Ivan-kovič, Mlakar 1, Termo - Gorenje 20:33 (11:17); M. Ke-še 9, Frelih, Dolenc 2; Zrnič 9, Kavaš 5, J. Dobelšek 4, Bedekovič, Oštir, Ilič 3, Tamše, Sovič, Sirk. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 26, Gorenje 18, Gold club 17, Trimo 16, Prevent, Rudar 14, Prevent, Koper 12, Ribnica 11, Ormož 10, Slovan 8, Termo 7, Krka 5.
VATERPOLO
1. SL
9. krog: Dunaj - Posejdon 15:13 (4:3, 3:2, 4:3, 4:5). Vrstni red: Triglav 27, Branik 22, Olimpija 21, Dunaj 18, Koper 11, Kokra 9, Primorje 7, Posejdon 6, Slovan 0.
ROKOMET
1. SL - moški
13. krog: Prevent - Celje Pivovarna Laško 28:29 (12:12); Maksić 9, Duman-čič 6; Hribar 7, Kokšarov 6,
ODBOJKA
Interliga
11. krog: Varaždin - Šoštanj Topolšica 3:0 (-23, -22, -19).
NAKRATKO
POD KOSI
PETEK, 16. 12.
Jadranska liga (ž), 12 .krog, Struga: Kimico - Mer-
SOBOTA, 17.12.......
Jadranska liga, 12. krog. Pivovarna Laško - Široki brijeg (19.30).
1. A SL, 10. krog, Šoštanj: Elektra Esotech - Zagorje BZ (19).
1.	B SL, 11. krog. Polzela: Hopsi - Gorica, Slovenske Konjice: Banex Safcol - Celjski KK (obe 19).
2.	SL vzhod, 11. krog, Pivovarna Laško mladi - Prebold (16.30), Ljubljana: Ilirija - Nazarje (19).
3.	SL vzhod, 9. krog, Dravograd - Terme Olimia (18), Rogaška -Bistrica, Vojnik -Primafoto (obe 19).
Celjanke na Japonskem
Fukuoka: Judoistke celjskega Sankakuja na tekmi svetovnega pokala na Japonskem niso blestele tako kot na prejšnjih. Petra Nareks in Vesna Džukič sta v svojih kategorijah osvojili sedmi mesti, nekoliko bolj uspešni sta bili Urška Žolnir in Lucija Polavder, ki sta bili peti. Polav-derjeva je 5. mesto osvojila tudi v kategoriji Open.
26 odličij ostalo doma
Celje: Karate klub Shoto-kan Celje je v OŠ Hudinja gostil božični turnir. Tekmovanja se je udeležilo 39 tekmovalcev iz celjskega kluba, ki so osvojili 26 odličij. Po prvih mestih v katah so posegli Lea Plahuta, Brigita Gabro-vec, Anže Podgornik, Klemen Plazar in Tina Čanžek. V borbah sta prvi mesti osvojila Ana Pavlovič in Goran Milo-vanovič. (JŽ)
Grdjanu prvo mesto
Grdevac: Tekmovalci Shi-to-ryu Celje so se udeležili mednarodnega karate turnirja na Hrvaškem, kjer je sodelovalo 240 tekmovalcev iz še-
stih držav. Prva mesta v katah posamezno so osvojili Jana Lobe, Veronika Grabner, Miha Podpečan in Aleš Grdjan. V katah ekipno je ženska ekipa do 18 let ugnala vse nasprotnice in osvojila zlato medaljo, moški so bili drugi. V športnih borbah je po najvišjem mestu posegel Aleš Grdjan.
Božična simultanka
Celje: Jutri bo v Celjskem šahovskem klubu potekala božična simultanka za otroke do 15. leta. Igrah bodo z Geor-geom Mohrom, velemojstrom, selektorjem državne reprezentance in nosilcem najvišjega trenerskega naslova svetovne šahovske organizacije Fide. V okviru simultan-ke bo potekala tudi predstavitev Akademije za šah, ki bo prihodnji mesec začela delovati tudi v Celju. (JŽ)
MITNI KOLEDAR
SOBOTA, 17.12.
ROKOMET
1. SL, 14. krog: Celje Pivovarna Laško - Ribnica (18.30), Velenje: Gorenje -Rudar (19).
BADMINTON KLUB
ŒUÎVAM ODPIRA VRATA
18. december ob 15. uri! Dvorana Golovec Hala D
BADMINTON KLUB C€LJ€ Ipavčeva 22, 3000 Celje
V KLUBU VAM PONUJAMO ŠOLO BADMINTONA ZA OTROKE, OD 6. -19. LETA Z BIVŠIM DRŽAVNIM PRVAKOM NOV€ ČLDNC ČflKfl PR€S€N€«NJ€
-Zfl DARILO DOBIJO LOPAR! Informacije: 031 522 586 _www.badmintonklub-celje.si_
20	KRONIKA	NOVI TEDNIK
M ■ HB m _		
»Pri odhodu ne gre za direktivo«
Mravljak odhaja na boljše - Gorška čakajo odmevni primeri
Vodstvo celjske policije je včeraj »postreglo« z nekaterimi kadrovskimi zamenjavami. Med najodmevnejšimi je, kot smo že pisali, menjava na vrhu celjskih kriminalistov. Nekdanji šef Robert Mravljak odhaja na Generalno policijsko upravo v Ljubljano, na čelo v Celju je prišel Janko Goršek. Nekateri vidijo v zamenjavi rezultat političnega dejanja.
Na vprašanje, po čigavi direktivi odhaja, je Robert Mravljak odgovoril, da ne gre za direktivo, »temveč za mojo osebno odločitev, ki je dozorevala že nekaj časa«. Meni, da je na dosedanjem delovnem mestu izpolnil svoje cilje in želje ter da je čas, da odide. »Odpirati se mi je začela želja po osebnostnem razvoju, po delu na področju mednarodnega sodelovanja in skladno s tem so se začeli pogovori,« utemeljuje. Mravljak se v prihodnje vidi v mednarodnih misijah in mednarodnem sodelovanju kriminalistične policije. S tem je potrdil tudi naše pisanje pred tedni, ko smo poročali, da obstaja možnost, da bo Mravljak čez
Robert Mravljak (na levi) odhaja na boljše, kot pravi. Za sabo pušča vrsto hudih odmevnih primerov. Bo novemu šefu celjskih kriminalistov Janku Goršku uspelo razrešiti vrsto hudih ropov?
nekaj časa v mirovnih misijah.
Ob vprašanju, ah odhaja na boljše, Mravljak prikimava. »Odhajam na boljše, kar se tiče osebnostnega razvoja in dela. Nekateri pač gledajo na to drugače in do upokojitve ostajajo nekje neki šefi. Meni to ni cilj niti ambicija,« zaključuje. Mrav-
ljak bi se na novem delovnem nlestu najprej rad videl v mednarodnem sodelovanju, predvsem kar se tiče organiziranih oblik kriminala, nato pa delo v mednarodnih misijah, predvsem v Makedoniji, BiH ali na Kosovu. Za sabo pušča veliko dela, kot pravi. »Neraziskanih je še vehko hudih ropov, kar
HITRO NAROČITE
EME3M3
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolaijev, petkova pa 300 tolaijev. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolarjev, kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje.
POZOR, tudi letnik 2005 s prilogo TV-OKNO!
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sp zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.

NAROCILNICA
Ime in priimek:
Kraj:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
podpis:
predstavlja veliko odgovornost novega šefa za njihovo raziskanost,« pravi in dodaja, da mu zapušča dober kolektiv in velike zanesenjake na tem področju.
Najprej seznanitev, nato pa ukrepi
Janko Goršek, novi šef celjskih kriminalistov, se bo najprej lotil seznanitve s podrobnostmi o primerih, ki v zadnjem času močno odmevajo v javnosti. »Seznaniti se moram s potekom dosedanjih preiskav teh primerov, nato pa bom sprejemal sklepe in odločitve, vezane na preiskavo konkretnih kaz-
1,113
Gorelo v Dolenji
vasi
Včeraj nekaj minut čez osmo uro zjutraj je gasilce poklical občan in sporočil, da je opazil dim, ki se je valil iz stanovanjske hiše v Dolenji vasi. Gasilci iz Dolenje vasi, Prebolda in Marija Reke, ki so prihiteli na kraj, so požar pravočasno pogasili, vendar je kljub temu nastalo za milijon tolarjev škode. Zagorelo naj bi, ker je skrbnik hiše pustil še vroč pepel v plastičnem vedru v kurilnici. Vedro je zagorelo, ogenj pa se je kmalu razširil po kurilnici.
Kje je prikolica?
V Šentrupertu je v noči na sredo z dvorišča mizarske delavnice nekdo ukradel avto-prikolico, vredno približno 700 tisoč tolarjev. Na prikolici so bile nameščene registrske tablice C5-90 CE. Če bi kdo o tatvini kaj vedel, naj pokliče 113 ali na brezplačen anonimni telefon policije 080 1200.	SŠ
nivih dejanj.« Se bo pa Goršek s svojimi bodočimi najožjimi sodelavci dogovoril tudi za sistem nadaljnjega dela in ukrepov, ki bodo predvideni. O prvem takšnem konkretnem ukrepu Goršek ni bil preveč zgovoren. »Nenehni cilj bo preiskovanje in odkrivanje kaznivih dejanj in to je tudi glavni cilj, ki ga bom zahteval od svojih podrejenih.« Goršek je še v svojem prvem nastopu pred javnostjo poudaril predanost delu, poklicu ter sprejemanje strokovnih odločitev, vezanih na posamezno preiskavo kaznivih dejanj.
Janko Goršek je star 40 let, poročen, oče dveh otrok in živi v Celju. V policiji je zaposlen 21 let, v kriminalistični policiji dela 19 let. Opravljal je delo kriminalista v skupini za krvne delikte, vodil skupino za ekstremno nasilje in terorizem, vodil pa je tudi oddelek za organizirano kriminaliteto, vse na PU Celje. Od leta 2001 je vodil oddelek za premoženjsko kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije Generalne policijske uprave. Goršek ima status inštruktorja v kriminalistični policiji. Po izobrazbi je diplomirani vars-tvoslovec, zaključuje pa podiplomski študij na Fakulteti za policijsko varnostne vede - smer kriminalistično preiskovanje.
Se je pa letos na PU Celje zgodilo še nekaj zamenjav. Konec novembra se je upokojil komandir postaje v Šmarju pri Jelšah, ki ga je nadomestil Iztok Pinter. Pin-terja pa v Mozirju, od koder je odšel. Vili Bezjak, prej pomočnik komandirja v Velenju.
MATEJA JAZBEC Foto: GREGOR KATIČ
varnost starejših pešcev
Šentjurski policisti so v sredo med 17. in 22. uro na tamkajšnjem območju izvedli vsakoletno preventivno akcijo Videti in biti viden, ki so jo tokrat namenili starejšim pešcem. Poleg policistov so v akciji sodelovali tudi člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in AMZS.
Na območju Šentjurja so se letos zgodile že tri hujše prometne nesreče z udeležbo pešcev. En pešec je bil hudo telesno poškodovan, dva sta zaradi poškodb umrla. Za te nesreče niso bili neposredno krivi pešci,! vendar bi se vsaj dve ver-jetjno končali drugače, če bi pešca nosila svetlejša oblačila ali bi uporabljala kresničko, pravijo na policiji. Namen takšnih akcij je znova opozoriti pešce na nevarnost, ki jim grozi, če ne uporabljajo odsevnih izdelkov. Vsakemu pešcu so policisti izročili zloženko, tistim brez kresničke pa tudi to.
Šentjurski policisti že skozi vso leto dajejo poudarek šolarjem v prometu, tokrat pa so se načrtno odločili, da bodo na varnost opozorili starejše pešce. Ugotavljajo namreč, da je večina nesreč, ki jih le-ti povzročijo s svojimi napakami, posledica slabšanja psihofizičnih sposobnosti človeka, predvsem pa uporabe oblačil neustrezne barve ter neuporabe odsevnih izdelkov. Med pešci so najbolj ogroženi starejši od 65. ter otroci do 15. leta. Da se največ nesreč zgodi v jesenskih in zimskih mesecih, ko so vidljivost in pogoji vožnje na cestah bistveno slabši, je že znano.
Poleg večjega nadzora nad pešci je v sredo do 22. ure na terenu delavec AMZS opravljal meritve nastavitev luči na vozilih, ki so jih ustavili, preverjali pa so tudi tehnično iz^ pravnost vozil.
SŠ
SMREKA d.o.o.
Podsmrečje 20, 3342 GORNJI GRAD
VODJE RAZVOJNO TEHNIČNEGA ODDELKA
Od kandidatov pričakujemo:
-	VII. oz. VI. stopnjo gradbene smeri
-	aktivno znanje enega tujega jezika
-	strokovni izpit po ZGO - Zakonu o graditvi objektov
-	delovne izkušnje na področju gradenj
-	poznavanje dela z računalnikom in računalniškimi programi
-	sposobnost vodenja in komuniciranja z ljudmi
-	3 leta delovnih izkušenj
-	vozniški izpit B-kategorije
isladkafi zbananino torto
Obiskovalci prêt
Premiera filma King Kong
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. Nepodpisanih pisem ne objavljamo.	UREDNIŠTVO
PREJELI SMO
Odgovor, da dol padeš
V naši časopisih in revijah s TV-programom sem opazila, da za četrtek, 8. decembra ob 16.20 uri najavljajo polfinalno lepotno tekmovanje za miss sveta. Na inter-netnih straneh televizije POP TV sem tudi našla navodila za glasovanje. Brskala sem in brskala po teh straneh, vendar sem našla le 23 fotografij deklet, ki jih organizatorji glasovanja: Mobitel, Simo-bil, POP TV in organizatorji izbora za miss Slovenije imenujejo južna Evropa. V tekstu, ki je priložen, je napisano, da je letošnja novost izbora ta, da se lahko glasuje samo za tekmovalke, ki so v skupini držav (Slovenka je v skupini južna Evropa, skupaj s še 22 drugimi dekleti). In to glasovanje nám s SMS sporočili nudijo za 230 sit za posamezni klic na številko 2929 in z vpisom zaporedne številke dekleta. Sistem glasovanja smo preizkusih in deluje. Ker je na njihovih straneh naprej pisalo, da se glasuje samo do 8. decembra do polfinalne oddaje, še isti dan pa, da je glasovanje možno do 9. decembra, sem poklicala na POP TV in jih vprašala, ali v polfinalnem tekmovanju res ne bodo objavili imen ostalih 80 deklet in tudi zanje uvedli glasovanja ter do kdaj je 9. decembra mogoče glasovati. Gospa s POP TV mi je pojasnila, da nova pravila omogočajo predstavitev samo deklet iz skupine, v kateri je domača tekmovalka ter da je mogoče glasovati le za dekleta iz te skupine. Povedala je še, da je bilo na njihovih internet-nih straneh na začetku res napačno napisano, da je glasovanje možno do 8. decembra. Pojasnila je tudi, da bo na tekmovanju na Kitajskem 119 deklet, vendar so ta podatek popravili, točne ure, do kdaj lahko 9. decembra gla-
0801063
BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE
sujemo, pa mi ni znala povedati. Rekla je tudi, naj se ne bojimo, da bi nam preveč zaračunali, saj bomo sami opazili, kdaj bo konec glasovanja, ko nam ne bodo več potrdili, da so nam zaračunali 230 sit za prejeto SMS-sporočilo. Odgovor, da dol padeš.
Ni mi dalo miru in sem šla brskat po internetu, kako glasujejo v drugih državah. Tudi na uradne internetne strani tekmovanja za miss sveta sem pogledala. In na teh uradnih straneh ter pri drugih državah sem našla obvestila, da je povsod dana možnost glasovanja za sodelujoča dekleta z vsega sveta. Da ima miss Slovenije drugačno oznako (MW321) in da o _bbnovo-sti« - omejitvi na glasovanje samo za dekleta v določeni skupni nikjer nič ne piše. V pravilih spodbujajo glasovanje tudi za ostala dekleta in te glasove po posebnem ključu še posebej ovrednotijo.
Očitno nas imajo slovenski organizatorji izbora za takšne bebce, da ne znamo pritisniti na tipko in v trenutku spoznati resnično stanje in prava pravila. Zato vas pozivam, da pri organizatorjih izbora-glasovanja (Mobitelu, Simobilu in POP TV) preverite, kaj jih je vodilo k tej prevari. Ali je kakšen finančni učinek ali pa so na tak nepošten način hoteli »pomagati« slovenski predstavnici pri uvrstitvi na lepotnem tekmovanju na Kitajskem. Če je že glasovanje, bi nam morah omogočiti, da izbiramo po lastnem okusu in med vsemi dekleti. Sprašujem se, ali je takšno glasovanje, ko nam ga naši organizatorji ponujajo, sploh regularno.
ROZALIJA KRAJNC, Celje
Prevarani volivci
Po dolgih letih vladavine LDS (bivši ZSMS) in SD (bivši komunisti) smo se volivci lani odločili za spremembe. Dali smo glasove strankam slovenske pomladi, v upanju, da bomo Slovenci končno zaživeli bolje, predvsem nižji in srednji sloj, skupaj z upokojenci. Toda letos je s predlaganimi reformami prišlo razočaranje, predvsem s predlogom o enotni davčni stopnji. Marsikateremu volivcu, ki je dal glas Janezu Janši in njegovi SDS, je že zdaj žal, saj se nam obetajo slabše razmere, zlasti še, če bo uvedena enotna davčna stopnja. Obeta se nam še več revščine in razslojevanja, revni bodo še bolj revni in bogati še bogatejši.
Spomnim se leta 1989, ko je Markovič v SFRJ začel uvajati reforme in konvertibilni dinar. Kmalu za tem je Jugo-
slavija razpadla in z njo tudi dinar. Ali bo leta 2007 razpadla tudi Janševa Slovenija? Leta 1988 so zaradi Janše ljudje demonstrirali, ker ga je JLA zaprla, letos so bili protesti proti Janši in predlogom reform. In glej jo, ironijo, če se prav spominjam, je obakrat močno snežilo in Janša se je tokrat norčeval, zakaj protestniki niso počakali na lepše vreme. Na protestu se je slišalo: »Janša, bil si naš heroj, ne postani naš grobar!« Vse stranke vladajoče koalicije naj se zavedajo, da jim volivci ne bomo še enkrat nasedli, če bodo po uveljavljenih reformah živeli slabše.
Star sem 60 let in sem moral do sedaj velikokrat zategniti pas zaradi različnih oblastnikov vse od leta 1945 dalje, ko so nam obljubljati, da bo bolje. Sedaj, na starost, ga ne mislim več zategovati, najmanj pa zaradi bedarij mladih ekonomistov, ki niti ne vedo, kaj je življenje.
Sem član SDS in upam, da bom čez tri leta, ko bodo volitve v parlament, zopet prepričeval svoje prijatelje in znance, naj volijo eno od pomladnih strank, tako kot sem to počel lani. Zato, gospodje, premislite, kaj delate, da na volitvah ne boste izgubiti, ker reveži ne bodo več glasovali za vas. Vaši politični nasprotniki čakajo prav na to.
JOŽE JURC, Škofja vas
ZAHVALE, POHVALE
Prijetno popoldne
Spet smo se zbrali oskrbovanci (pomoč na domu) v Domu ob Savinji. Za tiste, ki niso imeli lastnega prevoza, so lepo poskrbeti in kljub slabemu vremenu nas je bila polna dvorana.
Kot vedno v tem času, so nas razveselila okrašena vrata in lepa božična drevesca, pred vrati pa sta nas s topimi objemi pričakali in pozdraviti direktorica Doma ob Savinji gospa Bojana Šolinc in vod ja programa pomoči na domu gospa Maji Vivod - obema še posebej lepa hvala!
Dekleta, ki prihajajo na naše domove, so za nas spekla razne dobrote in nas postregla ter z vso ljubeznijo izročila spominke. Pripraviti so nam čudovit spored. Poslušali smo pesmi ob spremljavi citer, pel nam je pevski zbor, z lepim glasom pa nam je zapela tudi gospa Majda Petan. Najlepša je bila pesem, ki sta jo skupaj zapela s soprogom Marjanom Petanom, res lepa hvala, to je bila pesem srečnega življenja. Ogledali smo si tudi razstavo ročnih del, ki so jih ustvarile stare pridne roke.
Vsem skupaj, ki ste nam polepšali trenutke v jeseni življenja, se še enkrat zahvaljujem. Pri vašem humanem delu vam želim še veliko uspehov.
REZKA GAJŠEK, Celje
Planeta Tuš pa v decembru ne bosta obiskala le dobra moža. V naše kinematografe je v sredo, 14. decembra, prišla tudi najbolj znana opica velikanka - King Kong. Režiser Peter Jackson, trikratni dobitnik oskarja za trilogijo filmov Gospodar prstanov, je tokrat ustvaril pravi filmski hit, v katerem je oživil zgodbo o najbolj znani gorili velikanki, ki jo ujamejo v divjini in pripeljejo v civilizacijo. Pridite, čaka vas napeta zgodba z odlično igralsko zasedbo in izjemnimi posebnimi efekti. Vabimo vas, da izkoristite posebne ugodnosti v kinematografih Tuš, kjer smo samo za vas pripravili posebni akciji.
\ tuš/ Čarobna pričakovanja na Planetu
Prej popolnoma bel in puhast sneg je počasi že spremenil barvo, a glavni razlog za to ni smog, kot bo večina pomislila. Ne, mesto so ožarile lučke, ki so na novo obarvale sneg in pokazale pot dvema dobrima možema, ki bosta tako kot vsako leto tudi letos obiskala naše trgovine. Miklavž je svoje obdarovanje po Sloveniji že končal, Božiček pa s svojim šele začenja. Celjske otroke bo dobri mož s polno vrečo daril in pisanim spremstvom obiskal v petek, 23. decembra, ob 17. uri v Planetu Tuš, v soboto 17.12. ob 11. uri pa v našem supermarketu v Novi vasi. Skupaj bosta otrokom samo v trgovinah Tuš razdelila kar 15.000 darilc.
Bowling zvezd
Vabljeni
Çjnmd
ATRAKTIVNA IZBIRA J LUCK IN PRAZNIČNIH DARIL i
KUPON ZA POPUST -101 DO 31,12,2001 8
Trgovina Conrad Vodnikova ulica 6
tel: 03 491 25 50 I
i Vodnikova ulica 6	www.conrad.si y 'J |
DELOVNI ČAS: PON-PET 8.00 -18.00, SOB 8.00 -12.00 ~
: m m m m m m mmm m mmml
S!LVESTROVAN|E In NOVOLETNI PltS
v gostinske prostore Zdravilišča Laško ali preživite silvestrsko noč nekoliko drugače - .Ju
V SAVNA CENTRU.
zdravilišč
Za inf. in rez. pokličite na 03-7345-122 laško
Vonj po cimetu in kuhanem vinu
Na Dunaj pred božičem - V prijetnih kavarnah te kar mine, da bi še raziskoval po mestu
Avstrijsko prestolnico, še posebej oblegano decembra, po moje najbolj zaznamujeta dva vonja. Vonj po cimetu v raznih kolačkih in toplem pecivu, ki v zimskem hladu pogreje še tako zahtevne brbončice, pa vonj po kuhanem vinu, ki si ga kot turistično znamenitost privošči obiskovalec Dunaja iz keramičnega lončka. Za nekaj evrov ga lahko, opremljenega z nalepko najbližje znamenitosti, kot spomin odnesete domov.
Na najznamenitejših ulicah in predvsem pred znamenito Mestno hišo se vsako leto razprostira božični sejem, letos že od sredine novembra. Ena najbolj znanih tovrstnih prireditev z bogato ponudbo vsega in še več, kar sodi k prazničnemu vzdušju, je z mnogoterimi osvetljenimi stojnicami pravi magnet za turiste iz vse Evrope. Najemniki stojnic kar tekmujejo, kdo bo glasneje navijal božične napeve, gneča veselih ljudi je skoraj neprebojna. Na vsakem koraku je sli-, šatí različna slovenska narečja, pa češko, madžarsko, špan-. sko, italijansko govorijo obiskovalci Dunaja. Vsak četrti Avstrijec od 8 milijonov je Du-
najčan, a zadnji mesec v letu se zdi, kot da tam stanuje tudi vsak četrti Evropejec ...
Med najbolj obleganimi so poleg tradicionalnega gejma znamenite cerkve. Štefanova katedrala v gotskem sldgu, ki so jo začeli graditi v 13. stoletju, je v najstrožjem centru mesta pravi magnet tako za tiste, ki mesto obiščejo iz ver-
Stojnice božičnega sejma
skih ali pa turističnih razlogov. Avstrijci ji ljubkovalno pravijo »Steffl«. Pred njo najdete galantne >fijakaije<, kočijaže, in za nekaj deset evrov uživate v ogledu Dunaja z največ dvema konjskima močema. V bližini je tudi jezuitska cerkev, vredna ogleda. Iz pročelij in notranjosti mnogih znamenitih stavb diha zapuščina Habs-buržanov. Nihče, pa četudi je Dunaj že večkrat obiskal, pri ogledih ne izpusti Schonbrun-na, razvejane carske rezidence. Posebej lepa je v toplejših mesecih; prekrasni cvetlični aranžmaji se bohotijo po pravokotnem parku. Pozimi ga sicer še vedno oblegajo rekrea-tivci, ki so nekako v neskladju z arhitekturo v ozadju, turistov pa v njem skoraj ni. Tudi zato se splača zaviti v žival-
ski vrt, ki se dotika parka. Za nekaj evrov si lahko oddahnete v družbi lenobnih živali in ne ljudi z vsega sveta.
Po Ringu, v Hoffburg in Prater
Proti središču vodi najlepša pot po Ringu. Ob njem se bohotijo najlepše dunajske stavbe, zgrajene v 19. stoletju, od opere, cerkve sv. Avguština, mogočnega parlamenta, do mestnega gledališča in mestne hiše. Blizu je ulica Marije pomočnice, ob božiču zadetek v polno za vse, ki se želijo znebiti kakšnega ah malo več evrov. Ustrežljive prodajalke so bolj sladke kot avstrijske kulinarične sladice v kavami-cah, so pa vsaj oblačila in šport-
na oprema decembra praviloma precej znižana. Ugoden nakup se ponuja na vsakem koraku in morda včasih zavede še tako zakrknjenega stiskača, da razpre denarnico in se prepusti nakupovalni mrzlici.
Vreden ogleda je dvorec Hoffburg, že zaradi skoraj razvpite Sissi in njenega moža cesarja Franca Jožefa, če ne zaradi Španske jahalne šole ali svoje starosti - cesarska rezidenca, ki je skozi stoletja spreminjala površino, je bila zgrajena v 13. stoletju.
Mesto poleg arhitekturnih presežkov ponuja tudi posladke za ljubitelje kulture. Muzeji, galerije, gledališča ... na Dunaju si lahko zelo veliko privoščite! Če že drugega ne, prisluhnite božičnemu koncertu v znameniti Operi, ki sem ga zaradi nerodnosti vodnika zamudila.
Za sprostitev je kot nalašč Prater, mesto domišljije, zabave in strahu, za ljubitelje adrenalina pa vzpon na Donavski stolp v moderni poslovni soseski. Visok je 350 metrov, obiskovalce pripeljejo na 150 metrov, vrh pa je rezerviran za kofetarje in vse, ki si upajo skočiti z njega (bungee-jum-
ping)-
Proste urice se da prijetno preživeti na ulicah in opazovati utrip mesta, v katerem so se v prejšnjih stoletjih šolali nekateri najznamenitejši Slovenci. Najboljšo potezo pa uberete, Če se ustavite v kateri od restavracij ali vsak kavarn. Natakarji - nekaterih zaradi videza ne bi nikoli prištevali med Avstrijce, pa kljub izraziti čokoladni polti govorijo odlično nemščino - postrežejo z odlično kavo, skladno s prazničnim vzdušjem posuto s cimetom. Človeka kar mine, da bi se še potikal po praznično osvetljenem mestu in ga raziskoval ...
Večina turističnih agencij te dni ponuja predbožični Dunaj, bodisi kot eno- ali večdnevni izlet. Ker je že zapuščina Habs-buržanov, kaj šele sodobni objekti in stavbe, zelo obsežna, se odločite za vsaj dvodnevni izlet. Tako ogled ne bo prerivanje od znamenitosti do znamenitosti in lovljenje izgubljenega časa, pač pa boste morda res preveč turistično natrpano mesto ohranili v lepem spominu, tudi ko bodo prazniki izzveneli.
ANA-MARUA BOSAK Foto: MB, AMB
m
IZLE.TNI>6?VA TUB.I.STIČNA AÇEJJOJA
-, BOŽIČNI in PREDNOVOLETNI IZLETI brez doplačil !!<!!
17.12.-še nekaj
HOJLARIJA	BOŽIČNA ROGLI	m	NOVO LETO 2006	VESELA	
SMUCARIJA	APP HISA PETROV DOM	*	DUBROVNIK	KARAVANA	
do 24.12.	24.12.-28.12.	sa sS	"Sus 29.900	MALI LOŠINJ	pati
3XNAJEM APP,3» KOSILO.TT	4*NOČITEVV APP BOŽIČNO KOSILO			8,- 9.4.2006	Celje. Stanetova 6, odp.: 8.-18. ure, sob. 9.-12. ure 03 426(1100/102
13.000 NA OSEBO	25.000	o	Stalo 49.900	21.000	03 70 31960
□ DRI TELEFON
Navidezne ločitve
Bralka iz Šentjurja, mati dveh otrok, je ogorčena. Ostala je brez službe, zato je zaprosila za pomoč center za socialno delo, kjer so izračunali, da je do nje neupravičena. Njen mož namreč s svojimi dohodki za malenkost presega cenzus, po katerem bi bila do pomoči upravičena. Verjame, da so v cen-
tru za socialno delo postopali zakonito, moti pa jo, ker so nekatere znanke navidezno ločene ter prejemajo tako zase ter za otroke od države do skoraj sto tisoč tolarjev različnih pomoči. Sprašuje, kdaj bo država preprečila takšne zlorabe, ki motijo tudi druge občane.
Aleksandra Klinar Blaz-nik iz Službe za odnose z javnostmi v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve:
»Glede pravice do denarne socialne pomoči v takih primerih ne pomeni nujno, da se družina obravnava ločeno, saj se kot družina upošteva tudi najmanj eno leto trajajoča zunajzakonska skupnost. To pomeni, da se tudi v takšnem primeru denarna socialna pomoč dodeli družini kot celoti in tako glede višine te pomoči takšna družina ni na boljšem.
Seveda pa še vedno lahko prihaja do zlorab zakonodaje in nekateri prejmejo več, kot jim pripada. Pri tem je treba poudariti, da je postopek ugotavljanja obstoja zunajzakonske skupnosti težaven, saj je velikokrat odvisen od izjav strank samih oziroma prič (npr. sosedov), ki jih
morajo podati na zapisnik, kar pa večina ne žeh. Samo navajanje dejstev za odločitev v stvari namreč ne zadostuje, saj se morajo dejstva, na podlagi katerih se izda odločba, po Zakonu o splošnem upravnem postopku, po katerem postopajo centri za socialno delo pri odločanju o upravičenosti do denarne socialne pomoči, ugotoviti z dokazi. Kot dokaz se uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru, zlasti pa listine, priče, izjave strank, izvedenci in ogledi.
V primeru, ko se ugotovi, da je upravičenec do denarne socialne pomoči podatke prikazoval lažno ali jih je zamolčal ali med prejemanjem ni
javil sprememb, je dolžan preveč izplačano denarno socialno pomoč vrniti. Če je ne vrne, ministrstvo preko pravobranilstva sproži postopek na sodišču.
Zavedamo se, da prihaja tudi do zlorab pravice do denarne socialne pomoči, zato je ministrstvo že vzpostavilo različne baze podatkov in jih med seboj povezalo. S tem smo tovrstne zlorabe že zmanjšati. Ko bo informacijski sistem dokončno vzpostavljen, za kar si intenzivno prizadevamo, pa bodo tovrstne zlorabe onemogočene.« Duhovnik v vežici
Bralec, ki se je predstavil kot občan Šmarja pri Jelšah,
vprašuje, zakaj duhovnik na pokopališču v Zibiki ne prihaja v mrliško vežico, k pokojniku.
Predsednik Krajevne skupnosti Zibika, Anton Vrbek, odgovarja: »V Zibiki takšen običaj ni uveljavljen. Tudi v občinskem središču, v Šmarju pri Jelšah, to ni v navadi.«
BRANE JERANKO
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190.
Vsem vlagateljem, ki bodo do 30.12. 2005 prvič pristopili k pravilom upravljanja vzajemnega sklada in katerih pristopna izjava bo popolno izpolnjena, bo KO Investments d. o. o. za vsa njihova enkratna vplačila v vzajemni sklad, ki bodo prispela na transakcijski račun vzajemnega sklada do 30.12. 2005 do vključno 12.00 ure, v navedenem obdobju obračunala 50 % popust pri vstopnih stroških, ki so določeni v pravilih upravljanja vzajemnega sklada. Popust velja tudi za vlagatelje, ki so prvič pristopili k pravilom upravljanja vzajemnega sklada v času trajanja prejšnje akcije, to je od 15.9. 2005 do 14.10. 2005.
Popust ne velja za vstopne stroške pri obročnem vplačevanju, ki ostanejo nespremenjeni. Akcija velja izključno za vlagatelje, ki so ali bodo prvič pristopili k pravilom upravljanja vzajemnega sklada od 15. 9. 2005 do 30.12. 2005.
i upravlja vzajemne sklade KD Ga lleo, vzajemni sk ad fleksibilne strukture naložb, KO ladov. in KO MM. vzajemni sklad denarnega u ça Prospekti In izvlečki vzajemnih skladov v na vptsmh mestih in pri vseh pogodbenih partnerjih, ki sprejemajo pristopne izjave k pra «w;kfl group5i, kier so v elektronski obliki dostopni tudi polletno in letno poročilo ter pr
S pravim nasvetom
Kupujte kuhinjo s strokovno pomočjo
V prodajnih salonih Gorenje vas pričakujejo izkušeni načrtovalci in poznavalci kuJiinj in kuhinjske opreme. Medtem ko vam bodo svetovali, se bodo vaši otroci igrali v prijetnem otroškem kotičku.
Obiščite nov razstavno-prodajni salon Gorenja v Velenju na Partizanski 12, tel. 03 899 10 11.
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Odmev - ponovitev - Resničnostni šov, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.10 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Glasbeni trojček - kviz z Majo Gorjup, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program in Mojca ter Mitja, 20.00 20 Vročih Radia Celje, 22.00 Zmagoviti pari Pivovarne Laško, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Sora)
SEE
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 9.30 Adventna oddaja, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Danica Zorin Mijošek, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače 4,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi. Po čestitkah - Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 20.00 Ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom - Danica Zorin Mijošek, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Sora)
EHnaizsas^^™
5.00 Začetek Jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Predstavitev skladb Bingo jacka, 14.00 Regijske novice, 14.30 Babica zima pripoveduje, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Bingo jack- izbiramo skladbi tedna, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov - ob 22. uri Zmagoviti pari Pivovarne Laško, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Slovenske Gorice)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.0Ô 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Za zaveso,, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.10 Do polnega vozička brez mošnjička, 14.00 Regijske novice, 14.30 Babica zima pripoveduje, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi, 22.00 Zmagoviti pari Pivovarne Laško, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovehije (Radio Slovenske Gorice)
KPCTjlfrr
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.10 Najdite nas, Center Interspar Celje nagradi vas, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.20 Mali O -pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.30 Babica zima pripoveduje, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek - Pop design, 19.00 Novice, 20.00 Mal drugač s 6Pack Čukurjem - ob 22. uri Zmagoviti pari Pivovarne Laško, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP - Skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Koroški radio)
Bilo je ulično gledališče »Čiv-čiv«
Ko se je malčica rodila, so bila moderna imena Tatjana, Lidija, Iztok, Boris, njej pa so dali nenavadno, še danes zelo redko ime.
Do svojega šestega leta je živela v mogočni mestni stavbi, ki se ponaša s Plečnikovo balkonsko mojstrovino. Z okna te stavbe je opazovala množico ljudi, ki je vzklikala: »-Dol z makaronarji, dol s polentarji!« Seveda takrat ni mogla slutiti, da bo morala mnogo let kasneje po kavbojke »super rifle« v ma-karonarski in polentarski Trst in da bo za to pot potrebovala potni list. Kasneje, bila je že šolarka, pa je bila sila ponosna, ker jo je na razgreta lička poljubil sam tovariš Tito. Ko je izvedela, da bodo Celjani ljubljenega predsednika države pričakali pred Šlandro-vim spomenikom, je na domačem vrtu kar na hitro in brez vednosti staršev nabrala šopek rož in jih, ker primernega papirja ni našla, ovila kar v papir, potiskan z imenom Peko Tržič. V gneči se je prerinila do maršala in mu zrecitirala pesmico »Tonček je prišel, torbico nosil, za partizane živeža prosil... « Zdelo se ji je, da je od brionskega sonca zagoreli Tito zelo utrujen, a kljub temu prijazen, ona pa je v očeh sošolcev kar naenkrat postala zvezda. No, takrat je malčica že živela v novi hiši blizu bolnišnice, zgrajeni z žulji in odrekanji njenih staršev.
Naslednje veselje, ki se ga spominja iz otroških let, je bila poplava leta 1954, takrat so ji rekli povodenj. Spet je z balkona opazovala ljudi, sosede, ki so se po ulici vozili na splavih in sploh je bilo vse sila vznemirljivo. So se ji pa smilili prašiči, ki so obupno krulili, ko so jih reševali iz bolnišničnih svinjakov, ki jih je zalila voda. V tem Času pa ni mogla razumeti, zakaj si njen oče, državni uslužbenec, ni več upal k polnočnicam na božični večer. Doma se je nekaj govorilo o špic-ljih in ovaduhih, ki da stojijo pred cerkvijo in preštevajo tiste, ki niso na pravi strani. A kaj bi se" človek ubadal s problemi odraslih! So pa odrasli, sosedje z ulice, radi prihajali na predstave uličnega gledališča »Čiv-čiv«, kot se je imenoval ta otroški teater. Otroci s te ulice so jim vsako poletje pripravili posebno doživetje, ko so jim recitirali, peli, plesali na dvorišču hiše Jenkova 13. Vstopnine za predstavo niso pobirali (občinstvo so bili vendarle sosedje, starši, dedki, babice!), so pa bili dobrodošli prostovoljni prispevki. Nastopajoči otroci so jo po predstavi družno mahnili v mestno slaščičarno Baki-jevič na sladoled in turški med. Pa še to: glavna organizatorka, režiserka in nastopajoča v različnih vlogah je bila osebica, ki jo je na pričujoči sliki ovekovečil veliki mojster Pelikan.
ČETRTEK. 22. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Faraonova ruleta, 14.30 Babica zima pripoveduje, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Klonirano servirano, 18.30 Na kvadrat, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.15 Visoki C s Katjo Bučar - ob 22.uri Zmagoviti pari Pivovarne Laško, 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Koroški radio)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko (do 12. ure), 9.30 Halo, Terme Olimia, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14,30 Babica zima pripoveduje, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.30 Hit lista Radia Celje, 17.45 Jack pot, 18.30 Študentski servis, 19.00 Novice, 19.15 Vroče z Anžejem De-žanom - ob 22.uri Zmagoviti pari Pivovarne Laško, 23.00 YT, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Triglav Jesenice)
NT*
Nada Božič bo kot babica Zima razveseljevala otroke.
www.radiocelje.com
20 VROČIH RADIA CELJE
(U
1.	HUNG UP-MADONNA	(6)
2.	FREE LOOP- DANIEL P0WTER	(2)
3.	JUST FEEL BETTER-SANTANA	(3)
4.	L0NEY0AY-PHANT0M PLANET (7)
5.	STICKWmj-PUSSYCAT D0U.S	(1)
6.	I STILL-BACKSTREET BOYS	(3)
7.	SWITCH IT ON- WILLY0UNG	(2)
8.	NUMBER 1-GOLDPRAPP	(4)
9.	WICKED SOUL-KUB8
10.	LOVE LOVE LOVE-TRISTAN PRETTYMAN	(5)
1.	MALO TU MALO TAM - NEISHA	(3|
2.	NEBONADNAMA-TABU	(3)
3.	GREMO NAPREJ-KOCKA	(2)
4.	VULKAN-KATRINAS	(2| N-TIDE	(4) IK'N'BAND	(5)
......- DANILO KOCIJANČIČ	(4)
TAKI KOT SI TI - MAJA SLAT1NŠEK ( 1 )
9. MOJ PLANET- PETER JANUŠ	(1)
i. RELEASE M' i. ČUDNE IGRE J. ČRTA-DAN
OVSKI
(5)
Ta malčica je veliko obetala. Govorilo se je, da bo, ko bo velika, postala operna pevka, ker je bila v osnovnošolskem in gimnazijskem zboru solistka in kasneje v glasbeni šoli učenka solopetja. Nič od tega. Govorilo se je, da bo pianistka, a kaj, ko je bila za to vadbo preveč lena. Govorilo se je, da bo balerina in govorilo se je, da bo gledališka igralka, katere talent je bil v otroških, najstniških in še kasnejših letih opazen v predstavah amaterskih gledališč - pa spet nič.
Minevala so leta, mlada ženska in žena je rodila sina, se nato v neki tovarni ukvarjala s pridobitvami delavskega samoupravljanja, ko je povila še hčerko, pa je postala - novinarka. Kar tudi ni bilo nič slabega, saj je pri tem delu spet lahko nastopala in se dokazovala: na radiu in v časopisu Novi tednik, kjer se je in se še danes pod svoje prispevke podpisuje s tistim nenavadnim imenom.
Tistega 7. februarja pred petindvajsetimi leti, ko je bil v Novem tedniku objavljen prvi prispevek neke nëznane novinarke, je bil njen oče (pa mama seveda tudi) sila ponosen na svojo hčerko. Od sledov časa poru-meneli izrezek iz časopisa, ki je dobil častno mesto na prvi strani družinskega albuma, pa je še danes dragocen spomin na pokojnega očeta.
Odgovore na vprašanje, kdo je malčica na sliki, pošljite na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom »Malčica je...« Izžrebanko ali izžrebanca bo nagrada čakala na našem oglasnem oddelku. Tam pa že čaka nagrada, ki jo bo prejela Marta Velam z Rečice ob Savinji, ki je pravilno odgovorila, da smo v prejšnji petkovi številki objavili fotografijo naše novinarke Urške Selišnik.
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
AND THEN WE KISS -BRITNEY SPEARS
TURN YOUR CAR AflOUND-RYAN LEE
DAMT1VSE-ŠANKR0CK
VRTILJAK POLK I VALČKOV
CELJSKIH 5 plus
1.	VERJEMI IN ZAUPAJ-
KVINTET DORI IN OTO PESTNER (4)
2.	V JUTRANJI ZARJI -
ANS. ZAKA PA NE	(3)
I VRATI-SPEV (5)
5. POLKA ZA VASJO-MLADI UPI
NA KMETE-OJSTRICA
2.	ZAPELJIVA SOSEDA-ANS. PETRA FINKA
3.	TUDI METULJI IZGINEJO -ANS. BOJANA KUORA
(2)
Babica Zima in dedek Mraz
Juhuuu! Prazniki so tu! Tako se te dni vesele otroci, še posebej šolarji, ki jih čakajo božično novoletne počitnice in je pred njimi veseli čas pričakovanj in obdarovanj.
Na našem radiu se bomo v naslednjih dneh tudi odeli v praznično obleko in poskrbeli za veselje in dobro voljo. Najmlajše pa bosta prek radijskih valov obiskovala babica Zima, ki bo od 19. do 23. decembra vsak dan ob 14.15 pripovedovala pravljico in vas popeljala v zimske dni, do dedka Mraza, ki bo naš gost pred mikrofonom od 26. do 30. decembra ob 14.15. Kramljal bo z otroki, ki ga že težko čakajo, lahko mu bodo prebrali kakšno pisemce, mu zaupali skrite želje in se veselili z njim v pravljičnih dneh. Zato vam že zdaj zaupamo naši telefonski številki, kamor ga boste klicali: 49-00-880 in 49-00-881.
Foto: GREGOR KATIČ
Jarret Vojkova 7, Celje Maša Kocijan, Srževica 17, Ponikva Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje Lestvico Celjskih S lahko poslušate vsak ponedefpkob 2215utilestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri.
Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik. Prešernova 19. 3000 Celje.
NAGRAJENCI KRIŽANKE iz PRAZNIČNE PETICE
butikov Monde in La Miriam
Praktične nagrade prejmeta:
BOUTIQUE
1.	nagrada: kravata Margareta JUTERŠEK.	JMIMIII Proseniško 26 b, 3230 Šentjur w®" MOni
2.	nagrada: moške nogavice, spodnjice bokser
VIKTOR KOS, Na zelenici 19, 3312 Prebold
boutique in salon œvljev za tiste, ki želijo lickaj več!
Praktične nagrade prejmeta:
1.	nagrada: ženska torbica
Pavla STOČKO, Podvinci 47, 2250 Ptuj
2.	nagrada: ženski pas
Sabina majcen, Zadobrova 113,3211 Škofja vas Upoštevali smo kupone, ki ste jih v uredništvo poslali do 13. decembra 2005.
Nagrajenci lahko nagrade prevzamejo na
oglasnem oddelku NT&RC d.o.o., Celje, Prešernova 19.
Mala črna modna zmagovalka
Občutek ne vara - pred-praznične kolesnice so nas res potegnile vase in vsi skupaj se vrtimo vse hitreje, glasneje. Nakupovalna evforija nam že malo para živce, tam nekje na zadnjem ovinku naše podzavesti pa je tudi počasen, kljuvajoč občutek slabe vesti, ker bomo kljub trdnim sklepom spet preveč zapravili ...
Pa še decembrska nočna mora večine žensk: obleka za najdaljšo noč! Jo že imate? Legendarna, neverbalno neštetokrat kopirana in verbalno citirana gospodična Coco Chanel je nekoč izjavila: »Obleko opaziš, kadar je ženska slabo oblečena. Kadar je oblečena dobro, opa-
le v veseli družbi, ob plesu, glasbi ...
Prav sanjsko bi bilo skočiti do eminentne trgovine in kupiti obleko, ki bi nam že iz izložbe sporočala, da je ustvarjena samo za nas, da je čakala samo nas. In bi se lahko požvižgali na njeno ceno ... Pa odsanjajmo še kakšno kitico visokomod-nih sanj, nato pa pobrskaj-mo po omarah. Rešitev se bo nemara ponudila v večno opevani, vendar nikoli do konca izpeti modni pesmi z naslovom Mala črna obleka! Coco Chanel, ki jo je pred davnimi leti povzdignila na modni piedestal, je z njo ponudila tudi neskončno variacij glede prenov, nadgradenj z modnimi
detajli, dodatki. Mala črna, ki se ji tudi letos obeta naslov modne zmagovalke, sega nekje okrog kolen. Malce pod, malce nad - to ni modna muha, ampak stvar okusa in oblike nog, kajpada. Z rokavi ali brez, spodobno zapeta do vratu ali tako drzno dekoltirana, da lahko predvsem moškemu delu opazovalcev povzroča prave srčne aritmije.
Natrosimo nekaj idej za prenovo: dodan bel ovratnik in obrobe na rokavih, baročni balonasti rokavčki, kontrasten pas ali pentíja pod prsmi, posuti kristalčki na ži-votcu, volani na krilu, pri: šiti v stilu oblek španskih plesalk, geometrijski rezi, izrezi ...
Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK
ziš žensko.« Saj se najbrž še sama ni zavedala, kakšno brezčasno resnico je izustila. Sicer pa kar brez sprenevedanja, prosim! Lepe in opažene, predvsem pa všečne same sebi, bi bile rade vse. Še posebej, če bomo razigrano silvestrsko noč prežive-
Nova kuhinja je vredna
nazdravljanja
Kupite kuhinjo večje vrednosti in računajte na presenedjivo ugodno ceno vinske vitrine Monarque. Ker si dobra kuhinja zasluži tudi prednosti vinske kleti!
Obiščite nov razstavno-prodajni salon Gorenja v Velenju na Partizanski 12, tel. 03 899 10 11..
www.gorenje.si
Za dobro zabavo in polne želodčke
Konec je večnih vprašanj, kje se kaj dogaja, kje je kaj novega, kje se lahko kaj dobrega poje, hkrati pa je mogoče ob dobri glasbi še zaplesati. Ni se treba več spraševati, kje je najbolje poskrbljeno za vse generacije. Odgovor se glasi: Pizzeria Green Hops Night Pub Club.
V Green Hopsu bodo v vsakem primeru ugodili vsem vašim željam. Najdete ■jih čisto preprosto, nahajajo se v Gorici pri Šmartnem, ob cesti, ki vodi v Pirešico, v prostorih nekdanje gostilne Danica. V Green Hopsu je pred kratkim zapihal nov veter, popolnoma so prenovili vse prostore, tako da boste vstopili v čisto poseben ambient. Ne gre za navadno restavracijo, svojo dejavnost so zastavili precej širše, saj se ob petkih in sobotah od 23. do 4. ure zjutraj, zahvaljujoč velikemu prostoru, prelevijo v pravo diskoteko z DJ-jem in glasbo za vse okuse. Vsekakor pa to ni lokacija, kjer se boste dobro počutili le nočni ptiči, saj imajo odprto vsak dan že od 9. do 23., ob nedeljah in praznikih do 22. ure. Na svoj račun boste prišli vsi ljubitelji slastnih pic, pripravili pa vam bodo tudi različne juhe, testenine, jedi iz krušne peči, ple-skavice, hladne jedi, solate, sladice ... Seveda lahko izbirate med najrazličnejšimi pijačami, zmešali vam bodo tudi kakšen koktají.
Nič novega, boste rekli, vendar se pošteno motite. Poleg petkovega in sobotnega zabavanja v diskoteki boste nepoboljšljivi nostalgiki ob četrtkih lahko prisluhnili dobro znanim melodijam iz prejšnjih desetletij in če vas bodo zasrbele pete, tudi zaplesali. Ob sredah bodo na svoj račun prišli najstniki, saj bodo zanje organizirali posebej prilagojene zabave. Pa še nekaj, kar smo na Celjskem dolgo časa pogrešali: ob torkih bodo od 16. do 19. ure v Green Hopsu pripravili pravo pravcato diskoteko, ki bo namenjena vašim najmlajšim. Vaše malčke bodo zabavali posebni animatorji, na velikem platnu si bodo lahko ogledali svoje najljubše risanke, glasba pa bo seveda takšna, kot si jo bodo otroci zaželeli. Vljudno vabljeni tudi starši, ki si boste,, medtem ko bodo vaši otroci v varnih rokah animatorjev, lahko privoščili nekaj časa zase, morda kaj dobrega pojedli ... V bližnji prihodnosti pa v Green Hopsu načrtujejo še različne tematske večere, tako da boste zagotovo našli kaj zase, zabavo, ki bo ravno vam pisana na kožo.
PROMOCIJSKO BESEDILO
gorenje
Pričakujte užitke
Renault megane
407 coupe na domačem trgu
Peugeot 406 coupe, ki je nastajal pri italijanskem oblikovalcu Pinin-farini, je bil dokaj uspešen. Zdaj tovarna postavlja na ceste, tudi slovenske, njegovega naslednika z oznako 407.
Gre za dimenzijsko dokaj zajeten avtomobil, saj ga je v dolžino za 481 centimetrov, pogon je speljan na prednji kolesi. Avtomobil bo na voljo v kombinaciji s tremi motorji, in sicer dvema bencinskima in dizelskim, kar ni velika posebnost. Dizelski motor bo ob gibni prostornini 2,7 litra ponujal 204 KM, medtem ko bo najšibkejši bencinski agregat zmogel 163 KM, močnejši pa 204 KM. Menjalnika sta dva, in sicer ročni 6-stopenjski in 6-stopenjska prestavna avtomatika. Peu-goet 407 coupe ima deljivo zadnjo sedežno klop, v prtljažnik gre 400 litrov prtljage-
Peugeot 407 coupe
Znane so tudi cene - za naj- odšteti 7,4 milijona tolarjev, zelskim agregatom na prodaj cenejšo izvedenko bo treba medtem ko bo coupe z di- za 9,1 milijona tolarjev.
MOKCT sum Goberšek Milan ŠENT-iun šmisjs	%Jk
•S ŠÍNTJUR 03/746 11 00, ŠMflRJť 03/819 02 4	
iijuim IZKORISTIT« UGODNC C€N€ i.I«M	
r\ ,
*JMSfII »(e«f*EI'■<■<•
VJ
Mariborska 86, Celje tel.: (03) 428-62-70 H.avtodeliregnemer.si
18.600 SfTdalje že od 22.200 naprej
Toyota s prenovljenim yarisom
Spomladi obnovljeni megane
Pri nas bodo novega yarisa začeli prodajati sredi januarja, tedaj pa bodo znane tudi cene.
Toyota yaris je bil v zadnjih letih tako rekoč izjemno uspešen na evropskih trgih, tudi pri nas.
Zdaj so pripravili novo generacijo, ki je za skoraj 11 centimetrov daljša (v dolžino meri 375 centimetrov), širša za dobre tri centimetre in
višja za prav tako tri centimetre, vendar je avto za skoraj 20 centimetrov krajši od svojih nekdanjih neposrednih konkurentov. Novi yaris bo na voljo v tri- in petvTatni izvedbi, prednji del pa povsem nedvoumno dokazuje hišno, torej Toyotino pore-
klo. Ob nekaj večji dolžini je pridobil tudi prtljažnik, ki po novem meri najmanj 272 in največ 1.086 litrov, kar pomeni, da sta potem potnikom na voljo samo dva prednja sedeža.
Motorji bodo trije: 1,0-li-trski bencinski trivaljnik (69
KM), 1,3-litrski štirivaljnik, ki bo zmogel 87 KM pri 6.000 vrtljajih, ter bencinski agregat z gibno prostornino 1,4 litra in z 90 KM pri 3.800 vrtljajih v minuti. Yaris bo imel tri različne pakete opreme in dva različna menjalnika (5-stopenjski ročni in 5-stopenj-ski robotizirani).
Po dobrih dveh letih bo francoski Renault spomladi prihodnje leto na trge pripeljal novega megana.
Ta bo še naprej na voljo v šestih karoserijskih variantah, obnovili pa so masko, odbijač, luči, nekaj manjših sprememb je tudi na zadku. Avto bo dobil tudi sistem za pomoč pri parkiranju, posodobljena bo klimatska naprava ...
Pri motorjih bo prav tako nekaj dobrodošlih sprememb. Dvohtrski dizelski bo po novem imel 150 KM, 1,9-litrski dizel bo dobil filter trdnih delcev, hkrati bo imel 130 KM. Na voljo bosta tudi posodobljena 1,5-litrska dizelska motorja.
Navaro, novi dostavnik
Ponudba dostavnikov, t.i. pick upov, je tudi na slovenskem trgu vse večja. Po tej strani se spogledujemo z drugimi evropskimi trgi, kjer je posel s tovrstnimi avtomobili vse obsežnejši.
Japonski Nissan, ki je sestavni del francoskega Renaul-
ta, tako sedaj ponuja novega navara, ki se s sprednjim delom spogleduje s terenskim pathfinderjem. Avto je na prodaj v dveh karoserijskih variantah: king cab ima podaljšano potniško kabino, pri čemer je za prednjimi sedeži dokaj zasilna in razmeroma neudobna sedežna klop, ki
Cayenne bo drugačen
Prenove in spremembe avtomobilov se vrstijo kot po tekočem traku.
Za konec leta nameravajo pri Porscheju spremeniti izjemno uspešnega cayenna. Najbolj bo očitna sprememba pri lučeh in odprtinah za zajemanje zraka, seveda bo drugačen tudi odbijač, za povrh pa bo nekoliko spremenjen tudi zadek. Vsaj za sedaj ni vesti o spremembah pri motorjih, vse pa kaže, da cayenne še nekaj časa ne bo dobil dizelskega motorja.
ponuja prostor dvema. Double cab je po tej strani precej udobnejša in prostornejša varianta, saj ponuja zadovoljiv prostor petim potnikom. V dolžino je navara za 522 centimetrov, pogon je načeloma speljan na prednji kolesni par, ima pa tudi pre-klopljiv štirikolesni pogon z delitvijo moči v razmerju 50/ 50. Seveda je lahko navaro tudi povsem rešen terenski avtomobil, saj ima še reduk-torski prenos.
Motor je za sedaj en sam, in sicer bencinski štirivaljnik z gibno prostornino 2,5 litra in s 174 KM pri 4.000 vrtljajih v minuti. Opremski paketi so trije, najcenejši navaro pa je na voljo za 6,8 milijona tolarjev.
NOVI TEDNIK	MALI OGLASI - INFORMACI JE
OSEBNI avto Renault megan 1,4, letnik 2002/v, s klimo, metalna barva, pivi lastnik, prodam. Telefon 041 829-686.
7513
W polo 1,2, letnik 02/03, 30.000 km, servisna knjiga, prodam za 1.430.000 SIT. Telefon 031711-199. 7536 FIAT pando 4«4, letnik 1994, dobro ohranjen, prodam za 380.000 SIT. Telefon 031 711-199.	7536
NISSAN mitra 1,0 Ix, srebrne barve, 5 vrat, reg. do 18.8.2006, prodam za 95.000 SIT. Telefon 041 506-145. šn34 PEUGEOT 206, letnik 2000, prvi lastnik, zelo dobro ohranjen, prodam. Telefon 041 555-319.	7564
GOLF-1.6 diesel, letnik 1989, 12. meset, metalik, prodam za 180.000 SIT. Telefon 041506-145.	S1166 SUZUKI maruti, letnik 1995, prodam za 70.000 SIT. Telefon 041432-962.LU39 MERCEDES, osebni avto I90d, letnik 1986, 2. lastnik, zelo ohranjen, prodam. Telefon 041843-716. 7590 C1I0 1/2 3 v, letnik 1999, prevoženih 32.000 km, servo volan, prva lastnica, prodam za 870.000 SIT. Telefon 041 217-733. 7595 HYUNDAI lontra 1,6 gls, letnik 1996, neregistriran, redno servisiran, prodam za 330.000 SIT. Telefon 041 290-922.
- 7598
R 5, letnik 1993, rdet, 5 vrat, odlično ohranjen, prodam. Telefon 041 324-320.	Š1178
R 5, bele barve, letnik 1993, lepo ohranjen, 5 vrat, prodam. Telefon 041 836-228.
Š1178
CLIO, letnik 1996, prvi lastnik, 5 vrat, rdet, prodom. Telefon 041 951-527. 7594
PRODAM
ELEKTROMOTOR Elektrokovino, 4 in 5,5 Kw, 1450 obratov, prodam. Telefon 041 476-109.	Sues
TRAKTOR Lindner, 22 ks, letnik 1966, reg., 4*4, odlično ohranjen, prodam za 530.000 SIT. Telefon 041 432-962.
L1139
MOLZNI stroj Virovitica (nekompleten) za 30.000 SIT in prešo za grozdje prodam po simbolični ceni. Telefon 041 983-800.
Š1176
KUPIM
TRAKTOR, prikolito, trosilec ter drug stroj, tudi okvarjen, kupim.Telefon 041 407-130.	7327
PAJEK Sip, 3,5 ali 4 m, kupim. Telefon 041 900-234.	Š1156
TRAKTOR Univerzál Štore imt 539 kupim. Dobro platilo. Telefon 051 203-387.
_ÍKiZiBS3ll
PRODAM
KMETIJSKO zemljište, Lokrovet pri Celju, velikosti 1000 m', ob gozdu, prodam za 1,6 mio SIT. Telefon 041 698-386.
7292
POSLOVNI prostor v Laškem ugodno prodam. Telefon 041495461. L1094

NEPREMIČNINE
p-neprermcnine.cc
HIŠO v Laškem, potrebno obnove, ob glavni testi, v bližini zdravilišča, prodam. Telefon (03) 5484-880. 75617562 PARCELO s hišno številko, v bližini Celja, 520 m2, prodam. Telefon 041316-423.
HIŠO nujno prodam. Možnost menjave za stanovanje. Telefon 041 628-674.
7584
DRAMLJE. Stanovanjsko hišo z možnostjo poslovnega dela, približno 250 m2, adaptirano 1990, prodamo za 11.000.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavat s. p., Gorita pri Šmartnem 571, Celje. n ŠMARJE pri Jelšah, Sladka Gora. V neposredni bližini tentra Sladke Gore prodamo bivalni vikend z vso opremo (100 m2 stanovanjske površine) z asfaltiranim dovozom, vinogradom približno 180 m1 ter dvoriščem 250 m!, leto izgradnje 1970, leto prenove 1990, tena 10.200.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavat s. p., Gorita pri Šmartnem 571, Celje. n SOCKA, Homet. Hišo v gradnji, stavba 118 m2,3000 m2 dvorišča in ostalega zemljišča, prodamo za 6.800.000 SIT.Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorita pri Šmartnem 571, Celje.	n
ZAZIDLJIVO parcelo, približno 850 m2, v Šentjurju, Pesnica, vsi priključki na parceli, plačan komunalni prispevek na občini, urejena dovozna testa, prodam za 10.200.000 SIT. Telefon 041 631-807, po 16. uri.	p
DVE stanovanjski hiši v bližini Šempetra prodamo za 20 in 15 mio SIT. Hql d. 0. o, Parižlje 15, Braslovče, telefon 041 649-234, od 7. do 8. ure.	n
VEČJO kmetijo oz. po delih, v Gotovljah pri Žaltu, prodamo. Hql d. 0. o, Parižlje 15, Braslovče, telefon 041649-234, od 7. do 8. ure.	n
STAVBNO in kmetijsko zemljišče na Dobrov-Ijah prodamo. Hql d. 0. o, Parižlje 15, Braslovče, telefon 041649-234, od 7. do 8. ure.	n
POSLOVNI prostor, 190 m2, v Žaltu, prodamo. Hql d. 0. o, Parižlje 15, Braslovče, telefon 041 649-234, od 7. do 8. ure. n POSLOVNO stanovanjski objekt v Levtu prodamo. Hql d. 0. o, Parižlje 15, Braslovče, telefon 041649-234, od 7. do 8.
KUPIM
CEUE ali bližnja okolico. Kupim zazidljivo parcelo, velikost 700 do 3000 m2 ali staro hišo za nadomestno gradnjo. Gotovina takoj. Telefon 041 640-674.
7354
GRADBENO parcelo, na dobri lokaciji, kupim. Telefon 041 698-386. 7290
ODDAM
ŠMARJETA pri Celju. V najem damo lokal, 100 m2, za trgovinsko ali pisarniško dejavnost, s parkiriščem. Najemnina 2.160,00 SIT/m2. Telefon 041 708-198, Svetovo-nje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorico pri Šmartnem 57 c, Celje.	n
odda v najem več garaž
a Ljubljanski 37 v Celju.
Informacije tel.:
041 635 203
LOKAL, 40 m2, v Gosposki ulici, center, oddam. Telefon 041 634-844. 7597 STANOVANJSKO hišo v Celju dam v najem.
Telefon 041 646-714- ž 575 POSLOVNI prostor, 18 m2 in 90 m2, sparkir-nim prostorom, v Celju, na zelo prometni lokaciji, dajemo v najem. Telefon 041 262-063.	7605
NAJAMEM
HIŠO ali poslovni prostor za delavnico vzamem v najem. Telefon 051 366-535.
iSIW SERVIS CELJC
CE. Mariborska 66
03 490 18 OO
PgDELFIN
MBmW Ljubljanska 14a, Celje
MH 131 m' veliko stanovanje, primerno tudi za mirno pisarniško dejavnost. Telefon 041 630-
oddanivŠtarah.Telefon 031 56B-565.

vhodom [hvt, kohinjn, Iv), lelafan 031 245-957.	7674
9
034925956, 031862140
rr
GOTOVINSKA POSOJILA IN ODKUPI P050JI1
DO 950.000 SIT DO 36 MESECEV
ria osnovi OD, pokojnine in vašega vozila
PE Celje, Ul. XIV. divizije 14 Tel-: 03/425-7000
NUMERO UNO
Ugodni avtomobilski in gotovinski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence, tudi 09.
Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno sposobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila ter leasinge za vozila stara do 10 let.
Pridemo tudi na dom. Tel.: 02/252 48 26, 041/750 560, 041/331 991, fax: 02/252 48 23
il-HiHWHH'im
IZPLAČILO TAKOJ! 03/ 490 03 36_
Žnider's Celje, Gosposka ul. 7
TRISOBNO, na novo adaptirano stanovanje v Šentjurju, oddam. Telefon 031 780-846.	Ž 573
IŠČEM
CEUE. Iščemo enoinpol do dvosobno stanovanje, v Celju. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. n GARSONJERO iščem v Cel ju ali okolici. Telefon 031 748-766.	Ž572
DVOINPOLSOBNO ali trisobno stanovanje, z balkonom, vCelju, kupim. Telefon 041 801-028, zvečer.	7569
»TAN0VAMJE, manjše, vCelju, Dečkova 25 a, oddam, tena 30.000 SIT. Kličite od 19. do 21. ure, telefon 5792-414:
7503
1V0S0BN0 stanovanje, polovita hiše, blizu
PRODAM
ZAMRZOVALNO skrinjo 3701, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Telefon 031 305-074.	7577
KUHINJO, staro 2 leti, barva oreh, mosiva, velikost 3 m, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 784-202. 7579 ZAMRZOVALNO skrinjo Gorenje, 2101, prodam. Telefon 040 882-795. 7587 PRALNI stroj Gorenje, lepo ohranjen, ugodno prodam. Možna dostava na dom. Telefon 041 945-589. 7594 POGRAD iz masive in dve pisalni mizi prodam. Telefon 5417-837,031 251-078.
PRODAM
OKNO Jeloterm Jelovica, 120><90, novo, prodom. Telefon 041 851-424. 7441 MODUL, 115 Sn/kos in ostali gradbeni material ugodno prodam. Telefon (03) 5461-165,031 337-365. 7461 KERAMIKA, italijanska, na zalogi, ugodno prodam. Telefon (03) 5461-165, 031 337-365.	74617462
MALO rabljena garažna vrata Horman beixi bela in dvoje tridelnih oken Termo-pan ugodno prodam. Telefon 041 499-551.	7512
JELŠEVA drva za kurjavo, na zalogi je 20 m drv, prodam po ugodni ceni.. Telefon 031 847-273 ali 5773-759. 7556 BUKOVA drva, debeline do 10 cm, primerna za krušno peč, ugodno prodam. Telefon (03) 5461-037, zvečer. 7551 VEČ klafter drv prodam. Telefon 031 629-158.	Š1167
Decembra ugodnejše
Izberite kuhinjo v salonih Gorenje
Do konca decembra so tudi najboljše kuhinje Gorenje dostopnejše.
Povsod lahko pričakujete posebne ugodnosti! Pustite se presenetiti z izbranostmi, ki dajejo pravo vrednost vsaki kuhinji.
Obiščite nov razstavno-prodajni salon Gorenja v Velenju na Partizanski 12, tel. 03 899 10 11.
www.gorenje.si
DRVA, bukova, 8 m, prodam. Telefon (03) 573-8019.	L1135
SUHA drva, breza in hruška, prodam. Možen razrez in dostava. Telefon 041 980-188.	L1140
BUKOVA drva, 5 m3, prodam. Informacije po telefonu 031 835-575, po 15. uri, okolica Vranskega.	7585
BUKOVA drva, razžagana, s prevozom, prodam. Telefon 031 776-591. 7583 NOVO strešno opeko Bramac, 600 kosov, črne barve, prodam po 200 SIT/kos. Telefon 041 983-800. šn76
KLAVIRSKO harmoniko Hohner, 120-basno, 9 registrov, bele barve, prodam. Telefon (03) 749-2284.	7533
KLAVIATURO Korg General prodam po polovični teni. Telefon 040 739-528. ž 579
PRODAM
PRAŠIČE, od 80 do 120 kg, prodajamo. Fišar, Tabor 45, telefon 041 619-372.
TELICO simentalko, staro 14 mesetev, prodam. Telefon (03) 5736845. L1100 PRAŠIČE, težke od 25 do 40 kg, prodamo.
Telefon 041708-978. 7485 PRAŠIČE, težke od 25 do 150 kg, prodom, možen prevoz. Telefon 041 656-078.
7415
PRAŠIČE, težke od 130 do 150 kg ali polovi-te, ugodno prodam. Telefon (03) 5823-535,041 444-488.	Ž570
TELIČKO, belgijsko plavo, staro 10 tednov, prodom. Telefon 031 730-234,5730-116.	L1124
KOBILO in žrebito, B rodovnik, zelo ugodno prodam. Telefon 031 219-331. 7528
w.mu\:>M
PRODAM
gorenje
SI - INFORMACIJE
HemoDial, zdravstvene storitve d.o.o.
Cesta v Tomaž 6A, 3212 VOJNIK
dejavnost Centra za nefrologijo in hemodializo razširjamo s ponudbo
specialistične internistične ambulante
za samoplačnike
Za vaše težave z delovanjem ledvic ali povišanim krvnim tlakom vam bo s telefonskim dogovorom omogočen ambulantni pregled in posvet s specialistom ob dogovorjeni uri brez čakanja v vrsti.
DVE mladi burski kozi z rodovnikom prodamo. Telefon 041 265-120,579+091.
š1164
MLADO kravo, lim/čb, jalovo, prodam ali menjam za bika. Telefon (03) 5730-471,051235-747.	ui32
KRAVO simentalko, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 5743-057. 7558 PURANE, težke do 15 kg, prodam. Naročila po telefonu (03) 5773-744 ali 040 744-539.	p
TELIČKO simentalko, staro 10 dni, prodam.
Telefon 5798-312.	šneo
TELIC0, težko 500 kg, pasma simentalko, prodam. Telefon 031 629-158. š11s7 PRAŠIČA, težkega 260 kg, domača hrana, prodam. Kličite po 18. uri, telefon 5794-155.	01168
LABRAD0RCE, čistokrvne mladiče, rumene barve, prodom za simbolično ceno. Telefon 03! 501^58,5824-681. 7578 PRAŠIČA in zajčke, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon (03) 5795-629, 041763-512.	š1173
DESET brejih ovac in ovna prodam. Telefon (03) 573-6730.	l1138
BIKCE in kravo, dobro mlekarico, z bikcem, starim 7 dni, prodam. Telefon 5413-019,041357-024.	7609
ULICO simentalko, brejo 6 mesecev, prodam. Kličite po 19. uri, telefon 5772-525.	ž 571
DVE telički simentalki, ena 170, druga 210 kg, prodam. Telefon 031 766-137.
é liai
TEL1C0, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 031731-577,(03)5798-308. S1182 PRAŠIČA, težkega 290 kg, hranjenega s kuhano domačo hrano, prodam. Telefon 041 941-786.	7591 SVINJO za zakol, težko prek 300 kg, prodam.Telefon 5773-110. S1183 PUJSKE, težke 15 do 20 kg, prodam. Telefon (03)5808-142. 7589 KRAVE simentalke, breje 6 mesecev, prodam. Telefon (03) 5739-064. l1143 PRAŠIČA, polovico, krmljenega z domačo kuhano hrano, prodam. Telefon 041 518-421. pk
Telefon 031 709-823. ' 7602 PRAŠIČE, hranjene z domačo hrano, težke 150 do 200 kg, prodom. Telefon 5461-250.	7604
SIBIRSKI husky, čistokrvna mladiča, pr* dam, samčka za 10.000 SIT, somičkozo 5.000 SIT. Prodam tudi žrebička, starega 6 mesetev. Telefon 041 596-149,
PRAŠIČE, hranjene z domačo hrano, težke 150 do 200 kg, prodam. Telefon 5461-250.	7604
TEUČK0 simentalko, težko 135 kg, prodam. Telefon 5702-634,041823-925.
ž576
KRAVO simentalko, brejo 5 mesecev, prodam ali menjam za bikca ali telico. Prodam prašiča, 180 kg. Telefon 5799-059.	Š1175
PRAŠIČE, od 80 do 150 kg ter čistokrvne pse bernsko planšarske mladiče, ugodno prodam. Telefon 031 509-061, (03) 5821-863.	bo
DVE telički simentalki, težki od 150 do 200 kg, kupim. Telefon (03) 573-9414.
l1126
PRAŠIČA, težkega 130 do 150 kg, domače reje, kupim. Telefon 031604483.
š1174
BIKCE, od 60 do 120 kg, kupim. Telefon 031 832-520.	7608
MENJAM
TELIČKO simentalko šarole, težko 200 kg, menjam za bale sena. Telefon 041 833-366.	7564
53
m
PRODAM
VINO, kraški teran, iz osrčja Krasa, odlične kvalitete, prodam. Dostavim tudi manjše količine. Telefon 041 614-862. p DOMAČE rdeče vino prodam. Telefon 041 263-497.	7517
KAKOVOSTNO seno, kocke ali rifuza, prodamo po 300 SIT. Telefon 031 362-569.
š1179
SUHO seno, balirano v okroglih velikih balah, prodam. Kličite zvečer, telefon 031 480-884.
OTROŠKI voziček za dvojčka, dva avtosede-ža Cobo (jajčka), dva glasbena vrtiljaka in stajico, vse kot novo, zelo ugodno prodom. Telefon 031848-922. 7415 NA domu bom prodajal božično novoletno smrečice. Govedič, Cerovec, telefon 5461-025,031 309-362.	7507
ZIMSKE pnevmatike Good year ultra grip 6, na alu platiščih za audi A 6,205/60-15, prodam za 50.000 SIT. Telefon 5777-375.	7508
BOJLER Lentern, skoraj nov, 3001, ugodno prodam. Telefon 041 344-840. 7512 ŠTIRI skoraj nove gume s platišči Sava sm 185/70-14 prodom za 25.000 SIT. Telefon 041 800-006.	ž 569 PRIKOLICO za prevoz živine in motorno žago, lažjo, ugodno prodam. Telefon (03)573-5041. L1122 SUH smrekov les, debelina 8 cm, 4 železne profile (traverzne), primerne za most, 520»35«15 cm, prodam. Telefon 041 771-503. 7542 SOBNE peči na drva, kurilno olje in bojler na drva prodam.Telefon 031 868-201.
Nazaj ne bo je nikoli več. Postala je val, oblak goreč, postala je odmev, ki se lovi na hudi poti k večnosti. (Tone Pavček)
Za vedno je odšla naša draga mama in babica
MARIJA ZLICAR
Od nje se bomo poslovili v petek, 16. decembra 2005, ob 15. uri na mestnem pokopališču v Celju.
Hčerke Darinka, Marjetka in Alenka z družinami
Bolezen te objela je in poslednjo moč ti vzela je. Odšel si tja, kjer ni gorja
in ne solza. Zdaj med nami več te ni, a v naših srcih boš ostal do konca naših dni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
FRANCA ŠUSTERJA
iz Osredka pri Šentjurju (29.8.1931-1.12.2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki šte ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrazih ustna in pisna sožalja. Iskrena hvala dr. Čoloviču in medicinskim negovalkam ZD Šentjur ter zdravstvenemu osebju bolnišnice Celje za dolgoletno zdravljenje in lajšanje bolečin. Iskreno se zahvaljujemo tudi kolektivu Koval, govorniku gospodu Zupancu, pevcem sv. Jakoba za odpete žalostiiike, gospodu župniku za lepo opravljen obred, gospodu Sabcu za odigrano Tišino in pogrebi službi Žalujka. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marija, sin Branko z ženo Marjano ter vnukinji Renata in Valerija
Š1162
8-dnevno potovonje po Turčiji zelo ugodno prodam. Telefon 051 215-220. 7534 DVE telički, 130 in 90 kg, polovico prašiča in domače žganje, prodam. Telefon 5794-212.	s1169
ORBITïK, star eno leto, dvosed z ležiščem, masivno hrastovo mizo zo dnevno sobo, prodam. Telefon 041274-198. Š1172 OVČJE kože, strojene, za 3.500 SIT in ovce za nadaljnjo rejo prodom za 20.000 SIT. Telefon 031 501-658,5824-681.7578 DRVA in koze z burskim kozlom prodam.
Telefon 041 654-729. š1171 KRZNENO jakno, zimski plašč, nekaj obutve in oblačil prodam. Telefon 781-7004, 041 924-866.	7586
OTROŠKO posteljico, vzmetnico, otroški voziček Peg perego, kombiniran, skoraj nov, prodam. Telefon 781-7004,041 924-
866.	7586
SADNE sušilnice, najboljše ta čas, za novo leto cenejše. Lerra Prebold, Skozi gaj 2, Prebold. Telefon 5724-049 ali 041 596-838.	ž 564
TELICO simentolko, staro 22 mesecev, brejo in bale otove, štirioglate, prodam. Telefon 041 903-680.	7601 PRAŠIČA in belo vino prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5795-664. 596
KUPIM
APARAT za proizvajanje kisika za pljuča kupim.Telefon (03) 573-3354. li129
IMME1
DELAVCA za delo v avtopralnici v Štorah zaposlimo. Telefon 041 611-747. Jončič d.0.0., Obrtniška c. 8,3220 Štore.
Ni snirt tisto, kar tuts loči, zato ne jokajte ob mojem grobu, le večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob boleči, nenadni in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, dedka in brata
IVANA STARETA
s Ceste v Laško 32 (16.10.1947-2.12.2005)
so besede zahvale premalo, da bi se zahvalili vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega na njegovi prezgodnji zadnji potí, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrazih pisna in ustna sožalja. Posebna zahvala g. župniku Tonetu Vrisku za opravljen pogrebni obred in tople poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi moškemu oktetu vok. skupini Kompolčani za lepo odpete pesmi. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: žena Ivica, hčerki Klaudija in Karmen z družinama ter sestra Tanja z družino
Minilo je leto dni, kar nas je nenadoma in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi sin, brat, nečak, prijatelj in sodelavec
VIKTOR - VIKI HERLE
Spominjamo se ga kot izredno vestnega sodelavca -veterana pri obnovi celjskega starega gradu. V njem je vladal neuničljiv športni duh, saj je bil znan planinec, alpinist, kolesarski maratonec, zaradi številnih športnih uspehov poznan kot »celjski kerlc«. Ni ga več, a njegov duh bo, kot duh celjskih grofov, večno živel med obzidjem obnovljenega gradu, kot tudi v naših srcih.
Z ljubeznijo se te spominjamo vsi tvoji.
ZAPOSLIM dekle zo strežbo. Telefon 041 647-665. Milan Obrez s. p., Zegar 2, 3262 Prevorje.	7505
ZAPOSLIM frizerko z najmanj tremi leti prakse. Frizerstvo Nova, Pečnikova 4, Žalec	ž 568
Sprejmemo določeno število komunika-
Inf. 03 425 61 50 ali 041 710 663.
DVE prijazni, urejeni osebi za delo v strežbi, v Žalcu, z možnostjo stanovanja, zaposlimo. Informacije osebno: Stili Caffe, Šlandrov trg 26, Žalec. ž 565 IŠČEM kakršno koli delo: čiščenje, likanje, vtrnarjenje. Telefon 031 204-755.
S1161

BAR CAFFE MATHES
V celjskem mestnem parku sprejema naročila za: » prednovoletne zabave zaključenih družb do 150 oseb
• silvestrovanje Rezervacije: 041 927 029
k ' Dušan s.p . Partizanska 5. C^'ie
ZAPOSLIMO dekle za strežbo v dnevnem baru. Nudimo redno zaposlitev ali prek študentskega servisa. Telefon (03) 492-1420, Klavdija. Frigotransport, Peter Pišek s. p., Lopata 17, Celje. n DODATNO delo: organiziranje ličenj, ponujamo. Ni starostne omejitve. Informacije g. Nečimer, telefon 031 763-280. Pro-Stil, Dino Nečimer, s. p., Nad Tovarno 21, Prebold.	7553
BISTRO na Hudinji išče natakarico. Telefon 041326008. DKNO Sidro, Ul. M. Greverv brokh 13, Celje.	7576
IŠČEMO samostojno računovodkinjo za nekaj ur tedensko delo po pogodbi. Marisol d. o. o., Tkalska 3,3000 Celje, telefon (03) 5417-690,041704-284. n VEČJE število natakarjev in natakaric zaposlimo v Celju, zaposlimo tudi študentke za pomoč v strežbi. Telefon 041 729-454, Vinko Stopar s. p., Levstikova 3, Celje.	7606
IŠČEM delo na kmetiji ali na žagi, Nazarje ali Rečica ob Savinji. Telefon 051 363-576.
IZPOSOJEVALNICA strojev in rožnih naprav vas reši vseh težav. Izposojevalnica Sam, Ulka bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041629-644,5414-311. n CENITVE nepremičnin in premičnin za vse namene. Hql d. o. o., Parižlje 15, Braslovče. Telefon 041649-234.	n ZAPOSLENEMU dekletu nudim stanovanje in hrano za delno pomoč v gospodinjstvu. Telefon 7140-376. 7552 PREMOG! Zelo ugodno, z dostavo na dom. Telefon 041 279-187. Vladimir Pernek s. p.,Sedlašek91,Podlehnik. n
ŠIVAMO zavese, prte, pridemo, zmerimo in montiramo. Ugodno in kakovostno. Telefon 031 713-073. Brigita Rep, Drapšinova 17, Celje.	7580 KOMPLETNE sanacije kopalnic, popravilo in vzdrževanje vodovoda, zamenjava radiatorjev brez praznjenja sistema vam uredimo hitro, kakovostno in po ugodnih cenah. Sončni Žarek, Bojan Pesan s. p., Ul. Skladateljev Ipavcev 46, 3230 Šentjur, telefon 051 206-503. 1133
IW/252:32 55,01/519 35 5ï
IZDELUJEM peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Peči so zelo ekonomične za kurjenje z drvmi. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc s. p., Prekorje 29 a, telefon (03) 5415-011. 7582 HITRI kredit! Telefon (03) 544-3642,041 578-556. Kartagina d. o. o., PE Celje, Kosovelovo 16. Sedež: Kartagina d. o. o., Miklošičeva 38,1000 Ljubljana. n
Popoln izbor glasbil
in pribora.
V mesecu decembru posebne ugodnosti in praktična darila tudi za najmlajše glasbenike.
Prepričajte se o naši ponudbi
in nas obiščite v novih prodajnih prostorih.
NTJIC
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo za vedno ostal.
gega moža, očeta in dedija
FRANCA KOKLICA
s Proseniškega 1 b. Štore (9.7.1950-3.12.2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili iskrena sožalja, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam podarili denarno pomoč. Posebej se zahvaljujemo zdravnici Tadeji Jelenko in njenemu osebju v bolnišnici Celje, gospodu župniku Vinku Čonču za opravljen Cerkveni obred, pogrebni službi Zagajšek, pevcem in trobentaču. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala, da ste mu poklonili svoj čas in spomin ter ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Zdenka, hčerka Tanja z družino in sin Matjaž z Natalijo
š1177
Človek na svetuje le popotnik, hitro, prehitro se zanj čas ustavi, kar nam ostane, so nate spomini, v njihz nami živiš in si del nas.
ZAHVALA
Zapustil nas je mož in brat
VASILIJ JOŽEF DOBRIŠEK
iz Škapinove ulice 10 v Celju (5.5.1949-8.12.2005)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste v dneh slovesa z nami delili bolečino, ga pospremili na njegovo zadnjo pot ter darovali cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo kolektivu Orodjarne Emo, Gorenju, Policijski postaji Celje, društvu tabornikov Rod II. grupe odredov, MNK Ribič ter gospodu župniku za opravljen cerkveni obred. Hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: žena Marjana, hčerki Simona in Tadeja, mama Albina, oče Jože in sestra Branka ter ostalo sorodstvo
Odhoda najdražjih ni moč
preboleti, v sebi resnici ne da se verjeti. Celo ko resnica na dlani leži, jo ves čas zanikaš, ker tako bridko boli...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
FRANCA HROVATA
iz Petrovč 4 (2.12.1914-5.12.2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem za izrečena in pisna sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše.
Hvala tudi ZŠAM Savinjske doline, PGD Petrovče Dobriša vas in KZ Petrovče za spoštljivo slovo, govorniku, pevcem za odpete žalostinke, trobentaču, patru Vančiju za lepo opravljen cerkveni ôtotéd in
pogrebni službi Ropotar. Vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi
V SPOMIN
ZANI in ANDREJU
Kje sta? Ne, to nista vidva! Skrila sta se drug u drugega. Ul vaju smrt ne zajame, tu so še vajine oči...
Žanina in Andrejeva družina
Konec je iskanja, našla si pot, resnico, našla si novo življenje...
ZAHVALA
Ob slovesu ljubljene hčerke, sestre, tete, svakinje
ZANE RADALJAC
(14.4.1970-3.12.2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih ob boleči izgubi naše drage Žane stali ob strani.
Žalujoči: mama, oče, brat Marijan z ženo Leonido ter nečakinji Anja in Katarina
ZAHVALA
Ob slovesu dragega
ANDREJA TRBOVCA
z Ljubečne (29.5.1967 - 3.12.2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem, sošolcem iz OŠ Ljubečna za vso njihovo tolažbo in pomoč ob boleči izgubi našega dragega Andreja. Hvala g. Ko-stanjšku za lepo opravljeno sv. mašo in obred. Žalujoči: mama, oče ter sestri Janja in Laura z Blažem
Celje
V celjski porodnišnici so rodile:
30. 11.: Urška RAJGEL iz Šentjurja - deklico. Maja REZMAN iz Šoštanja - deklico, Nataša OŽIR - ŽUREJ iz Celja - dečka, Bernarda JELEN iz Petrovč - dečka, Zdenka GODLER iz Buč - dečka.
1. 12.: Valerija GOLOB iz Celja - dečka, Jerneja PLA-NINŠEK ŽLOF iz Celja - dečka, Sabina OŠLOVNIK iz Šmartna v Rožni dolini - deč-
ka.
2. 12.: Darja KOKOT iz Šmarja pri Jelšah - deklico.
Celje
Umrli so: Ivan STARE iz Celja, 58 let, Ivan VIŠNAR Št. 95 -16. december 2005 -
ZAHVALA
Ob smrti naše mame
ANGELE MODIC
iz Primoža pri Šentjurju (27.5.1917-6.12.2005)
se lepo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se v teh dneh spomnili na nas, nam na kakršen koh način pomagali in za našo mamo darovali maše, cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi vsem našim sodelavcem, posebej kolektivu podjetja Avto Celje d. d.
Domači
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi dragega
BRANKA JAZBECA
iz Šmarjete pri Celju
se iz srca zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom, sorodnikom, znancem, kolektivu podjetja Jančič transport, sodelavcem otroškega kirurškega oddelka ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih ponudili svojo dlan in nesebično pomoč. Hvala, g. dr. Šego-ta, ker ste nas razumeli. Hvala, Barbika, za prijateljstvo.
Hvala vsem, ki ste ga imeli radi.
V globoki žalosti vsi njegovi
Šmarjeta, 13. decembra 2005
Mineva zdaj že leto dni, odkar skupaj srečni smo bili. Le srce ve, kako boli, kako trpi, ko tebe več med nami
Zato pot nas vodi tja, kjer ti rožice cvetijo in svečke v spomin gorijo.
V SPOMIN
15. decembra mineva leto dni, kar nas je zapustila draga žena, mama in babica
ANA HERCOG
iz Žigona nad Laškim Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem prezgodnjem grobu in z drobno cvetko ali svečko počastite spomin nanjo.
Vanja KOZOROG iz Radeč -dečka, Marjetka ADAMIČ iz Stranic - dečka, Mateja KRAJNC iz Celja - deklico, Jožica OREŽ BERGINC iz Slovenskih Konjic - dečka, Stanka PFAJFER iz Laškega - dečka, Milena TKAUC iz Prebolda - deklico.
_jfcP
Celje
Poročila sta se: Matej BELAK in Simona GORU-ČAN, oba iz Celja.
iz Trnovelj pri Celju, 75 let, Ivan KUZMAN s Frankolo-vega, 71 let, Jožefa FAKTOR iz Celja, 78 let, Antonija OŽIR s Polzele, 77 let, Franc LOJEN iz Sedlarjevega, 79 let, Stanislav KAMPUŠ iz Vode-novega, 81 let, Stanislav KRAMAR iz Robanovega Kota, 67 let, Marija BOŠTJAN-ČIČ iz Prema, 76 let, Ivan VIŠNAR iz Trnovelj pri Celju, 75 let.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Žana RADALJAC iz Celja, 35 let, Andrej TRBOVC iz Ljubečne, 38 let.
Velenje
Umrli so: Marjana VO-DLAN iz Velenja, 58 let, Ivan JAZBEC iz Polja pri Bistrici,
79 let, Anton ZUPANC iz Gornjega Grada, 67 let, Marija BEUC iz Velenja, 85 let, Mirko NOVAK iz Velenja, 69 let, Anton KUGOVNIČ iz Florjana, 81 let, Julijan KIRBIŠ iz Šoštanja, 46 let, Jožef ČAKŠ iz Šmarja pri Jelšah, 69 let, Edvard PINTAR iz Šmartne-ga v Rožni dolini, 68 let, Vasilij Jožef DOBRIŠEK iz Celja, 56 let, Eda Vida ZUPANC iz Zabukovice, 80 let, Andrej PAVLETIČ iz Celja, 85 let, Franc OSEK iz Vonarja, 54 let, Ivanka KATIČ iz Šoštanja, 85 let.
wn.goyiteilnik.cont
KINO
EEE33
odprtje razstave 18-45 Cerkev sv. Duha Celje
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
King Kong
13.20. 17.00. 20.40 Mišek Stuart 3: Klic divjine
10.00 sobota, nedelja (brezplačni projekciji)
11.00.12.00.13.50.15.00.16.40.18.00. 19.40.22.30
Harry Potter in ognjeni kelih
10.20.13.40.16.50. 20.00
Pogrešana na letalu
20.50.23.00
Balcancan
13.00. 15.20, 19.20
PrenašalBC 2
17.20, 21.20, 23.20
Morski deček in deklica iz lave
11.30. 16.30
4 bratje
18.40 razen torka
Senca preteklosti
14.20. 21.00, 23.10
16.20
V njenih 6evf|Hi 18.30, 23.40 Hudič v Emilly Rose
21.10
LEGENDA;
predstave so vsak dan predstave so v petek in soboto predstave so od petka do nedelje
EEm
King Kong
13.20. 17.00. 20.40
Zgodbe iz Namije: Lev, čarovnica in onu
14.30.17.30, 20.20, 23.10 Harry Potter in ognjeni kelih 14.10. 17.20, 20.30, 23.40 Nova v družini
14.40. 16.50,19.10.21.20.23.30 Ljubljana je ljubljena
(19.20 razen torka), (21.50 torek)
15.00.17.10. (21.40 razen torka). 23.50 Gospod in gospa Smith
19.30 torek
LEGENDA:
predstave so vsak dsn predstave so v petek in soboto predstave so od petka do nedelje
■■Kumm
PETEK 19.00 Zona Zamfirova
Po filmu zabava z Radiem Balkan SOBOTA
16.00 Nikova predstava: Tiha noč 20.00 Drevo sorodnih duš
NEDELJA 18.00 Zona Zamfirova 20.00 Drevo sorodnih duš
19.00 Odgrobadogroba
mn.mimiu
IH33
PETEK
18.00 Harry Potter in ognjeni kelih
SOBOTA 18.00 4 bratje
20.00 Hany Potter in ognjeni kelih
NEDEUA 19.00 4 bratje
PRIREDITVE
PETEK, 16.12.
18.00 Kulturni dom KUD Zarja
Trnovlje Celje_
M. Belina: Užaljeni medvedek premiera igrice za otroke
18.00 Knjižnica Vojnik __
Likovna dela Amine Kolarič
19.00 Narodni dom Celje
18.00 Zdraviliška dvo:
Dobrna_
Rok Kosmač
18.00 Tržnica Zreče
Predbožični družabni večer
19.30 Kulturni center Laško_
19.30 SLG Celje
M. Zupančič: Igra s pari
DobrodelnapredstavavkoristOče-snega oddelka Bolnišnice Celje, izven abonmaja
Hemljska princesa opereta
NEDELJA, 18.12.
od 8.00 dalje Središče mesta Velenje,
pri sodišču_
XVII. poulični božično-novolet-
od 10.00 do 17.00 Avla dvorca Novo
Celje_
Adventní sejem 10.00 Velenjskigrad
Babica pripoveduje 15.00 Kulturni dom Kud Zarja Trnovlje Celje
19.00 Knjižnica Laško_
Ta ljubezen med menoj in teboj je prosta kakor pesem recitalpoezije 19.30 SLG Celje
F. Rame, Jacopo, D. Fo: Šeks? Izvolite, in naj vam tekne izven abonmaja 20.00 Dom n. slovenskega tabora Žalec	_
Hmeljska princesa opereta
SOBOTA. 17.12. SX!0 Središče mesta Velenje
XVII. poulični božično-novolet-
od 9.00 dalje Titov trg Velenje Praznični sejem
10.00 SLG Celje__________
Dr. J. Malik: Žogica nogica
Abonma Družinski lutkovni in iz-
10.00 Kulturni dom Slovenske Konjice
LG Maribor: Pepelka, po predstavi obisk Božička
zaotroškiabonmainizven
18.00 Kulturni center Laško
ÏS.00 Skomarska hiša
Jaz mam en stari znucan koš
53. literarni večer v Skomarski
15.00 Kulturni dom Slovenske
Konjice	_
Igrica iz pravljične skrinjice
popredstavisprehod......
Mraza po ulicah 15.00 Kulturni center Laško
Laško združuje dobre želje 8. dobrodelna prireditev 16.00 OŠ Podčetrtek - telovadnica 3. tradicionalna božično-novo-letna plesna prireditev
16.30 Dom krajanov Vrbje__
Čudna bolezen in Kdo je zadnji
dveenodejanki 17.00 Kulturni dom Vojnik _ Veseli december
scenski prikaz s petjem ingleda-liškoigro 17.00 Športna dvorana Slovenske Konjice
Novoletna generalka
17.00 Avla dvorca Novo Celje
Petra Koprivec - klavir, Nina Novak - violina. Božič v srcih - Zlatka Jambrovič
adventní koncert
Folklorna skupina Dobrna, Modrijani
kulturna prireditev ob dnevu sa-
od 8.00dalje Središče mesta Velenje, pri sodišču
10.00 Titov trg Velenje___
Damjana Golavšek glasbeno-plesna predstava 16.00 Dom upokojencev Celje
Mešani pevski zbor Cetis Celje koncert
16.30 Atrij Sa vinove hiše_
Zrcalce
lutkovna predstava 17.00 Center Interspar Celje Zmajček Andrejček
glasbeno lutkovna predstava za najmlajše
18.00 Glasbena šola Velenje
Božično-novoletni koncert 19.00 Mestni kino Metropol^
Franci Horvat: Sto slovenskih vodnjakov predstavitev knjige
19.00 Narodni dom Celje__
Mešani pevski zbor gostincev Celje
jubilejni koncert 19.00 Knjižnica Velenje Črnozlati spomini
predstavitev knjige
19,00 OŠ Ljubečna
J.W. Grimm: Rdeča kapica
premiera mladinske gledališke
2. Večer s prijatelji 20.00 Dvorana Union Celje
Mladinski simfonični orkester Glasbene šole Celje
koncert
RAZSTAVE
Izobraževalni center Štore, Teharje: Zrak - tanka lupina našega planeta, fotografska razstava Gorazda TYamika, do 20.1.
Galerija sodobne umetnosti Celje:
dela Kamile Volčanšek, do 21.1. Galerija likovnih del mladih Celje:
likovna dela otrok h
osnovnih ter dijakov srednjih šol Mestne občine Celje ter razstava 48 grafik, avtorjev iz Slovenije, Srbije, Hrvaške, Bolgarije in Belorusije.
IKS - internet kavarna Stane: fotografije iz krajinskega opusa, člana fotografskega društva Celje, avtorja Marka Rebova.
Likovni salon Celje: Galapagos - multimedijski projekt Damjana Kracine in Tomaža Lebana, do 28.1.
Razstavišče Gorenje Velenje: dela akademskega slikarja Viktorja Šesta.
Zgodovinski arhiv Celje: Bombe na Celje - letalski napadi na Celje med 2. svetovno vojno, avtorja mag. Bojana Himmelreicha in Jureta Miljeviča
Razstavišče Gorenja Servis: umetniške fotografije Branka Lesjaka - Blaža.
Galerija Borovo: olja na platnu Dra-gotina Paniča, do 24.1.
Špesov dom Vojnik: likovna dela (slike v mešani tehniki) Vide Soklič iz Begunj, do 31.12.
Galerija Mik Celje: dela akad. slik. Jožeta Kumra iz Dolenjskih Toplic, do 9. 2.
Fotografski atelje Josipa Pelikana:
Poletne impresije, do 30.12.
Galerija OUo Škofja vas: novoletna prodajna razstava likovnih del slikarjev celjskega območja, do 31.12.
MNZC - Otroški muzej Hermanov brlog: Zvezde Evrope, do 30.12.
MNZC - Občasni razstavni prostori: ilustracije Ančke Gošnik Godec, do 31.1.
Galerija Volk: dela Tonija Mohorja, do 31.12.
Galerija Vlada Geršaka Celje: olja na platno Vlada Geršaka.
Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev.
Galerija Oskar Kogoj Žalec: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskarja Kogoja ter gra-ňkRudolfaŠpanzla na temo Celjski grofi.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Ceiju in Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev.
Špesov dom Vojnik: likovna dela (slike - olja na svilo) Marjete Zajec iz Voj-
Stari pisker: stalna razstava.
Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava je zaprta zaradi obnovitvenih del, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava.
Izobraževalni center Štore: Železarstvo v Štorah.
Mestna galerija Riemer: stalna zbirka Franca Riemerja: beneška šola Leonar-da Da Vincija, Modigliani, Cezanne, Klimt, Rodin, Diego Velazquez, Rihard Jakopič, Ivana Kobilca, Jože Tisnikar, Bidermajersko pohištvo, freska iz 14. stol iz Žičke kartuzije; gostujoča razstava: Edi Kandut, Causa Aliqua Subest - vedno obstaja razlog.
adunski center ce
Petek ob 19.00
Odprtje razstave fotografij, ki so nastale v okviru Fotomodnega vikenda 2005 pod mentorstvom fotografa Gašperja Domjana in Vladimire Skale. Več info: www.mc-celie.si
		k' "A hm wm	
			
I Petek ob 21.00			
Koncert			
Sobota i	ab 20.00		
Reggae večer, DJ			
Ponedeljek ob 17.00			
1 Delavnica na temo samopodoba			
H	smou ir'
Sobota	Db 19.30 Dvorana Kursk
Odprtje fotografske razstave	
Namizni tenis	
Ob ponedeljkih in sredah od 10. - 21.	
	etkih od 18. - 20. ure
Redno ŠKMŠ: Vadba joge:
Srede in petki ob 19.30 začetna stopnja, petki ob 18.00 nadaljevalna stopnja v vrtcu na Pešnici. Rekreacija:
Sobote od 14.30 do 16.00 v telovadnici OŠ F. Malgaja
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 26. decembra na zimski pohod na Veliko Kozje. Odhod ob 6.21 uri z želež-niške postaje v Celju. Prijave do 23. decembra na tel. 03/5452-927 ali 040/324-669.
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 49.2-63-56
DRUŠTVO OZARA CEUE
ponjioč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50.
ŠENT CELEIA
Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami
J Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890,428-8892
ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM
Telefon 490 00 24, 031 288 827
Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150, petkovega pa 300 tolarjev. Naročnine: Majda Klanšek
Mesečna naročnina je 1.700 tolaijev. Za tujino je leina naročnina 40.800 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Sarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si: E-mail tehničnega uredništva lehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekL pošti: agencija@nt-rc.si
Nagradna križanka HOROSKOP
ŽENEVSKO JEZERO
košark
PREDSED-(FRANC)
ČESA. OBIČAJNO
Nagradni razpis
1.	nagrada: vstopnici za kopanje in savno na Rogaški rivieri
2.	nagrada: bon v vrednosti 4.000 sit za bowling v Planetu Tuš
3.-5.	nagrada: karta za dopoldansko smučanje na Celjski koči
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 22. decembra 2005.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 9. decembra. Prispelo je 932 rešitev.
Rešitev nagradne križanke iz št. 93
Vodoravno: ORLANDO, KONTOAR, SD, ODRA, AIS, EV, ALJAŽ, IV, PRA, TRINOM, AFEKT, ERIZIPEL, VEGA IRBIS, TABU, TRA, MO, TAJNIK, ANNAPOLIS, SATO, RA, VARANJE, PENA, KNJIGA, AL, ERIK, IDE, LAKSIST, TT, JOTA, ITA, SEK, AARE, TAKSATORKA, LED, ELAT, EVERT, JON, ETANOL, ŠAMA, ANKARAN, LIGETI, ASANA, TRABAKULA, PO, TK, ARRAY, SOM
Geslo: Svetovna prvaka v gimnastiki.
Izid žrebanja
1.	nagrado: bon v vrednosti za 6.000 sit za Gostinstvo Marco Polo v Celju, prejme: Zupane Marija, Cesta II/6, 3320 Velenje.
2.	nagrado: bon v vrednosti 4.000 sit za Gostinstvo Marco Polo v Celju, prejme: Marta Velam, Rečica 132, 3332
3.-5.	nagrado: bon v vrednosti 2.000 sit za Gostinstvo Marco Polo v Celju, prejmejo: Brigita Jevšinek, Vodule
Ime in priimek: Naslov:_
Davčna številka: .
mm
Sta» I TEHTNICA
Ona: Ni se vam treba bati posledic, saj je neljub dogodek že skoraj pozabljen. A vseeno se še vedno ne boste odrekli statusu previdnega opazovalca, saj je ena boleča rana več kot dovolj za romantika, kot ste vi.
On: Že zelo dolgo si govorite, kako je svet krat in nepravičen do vas. Res pa je, da ste nepravični predvsem vi sami, vendar pa je to treba tudi priz-
vse bo nekako lažje.
'm
Ona: Obdarovali boste nekoga, ki si tega ne zasluži in vam bo to na vaše začudenje tudi jasno povedal. Tako boste vsaj vedeli pri čem ste in si ne boste ustvarjali praznih upov. Priložnosti bo še več kot preveč ...
On: Čeprav se boste držali bolj ob strani, se boste kar naenkrat znašli v središču pozornosti. To vam bo zelo koristilo predvsem za izpeljavo ljubezenskih načrtov, pa tudi drugače se boste zabavali kot že dolgo ne.
m
■ ŠKORPIJON
Ona: Končno boste uspeli uganiti namere partnerja, kipa bodo nekaj povsem drugega, kot ste pričakovali sprva. Treba se bo opravičiti! Še najbolje bi bilo, če bi ga povabili na kozarček ali dva in razčistili probleme.
On: Končno se boste pobotali s partnerko in skupaj bosta ugotovila, daje bil ves prepir le nepotrebna epizoda v vajinem življenju. Bosta pa drugič bolj previdna pri izrečenih besedah.
Ona: Ne.dajajte prevelikih obljub, saj se vam prav lahko zgodi, da jih ne boste uspeli uresničiti. Bodite raje realnejši in poglejte vso zadevo iz drugega kota. Le tako boste videli tudi tisto, kar vam ni ravno po godu.
On: Ne smete se več zanašati le na eno osebo, v prihodnje se boste morali obrniti tudi na druge, saj boste tako uspeli veliko hitreje kot sicer. In to velja tako za ljubezen kot tudi za poslovne načrte!
DVOJČKA M ■ STRELEC &
Ona: Nepričakovano boste srečali osebo, ki ste jo nekdaj ljubili in spet vas bo popolnoma očarala. Vendar si ne ustvarjajte prevelikih iluzij, da kasneje ne boste razočarani. Življenje teče naprej in na preteklost bo treba pozabiti!
On: Nikar ne pričakujte spremembo čez noč, raje se še bolj zagrizite v realizacijo svojih želja. Kaj kmalu se vam bo nena-dejano nasmehnila sreča in vam omogočila velik met, vsaj kar se tiče ljubezenskih reči...
Ona: Potrti boste, saj vam bo ljubosumje pustilo globoke rane. Lahko pričakujete obisk, od katerega bo odvisna še marsikatera stvar v vašem poslovnem življenju. Pa tudi za zdravje bi lahko malo bolj poskrbeli.
On: Počasi se vam vrača zaupanje vase, to pa pomeni, da boste kmalu na starih dobrih poteh, ki so vas nekoč tako osrečevale. Zato se dobro ozrite okoli sebe in videli boste, da je priložnosti več kot preveč.
Ona: Ukrotili boste svoje nagnjenje do tveganja in prenagljenih sklepov. To vam bo prineslo uspehe v službi in tudi pri povsem zasebnih zadevah. Didi partner bo znal ceniti to pozitivno spremembo.
On: Končno boste naredili potezo, ki vam bo na poslovnem področju prinesla položaj, ki si ga po mnenju prijateljev tudi zaslužite. Pustite skromnost ob strani in pojdite uspehu nasproti.
KOZOROG
Ona: Pustite sanjarjenje drugim, vi pa raje konkretno zagrabite za delo. Tako tudi rezultati ne bodo izostali. Prijatelj vam bo prinesel slabo novico, ki vas bo v veliki meri presenetila.
On: Prijatelji vam bodo priznali vse, za kar ste si tako naporno prizadevali. Počutili se boste kot že dolgo ne, zato bi ne bilo napak, če bi organizirali manjšo zabavo. Koristila bi vam in tudi ostalim.
29,3222 Dramlje, Antonija Hrvatič, Ljubljanska 27,3000 Celje in Jože Ozmec, Zagrad 9, 3000 Celje. Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. Bone za Gostinstvo Marco Polo morate izkoristiti do konca leta!
Ona: S partnerjem se bosta sporazumela glede nekih govoric, ki so u zadnjem času povzročale precejšen razdor med vama. Na koncu bosta le ugotovila, da je bilo vse le plod ne-voščljivcev, ki jih dobro poznata.
On: Radi delite nasvete na vse strani, ko pa se v težavah znajdete sami, ugotovite, da ne veste niti za eno pametno rešitev. Nikar ne obupajte, ozrite se okoli sebe in si poskusite najti koristno pomoč.
DEVICA
Ona: Zaupali se boste človeku, ki vam je nekoč že pomagal. Vendar so se časi od takrat temeljito spremenili, takšna pa bo tudi njegova reakcija. Treba se bo odločiti ali pa odnehati za vedno.
On: Zaman boste čakali princa iz sanj, saj takšni princi obstajajo samo v pravljicah. Še vedno pa vam bo ostal nekdo, ki sicer ni ravno princ, a je zato njegova ljubezen toliko bolj iskrena in resnična.
VODNAR
Ona: Dobro premislite, preden storite naslednji korak, da si kasneje ne boste očitali. Obstaja možnost, da boste zelo razočarani! In nikar ne pozabite na partnerja, saj le-ta spremlja vsak vaš korak.
On: Ne odlašajte več z odločitvijo. Tisti, ki vas je povabil, ni imel v mislih nič slabega, zato se vam obeta prijeten konec tedna. Seveda pa je le od vas odvisno, kako in kje se bo le-ta končal. Izbire je na pretek ...
Ona: Če bo partner izvedel za določene poteze, bo kaj kmalu ogenj v strehi. Nikar se ne skušajte izogibati, ampak se raje odkrito pogovorite. Glede finančnega položaja ne skrbite, vse se bo uredilo samo od sebe.
On: Nikar se ne vdajajte pretiranem malodušju, poskusite srečo tudi kje drugje. V tretje gre rado! Predvsem pa poskrbite za rešitev svojih finančnih težav, saj je to prvi korak k rešitvi ostalih problemov.
1W
BOŽIČNI GAS kompilacija
»Gobica« Radia Celje
Radio Celje ima novo promocijsko »gobico«, ki smo jo prvič predstavili na naši akciji Do polnega vozička brez mošnjička v Planetu Tuš. Prvi so se z njo slikali Bojana Avguštinčič, Simona Šolinič, Bojan Pišek in Aljoša Bonči-na.
Foto: GREGOR KATIČ
0801063
BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE
Seznam prodajnih mest, kjer boste našli Novi tednik in zgoščenko: Mercator: Ulica bratov Vošnjakov 1, Celje, Polzela 209b, Polzela, Mestni trg 2, Žalec,-Leveč 71a, Petrovče, Kolodvorska 9, Šentjur, Opekarniška 9, Celje, Frankolovo 12, Frankolovo, C. na Ostrožno, Celje, Udarniška 4, Štore, Ljubljanska 31a, Celje, C. v Laško, Celje, Ul. frankolovskih žrtev 17, Celje, Vinterjeva 6, Vojnik. Engrotuš: Ul. Ivanke Uranjek 1, Žalec, Ul. mesta Grevenbroich; Celje, Ljubljanska 16, Celje, Mariborska 128, Celje. Spar: Ljubljanska 20, Celje, Aškerčeva 14, Celje, Drofenikova 2a, Šentjur. Interspar: Mariborska 100, Celje.
Naročniki Novega tednika že lahko kupijo zgoščenki Tri muce in Vesel božič po 600 sit na našem oglasnem oddelku v Celju ter v poslovalnicah na Šlandrovem trgu v Žalcu in na Ljubljanski cesti v Šentjurju.
KUGLER
' -
" Pl.gelje PLESKARSTVO FASADERSTVO
041/651 056 in 03/400 0222
vsak petek Novi tednik in glasbeni CD
za samo 990 SIT
VESEL BOZIC kompilacija
pravljice in pesmice
JINGLE BELLS kompilacija
Informacije o prodajnih mestih na www.novitedmk.com
Lačna fanta
Joj, kako lepb je gledati znane osebe, ki uživajo v prazničnih dobrotah in se raznoraznih prireditev udeležujejo tudi zaradi brezplačne postrežbe. Tokrat smo si sposodili dva, naslednjič si jih bomo še več. IZTOK GARTNER, foto: GREGOR KATIČ
Spregovore, ko umolknejo ljudje
Željko Cigler, bivši občinski funkcionar, ki zadnje čase zaradi manj dela zelo uživa, je segel po mesenih užitkih in svoj krožnik napolnil do vrha.
Ravnatelj Milan Dobnik, bivši župan Žalca, pa seje raje odločil za zelenjavo in meso »prišparal« za božični večer.
Ivan Minatti zaključuje svojo najbolj znano pesem Nekoga moraš imeti rad z besedami »...dobra, velika bitja, ki spregovore samo, kadar umolknejo ljudje.« Govori o travah, reki, kamnu in drevesu, a prav tako bi lahko o njihovih upodobitvah na papirju ali platnu. Morda se tudi zato pesnik in konjiški častni občan Ivan Minatti ter njegov družinski prijatelj Arpad Šalamon odlično sporazumevata tudi brez besed. Vse povedo njuna dela.	Foto: HINKO JERČIČ
Okorn je naš, mi pa smo njegovi
Simpatični Mitja Okorn, režiser filma Tu pa tam, ki je pravkar dobil zlato rolo za 25
je fant naše Tine Gorenjak, s vela kar v njenem celjskem katero bosta novo leto preži- stanovanju.	IG
tisoč gledalcev, brez Celja ne bi bil to, kar je. Prvič, Planet Tuš mu je pomagal pri zbiranju denarja za film. Drugič, Mateja Zorko, voditeljica naše televizije, je bila prva, ki je njegov film javno hvalila na vse pretege. Tretjič, nekaj časa nazaj je intimno prijateljeval z našo voditeljico Milja-no Kolonič. Četrtič, čez teden dni bo imel v kinu Metropol predavanje o snemanju filma. In seveda petič, že nekaj časa
otednsk